10/2017 letnik CXIX 259 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: Annoscia, D., Del Piccolo, F., Covre, F., Nazzi, F. (2015): Mite infestation during development alters the in-hive behaviour of adult honeybe- es. Apidologie 46(3), str. 306-314. Čebelarsko društvo Kranjska Gora: Delovni arhiv monitoringa invazije varoj na kontroliranih stojiščih. Frey, E., Rosenkranz, P. (2014): Autumn invasion rates of Varroa destruc- tor (Mesostigmata:Varroidae) into honeybee (Hymenoptera: Apo- dae) colonies and the resulting increase in mite populations. Journal of Economic Entomology 107(2), str. 508-515. Frey, E., Schnell, H., Rosenkranz, P. (2011): Invasion of Varroa destructor mites into mite-free honeybee colonies under the controlled condi- tions of a military training area. Journal of Apicultural Research 50(2), str. 138-144. Greatti, M., Milani, N., Nazzi, F. (1992): Reinfestation of an acaricide-tre- ated apiary by Varroa jacobsoni Oud.. Experimental and Applied Acarolo- gy 16(4), str. 279-286. Kralj, J.,Fuchs, S. (2006): Parasitic Varroa destructor mites influence fli- ght duration and homing ability of infested Apis mellifera foragers. Apidologie 37 (5), str. 577-587. Pfeiffer, K., Crailsheim, K. (1998): Drifting of honeybees. Insectes Sociaux 45(2), str. 151-167. Seeley, T.D., Smith, M.L. (2015): Crowding honeybee colonies in apiaries can increase their vulnerability to the deadly ectoparasite Varroa de- structor. Apidologie 46(6), str. 716-727. Sulimanović, Ð.: osebno posredovanje rezultatov testiranja zaletava- nja obarvanih čebel v tuje panje na Veterinarski fakulteti v Zagrebu v letu 1986. Uporaba Checkmita nima velikega vpliva na med, če je ta pridobljen iz satov, ki med časom uporabe Checkmita v panju niso prisotni, vsebnost kumafosa v medu iz satov, ki pa so prisotni v panju med uporabo Checkmita, pa lah- ko preseže dovoljeno vsebnost kumafosa že po dvakratni uporabi Checkmita. V izkopancu je meja za kumafos lah- ko presežena že po enkratni uporabi Checkmita. V pro- polisu so ostanki kumafosa prisotni ne glede na način pridobivanja (postrgan ali mrežice) in ne gleda na število uporabe Checkmita, s tem da meja za kumafos v propolisu ni določena. Kumafos ima precejšen vpliv tudi na vosek. Vsebuje ga tudi deviško satje v panju, v katerem se je uporabljal Check- mite, zgrajeno po uporabi Checkmita, ko ta v panju ni več prisoten. Je pa kumafosa bistveno več v satih, ki so prisotni v panju v času uporabe Checkmita. Material in metode Čebelje pridelke smo vzorčili v dveh družinah, v katerih so v preteklosti za zatiranje varoj uporabljali amitraz, leta 2009 Apivar, leta 2010 Checkmite in leta 2011 Apiguard, v le- tih 2012, 2013, 2014 in 2015 pa CheckMite. V dva povsem nova panja smo v letu 2013 naselili umetne roje in v njih prav tako v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 uporabili Checkmite. V letu 2016 smo za zatiranje varoj uporabili Apilifevar in v zimskem času tako kot vsa leta poprej Apibioksal. Rezultati in razprava V okviru Uredbe o izvaja- nju ukrepov na področju čebe- larstva za leta 2017−2019 smo ugotavljali količino kumafosa v čebeljih pridelkih eno leto po prenehanju uporabe Checkmita. Pobrali smo 20 vzorcev voska, 12 vzorcev izkopanca, 12 vzorcev medu ter tri vzorce propolisa. V vzorcih voska iz starega satja, pobranega v letu 2017, je bila vsebnost kumafosa za skoraj 15 mg/kg nižja od vzorcev iz leta 2016. Vsebnost kumafosa v mladem satju je ne glede na po- gostost uporabe med < 0,01 in 4,24 mg/kg, s tem da je bila najvišja vrednost (4,46 mg/kg) izmerjena ravno v vzorcih iz leta 2017. V primeru proste gradnje smo v letu 2017 analizirali samo dva vzorca voska, saj so družine zaradi slabe pašne sezone prosto zelo slabo gradile, pri čemer smo izmerili od 2,22 mg/kg do 3,98 mg/kg kumafosa, kar je v povprečju za skoraj 5 mg/kg manj, kot smo izmerili v vzorcih iz leta 2016 (Slika 1). V preteklih letih smo v okviru Uredbe o izva- janju ukrepov na področju čebelarstva v panje načrtno vstavljali akaricide, ki vsebujejo ami- traz, kumafos in timol, pri čemer smo ugotovili, da ima največji vpliv na čebelje pridelke upora- ba zdravila Checkmite, ki vsebuje aktivno učin- kovino kumafos. Vsebnost kumafosa v čebeljih pridelkih Čebelarji, izogibajte se uporabi kumafosa. Slika 1: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v satju glede tipa voska in število uporabe Checkmita 