50VI TEDNIK direktor in glavni urednii< NT&RC: Jože Cerovšek, „^orn\ urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik k oktober 1991 • številka 49 * leto XLV • cena 39 tolarjev »Halo? Ja, zdaj smo na svojem ■■■« Morda je kaj takšnega sporočil predsednik Kučan v ponedeljek, ko se je iztekel moratorij na slovensko osamosvajanje. Kaj se je zgodilo 7. oktobra, kaj bo s slovenskimi tolarji, carinami, pot- nimi listi, državljanstvom in vsem ostalim, preberite v temi tedna Konec moratorija - konec more? na strani 7 in 8. Našim iudem četniki aikajo oči« Pretresljivo pripoved begunke iz Pakra- ca preberite na strani 17. [an 11 kakšno pravico obirajo vstopnino? lan 4 biiašam se, kot da \ podjetje moje tan 18 yik: »Pri deiu 1111 bil pošten« Stran 14 kfsgijavke svetovne prvakinje [akal le odstopil Ir. Strohsack? So razlogi politični? Odgovor poiščite na 5. strani. 2. STRAN - 10. OKTOBER 1991 Na svoji zemlji Zanos, strah, jeza in upanje - vsega je bilo na našem malem košču zem- lje to poletje. Potem je prišlo čakanje, tri dolge mesece čakanja. Zanos, kije spremljal osamosvo- jitev in dneve bojev za svojo zemljo, je počasi kopnel. Prekrivale so ga vsakdanje stiske in bole- čine. Še razočaranje nad vedno samo obljubljajočo Evropo je kopnelo. Kop- nelo je celo naše zanima- nje za tragedijo na Hrva- škem. Preveč krvi, mr- tvih, mučenih in izmuče- nih, preveč ruševin... »Norci,« je kdo porekel in se obrnil vase. Kot da se nas usoda drugih ne tiče, kot da živimo v neki na- mišljeni, vami ogradi. Ne gre za brezčutnost. Prej za otopelost. Pa so minili trije meseci in z nji- mi se poslavlja otopelost Strah se plazi v kosti. »Nam bo prizanešeno?* se sprašujemo. S krvjo morda, kdo bi vedel. Z vsem drugim - ne. ^ Živimo v nekakšnem ne-času, v vmesnem času. Nič ni več, kot je bilo, pravimo, kako bo, to slu- timo v obrisih. Pravza- prav si podobo jutrišnje- ga dne počasi oblikujemo že več mesecev, a naše sa- nje le počasi dobivajo stvarno podobo. Nekaj pa smo le spoznali - samo od nas bo v prihodnje odvis- no, kako bomo gospoda- rih na Slovenskem, kako bomo gnojili in sejali, ka- ko pravično in krivično delili sadove zemlje. V vsakem primeru pa jo bomo obdelovali v potu svojega obraza. To vemo in tega nas ni strah. Mor- da bi nas bilo, če ne bi v sebi preživeli globjih strahov. Strah za življenje je močnejši od strahu pred izgubo zaposlitve, revščino in, bog ne daj, lakoto. Razkošju se ne bo težko odpovedati, saj ga večina ne pozna, tudi po- tovanjem v daljne dežele ne. Zamenjala jih je de- lovna obleka in gruda na- ših prednikov. Nekoč bodo naši otroci z nasmeškom gledali v te pionirske čase. Že samo za to je vredno narediti, kar je v moči vsakega po- sameznika in nas vseh. V stiski in bolečini se ka- limo, kot jeklo v ognju. Nek^j trdnega mora izra- sti iz tega, kajne? MILENA B. POKLIC GRAFIT TEDNA Foto.E.E. V Celju vojakov le še za vzorec Končana Izmenjava sreilstev in opreme v Celju je le še 25 vojakov v vojašnici Jože Menih-Raj- ko in tudi ti so pripravljeni na takojšen odhod. Počaka- ti je treba le še na končen dogovor med pripadniki te- ritorialne obrambe in mari- borskega korpusa, vseka- kor pa naj bi Jugoslovanska armada zapustila Celje do 18. oktobra, kar je po odlo- čitvi slovenske vlade zadnji rok za selitev enot JA iz Slo- venije. Prejšnjo sredo so teritoral- ci in vojaki storili še zadnje dejcinje v medsebojni izme- njavi zaplenjenih sredstev in opreme. J A je dokončno pre- dala teritorialcem skladišče Bežigrad in s tem tudi vse orožje, ki je bilo uskladišče- no v tem objektu in je bilo last slovenske TO. Tako so vojaki celjskim teritorialcem vrnili skoraj vse zaplenjeno orožje, ostalo opremo pa so vrnili že prej. Teritorialci so vsa vrnjena sredstva takoj preselili na novo lokacijo, hkrati pa še isti dan vrnili tudi preostali del orožja, predvsem grcinat, vojakom JA. Ves pretekli teden in v tem tednu so se dogovarjali le še o končni predaji celjske vo- jašnice Jože Menih-Rajko. Do zapletov pri predaji je prišlo, ker na celjski tovorni postaji še vedno stoji kom- pozic^a vagonov, natovoije- nih z vojaško opremo. Pred zaključkom redakcije še ni bil znan končen dogovor med namestnikom obramb- nega ministra Miranom Bo- gatajem in generalom Andri- jo Rašeto o odhodu vseh enot JA s slovenskega pro- stora. Na teh dogovorih bo- do po vsej verjetnosti skušali rešiti problem za celotno slo- vensko ozemlje, nato pa naj bi se dogovorili še za celjsko vojašnico. V vojašnici Jože Menih- Ržgko je po podatkih celj- skega Pokreuinskega štaba za teritorialno obrambo osta- lo še nekao pohištva, ki ga bodo mogoče vojaki, odvis- no od pogeuanj s predstavni- ki mariborskega korpusa, prepustili teritorialcem. V štabu sicer nimajo točnih podatkov v kakšnem stanju je trenutno vojašnica, ven- dar pa glede na nepoškodo- vanost ostalih objekt jih je J A že predala jejo, da tudi vojašnica?' merno poškodovana 1 URŠKA SELii Foto: EDO EINSPIeJJ Tik pred podpisom dokončne predaje skladišča Bežin Podrobnejših posnetkov nimamo, ker predstavni^ našemu fotoreporterju niso dovolili slikati. Še zadnja natovarjanja in selitev vojakov JA iz skladišča Bežigrad. Inovatorji Celja Ob 12. oktobru, dnevu inovatorjev, bodo v Celju jutri podelih plakete in diplome za raziskovalno in inovacij- sko dejavnost. Plaketi bosta prejela Marjan Petelinšek iz Emokemije in Jože Hrovat iz Aera, dilplome pa Igor Vršnik iz Komunale, Tomaž Pavlin iz Emokemije, Milan Boršič in Miško Sreš iz Libele, skupina v sestavi: Cveto Ščuka, Franc Dobovšek in Milan Kot- nik iz Libele ter skupina raziskovalcev Dejan Ketiš, Vladimir Vrečko, Zvone Marčen, Nikolaja Selič- Pogoršek iz Cinkarne skupaj z Jurijem Čretnikom in Matjažem Šubljem in Inštituta Jožefa Štefana iz Ljub- ljane. Predsednik Skupščine občine Celje je sklical sejo zborov v četrtek, dne 17. oktobra 1991 s pričetkom ob 16,30 uri. Zbori občinske skupščine bodo obravnavali predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija (za območje oblakove z Ipavčevo ulico), o ZN Gaberje, o ZN Staro mestno jedro, o ZN Glazija, o ZN Otok I. osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje starega celjskega gradu in o določitvi in imeno- vanju nove ulice v naselju Celje-Pod gabri, sanacijo klet- nih prostorov v bolnišnici Celje, predlog sprememb Sta- tuta občine Celje, predlog odloka o spremembah in dopol- nitvah odloka o organizaciji in delovnem področju uprav- nih organov in organizacij občine Celje, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristoj- nosti zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine, sklep o pooblastilu Komisije za volitve, imeno- vanja in kadrovske zadeve, predlog predsednika Izvršnega sveta za izvolitev neprofesionalnega člana za varstvo oko- lja, predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ter vprašanja in pobude poslancev. Postati slovansici državljan Ptejšnji leden prejeli kar čeinino vseh vlog v občinah celjske regije je za slovensko državljanstvo zaprosilo več kot 4 tisoč lju- di. Okoli 800 prošenj so pre- jeli že junija, še pred spreje- mom zakona o državljan- stvu, izjemno veliko, približ- no četrtino vlog, pa so prosil- ci vložiU prejšnji teden. Zla- sti v petek je bila gneča pred okenci vehka. Prosilci so se namreč zbali morebitnih spremenjenih pogojev za pridobitev državljanstva po koncu moratorija. Zlasti v zadnjem času v občinah ugotavljajo, da med prosilci prevladujejo priseljenci s Hrvaške, medtem ko so se na začetku za slovensko dr- žavljanstvo odločali predv- sem ljudje iz Bosne in Herce- govine. Največ vlog za pridobitev slovenskega državljanstva imajo v celjski občini. Po neuradnih podatkih naj bi tu živelo približno 8 tisoč dr- žavljanov drugih republik, za državljanstvo Slovenije pa je zaprosilo 1319 ljudi, od tega pretekli teden kar 381. Med njimi je veliko takih, ki so se rodili v Sloveniji, a so po starših pridobili zlasti hr- vaško državljanstvo. V velenjski občini so pre- jeli 914 vlog, med katerimi pa je precej družinskih. Zad- nji teden so prejeli približno 200 vlog, meseca septembra pa skupaj 423. V žalski občini je neurad- no več kot 3 tisoč priseljen- cev iz drugih republik, do konca septembra pa jih je za državljanstvo Slovenije za- prosilo 834. Že pred sprejet- jem zakona se jih je za to odločilo 170, v zadnjih treh mesecih pa 664. Prejšnji te- den so prejeli kar 200 pro- šenj. v obmejni šmarski občini so prejeli 577 prošenj za slo- vensko državljanstvo. Pred 25. junijem jih je bilo že 142, v zadnjih treh mesecih pa 354. V zadnjem tednu je za državljanstvo zaprosilo 81 ljudi. Kar 80 odstotkov pro- šenj pripada hrvaškim dr- žavljanom. V šentjurski občini so ob- čani iz drugih republik vloži- li 137 vlog za pridobitev dr- žavljanstva Slovenije, 30 jih je to storilo že pred junij- skim zakonom, a vsi še niso dobili odgovora. Med prosil- ci je tri četrtine Hrvatov. Preteku teden so prejeU 28 vlog. V konjiški občini želi slo- vensko državljanstvo 120 lju- di. Pred sprejetjem zakona so jih že rešili 8. PreteB den so prejeli 19 vloM prosilci v zadnjem čašT vladujejo družine v i približno polovica je iz W ške. Največ prosilcev v Zrečah. ^ V Laškem imajo Ml šenj za pridobitev^sloveia ga državljanstva. Šejur..