ISKRENA ZAHVALA OB OBLETNICI AGRESIJE
Velikolaška dejanja so jih zaslužila
Pred prvo obletnico agresije na Slovenijo je bila v Krvavi peči priložnostna a doživeta slovesnost, na kateri se je vodstvo 51. štaba teritorialne obrambe s spoštovanjem in is-krenostjo zahvalilo krajanom Velikih Lašč in okoliških krajev za dobro organizirano delovanje in učinkovito pomoč v dneh agre-sije na Slovenijo. O tej slovesnosti smo sicer poročali v junijski številki našega časopisa, a gre zgodbo resničnih dogajanj iz tistih dni vendarle ponoviti v nekoliko skrajšani obliki z namenom, da spregovorijo tudi dejanja tamkajšnjih krajanov in ne samo zasluženo jim podeljene uradne zahvale.
Krajevna skupnost Velike Lašče s 44 kva-dratnimi kilometri površine in 46 vasmi ter približno 2100 prebivalci predstavlja po-memben strateški člen ozemlja med ljubljan-sko kotlino in kočevsko-kolpsko kotlino.
Že prvi dan agresije je vodstvo KS imeno-valo krizni štab, ki je nemudoma sklical kurirje, oficirje laške čete in aktiviral narod-no zaščito. Po vpoklicu pripadnikov TO so organizirali prevoz za laško četo, vzpostavili veze s to četo in postajo policije, organizirali stalno dežurstvo, organizirali prehrano »Pri Kuklju«, osnovna šola je ponudila šolsko kuhinjo in del opreme, sirarna, trgovine, župnija in številni krajani hrano, zdravstve-no osebje je bilo na razpolago... Drugega dne je bil po načelu »delajo naj tisti, ki so
pripravljeni sodelovati« fortniran nov štab civilne zaščite, ki je nemudoma pripravil in pregledal zaklonišča, po vaseh so bile razde-ljene torbice prve pomoči, nabavljene so bile plinske maske, dali so navodilo gasil-skim enotam, za pripadnike TO so zbrali preko 400 odej. Aktivirana je bila tudi na-rodna zaščita, ki je zaščitila vitalne objekte in ob tem ne gre prezreti samoiniciativne pomoči lovske družine Velike Lašče, ki je v prvih dneh vojne odstopila orožje pripad-nikom TO, skupaj z LD Golo pa podarila TO tri srnjake.
Nadvse pomembno in odgovorno ter zah-tevno pa jje bilo delo kriznega štaba s pre-bežniki, ki so bili sicer nastanjeni v zbirnem centru v Krvavi peči, s hrano, obleko in drugimi potrebščinami pa so jih oskrbovali Laščani, ki so jim omogočali tudi stike s so-rodniki, pomagali staršem vojakov, ki so služili rok v Ortneku... Ob tem pa so ves čas agresije nudili vso materialno in sicerš-njo pomoč pripadnikom TO, katerih število je v tej laški četi od začetnega števila 56 naraslo na končno število 228 ... Napisali bi sicer lahko še mnogo več, a je vendarle tudi ta zapis del zgodbe o učinkovito organizirani in obsežni nesebični pomoči, ki so jo ljudje Lašč odgovorno in ponosno opravili in za katero bi želeli, da se v njihovem mirnem življenju ne bi več ponovila.