10/2017 letnik CXIX260 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V v vzorcih pokrovcev iz starega satja je bilo iz leta 2017 bistveno manj kumafosa kot v vzorcih iz preteklih let. Izmerili smo največ 15 mg/kg kumafosa, medtem ko smo v preteklosti izmerili največ 244 mg/kg, v letu 2016 44,3 mg/kg. V vzorcih iz leta 2016 smo izmerili v povpre- čju 22,15 mg/kg kumafosa, tokrat pa 10,96 mg/kg. Tudi v primeru pokrovcev proste gradnje je bilo v izmerjenem vzorcu za 5 mg/kg (skoraj 85 %) manj kumafosa kot v vzorcih iz leta 2016. Opazna je velika razlika v vsebnosti kumafosa med mla- dim in starim satjem. Staro satje je bilo večkrat dejansko pod vplivom Checkmita, medtem ko je vsebnost v mladem satju in prosti gradnji samo posledica prenosa kumafosa po panju s strani čebel. Vsebnost kumafosa v medu iz mladega satja je vsa leta ne glede na število uporabe Checkmita zelo podobna in znaša v povprečju med 0,02 in 0,03 mg/kg. Pri starem satju pa ga je več v medu iz satja, ki je bilo večkrat izpostavljeno Checkmitu. V vzorcih iz leta 2017 je bila najvišja izmerjena vrednost 0,81 mg/kg, v povprečju 0,061 mg/kg, kar je neko- liko manj kot v vzorcih iz leta 2016 (Slika 2). V izkopancu iz starega satja je bilo največ kumafosa po trikratni uporabi Checkmita, v vzorcih iz leta 2017 je bila vsebnost v primerjavi z vzorci iz leta 2016 v povprečju le malo nižja. V izkopancu iz deviških satov je bilo največ ku- mafosa po štirikratni uporabi Checkmita, v letu 2017 je vre- dnost nekoliko nižja kot v preteklih letih. V propolisu se kumafos najde v večji količini kot v medu, kar se je potrdilo tudi v naši nalogi. V strganem propolisu iz leta 2017 je bilo v enem vzorcu 1,05 mg/kg propolisa, v dru- gem pa 1,48 mg/kg. Zanimivo je, da je bilo kumafosa več v propolisu z namensko vstavljenimi mrežicami kot v postr- ganem. Vrednosti so v nekaterih vzorcih nižje, v nekaterih pa višje kot v letih poprej (Slika 3). Zaključek S kumafosom obremenjeni vosek je treba izločati iz pa- njev, saj ga čebele prenašajo po panju in z njim onesnažijo novo zgrajeno satje. Kumafos ostaja v satju in propolisu tudi po prenehanju uporabe Checkmita ter iz voska in pro- polisa prehaja v med. Če uporabljamo Checkmite in presta- vljamo satje iz plodišča v medišče in iz njega točimo, potem obstaja tveganje, da med ni varen. Točenje medu samo iz mediščnih satov, ki niso bili v času uporabe Checkmita v panju, je varno, kljub večkratni uporabi Checkmita, vendar pa med ne bo brez ostankov kumafosa. Obvezno je treba postrgati vse prizidke voska in propo- lisa, ki je lahko prav tako vir kumafosa. V panjih, kjer se je uporabljal Checkmita, naj se ne pridobiva propolis za hu- mano uporabo. Kumafos se po panju zelo nepredvidljivo širi, zato je tež- ko predvidevati koncentracijo v čebeljih pridelkih po upora- bi. V našem poskusu se je izkazalo, da ga vsebuje tudi vosek, ki je v panju zgrajen po odstranitvi Checkmita, navadno ga je več v vosku iz voščenih pokrovcev kot v samem satju. Rezultati so nastali v okviru Programov ukrepov na po- dročju čebelarstva v Republiki Sloveniji v hetih 2014−2016 ter 2017−2019, ki so bili financirani iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Slika 2: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v medu glede na pridobivanje iz različnega tipa satja in število uporabe Checkmita Slika 3: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v propolisu Viri: Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Kozmus, P. (2016): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na če- belje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Končno poročilo v skladu z uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016. Čebelarska zveza Slovenije. Uredba Komisije (EU), št. 37/2010, z dne 22. decembra 2009, o farmako- loško aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (Ur. l. št. 15, 20. 1. 2010, str. 1, z vsemi spremembami). Wallner, K. (1992): Diffusion varroazider Wirkstoffe aud dem Wachs in den Honig. Apidologie, 23, str. 387−389. Auguštin, V., Kandolf Borovšak, A., Kozmus, P., Lilek, N. (2017): Poročilo o vplivu tehnologije čebelarjenja na čebelje družine in kakovost medu. Po- ročilo v skladu z uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebe- larstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019. Čebelarska zveza Slovenije. Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si