^ jih prejeli 10, zadnji tede: se je na občini oglasi prosilcev. V Mozirju so preje- prošenj. Pred zakonor jih prejeli 13 in te so žeui no rešili. Zadnji tedenl državljanstvo zaprosfli občanov. 1 BRANE JEBl NAMESTO PISMA IZ NEKDANJE PRESTOLNICE »Molim vas, samo da vam predam še tole pj'0šn3^ A vensko državljanstvo. Zdaj, ko se v Srbijo vrača ■* vem, kako bom.* Foto: NACB ^'1 0 10. OKTOBER 1991 - STRAN 3 fl Rogatec z mejo kaj izguhil? e stranke Slovenije iz ilja v nedeljo priredil M mizo. O tem so se fturnem domu v Rogat- cu pogovarjali z ministrom za promet in zveze Marja- nom Kranjcem, ki je tudi član republiškega vodstva stranke, ter s predsednikom komisije za mednarodne od- nose v slovenskem parla- mentu Matjažem Šinkov- cem, ki je sicer tudi pod- predsednik Socialdemo- kratske stranke Slovenije. Asfaltiranje ene zadnjih magistralnih makadamskih cest v Sloveniji, ki povezuje Rogatec in Ptuj, je v načrtih že od leta 1976. Vsa dolgolet- na prizadevanja, prošnje in protesti, tudi na republiški ravni, so bih kot bob ob ste- no, so se pritoževali kržgani, ki jim v suhem vremenu na- gaja cestni prah, ob deževjih pa številne luže na več kot petih kilometrih makadama. Z južno državno slovensko mejo bo cesta postala po- membnejša in prometnejša, so menili. Minister Kranjec je obljubil, da se bodo potru- dili, da bi cesto prihodnje le- to asfaltirali. Ob tem je pred- sednik šmarske vlade Mar- jan Aralica opozoril še na delno makadamsko cesto Šentjur-Lesično, ki je osred- nja povezava osrčja Kozjan- skega s Celjem. Obsoteljčane je še posebej zanimalo, kaj bo z mejo s Hr- vaško, saj so s sosednjo re- publiko življenjsko močno povezani. Matjaž Šinkovec je dejal, daje vprašanje sloven- sko-hrvaške meje za sedaj manj pomembno, da pa želi Slovenija z njo zaščititi predvsem svoje gospodar- ske interese in se obvarovati pred nevarnimi dogodki v bližini. Minister Kranjec je ob tem opozoril na teroristič- ne napade, ki so se že dogaja- li in dejal, da bi se z mejo obvarovali pred tovrstnimi nevarnostmi. Sicer pa je od- prtost meje odvisna tudi od tega, ali bo Hrvaška ohranila neodvisnost. Vsa sporna mejna vprašanja naj občani sporočajo pristojnim služ- bam, ki jih bodo poskušale hitro urediti, kakor so jih na primer v Rogaški Slatini in Atomskih Toplicah. Tiste, ki so menili, da Rogatec z mejo precej izgublja, je Matjaž Šinkovec zavrnil z utemelji- tvijo, da lahko meja v Roga- tec prinese nove naložbe, omenil pa je tudi primerjavo s slovensko-italijansko mejo, kjer se prav tako srečujejo z veliko dnevno migracijo. BRANE JERANKO Dva obraza stavke v zdravstvu Danes ob 7. uri bi se ngj v vseh zdravstvenih zavo- dih v Sloveniji pričela stav- ka. Do včercO (v sredo) ob 12. uri stavke še niso pre- klicali, čeprav je že bilo precej kazalcev, da bo stav- kovni odbor to vendarle storil. Razloga sta dva - zahteve sindikatov in po- nudbe vlade so se precej približale, predvsem pa ne eni ne drugi ne žele dodat- no ogrožati stabilnosti naše mlade države. Sindikati delavcev v zdravstvu na celjskem območju so se v ponede- ljek dogovorih, da pošljejo pismo ministrici za zdrav- stvo dr. Katji Boh s pozi- vom, da bi njihove zahteve vendarle rešili sporazum- no. Sicer pa se bodo ravnali po skupnem dogovoru. V vsakem primeru - torej tudi če stavka bo, zdrav- stveni delavci zagotavlj^o, da bolnikov to ne bo ogro- zilo. MBP ) Celje zdravo mesto fpka občinska skup- ^ se je že pred časom jfila, da pristopi k pro- ji Svetovne zdravstve- organizacije »zdrava Občani o samem jelctu še vedno malo ve- [ato je ena prvih nalog, h namerava uresničiti ijektni svet za Celje iravo mesto predstavi- projekta čimširšemu pi ljudi. Le tako bo lah- projekt presegel zaprti I institucij in društev, je že sed^ vključujejo jegovo uresničevanje, tojektni svet, ki ga vodi kki župan Anton Roječ, k v ponedeljek odločil, po pripravil slavnostno Istavitev predvidoma Kca decembra. Pripra- ie poveril organizacij- inu odboru, ki ga vodi lard Stepišnik. MBP Prednost holjšemu Novosti tuai pri upravljanju s stanovanji_ S sprejetjem novega sta- novanjskega zakona, ki ga je republiška skupščina po- trdila prejšnji teden, se spreminja tudi dosedanje upravljanje stanovanjske- ga fonda. Lastniki stanovanja bodo na novo urejali odnose z na- jemniki in odločali o uprav- ljanju s svojimi stanovanji. Prav v tej upravljalski vlogi pa se v novih razmerah vidi dosedanja strokovna služba za stanovanjsko gospodar- stvo v Celju, ki je izvršnemu svetu predlagala, da ji preda v upravljanje vsa občinska stanovanja. Po esvropskih kriterijih, opredeljenih tudi v novem zakonu, naj bi za vsakih 500 stanovanj imeli enega uprav- Ijalca, ki bi skrbel za finanč- ne, planske, tehnične, prav- ne in druge storitve. V Celju to pomeni, da imajo samo štirje lastniki toUko stano- vanj, da bi lahko zaposlili enega ali več upravljalcev. To so občina, Emo, Železar- na in Cinkarna, vsi ostali pa ne morejo racionalno zapo- shti niti enega upravljalca. Poseben problem naj bi predstavljalo 477 blokov, kjer bo več različnih lastni- kov stanovanj, treba pa bo zagotoviti nemoteno delova- nje skupnih naprav. Dosedanja strokovna služ- ba za stanovanjsko gospo- darstvo je v teh razmerah predlagala, da občina, ki raz- poljaga s 4870 stanovaiyij ta preda v upravljanje novona- stalemu stanovanjskemu po- djetju, ki ga bodo ustanovili iz strokovne službe. Občina naj bi poleg tega tudi pozva- la vse ostale lastnike, da no- vemu podjetju predajo v upravljanje svoja stanova- nja. S tem bi po njihovem mnenju zagotoviU strokovni nivo opravljenih del in tudi rešili vprašanje socialne var- nosti sedaj zaposlenih v stro- kovni službi. Izvršni svet je sicer podprl ustanovitev po- djetja in racionaUzacijo na tem področju, vendar ni dal vnaprejšnje prednosti seda- nji strokovni službi za stano- vanjsko gospodarstvo, pač pa naj bi tudi na tem področ- ju obveljala konkurenca. TC I Obljub ne moremo živeti I obljub, ki so jih tdvolilnem času trosili idati za slovenske po- K, ne moremo več žive- dasti, ker se ni uresni- aiti ena sama. ije bila vodilna misel in- bv, ki so se pred krat- ibrali v Narodnem do- tCelju na občnem zboru tva invalidov Celje, ižtvo ima 2500 članov, srečujejo z vs6 hujšo Ino stisko. V delovnih lizacijah so bili med pr- ^ki so postali tehnološki ^Zdaj jim pri zaposlova- Pomaga le Zavod za 'sabljanje in rehabilita- cijo invalidov v Celju, ki pa mu uspe zaposliti le petino invalidov. Vse težje tudi pla- Na meji socialne podpore je zdaj že 40 odstotkov inva- lidsko upokojenih Celja- nov. Socialna podpora zna- ša 3.900 dinarjev, njihov osebni prihodek pa je od 3.800 do 6.500 dinarjev. čujejo prispevke oziroma participacijo za zdravila, ve- čina med njimi pa je kronič- nih bolnikov in zdravila nuj- no potrebujejo. O njihovi stiski pričego tu- di letošnje prošnje za kurja- vo, kar 70 nujnih so sprejeli, a članom ne morejo pomaga- ti. Veliko kritik je bilo izreče- nih na račun ozimnice, ki jo je vsako leto urejal sindikat, letos pa so jo prisiljeni kupo- vati po tržnih cenah. Boleče je tudi, da se v zadnjem času srečujejo z različnimi maltre- tiranji, so še povedah. Edino s čimer se celjski invalidi lahko pohvalijo, so posebni signah na prehodih za pešce in spoznanje, da je vse več gradenj, ki upoštevajo od- stranitev arhitektonskih ovir za invalide. ZDENKA STOPAR. Žalski učitelji ne bodo štrajkall Predstavniki stavkovnega odbora delavcev osnovnih šol žalske občine in občinske skupščine ter njenega izvršne- ga sveta so v petek vendarle našli skupni jezik. Učiteljem so namreč obljubili, da jim bo- do plače povečali in povrnili tudi razliko za pretekle mese- ce, tako da bo povprečna uči- teljska plača za 19 odstotkov večja kot je povpračna plača v gospodarstvu Slovenije. Ni- so pa jim ugodili v nekaterih drugih zahtevah. Učitelji na primer ne bodo imeli povrnje- nih potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Kljub temu so se dogovorili, da stavke za- enkrat ne bo, stavkovnega od- bora pa še niso razpustili. JANEZ VEDENIK. Velenjski učitelji napovedujejo stavko Velenjski osnovnošolski uči- telji zahtevajo uskladitev oseb- nih dohodkov na indeks 119 glede na gospodarstvo (sedaryi indeks je 107) in izboljšanje materialnega položna šol, da bi lahko vzgojno izobraževalno delo nemoteno opravljali. Ve- lenjski občini so za uresničitev zahtev postavili rok, ki se izte- če 15. oktobra. Če zahteve ne bodo izpolnjene, bodo 17. ok- tobra stavkali. Stavke ne na- meravajo prekiniti vse do iz- polnitve zahtev. Učitelji so na nizke plače opozarjali že pred meseci, zara- di vojne v Sloveniji pa so spre- jeli moratorij na svoje zahteve. Sedaj so ga preklicali in napo- vedali stavko. Ministrstvo za družbene dejavnosti v velenj- ski občini že pripravlja poroči- lo o položaju osnovnih šol in njihovih učiteljev. O tem in o zahtevah učiteljev pa bo na- to, predvidoma še ta teden, razpravljal velenjski izvršni svet. U. S. ^JAVE, MNENJA... Matjaž Kmecl, član *dstva RS, na otvori- formacijskega centra inskega parka Trebče, sredi: ^'ojske ne skrbijo haa- sonvencije o varstvu ^ih spomenikov, ne y^ Rdečega križa, ne Sa prava o zaščiti civil- .Prebivalstva. Šele ko Pbi po glavi, začne na govoriti o miroljub- Tu v Podsredi ste za '.