Besoda v lastno obrambo. Dolžnosti nam je. dnes ustreči, jako neljubi dolž-. nosti. Mi se izognenio radi prepirom, kjer je le inogoče in posebej še prepirom na domačih tleb, in lahko rečeino, da smo inipli v toin doslej srečo, če tudi vselej in pri vseh nišino naSli priznanja za 16. Teni bolj pa; nas je torej prijelo in neinilo nas je osupnilo, • ko smo videli, da nas nekateri ljudje ženejo po sili na torišče. p.-ppirov. Diip 10. marcija smo naznanili našim bralcenv da se snuje v L.jubl.jani katoliški sbod in v tem siiio; navodli ludi nekaj uzrokov za-n.j, ne da bi boleli s-voje niisli koiiiu vriniti ali koga dregniti. In vendar se je to zgodilo Ipi- smo zoper našo voljo drpgnili v • Leskov grin«, kajti izpod njega sika v »Učit. Tovariši« neka »korenika« ogenj in žveplo zoper nas, češ, da smo napadli novo šolo in nje naprave. Čujte, kaj piše ondi »korenika«. V slov. lislu sein pred kratkiin bral iz »SIov. (iospodarja« posnot članek o I. slov. katol. sbodu, v katerem je bil tudi ta-le stavek: »Slov. ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je splob. kakor poje peseni, >za uk prebrisane glave«, ali kaj, če v.šoli, v katero pošilja svoje oiroke, ni dobrega duba in če tiči v beriki, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsakih Stirinajst dnij, strupa, nejevero, liberalizma? Tacih in jednacib vprašanj staviino šc labko celo vrsto in o n,jih se lahko razpravlja na »kaioliškem sbodu v Ljubljani.« I)a ni dobrpga duba v tacih šolab, kjer inianio po 100 in šp jreč otrok v jedni sobi, t.o je istina. To res niso parfuini!' Tudi logični sklep tega odstavka nioraino piiznati. Da, gospodine člahkar »laeib in enacib vpražanj" stavitc; res labko*šo celo' vrslo! Kad bi vendar poznal vsaj jedno tako slovensko berilo, nainenjeno slov. solski doci. v kateii tiči strup, nejevera, liberali- zein! Naj si bodo v vsakem, — v vsakein oziru sedanje jndsko-Solske knjige niso pomanjkljive! Ko bi se bil dotični člankar prej, ko je to napisal, poučil o stvari, sigurno bi — brez namena — kaj tacega ne kvasil v sv<;t! yui tacet, consentire videtur«. Toliko v pojasnilo, da se ne bo reklo, da ni bilo učitelja, ki bi se bhV oglasil zoper tako pisavo. . . Tako g. »Korenika«. Kaj rečemo mi na to? Na pivo naše obžaljevanje, ee se drznemo ter še iinanio slej. kakor prej druge misli »o duhti v šoli«, kakor jih inia g. »Korenika« o njem. Ako on ne pozna v šoli dulia, kakor tega, ki ga opisuje tako hježno, bodi mu, ali ini in sodiino, da z naini pozna tudi vsaka izpraševalna komisija v šoli Se duba, ki oživlja vse poučevaiije. Ona bi o priliki kake preskušnje pač ne bila zadovoljna z njegovim »duhom*, tudi njemu bi ga ne privoščila ter bi mu torej brž ko ne zaprla vrata v šolo. Za drugo pa moramo tudi mi prjznati »logieni sklep njegovega odstavka. V našem članku stoji: Slov. ljudstvo uči se rado in bere rado ter je splob, kakor poje pesein, »za uk prebrisane glave«, tocta kaj pomaga, če v šoli. V katero pošil.ja svoje otroke, ni jlobrega duba ,in če t.iči .v..b.euilu, ki ga jeinlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsacib štirnajst dnij, strupa, nejevere, liberalizinaV Gospod »Korenika« pa pristavlja: Rad bi vendar poznal vsaj jedno tako slov. berilo. nainenjeno slov. šolski deci, v katerem tiči strupa, nejevere, liberalizma! Kaj ne, bralec, g. »Korenika« zna sklepati logično? Za lioga, ali govorimo )ni o šolskib berilib? V našem članku stoji razločno: če tiči y berilu, ki ga jemlje (slov. ljudstvo, torej ne otroci) v roke vsak dan, vsak teden. . . /atem pa sodiino, da ot.roci, dokler še so za Solo, ne jomljejo berila le vsak leden ali eelo le vsacib Stirinajst dni.j v roke:-če slopijo pa iz šole, tedaj žal, da ne slori.jo tega več, niore biti še ne vsacib Štirinajst dnij. Sto ,na eno stavimo, da tega ne siore otroci, kateriin bi bil za učitel.ja kak Korenika«, mož, ki ne zna vezati os«bka z dopovedkom ter ne pozna berila, kakor k večjeimi šc svoje šolsko. Obžaljevanja vredni otroci! Kar še »kvasi« g. »Korenika« na dalje o Solskih .berilib, ne zadeva nas, kajti nii nisino niti črkt* pisali o njili, sicer pa inenimo, da sam ne ve, kaj ,je botfl ali kaj je pisal v svojetn stavku: Naj si bodo ... Mi odkrito priznaiao, da ne uiiieino njegovib besedij, ali je more biti pa v njib »logičen sklep« po načinu gosp. »Korenike ?« Toliko v pojasnilo, naj ne niisli g. »Korenika* ali pa slavno uredništvo »Uč. Tov.«, da tir-i pod »Leskovim grmom« niodra — glava.