15
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Celja, Od božičnih praznikov Ianske,s:a do svetih treh kraljev tekočega leta zimovalo je takej sila hudo. Mraz je bil do 22. stopinje ^^orkomera. Pozneje nastopila je ju^ovina, in kmalo je plavalo vse po ulicah ia poljih.
Pred nekimi dnevi vstrelili so blizo Celja velikej^a černe^a orla. Priletel je bil menda od visokega Pohorja, ter se skital dalj časa okoli nekega mlinskega potoka, kjer so ga mikale race, ki tamkej po vodi pla-^^ skaje so plavale. Ravno pa, ko na eno je planiti hotel/ zadela ga je smertna krogla« Prav velikan je. Visok je 2 in pol čevlja, razpete perute njegove pa merijo do 7 čevljev. Izpolnili so traplo njegovo, ter ga postavili v prirodnivnico tukajšnega gimnazija
Zares vesela novica nam je bila, da na stroške presvitlega ^g. kneza in škofa Ljubljanskega bo Vodnikov slovar beli dan zagledal. Naznanite nam kdaj in kako? Tadi jez imam precej besedi nabranih, ki manjkajo v dozdanjih rečnikih ali pa so nap čno razložene. Ce Vam so všeč, in je še čas jih vverstiti. Vara jih rad izročim *3»                                       ^' ^*
Iz Železnikov 5, jan. Danes smo pervi letošnji list 5,Novic" prejeli ter pozdravili jih s serčnim „živio^, Z veseljem vidimo, da so se verli pisatelji in rodoljubi naši   sopet   kaj   možko krog  njih  vstopili,   kar nam jo
*) Prosimo lepo.    Vee od liesednjaka bodemo naznanili ob svojem času.                                                                  Vred.
spet porok za marsikak dober naak in marsikako ve-eelo in kratkocasno nro, ki nam jo bojo donasale ,5No-\ice^ vprihodnje. Slava! — V sredi preteklega leta ee je osnovalo pri Daa bravno družtvo, ki si je naročilo jjNovice" in ^Danico" tudi zanaprej. Veselo je viditi, kako udje te dražbice, priprosti delavci, te ča-^ eopise vselej težko pričakujejo in kaj onarljivo prebe^ rajo, kar je živ dokaz, da se giblje nas slovenski narod in drami od dne do doe bolje. Krajcarji, ki jih človek za časopise vloži, so pa resnično tudi dobro naloženi, ker dobri časopisi so studenci, iz kterih človeški rod zajema neizrekljivo veliko naukov in omike.
Dragina tudi pri nas pritiska slednji dan huje, ljudje le tarnjajo: kaj bo, kaj bo? Cudoo je res to, saj vendar po Krajnskem in tud drugje v obče ni bila tako silno slaba letina, in vendar cena vsih reči nahaja od dne do dne visji. Pregovor: da ljudje sami dragino delajo: nam že to uresničuje, ker se tu in tam sliši od silnih žitnih zalog. Ne mislim s tem napadati poštenih tergov-cov, — pa najde se jih, ne le po mestih, tudi po kmetih doato takih, ki žito prekupujejo in potem na kupe spravljajo, kakor da bi mislili, da nikdar več ne zerna žita zrastlo ne bode. To tudi zamoremo z izgledom ska>zati blizo nas, kjer sta dva prekupca hotla en dan vse žito od tukajnih tergovcov pokupiti, in, se ve da potem ga sama prodajati, da bi ljudem kri spod nohtov cuzala. Pač dobro je enemu teh nek tergovec odgovoril: ,,vem dane kupuješ žita, da bi zgubil pri njem; ako pa bode kaj dobička kazalo, ga bom že sam rad spravil.^ Take pre-kupce bi po vsi pravici postavili v iitanije, da bi ubogo ljudstvo molilo: „Reši nas prekupcov odertnikov, o Gospod!"                                                      J. Levičnik.
Iz Ljubljane It.jan. Prečastiti gospod Ven-ceslav Hanka, vitez reda sv. Vladimira, knjižničar češkega narod, muzeuma, ud mnozih učenih društev itd. mi je poslal 30 naročenih stisov Ostromirovega evangelija po zmanjšani ceni 40 kr. Tem je pa pridjal še en stis Ostromira, en etis „Božestvenaja služba^ (Divinum ofiicium) z glagoliškimi pismeni, in en stis Sazavo-emavskega evangelija, to je, tisti prestavni slovenski evangeli, ki so nekdaj francozki kralji o slovesnem venčanji v Remu na-nj prisegali, in te neprecenljive darove mi preslavni gosp. Hanka zročuje s temi besedami: ^Prosim to od mene dobrovoljno prejeti v spomin starega znanja; poznam Vas namreč že 27 let po Vaši slovnici". Dalje je še priložil 10 stisov ^Počatky posvatneho jazyka slovanskeho", 10 stisov ^Pravopis če8ky" in 10 stisov „Pravo-pis rnsko-česky", da naj jih med učence, ki se Ž9l«> češkega učiti, zastonj razdelim. Na zadnje pa še svaje želje izreče: da bi se lepa staroslovenščina, tako dolgo zanemarjena, med Slovenci spet oživila. — Bog ga usliši !                                                  Metelko.
16