•[Ji dan obnovili sred- '"^i pranger, sramotilni [.Kot kulturni spome- ^ seveda že dolgo ne svojemu prvotnemu namenu, ker tudi ni bilo tre- ba. Mi pa mu bomo danes podelili staro funkcijo, sim- bolično bomo nanj privezali vso današnjo jugoslovansko, še posebej četniško posuro- velost, vse te blodne genera- le in polkovnike, ki mislijo da jih je to ljudstvo šolalo in oborožilo zato, da ga bodo lažje in boljše pobijali, da mu bodo požigali in mendrali polja... Matjaž Šinkovec, pred- sednik komisije za medna- rodne odnose pri skupščini republike Slovenije, na okrogli mizi socialdemo- kratov v Rogatcu: Predstavljal sem si, da so mirovne konference o odno- sih med državami resnejša zadeva. Ko sem bral spomi- ne, se je zdelo, da so bile te konference zelo tehtne. Haa- ška mirovna konferenca pa poteka na takšen način, da sedemo za mizo predstavni- ki različnih republik bivše Jugoslavije. Namesto da bi se pogovarjali o dnevnem re- du, pove vsak svojo zgodbo. To je torej konferenca glu- hih. Zelo malo je med nami komuniciranja, razen ko se kdo odzove z repliko na dru- go stran. Vprašujem se, ali se bo na tej konferenci, v njeni seda- nji obUki, sploh kaj razrešilo. Mi smo predlagali, da naj ne bo le konferenca o miru na območju bivše Jugoslavije, ampak tudi o tem kako bi razrešili vsa odprta vpraša- nja naše razdružitve, oziro- ma jaz bi dejal kar odcepitve od bivše Jugoslavije. Morda to celo prihaja na dnevni red. Zadnje stališče ES je, da bo- do priznali tiste' republike bivše Jugoslavije, ki uredijo vprašanja človeških pravic, in predvsem položaja manj- šin. Druga zadeva je, da bi arbitraža dala pod drobno- gled vprašanje razdelitve skupnega premoženja. V Sloveniji smo že leto prej predlagali pogajanja z drugi- mi republikami bivše Jugo- slavije oziroma z zveznimi organi, vendar do teh ključ- nih zadev ni prišlo. Morda je Haag dovolj nevtralen kraj, da bi do tega lahko prišlo in da bi lahko reševali vpraša- nje razdehtve skupne lastni- ne. Prav gotovo pa Haag ni kraj, kjer bi Slovenija želela reševati vprašanje, ah sme ali ne sme biti samostojna. TRAČ I niče ■ Uradni predstavniki mo- zirske občine izjavljajo, da imajo pripravljene skoraj vse projekte za obnovo po- plavljene občine. Komentar enega izmed naključnih opazovalcev: »Sedaj potre- bujemo le še svetilko, s ka- tero bomo iskali norca, ki bo dal denar.« V celjskem podjetju Klasje so bili resno zaskrbljeni. Naj- prej so se tri zvezdice iz nji- hovega zaščitnega znaka znašle na slovenski zastavi, potem je vlada predlagala klas za nov slovenski denar. V torek so zato upravičeno zavzdihnili: »Uf, tokrat je šlo mimo nas.« Mi pa preverja- mo, kakšne veze ima Klasje s slovensko oblastjo... Dr. Andrej Ocvirk, pod- predsednik vlade, Maksu Bastlu, ministru za trg in cene: »Tako, Maks, nov de- nar sem »zrihtal«, ti pa po- skrbi, da ga bodo ljudje za- pravljali.« Stane Seničar, direktor Zlaterne Celje Antonu Rojcu,; celjskemu županu: »Ja, gospod Roječ, kar ne morem ver- jeti, da med razstavljenim nakitom ne bi mogli najti kaj} zase ali za vašo soprogo. Žep da to ne dopušča? Ah, dajte I no...« Šmarski župan Franc Potočnik (prvi z desne s soprogo): »Samo enkrat naj še žena na skrivaj pogleda proti Aralici (prvi z leve), pa bom poskrbel, da bodo že jutri poslanci spet razpravljali o njegovi zaupnici!« 4. STRAN - 10. OKTOBER 1091 Podjetje brez kokoši z zlatimi jajci Marjan Drev, Inovator, direktor Emo Eko In bodoči direktor Keramike Uboje Pisarna Marjana Dreva na stari tehniški šoli v Ce- lju prav nič ne spominja na kakšno direktorsko pisar- no. Bolj je podobna labora- toriju, kjer so v zadnjih me- secih nastajalf izdelki, ubrani na ekološko struno. Če bo steklo vse po načrtih, pa bo Marjan Drev svoj pri- ljubljeni kotiček v prihod- nje zamenjal z pravo direk- torsko pisarno v novousta- novljenem podjetju Kera- mika v Libojah. Podjetje Emo Eko, ki ga trenutno vodi Marjan Drev, je začelo poslovati junija le- tos. Je ena izmed družb z omejeno odgovornostjo v sistemu Ema. Ta je tudi prispeval 51 odstotni ustano- vitveni delež, 20 odstotkov je delež Merxa, 29 odstotkov kapitala je prispeval Marjan sam. Emo Eko naj bi se kas- neje preoblikovalo v delni- ško družbo, njihova glavna dejavnost pa je ekološki in- ženiring. »Ukvarjamo se predvsem s problemom posebnih od- padkov v nekaterih delovnih organizacijah. Poleg tega sem se lotil stvari, ki so me že dolgo časa zanimale. Raz- vil sem nekaj proizvodov za široko potrošnjo. Narejeni so iz materialov, ki so relativno poceni in predstavljajo no- vost na našem tržišču,« pravi Drev. Gre za cedila za odstra- njevanje nitritov in nitratov iz pitne vode, risalne deske, primerne zlasti za trgovce in gostince ter najmlajše, na- pravo za ultrafiltracijo, upo- rabno za pridobivanje pitne vode, filtracijo vin in žganja. Za ekologijo, pravi Drev, so pomembne male destilacij- ske naprave, ki bodo dobro- došle zlasti v lakirnicah, av- tomobilskih delavnicah in ti- skarnah, rezultat lastnega znanja pa je še gorilna pasta za fondue, ki naj bi v gostin- stvu nadomestila uporabo špirita. Oživiti staro umetnišico Iceramiico Marjan Drev naj bi v pri- hodnje postal direktor novo- ustanovljenega podjetja Ke- ramika v Libojah. Za to seje, kot sam pravi, odločil zaradi izkušenj v Emu. »Kupci po- sode in keramike,« razlaga Drev, »so isti in po doseda- njih razgovorih z njimi sem optimist.« O razlogih, ki so Keramično industrijo Liboje pripeljali do razsula, razmi- šlja bodoči direktor takole: »Menim, da je firma prišla v težave, ker sta poginili dve kokoši, ki sta dolgo časa ne- sli zlata jajca. Propadel je kli- ring in potekla je Učenca za grafitne lonce. Vodstvo je potem ostalo samo pri želez- nem programu. Težko je go- voriti o krizi vodenja, o ne- disciplini, o škartu, ki se po- javlja, če propadeta dve tako pomembni stvari. Res pa je, da so v podjetju premalo na- rediU za usposabljanje usta- ljenega repertoarja, da bi lahko živeli samo od zahod- nega tržišča.« Preživeti s konvertibilnim izvozom je po besedah Marjana Dreva nujna usmeritev novega po- djetja. »Nova firma mora po- slovati pozitivno s posli, ki jih ima. Razmišljanje o tem, da bi povečevali obseg po- slovanja, je nesmiselno. Po razgovorih s tujimi kupci tr- dim, da so tržne možnosti v tujini zelo velike.« In še o nečem razmišlja Marjan Drev. O tem, da bi v Libojah ponovno oživili staro umetniško keramiko. Ta dosega na zahodnih tržiš- čih bistveno višjo ceno kot jedilna keramika. Dj do računi izšli, pa ^ tudi v Libojah okles« ške. Marjan Drev čan, da je treba števil, slenih prilagajati obsi slov, kar pomeni, da] dovolj za 350 do 360 Ij pomeni 30 odstotkov ljudi v primerjavi s se, številom zaposlenim., na ta način bo boli^ shodil,« trdi Drev. »p, jem pa,« je nadaljeval bo obseg poslovanja \ povečal, da bomo us| akumulacijo in odpira delovna mesta. Pri j je predvideno, da nap ču nastane nekaj non da večina delavcev te ne občuti. Najpomem pa je to, da stečeg ne j propada firme.« . ________.Mi^ »Obnašam se, ifot da Je podjetle moje« Pogovor z direktorjem polnilnice Coca cola Žalec Rudijem Clzejem Polnilnica Coca cole iz Žalca se že vsa leta uvršča med najbolj poslovno trdna in dobra podjetja v žalskem gospo- darstvu. Zaradi vsesplošnih slovenskih in jugoslovanskih razmer jim letos likvidnostne težave in zmanjšana pro- daja niso neznana stvar, toda za prihodnje leto in leto 93 računajo na kolikor toliko normalne razmere. In še nekaj je značilno za to podjetje - medtem ko vsepovsod slišimo, da je morala direktorjev na psu, je Rudi Cizej eden redkih vodilnih mož, o katerem njegovi delavci ne povedo niče- sar slabega. Letošnja sezona se je za Coca colo začela ravno v ča- su, ko so se začele zaostro- vati razmere v Sloveniji in tudi drugod po Jugoslaviji. Kako to vpliva na vaše po- slovne rezultate? Cizej: »Do konca junija smo dosegali takšno prodajo kot leto poprej. Julij in av- gust pa sta bila za nas pravi šok. Poleg Slovenije pokri- vamo tudi Istro in izpad tu- rizma je za nas prava kata- strofa. Računamo, da bomo imeli 30 odstotni izpad pro- daje v primerjavi z lanskim letom.« Pri svojem poslovanju ste vezani na tujino. Kakšen je odnos nrme Coca cola do vašega podjetja? Cizej: »Na srečo je firma Coca cola zelo fleksibilna. Najprej smo načrtovali me- šano podjetje za vso Jugosla- vijo. To je bilo pred letom dni. Ko so se razmere spre- minjale, so se naši partnerji prilagajaU. Jugoslovanski prostor so razdeli na dva de- la. Ker so spoznali, da tudi tako ne bo šlo, gredo zadnji razgovori v tej smeri, da bi se povezali s posameznimi dr- žavami. Pred kratkim smo biU na strokovni ekskurziji na Dunaju. Kot zanimivost naj povem, da so predstavni- ki Coca cole tam naštevali, kam vse izvažajo svoje izdel- ke. Našteli so Švico, Avstri- jo, Češko, Madžarsko, Slove- nijo, Hrvaško in Jugoslavijo. V tem vidim jasen dokaz, da vodstvo in tudi že nižje strukture sprejemajo Slove- nijo kot državo. Še najbolj jih moti to, da tako zavlaču- jemo s procesi lastninjenja. Vsak namreč rad ve, s kom bo podpisal pogodbo.« Glede na dogajanja v Ju- goslaviji se bo očitno treba sprijazniti s tem, da se tržiš- če zožuje. Kako na to gleda- te vi in tuji poslovni part- nerji? Cizej: »Trenutno je izpad prodaje največji v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko po podatkih, ki so nam na voljo, promet v Srbiji naraš- ča. Coca cola kot firma bo z nami sodelovala naprej, bo- do pa stvari organizacijsko verjetno drugače urejene. Osebno dvomim, da bodo državne meje stvari spreme- nile. Iz naše polnilnice oskr- bujemo tudi del Hrvaške in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje, da se bodo razmere normaUzirale. V pravem tržnem gospodar- stvu meja ni, ker tako zahte- va rentabilnost. Nima smi- sla, da bi nekdo vozil vodo 200 aU 300 kilometrov daleč samo zato, da jo bo vozil iz svoje države. Vzel jo bo tam, kjer bo to ceneje. Za Coca colo lahko rečem, da v tem trenutku čaka na sklepanje pogodb, čaka na to, da se do- govorimo o vlaganjih, morda o odkupu. V obliki leasinga je Coca cola že vložila svoj denar in za ta leasing je pred- videno, da bi se pretvoril v vložek v našo polnilnico. Menim, da bomo do konca leta te stvari razčistili.« Kakšne so v polnilnici trenutno razmere pri oskrbi s surovinami in zagotavlja- njem deviz? Cizej: »Na deviznem po- dročju so uvozniki kar nekaj časa krojili politiko po svoje in si seveda lastili precejšen delež. S pojavom Ljubljan- ske borze so stvari stekle, na borzi smo kupovali EDP in stvari reševali z bančnimi akreditivi. V zadnjem času se stvari spet zaostrujejo, najhuje pa je, ker se spet po- javlja močna inflacija. Pri oskrbi s surovinami pa je tre- nutno največ težav pri oskr- bi s sladkorjem. Slovenija ima sladkorja razmeroma dovolj za tekoče potrebe, medtem ko se v industriji že čuti pomanjkanje. Pričaku- jemo, da bodo pristojnosti za uvozne kontingente prešle na Slovenijo in da ne bo težav.« V tem času je aktualna lastninska problematika. Se tudi v vašem podjetju pripravljate na lastninsko preoblikovanje in kaj meni- te o očitkih na račun direk- torjev, ki naj bi si prisvajali družbeno premoženje? Cizej: »To je izredno deli- katno področje. Prepričan sem, da en del gotovo pripa- da delavcem. V nekem splošnem lastništvu tudi sam ne vidim perspektive, vedeti pa je treba, da vsa lastnina tudi ni pridobljena z delom. Tu je treba upošte- vati prelivanje kapitala, raz- ne kredite in podobno. Do- slej v našem podjetju nismo storili še ničesar. Čakamo na zakon in ko bo sprejet, se mu bodo prilagajaU. Zase lahko rečem, da sem se ne glede na sistem obnašal tako, kot bi bilo podjetje moje. V polnil- nici se ravnamo po panožni kolektivni pogodbi, doslej smo osnove uspeli revalori- zirati, razpon pri osebnih do- hodkih je ena proti štiri ozi- roma pri direktorju malen- kost večji. Vse tisto, kar sli- šim na cesti o delitvi ogrom- nih vsot med direktorji v ne- katerih podjetjih, o velikan- skih razmerjih pri osebnih dohodkih, o tem, da direk- torji kupujejo podjetja, vse- mu temu preprosto težko verjamem. Vodstveni dela- vec dejansko ne sme biti obremenjen s tem, ali si lah- ko kupi novo obleko aU nove čevlje, ker konec koncev le predstavlja podjetje. ^ Vse drugo je stvar morale. Če de- lavec dobi za svoje delo 5 ali 6 tisoč dinarjev, direktor pa veliko večje vsote, kje je tu morala. Morda sem naiven, verjetno so tudi potrebe sta- rejših ljudi drugačne in mor- da tudi to vpliva na moje gle- danje in razmišljanje o teh stvareh. Gotovo pa si posa- mezniki tudi z nekaj večjimi plačami ne bodo mogU zago- toviti eksistence do konca življenja.« Težko je dajati ocene, pa vendar, kaj menite, kako boste poslovali v pri- hodnje? Cizej: »Upamo, da bomo do konca leta splavali in da se bodo razmere normaUzi- rale. Morda bomo dosegli tu- di kak moratorij za izplačilo leasinga. Coca coli smo mo- rali v teh dneh pripraviti že načrt dela za prihodnje leto in leto 93. Za prihodnje leto načrtujemo, da bomo dose- gU stanje, kakršno je bilo le- ta 90. To je minimum, ki ga žeUmo in moramo doseči.« IRENA BASA BORZA Primer CALL opcije Prepričani ste, da je nakup delnic po- djetja X po 100 DEM zelo atraktiven. Ra- čunate namreč, da se bo tečaj delnice v bližnji prihodnosti močno dvignil. Ker pa ta trenutek nimate dovolj denarja in ne morete kupiti npr. 1000 delnic, ste se prisiljeni tej špekulaciji odpovedati. Če kljub temu želite posel izpeljati in če ste bolj špekulantske narave, se lahko odločite za nakup CALL opcije. Za pri- mer vzemimo, da ste še odločili za CALL opcijo, ki zagotavlja v roku treh mesecev lastniku pravico do nakupa 50 delnic po- djetja X po teč^u 100 DEM. Trenutna opcija je 500 DEM. Predvidevate, da bo tečaj v treh mesecih zrasel na 150 DEM. Piše Darja Oii Sledi račun: skup = (štopc X copc) -i-Vd ^'"»^ = Pri tem oznake pomenijo: skup - skupni stroški za nakup delnic prek opcij; štopc - števi- lo opcij; copc - cena opcije; Vd - nakupna vrednost delnic pri izpolnitvi opcije; Štd - število delnic; Štdo - število, na koli- ko delnic se opcija nanaša. V našem primeru je račun torej takšen: Skup = 20x500 DEM + lOODEM X 1000 = 110 000 DEM Stroški nakupa delnic prek opcij so vsota stroškov nakupa opcij in delnic po vnaprej do- govorjeni bcizični ceni. Delnice lahko po izpolnitvah CALL opcije zadržite, to po- meni, da ste zanje plačali 110 000 DEM, lahko pa jih na borzi takoj prodate po takrat veljavnem borznem tečaju. Ko je tečco delnice podjetja X zrasel na 150 DEM, je dobi- ček takšen: Dohodek pri prodni 1000 del- nic po tečaju 150 DEM 150.000 DEM Skupen strošek nakupa 1000 delnic prek opcij _-110.000 DEM Dobiček prek nakupa CALL opcij 40.000 DEM Pri isti količini vložene narja je dobiček z naic opcij, denimo da tečaj i zrase za 50 odstotkov, Ii večji. To torej pomeni dobiček, ki je nastal ol dovanju delnice, le 50 D posedovEinju opcije v isl nosti, pa je dobiček k DEM. Lahko pa se seveda zg( tečaj delnice ne narase:; ali pa celo pade. Pred« npr., da tečaj delnice ran krat, ko hočete opcijo pro pade na vrednost 100 D9 Dohodek pri prodni lO*' nic po teč^u 100 DEM lOO.OMi Skupen strošek nakupa delnic prek opcij -iio.oooi Izguba prek nakupa C opcije lO.OOOt Iz primera lahko P^f ugotovite, da lahko s po"^ opcij na hitro obogatite 3- po hitrem postopku vse' bite. Zato bodite pri špeB" nju z opcijami previdni Možne so tudi opcij« ^ veznice. Trenutno se nai Ijanski borzi trguje z oP obveznic RepubUke Slo\ 2. izd^a ter obveznic vendar le v m^hnih ko« (10 do 20 lotov). I Kljub sporom bo Elkrol delniška družba Šoštanjska poslovna enota nasprotuje preoblikovanju Nazarski Elkroj se bo po sklepu de- lavskega sveta preoblikoval v delni- ško družbo. Preoblikovanje pa ne ve- lja za poslovno enoto Elkroja v Šo- štanju. Njeni predstavniki so namreč v skladu z odločitvijo zbora delavcev v šoštanjski enoti glasovali proti od- ločitvi, da se šoštanjska enota izvza- me iz preoblikovanja. »Bistvo preoblikovanja je, da delav- ci dobijo v last in upravljanje podjetje, ki so ga dolga leta sami ustvarjaU,« meni direktorica Elkroja Marija Vrtač- nik. »PreobUkovaU se bomo v skladu z obstoječo veljavno zakonodajo, kas- neje pa se bomo prilagajali zakonu o lastninskem preoblikovanju podje- tij. Delnice bo lahko kupil vsak, ki je zaposlen v Elkroju, tudi delavci šo- štanjske enote. Odločili smo se, da jih delavci lahko kupujejo po želji, za vod- stvo podjetja pa je nakup delnic obve- zen. Sicer pa smo nakup omejili na največ 2 odstotka.« Seveda bodo mo- raU v Elkroju pred nakupom delnic počakati še na veljaven sklep sodišča o preoblikovanju v delniško družbo. Kako bodo rešiU spore s Šoštanjsko enoto še ni jasno. RepubUško sodišče še vedno odloča o dveh zapletih med matičnim podjetjem v Nazarjih in po- slovno enoto Elkroja v Šoštanju. Gre za premestitev vodje šoštanjsK":^,,^ Martina Preskarja na delovno v Nazarje ter za ločitev šošta'^' dela od matičnega podjetja. ,J »Pri teh sporih najbolj trpiPV' nost. Vendar menim, da bolj/' ska kot naša,« pravi Vrtad"-^^ »Ljudje so pridni, delovni, vei-' le figure na šahovnici. Zato J'^ ^. tak, kot je,« še meni Vrtačnik^ l Kako ocenjujejo položaj '^^ odločitvi o preoblikovanju v ^. |J družbo v Šoštanju, nam do za^^^ redakcije zaradi odsotnosti štanjske enote Martina Preska- ni uspelo izvedeti... ^, i-' URŠKA SBll^' , DELO vedno v središču dogajanj i0 10. OKTOBER 1991 - STRAN 5 inainii več idvetnikov [Ot sodnikov je oastopU predsednik sotinega sveta dr. Boris Usack?_ ^ere v sodstvu, nezaupanje ^enta do dela sodnega sveta ter ,,i izvršne in zakonodajne oblasti zadeve - to je le nekaj stvari, jI, je kot razlog za svoj odstop |j(jei predsednik sodnega sveta jjris Strohsack. S svojim predlo- ijena zasedanju slovenskega par- jBta minuli teden sprožil burno ifavo. Razpravo, ki jo je po njego- '^^sedah terjal že nekaj časa, do- pa šele s svojo odločitvijo o od- 1. Boris Strohsack je pravzaprav gore hst. Preko dvajset let že pre- vsak prosti trenutek v Andražu, jrsmo se konec tedna povabili na jet. Svojo sodniško pot je začel iiarju pri Jelšah, kjer si je, tako y pravi, pridobil bogate izkušnje, iveh letih dela v Šmarju pri Jelšah ifel kot sodnik pri občinskem so- u v Celju ter kasneje pri okrožnem seu v Celju. Po letu 68 je odšel jubljano, bil dve leti tajnik vrhov- I sodišča, nato sodnik vrhovnega iia, danes je predsednik civilnega ilka vrhovnega sodišča republike enije. V vseh teh letih se je veliko larjal s pisanjem, napisal je več kot tokovnih knjig, za seboj ima habi- tijo rednega profesorja na pravni ilteti, dve mandatni obdobji pa je predsednik slovenskega sodniške- liruštva. In v tem času je začela ititudi ideja o ustanovitvi sodnega igati sodstvo politiki Irohsack: »V okviru sodniškega tva smo razmišljali o neodvisnosti tva in jo poskušali uresničiti po dnem vzoru. Tako naj bi tudi oveniji oblikovali sodni svet, ki bi lel izključno za kadrovsko politiko listvu. V sodniških vrstah smo izsi- premembo zakona o rednih sodi- in v zakon instalirah sodni svet. f je zgodilo lani,,še v času prejšnje ibliške skupščine. Pri tem smo lizelo veliko težav, veliko je bilo kov, da se hoče sodstvo izločiti iz ^nih dogajanj. Tudi v samem Dr. Boris Strohsack:» Vsa naša opo- zorila o razmerah v sodstvu so bila zaman.* vodstvu so bili odpori, ljudje so imeh različne poglede in marsikomu je bila s tem iz rok vzeta oblast. Kljub temu je bil sodni svet vendarle ustanovljen, se- stavlja ga devet članov, od tega je pet sodnikov, vanj je vključen po svojem položaju minister za pravosodje, ostali trije člani so zunanji - to so trije reno- mirani univerzitetni profesorji. Naloga sodnega sveta je skrb za kadrovske zadeve, preko tega sveta gredo vsi predlogi za izvolitev sodnikov sodišč in tudi vse razrešitve. RekU smo, da se neodvisno sodstvo odraža v kadrovski politiki. To smo poskušali uresničeva- ti. Ob tem pa je treba dodati, da je bil sodni svet izvoljen v stari skupščini, z delom pa je začel v času nove skup- ščine.« Lahko podrobneje razložite razloge za vaš odstop? Strohsack: »Težko je to povedati na kratko. Gre za cel kup kamenčkov, ki sestavljajo mozaik. Morda vsak zase ne pomeni ničesar, gledano v celoti pa dobimo neko jasnejšo sliko. Osnovna misel ob ustanovitvi sodnega sveta je bila, da bi kadrovsko politiko v sod- stvu iztrgali iz političnega mehanizma in da bi prevladali izključno strokovni kriteriji. Tako naj bi sodni svet sjcup- ščini direktno predlagal sodnike'v iz- volitev. *roda v skupščinskem meha- nizmu je tudi tako imenovana komisi- »Kot nosilec javne funkcije sem imel določeno predstavo o svojem de- lu in delu sodnega sveta. Če takšnega koncepta ne morem uresničiti, se mi zdi najpametneje, da odstopim. Edi- no tako sem lahko pošten do samega sebe.« ja za volitve in imenovanja. Ta komisi- ja je delovala in deluje tako v starem kot v novem parlamentu. V praksi se je vloga sodnega sveta pojmovala ta- ko, da je predlog sodnega sveta šel najprej na rešeto komisije za volitve in imenovanja. Trmasto sem vztrajal, da je treba razčistiti relacijo med sodnim svetom, komisijo in parlamentom. Vse doslej ni bilo storjeno nič, da bi sodni svet lahko neposredno komuniciral s parlamentom, ne pa preko komisije za volitve in imenovanja. Konec kon- cev je bil sodni svet ustanovljen zato, da eUminira vlogo, pomen in pristoj- nost komisije za volitve in imenova- nja. Tu se ni dalo storiti ničesar in tudi to je eden izmed razlogov za moj od- stop. Na zadnji seji komisije za volitve, kjer so že obravnavali moj odstop, je bilo rečeno, da bodo predlagali prouči- tev in spremembo skupščinskega po- slovnika. To je bilo maja, pa se doslej ni nič spremenilo. Nasprotno. V skupščinski razpravi pred tednom dni sem slišal očitke, da z vztrajanjem pri direktni komunikaciji sodnega sveta s skupščino izsiljujem poslance in da skupščini odvzemam del njene pristojnosti. Kot nosilec javne funkci- je sem imel določeno predstavo o svo- jem delu in delu sodnega sveta. Če takšnega koncepta ne morem uresni- čiti, se mi zdi najpametneje, da odsto- pim. Edino tako sem lahko pošten do samega sebe.« Polovica sodišč brez predsedstev Ali menite, da gre pri vsem skupaj za poskus politike, da bi vplivala na kadrovanje v slovenskem sodstvu? Strohsack: »V komisiji za volitve in imenovanja so vsi njeni člani obenem' tudi člani strank, tako opozicije kot pozicije. Meni je popolnoma vseeno, pri kateri stranki je kdo. Gre pa za vprašanje, kako in kohko zaupa komi- sija sodnemu svetu kot izključno stro- kovnemu telesu in njegovim predlo- gom. Pri sodnem svetu nič ne sprašu- jemo, pri kateri stranki je nekdo aU pri kateri je bil. Nas zanima samo to, kako je nekdo strokovno zrel za predlagano funkcijo. In tu prihaja do temeljnih nasprotij. Sodni svet ima svoje kriteri- je, to je zaključno strokovnost, komisi- ja za volitve in imenovanja ima pa svo- je kriterije. In tu prihaja do kratkih stikov. Nasprotniki od resornega mini- stra Pirnata navzdol mi očitajo, da je komisija sprejela 95 odstotkov sodni- kov, ki smo jih predlagali v sodnem svetu. To je res. Toda teh 95 odstotkov sodnikov je, če rečem v žargonu, sod- nikov začetnikov. To so ljudje, ki zače- njajo svojo kariero, imajo lepa spriče- vala in so neobremenjeni s preteklost- jo. Pri predlogih za višje položaje v sodstvu, za sodnike višjih sodišč, predsednike temeljnih sodišč in vr- hovnega sodišča, pa stvari ne gredo več gladko skozi. Poglejte primer: te- meljno sodišče v Novi Gorici že dve leti nima predsednika sodišča, kandi- dati so zleteli tako ali drugače, prepro- sto niso šli skozi rešeto. Polovica te- meljnih sodišč v Sloveniji je brez pred- sednikov. Ali drug primer: v sodnem svetu in tudi v komisiji je šel skozi, če lahko tako rečem, predlog za sodnico vrhovnega sodišča. Na skupščini, ka- mor nisem bil vabljen, pa je dobila samo minimalno število glasov in ni bila izvoljena. Skratka, delovah so povsem drugi mehanizmi, ne pa stro- kovni mehanizem, za katerega je za- dolžen sodni svet. Na vse te stvari smo večkrat opozarjaU, pisali pisma skup- ščinskemu vodstvu, vendar odgovora ni bilo. Šele s svojim odstopom sem v bistvu izsilil razpravo v skupščini, čeprav smo opozarjali, daje stvari tre- ba razčistiti.« Menite, da bo vaš odstop vendarle sprožil urejanje razmer v slovenskem vodstvu? Strohsack: »Če ne bi bil optimist in če ne bi verjel, da moj odstop ima smi- sel, potem se zanj ne bi odločil. Ni namreč stvar v tem, da ne bi več hotel delati, hotel sem opozoriti na vse od- prte probleme. Teh pa je v sodstvu še in še. Tudi tako banalnih in vsakda- njih kot so denimo osebni dohodki. Upam si trditi, da je sodstvo bedno plačano. Ob tem da sodnik ne sme sprejemati nikakršnega dela, s kate- rim bi si izboljšal svoj položaj. Spomi- njam se, da sem kot sodnik začetnik imel v Šmarju pri Jelšah takšno plačo kot namestnik komandirja postaje mi- lice. Danes sem pred upokojitvijo, imam doktorski naslov in sem pred- sednik civilnega oddelka vrhovnega sodišča, pa mislim, da pri osebnem dohodku nisem kaj bistveno višje kot komandir postaje mihce. Ne govorim tega zaradi lastnih interesov, temveč zato, da pokažem na vrednotenje sod- stva v družbi. In tudi to je eden izmed kamenčkov v mozaiku. Ce sam nimam ustrezne plače, je jasno, da je nima tudi sodnik temeljnega sodišča. Posle- dica tega pa je, da večina sposobnih ljudi uide v druge poklice. Zadnje leto smo priča množičnemu odhodu sred- nje generacije. Ostajajo mladi, ki se učijo, in ostajamo starejši. Vse drugo beži v odvetništvo, v advokaturo. Slo- venija v vsej svoji zgodovini nikoli ni imela toliko odvetnikov, kot jim ima danes. In sprašujem se, kako bodo ži- veli, če sodstvo ne bo delalo. Imamo več odvetnikov kot sodnikov in tudi to je ena izmed anomalij, na katere smo v sodnem svetu kar naprej opozarjali. In spet je to kamenček v mozaiku, za- radi katerega sem odstopil.« _.................................iBENABAŠA^. [odo VelenjčanI klali za Avstrijce? v petek je območna gospodar- ic zbornica Velenje pripravila [^anje s predstavniki gospodar- ''h zbornic in podjetnikov z av- ^jskega Vehkovca in Wols- 'JTga. ^0 je bilo že drugo tovrstno sre- ^''je gospodarstvenikov in po- *tnikov, s slovenske strani pa % Velenjčanov sodelujejo tu- "^ravograjčani. srečanju v Velenju so Av- j jci pokazali veUko zanimanja {•Sodelovanje z manjšimi podjet- področjih gradbeništva, klju- i^^ičarstva, strojegradnje, les- •'^3 gospodarstva in trgovine, .^^lenjski gospodarski zbornici ^l^eravaio zbrati vse ponudbe .'^'h podjetij in obrtnikov z ve- ■ijske in mozirske občine, ter jih ;,"staviti avstrijskim gospodar- s^^f^ikom na naslednjem sreča- J;.^ VeUkovcu. Avstrijci se zani- Jo tudi za sodelovanje z velenj- y podjetjem ESO. Omenili so v', da jim na posameznih po- ».^Jih primanjkuje delovne sile. . Jelovna mesta bi lahko zapol- M Slovenci, vendar pa avstrijska 1. °fiodaja omejuje zaposlovanje f^^v. Nova delovna mesta za n^^ence pa bi lahko Avstrijci il(j°§očili preko dodelavnih po- U. S. OKiiO v OSTANEK JUGOSLAVIJE Piše VLADO SLAMBERGER Huni 20. stoietia Kako čudovit občutek bi bil sedeti za pisalnim strojem v metropoli Samostojne Slovenije, dva dneva po izteku moratorija, če bi bila zagotovljena tudi denarna, gospodar- ska in še druga samostojnost. In če ne bi nek^ kilometrov od slovenske meje odmevali streli in letele granate na sosednjo hrvaško ozemlje. Huni 20. stoletja, kot imenujejo nekdanjo jugoslovansko armado, ki je ušla z v^eti vsem, tudi srboslavski četverici v »predsedstvu SFRJ« v Beo- gradu, uničujejo vse, kar morejo, in so v čast svojim divjim predhodnikom, ki so pred stoletji rušili, plenili in divjali po tem delu Balkana. Vsem pozivom, ultimatom im molitvam - od evropske dvan^sterice do papeža Janeza Pavla II. - navkljub srb- ska soldateska (z izjemo nekaj janičarjev, pripadnikov južnoslovanskih narodov, in Albancev, ki jim groze s smrtjo, če se ne udeležijo morije, je armada samo še srbsko-črnogorska) z zažigalnimi in kasetnimi bombami pobija nedolžno hrvaško prebivalstvo, na neobolj svinjski način se znaša nad otroci in civilisti, poskusila je atentat na dr. Freinja Tudmana - na srečo neuspešno - ruši sve- tovno znane zgodovinske zaklade, kot so v Dubrovniku, Šibeniku in Zadru, da bi izbrisala iz zgodovine vse, kar je v tisočletju ustvaril hrvaški narod na tem lastnem ozemlju. Vse to se dogaja v »križarski vojni« VeUke Srbije, ki si želi pred morebitnimi pogajanji o mirni rešitvi jugoslovan- ske krize, kolikor je sploh še mogoča, zagotoviti prodor čim dlje proti zahodu. Slobodan Miloševič in srbskoslav- ska armada uresničujeta tako imenovani načrt »Okvir«, ki n^ bi Veliko Srbijo razširil skoraj do Slovenije in omogo- čil »zatiranim golorokim Srbom« (ti so doslej pobili že skoraj tisoč Hrvatov), katerih ozemlje »mora biti povsod, kjer živi en sam Srb oziroma je en sam srbski grob« zelo želeni dostop do hrvaškega morja. Žrtve pri tem niso pornembne, ne lastne ne na nasprotni strani. Prav groz- ljivo je, kako srbska in armadna stran skrivata število svojim mrtvih in ranjenih (general Rašeta je v Zagrebu »priznal« 60 mrtvih vojakov - kakšna sreča, da so sloven- ski fantje še zadnji čas lahko zapustili vrste te nore solda- teske - in 132 ranjenih), čeravno je jasno, da se morajo tudi na srbsko-armadni strani te «trašne številke bližati tiso- čici. Pogrebe vojakov spreminjajo v protisrbske demon- stracije le na Kosovu, medtem ko so v nekdanji ožji Srbiji najbolj brane osmrtnice, saj je le na ta način mogoče zvedeti, kdo je padel v tej krvavi in nesmiselni osvajalski vojni zoper hrvaško ozemlje. Mrtvih Srbov uradno ni! Molk Srbije, kar zadeva mrtve, je razumljiv samo z enega gledišča: srbska komunistično-socialistična oblast ne sme priznati da vodi vojno proti Hrvaški, torej uradno tudi ne more imeti mrtvih. Kako grozljivo! Kako balkan- sko! Kakšna pokvarjenost! Morda bodo srbske vdove, srb- ske sirote le spregledale, da so žrtve agresije na Hrvaško, dasiravno tudi o tem spregledanju obstaja upravičen dvom. Srbska javna glasila - vseeno, ali jim gospodari oblast ali opozicija - so uglašena na to, da Vehka Srbija brani svoje »otroke«, velike in male, pred »ustaši«, da »ustaš papež«, podprt z »zaslepljenimi Evropejci in Ameri- čani« poskuša uničiti pravoslavje itd. Kako krut bo trenu- tek, ko se bo Velika Srbija na čelu z Velikim vodjem znašla pred neusmiljeno zgodovino in pravico... Pri tem ji ne bo pomagal niti uvoženi »bodoči kralj« Srbije princ Aleksan- der Karadordevič. Črna gora posebnost na Zemlji Balkanski prostor je postal kar nekako rezerviran za svetovne rekorde in novote. Po samoupravljanju (dobra zamisel, toda ponesrečena izvedba, ker njeni tvorci niso računali na to, da je človek - še celo v veliko bolj razvitih okoljih - sebično bitje, polno napak in daleč od popolno- sti, kot bi jo tak sistem zahteval) so Balkanci zdaj ustano- vih še »prvo ekološko državo« na našem planetu sploh. Za to so se prejšnji mesec odločili v Črni gori, Žabljak pod Durmitorjem pa je prva »prestolnica« te na svetu edin- stvene »države«. Seveda gre spet za balkansko potezo, ki naj bi prepričala svet, da na tem polotoku žive sami geniji. »Prva ekološka država« na svetu ima več kot 100.000 nezaposlenih, ima socialistične industrijske »velikane«, ki uničujejo (ne le onesnažujejo) okolje (aluminijski kombinat v Titogradu ima 5.000 delavcev, železarna v Nikšiču 7.000 delavcev, ladjedelnica v Bijeli 2.000 delavcev, tovarna čistil Riviera v Kotorju 2.000 itd.), tako da bi jih morah čimprej zapreti ali vgraditi čistilne naprave, za kar pa bankrotirano črno- gorsko gospodarstvo nima denarja. »Naši pogledi so uprti v prihodnost, naš cilj je mir,« na ves glas razglašajo črnogorski veljaki, oprode Slobodana Miloševiča (na zadnjih volitvah so komunisti, pozneje pre- imenovani v socialiste, prepričljivo zmagah in je opozicija, podobno kot v Srbiji, samo folklorna prvina v političnem in parlamentarnem življenju Črne gore). Prihodnost Črne gore naj bi bila v kmetijstvu, živinoreji, pomorstvu in turizmu, kar je načrt, zastavljen 45 let prepozno, saj so ljudi naganjali v tovarne, zemlja pa je ost^ala neobdelana. Tudi turizem je iluzija v sedanjih krvavih spopadih na ozemlju bivše Jugoslavije, ki jim ni videti konca. Mir, edino uresničljivo videnje črnogorske sedanjosti in pri- hodnosti, pa so voditelji Črne gore zavrgli in se rajši odlo- čili za vojno in napad na hrvaško ozemlje. Med ljudmi je sicer vse več negodovanja, ko se »hrabri« Črnogorci v krstah vračajo s hrvaških bojišč, kjer pad^o pod rdečo " peterokrako zvezdo, sovraštvo do Črnogorcev, ki so ga črnogorski rezervisti s svojim divjanjem povzročili med prebivalci BiH in Hrvaške, pa oddaljuje Črno goro od drugih delov nekdanje države. Tega se zaveda tudi »pametni in lepi brkač« Momir Bulatovič, saj je pohtič- nemu mentorju in gospodarju Slobodanu Miloševiču zasa- dil nož v hrbet. Kar čez noč se je Bulatovič začel ogrevati za »ohlapno konfederacijo« na tem delu Balkana, torej je izdal Miloševičevo zamisel o »mali Jugoslaviji« oziroma »Veliki Srbiji«. Tudi Črnogorci očitno niso več tisto, kar so biU, ampak jih je Veliki brat naučil zahrbtnih dejanj. Pomembno pa je, da im^o »prvo ekološko državo na svetu«. Bog jim jo požegnaj... ^ 6. STRAN - 10. OKTOBER 1991 Konec moratorija - Ifonec more? Tolarji in boni - Ob carini še cestnina - Siovensiio državljanstvo In potni listi - Spremembe bodo povsod Nova slovenska država je marsikomu trn v peti in za svet tudi ne preveč zaželen otrok. A trmasto vztrajanje, da končno postanemo go- spodarji na svojem, je obro- dilo prve sadove. En dinar za en bon - za sedaj... Poslanci slovenske skupš- čine so se v noči iz ponedelj- ka na torek sestali za zaprti- «mi vrati in obravnavali tri za- kone: zakon o spreminjanju deponiranih deviznih vlog občanov pri Narodni banki Jugoslavije v dolg republike Slovenije in o izdajanju ob- veznic na podlagi deviz ob- čanov pri bankah v republiki Sloveniji, zakon o denarni enoti Republike Slovenije ter zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije. Najpomembnejši sklep s tega nočnega zasedanja je gotovo ta, da je začel z osmim oktobrom v Slove- niji kot edino plačilno sred- stvo veljati tolar. Kratica no- ve slovenske denarne enote je SLT, deli pa se na 100 sto- Z osmim oktobrom zače- njajo veljati slovenski pot- ni listi. Z njimi je mogoče potovati v sosednjo Avstri- jo, uradno pa veljajo tudi v treh pribaltiških državah, ki so že priznale Slovenijo. Za prehod meje s Hrvaško zaenkrat zadoščajo osebni dokumenti oziroma za de- lavce, ki prihajajo na delo v Slovenijo, tudi potrdila delovnih organizacij. Slo- venske potne liste bomo s starimi zamenjavali po- stopno, veljali bodo deset let, zanj pa bo treba odšteti okoli 1200 dinarjev. Še ved- no pa po izteku moratorija velja tudi jugoslovanski potni list. tinov. Tečaj tujih valut do to- larja bo določila Banka Slo- venija. Do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev bo- do v Sloveniji veljali vred- nostni boni, ki jih je izdala Republika Slovenija v ime- nu in za račun Banke Slove- nije. Z osmim oktobrom so iz obtoka začeli jemati bankov- ce in kovance, ki se glasijo na dinarje in pare, istočasno pa so bih v obtok dani boni. V celjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva, kije bila v torek tako kot vse ostale službe po Sloveniji, banke in pošte, zaprta, so po- jasnili, da bo menjava dinar- jev ta teden mogoča vse od sedme do enaindvajsete ure. Menjalno razmerje med di- narskimi bankovci in kovan- ci ter boni je ena proti ena, o morebitnem drugačnem razmerju pa se bo v nasled- njih dneh odločil svet Banke Slovenije. Po osmem oktobru se vse cene izkazujejo v denarni enoti Republike Slovenije. Zakon o uporabi denarne enote določa, da poštne znamke, koleki ter druge takse in davčne vrednotnice, čeki, plačilni nalogi in drugi instrumenti notranjega pla- Do 25. decembra letos še vedno velja rok, v katerem je treba pridobiti slovensko državljanstvo. Bistvena no- vost, ki jo predlaga republi- ka Slovenija je določilo, po katerem nimajo pravice do slovenskega državljanstva vsi tisti, ki so sodelovali pri vojaški agresiji na Sloveni- jo. Omejitev pa ne velja za ostale družinske člane agre- sorjev. čilnega prometa, ki so v pro- metu osmega oktobra, osta- nejo še naprej v veljavi, do- kler ne bodo izdani novi. Nji- hova vrednost ustreza števi- lu enot izraženih v denarni enoti Republike Slovenije. Za zneske, navedene v pred- pisih in splošnih aktih, sod- nih in upravnih aktih, na ob- veznicah in drugih vrednost- nih papirjih, menicah, v po- godbah in drugih Ustinah ve- lja, kot da so navedeni v de- narni enoti Republike Slove- nije. Zakon o spreminjanju de- viznih vlog občanov v dolg Republike Slovenije, o kate- rem bodo poslanci menda še razpravljali, ker je bil sprejet kot osnutek, naj bi pomenil novo jamstvo države Slove- nije občanom, ki imajo v slo- venskih bankah blokirane svoje devizne vloge. Za te devize naj bi občani dobili obveznice, ki naj bi bile v ce- loti izplačane v desetih letih oziroma dvajsetine po pol le- ta, obrestna mera pa naj bi bila 7 odst jtkov. Po besedah ministra Ocvirka bo mogoče s temi obveznicami trgovati tudi na ljubljanski borzi. Carinjenje po novem še z najbolj konkretnimi informacijami so nam ob zaključku redakcije postre- gU na celjski carinarnici. Med novostmi, ki so začele veljati osmega oktobra, velja omeniti naslednje: pri tranzi- tu blagovnega prometa iz drugih republik preko Slo- venije v tujino morajo pre- vozniki svoje blago prijaviti izhodni carinarnici. Če je vse tako kot je treba, dobijo do- voljenje za izstop blaga, pre- voznik pa je dolžan plačati cestnino, česar doslej nismo poznali. Pri uvozu blaga v Sloveni- jo iz druge republike je ne glede na poreklo carinski po- stopek izenačen z uvozom blaga iz tretjih držav. Pri uvozu blaga, ki je po poreklu iz ene ah več jugoslovanskih republik, mora prevoznik prijaviti blago s prijavo za uvoz ter tranzit blaga ter zah- tevati napotitev blaga v no- tranjo carinarnico. Tam bo- do opravili uvozno carinje- nje in plačali carinsko evi- denco v višini enega odstot- ka. Če se uvaža blago, ki je po poreklu iz drugih držav in se uvaža iz jugoslovanskih republik, je potrebno plačati vse carinske dajatve, ki so veljale že doslej. Poreklo bla- ga se ugotavlja na osnovi li- stin ter s pregledom blaga. Pri izvozu slovenskega blaga v druge jugoslovanske republike mora biti blago iz- vozno ocarinjeno v notranji Sedanje registrske tabli- ce na avtomobilih bomo s slovenskimi oznakami za- menjali v naslednjih treh letih. Pri registraciji novih vozil naj bi spremembe za- čele veljati takoj po osmem oktobru. carinarnici, na izstopnem mejnem prehodu pa mora prevoznik prijaviti blago izhodni carinarnici. Določene spremembe ve- ljajo tudi v potniškem pro- metu. Postopek s potniško prtljago je na hrvaški meji izenačen s postopkom na za- hodnih mejah. V kolikor bo- do potniki prenašah preko meje s Hrvaško predmete za osebne potrebe ah za potre- be gospodinjstva, bo vhodna carinarnica carinila blago po skrajšanem carinskem po- stopku, za vse blago iz dru- gih jugoslovanskih republik pa je treba plačati carinske dajatve v višini enega odstot- ka carinske evidence plus prometni davek. IB Če se najprej sami ne bomo priznali, nas tudi fmi J priznala. Da z mednarodnim priznanjem slovensl^^ še lep čas ne bo nič, je mogoče razbrati na Turi! prepustnici, ki jo bodo na slovenskih mejnih pf^f delili tujcem, turistom v naši državi. Ti bodo nam!! vedno prihajali v Jugoslavijo in ne v državo Slove^ Nova slovenska država bo imela svoje korenine tudi na Celjskem, natančneje v cem Cetisu, kjer so se rojevali slovenski potni listi in boni. J foto: EDO EINSPm Ta naš denar pa so tako dolgo spravljali skupaj, da se bi na koncu lahko imenoval »En starček.« Zmagaj Je toiar, ijudem bolj diši iipa^ Po stari slovenski navadi se je slo- venska javnost razdelila tudi pri izbiri imena novega slovenskega denarja. Vlada je ponujala klas, stoti del pa naj bi bil stotin aH zrno. Stranke so predla- gale karante, Upe in tolarje, med ljud- mi pa seje pojavljala še kopica drugih predlogov. Lojze Peterle se je še v po- nedeljek zvečer zadovoljno nasmihal v prepričanju, da bo v denarnici nosil klasje. Pa so mu jo zagodU skupščin- ski poslanci in se ogreU za tolarje... Kaj pa navadni smrtniki? Kaj bi raje videli v svojih žepih? Ker referendu- ma ni bilo mogoče izpeljati, smo nekaj naključnih sogovornikov povprašali, kateri od predlogov jim je bil najbolj pri srcu in kako se bodo navadili na spremembo... Janez Šumak, Podvrh: »Doslej sem sUšal različna imena. Še najbolj mi je všeč ime lipa, nekam najbolj domače mi zveni. Tudi klas bi bil sprejemljiva rešitev, na tolar bi se pa bolj težko navadil. Sicer pa bo najbolj pomemb- no to, koliko bo veljal nov denar in koliko bo vreden.« Zdenka Fidler, Šmarje pri Jelšah: »Največkrat sem doslej slišala, da naj bi se slovenski denar imenoval klas ali pa Upa. Meni je lipa kar dober predlog. V začetku se bomo najbrž težko nava- dili na to, da ne bomo imeli več dinar- jev, vendar se bo treba sprijazniti. Kaj drugega nam tudi ne bo preostalo.« Miroslav Kerstnik, Šentjur: »Če bi jaz odločal, bi imeU Slovenci Upo. Ta mi je še najbolj pri srcu. Na^ bom pa težko, to pa zagotovo, pa me zanima to, koUko bo ve slovenski denar.« Sonja Kroflič, Prožinska Upa mi je všeč, tudi klas ni ta*' Ta imena se mi zdijo najbolj Se bo pa na začetku malce ču*" lo, ker smo navajeni na dinari^j, pa, da je kar prav, da imamo^ nar. Če smo samostojni, moraH* tudi svojo valuto, vse pa je tak^ odvisno od politikov.« Marjan Šušterič, Lesično: naj bo in pa zrno, za lipo preveč navdušen. Upam saii^^ potem kaj boljše, če bomo denar.« TEDNA 10. OKTOBER 1991 - STRAN 7 rtekaj jih ni smelo v Slovenijo Laure na mejnem prehodu v Obrežju izmed največjih med- [^nih mejnih prehodov na rlaed Slovenijo in Hrva- v Obrežju pri Bregani. '"IjK, dobro uro pred otvo- 'no tega prehoda, smo ga Kg^li in skušati zbrati ne- ' vtisov, kaj se prvi dan do- Ina meji. I^ževalo je kot za stavo in -"jjji ter miličniki na mej- [Tprehodu so bili dobesed- '"^iTiočeni. Prehod namreč i tako urejen kot bi moral fje glede na to pa je kon- L potekala natančno, a tudi .5 predvsem pa je treba za- ■ji, da so bili delavci na ■pern prehodu izredno pri- z vsakim potnikom, ki je ^^al v Slovenijo. Tujcev je jpalo, saj smo v približno ()] urah videli le dva vozni- osebnih avtomobilov s tujo ijstersko tablico. Iz Sloveni- proti Hrvaški prometa sko- pani bilo, zato pa seje s hr- jte strani proti nam vila na- (gledna kolona z domala (0ii registrskimi tablicami, fjih premore sosednja drža- Z nekaterimi potniki smo pogovarjali, toda nihče nam potrdil, da je begunec, pa jrav so bili avtomobili njilo- li z oblekami, v prenekate- jnpa so bili tudi otroci. Veči- ,je zatrjevala, da prih^a Slovenijo poslovno, pa tudi idajih mejni prehod ne moti I da je tako prav. Mnogi so nam povedali, da si želijo več m^nih prehodov na južnih straneh Hrvaške. Morda je kdo mislil, da mi- ličniki in cariniki vs^ prvi dan ne bodo preveč zahtevni in na- tcinčni, vendar ni bilo tako. Res je za prehod meje zadostoval kakršen koli osebni doku- ment, kdor pa je bil brez njega, ni smel v Slovenijo. Tudi mlaj- ša ženska z avtomobilom kopr- ske registracije. S sabo ni ime- la niti vozniškega dovoljenja. Mihčnikom je zatrjevala, da je šla na Hrvaško po sorodnike in da je v njihovem stanovanju pozabila vse dokumente. Pogovarjali smo se tudi z Mladenom Mokotarjem, še- fom carinske izpostave. Pove- dal nam je, da delo še ne pote- ka tako kot bi moralo. Mejni prehod je namreč še eno samo veUko gradbišče. Ni prostorov za špedicijo, ni pogojev za delo raznih inšpekcijskih služb in inšpektoratov. Tako so carini- ki zaenkrat le prisotni na tere- nu in kontrole blaga še ne opravljajo. Bo pa vse nared že v dobrem tednu dni. Miličnik Robert Močivnik pa nam je za- trdil, da prvi dan tudi še ni bilo bistvenih problemov in bil je pravzaprav začuden, da ljudje na meji niso negodovali in se pritoževali. Večina je vedela za predpise. No, marsikdo pa je moral odpreti tudi prtljažnik avtomobila in to predvsem za- Iz smeri Hrvašlte proti Sloveniji so prihajale dolge kolone vozil, proti Hrvaški pa skoraj ni bilo prometa. Za prehod meje zaenkrat zadostuje kakršen koli osebni dokument. radi morebitnega vnosa orožja in eksploziva na naše ozemlje. Prvi dan na meji je minil brez vsakršnih presenečenj. JANEZ VEDENIK Na mejni prehod je prišel tudi slovenski finančni minister \ Dušan Šešok. Beseda je tekla seveda tudi o bonih, tolarjih, \ dinarjih in o tem, kako bo izgledala menjava na meji \ v naslednjih dneh. Vrednost bonov bo pač odvisna tudi od tega, kako bodo tiskali dinarje na Topčiderju, je povedal \ v pogovoru za Novi tednik in Radio Celje. Pogovarjal pa \ seje tudi s šefom carinske izpostave, Mladenom Mokotar- jem. Napotki iz prve roke so pač najboljši. fprašanja brez odgovora Sedmega oktobra je bilo iini gospodarstvenikov aajbolj jasno to, da se iz- ka moratorij. Vsaj tako bi liko sodili po odgovorih vprašanje, kaj pričakuje- direktorji na gospodar- tm področju po izteku iratorija. ileš Ilc, Kovinotehna Ce- {»Mislim, da je velika ra- ka med tistim, kar se je Rajalo junija in tem, kar se iSaja danes. V tem trenut- ini več nobenih načelnih ikusij ali bomo samostojni i ne. Alternative ni, predv- ta pa so se stvari veliko •Ij zakomplicirale. Nada- mi« se vojna v drugih dehh l?oslavije, vzhodni del dr- ^ se bo očitno organiziral svoje, Evropa ni sposob- ^ narediti reda, mi pa smo f^puščeni sami sebi. Zdi se da so odprte vse opcije in 'O težko je napovedovati, ^0 se bodo stvari odvijale, konsko so stvari nedore- 'f. bojimo se, da se bodo 'Sovni tokovi še bolj za- in nihče ne ve, kakšna lisoda konvencij, ki govo- kontingentih ter kaj bo '"d priznal. Pri menjavi f^a pa mislim, da bi mo- ' izhajati iz menjave ena ^ ena, vsaj na začetku, pa se naj tudi tukaj Jštevajo tržne zakoni- ti,'. Seničar, Zlatarna »Na žalosat tik pred ■^om moratorija ne poz- ^ v podjetjih vladinega TJoga, ni nam jasno, kako "Odo odvijali posli na zu- ,trgovinskem področju ■^okviru bivše Jugoslavi- Slovenski izvršni svet fiujno precizirati odno- ^stalimi republikami na ,'^^Wnem področju ter Woku blaga, kapitala in ;j'Ob tem je treba upošte- ^' da je velik del sloven- V t>roizvodnje odvisen od ^^i^ na jugoslovanskem J*^- Za nas je zelo po- jjj^ono tudi vzpostavljanje ij^ov s tujino, predvsem n ^ozu in izvozu plemeni- ij^^in, kjer smo vezani še llrj*^ na zvezno zakono- Son Tumšek, Pivovar- -•^ko: »Odgovori na vprašanja, kako se bodo stvari odvijale po izteku mo- ratorija, so za nas ključnega pomena. Izven Slovenije prodamo dnevno 45 odstot- kov proizvodnje, to je 20 do 25 kamionov. Oh vsem tem nam ni jasno, kako se bo od- vijalo carinjenje in kako bo s plačili. Nobenih konkret- nih navodil nimamo, še bolj me čudi to, da konkretnih odgovorov ne poznajo tik pred iztekom moratorija tudi bančniki. Slišali smo tudi predloge o kliringu s sosed- njo Hrvaško, nihče pa nam doslej ni pojasnil, kako naj bi ta khring v resnici po- tekal.« Andrej Kržič, Gorenje Ve- lenje: »O izteku moratorija lahko rečem samo to, da naj bo to dan, ko bomo nadalje- vali z osamosvojitvenimi po- stopki, nikakor pa ne dan, ko bo obstalo poslovanje. In te- ga se bojimo. Bojimo se, da se bodo blagovni tokovi pre- trgali še bolj kot doslej in da se bo zaradi birokracije in nejasnosti blago kopičilo na mejah. Informacij o tem, ka- ko se bodo stvari odvijale, je premalo. Ne vemo, kako bo potekalo preračunavanje z nadomestnim denarjem, kakšni bodo odnosi s sosed- njimi republikami in kciko bomo poslovah s tujino, ka- ko bomo zavarovali posle. Imamo kup vprašanj, na ka- tera ni pravočasnega odgo- vora.« IB Se iim bo zaliotelo naše krvi? Darko Založnik Ana Krumpačnik Andrej Holešek Jože Lesko var Nada Caharijas-Ferme Ivančič Zadnje čase živimo od velikih do- godkov in velikih datumov. Eden od njih je bil 7. oktober, ko se je končal trimesečni moratorij na osa- mosvajanje Slovenije. Kaj naj bi se po tem dnevu zgodilo? Nam bo kaj bolje? Darko Založnik, 34, let, delavec iz Celja: »Pravzaprav sem pesimist. Menim, da nam nekaj časa ne bo šlo ravno najbolje. Dobro pa je, da bo- do s Hrvaško vzpostavljene meje in da bomo imeli svoj denar. Če se že osamosvajamo, se moramo dokonč- no. Sicer pa o tem, kaj se nam bo zgodilo, ne razmišljam vehko. Pre- več opravkov imam s seda- njostjo...« Ana Krumpačnik, 54 let, delavka z Ljubnega: »Če ne bo spet kakšne vojske, bo vse dobro. Mogoče bi morala biti prepričana, da se po iz- teku moratorija Sloveniji zares obe- tajo boljši časi, vendar pa že nekaj' časa živimo v takšni negotovosti, da ni več veliko stvari, v katere bi lah- ko zaupala in ne ljudi, ki bi jim lah- ko verjela. Ne vem, res ne vem, ka- ko se bo vse skup^ obrnilo.« Andrej Holešek, 21 let, študent iz Velenja: »Upam, da nas bo Evropa priznala. To si vsi želimo. Upam, da se v naši vladi ne bodo več prepirah med seboj in da bodo skupaj nare- dili, kar je treba. Mislim, da mora- mo najprej uvesti lasten denar. Ne- kco mesecev nam bo veijetno zelo hudo in vsi Slovenci bomo morali pošteno stisniti zobe. Nekoč bo pa prav gotovo bolje.« Jože Leskovar, 43 let, kovač iz Zreč: »Upam, da bo sedaj, ko seje moratorij končno iztekel, bolje in da se bomo končno lahko zares osa- mosvojili. Če se ne bo tistim v Srbiji spet zahotelo naše krvi, bo vse v re- du. Vsekakor pa je ena prvih stvari, ki jih moramo sed^ storiti, uvedba lastnega denarja. Malo čudno izgle- da, da uporabljamo denar tistih, s katerimi smo pravzaprav v vojni.« Nada Caharijas-Ferme, 29 let, pravnica iz Celja: »Zdi se mi, daje sed^ še vse odprto in daje trenutno zelo težko napovedovati, k^ se bo zgodilo. Ni vse odvisno od nas. Naši vladi in politikom zelo zaupam. Upam tudi, da nas bo Evropa sčaso- ma priznala. To se seveda ne bo zgo- dilo takoj, prepričana pa sem, da se bo. In to je zelo pomembno!« Ilija Ivančič, 60 let, upokojenec iz Celja: »Seveda se bo Slovenija sedaj, ko seje moratorij iztekel, po- polnoma osamosvojila. To je vendcU- že od nekd^ želja vseh Slovencev. Sam sem sicer Hrvat, vendar pa, že štirideset let živim v Sloveniji. Že- hm ji vse najboljše. Sed^, ko bo uvedla svoj denar in osamosvojila carine, bo lahko zares samostojna, popolnoma neodvisna od drugih.« NINA MARUŠKA SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Po novem na slovensko- hrvaški meji Na našem območju imamo od torka, 8. okto- bra dalje šest mejnih pre- hodov na meji med Repu- bliko Hrvaško in Repu- bliko Slovenijo. Doseda- nje kontrolne točke so z dnem osamosvojitve to- rej ukinjene. Mejna prehoda Dobo- vec in Bistrica ob Sotli imata status mednarod- nega mejnega prehoda za cestni promet, Imeno in Rogatec sta mejna preho- da za meddržavni cestni promet, v Imenem in Ro- gatcu pa sta še medna- rodna mejna prehoda za železniški promet. Kon- trolo na teh prehodih bo- do opravljali policisti in cariniki, na nobenem mejnem prehodu pa ne bo fitopatološke in veteri- narske inšpekcije. Držav- ljani bivših jugoslovan- skih repubUk bodo lahko mejo prestopali z osebni- mi'izkaznicami ali drugi- mi ustreznimi dokumen- ti, vsi ostali pa z veljavni- mi potnimi Usti. Prve dni po uveljavitvi novega mejnega režima bodo delavci UNZ Celje opravljali selektivno poli- cijsko kontrolo, in bodo delovaU bolj svetovalno kot represivno. Ljudem je treba dati nekaj časa, da se privadijo na nov si- stem. Z Republiko Hrva- ško potekajo dogovori o problematiki dnevne migracije, ki se bo reševa- la po posebnem sporazu- mu. Tu gre predvsem za migrante, ki so zaposleni v drugi državi (okoli dva tisoč Hrvatov je zaposle- nih na celjskem območ- ju), za takoimenovane dvolastnike (državljan, ki ima zemljo na Hrvaškem stanuje pa v Sloveniji in obratno) ter za tranzitno migracijo, ko je državlja- nu treba omogočiti skraj- šanje poti pri prehodu čez državno mejo. Na vseh omenjenih mejnih preho- dih bodo tudi menjalnice. M. A. 8. STRAN - 10. OKTOBER 1091 Veliki lažnivec Po premieri BUrgerJevega barona ii^Unchhausna v SLG v torek je celjsko Sloven- sko ljudsko gledališče pred- stavilo javnosti že svojo drugo premiero v tej sezoni, tokrat namenjeno predv- sem otrokom. Na oder je po- stavilo Lažnivega Kljukca ali Čudovite prigode baro- na Miinchhausna znanega nemškega pesnika Gottfri- eda Augusta Biirgerja (1747-1794). Niz njegovih vojaških in lovskih zgodb je prevedel Vladimir Kralj, za oder pa priredil in drama- turško pripravil Blaž Lukan. Gre brez dvoma za zani- miv in tvegan uprizoritveni poskus oživitve in ugledališ- čenja več kot dvesto let sta- rih zgodb, pisanih za povsem drug čas ter namenjenih predvsem branju. V času množične dostopnosti neiz- merne koUčine dosežkov in- dustrije otroške zabave (ri- sank, filmov, video iger ipd.) je mogoče ugotoviti, da laž- nivi baron Munchhausen po domišljiji in drznosti svojih zgodb ne zaostaja za sodob- no industrijsko proizvodnjo lažnih zgodb. Opazen pa je njegov zaostanek v jeziku in slogu pripovedi, v »tehnolo- giji«, ki v njegovih zgodbah nastopa. Ta svojevrstna zgo- dovinska patina, ki jo tako nosi v sebi Biirgerjeva pred- loga, ki se ji tudi uprizoritev ni hotela in verjetno tudi ni mogla odreči, pa terja od gle- dalca neobremenjen, odprt, naravno zvedav vstop. Edini nosilec in popolni subjekt vsega dogajanja je namreč pripovedovalec, kije hkrati ustvarjalec, oblikova- lec ter neposredni akter in predmet presenetljivih do- godivščin. Vse dogajanje je spočeto, pospeševano in zau- stavljeno v njegovi brezmej- no bogati in svobodni ustvarjalni domišljiji. Tu je prostor edine prave človeko- ve svobode, svobode duha. Celjsko uprizoritev je že ob koncu pretekle sezone postavila na oder režiserka, scenografka, kostumografka in glasbena opremljevalka Eka Vogelnikova, ki je poi- skala odrsko vzporednico središčnici dogajanja v pri- povedovalcu, igralcu v mno- gofunkcionalni, razstavljivi sceni, ki s svojo osjo ustvarja pred gledalci krožno prizo- rišče. Z množico presenetlji- vih likovnih in tehničnih iz- najdb ponuja scena, ki je hkrati tudi rekvizit oziroma zbir rekvizitov, igralcu, da si pomaga z njimi v smeri pre- proste ilustracije ali bolj rafi- nirane ironizacije posamez- nih zgodb. Iz napol ladje na- pol hiše ustvarja igralec pred nami množico prizorišč in nas vedno znova vrača v izhodiščni krog okoli osi igre, gledahšča samega. Ko- stum in glasba postavljata pripovedovalca v poudarje- no distanco, živ stik z občin- stvom, videz improvizacije pa ga stapljata z občinstvom v čisti sedanjik. Drago Kastelic se je v vlo- gi barona Miinchhausna predstavil kot zavzet in rado- živ komedijant, discipliniran v govorni interpretaciji bese- dila, dinamičen v gibu in ge- sti, spreten v naglem preo- blikovanju scene in uporabi številnih rekvizitov. Pri do- ločanju gibalnega izraza mu je pomagala koreografka Ana Vovk Pezdir, pri izgo- vorjavi nekoliko starinskega jezika pa lektor Marijan Pu- šavec. SLAVKO PEZDIR Likovna aicademija v Ceiju " Zavod za kulturne prire- ditve Celje na zanimiv na- čin ponuja vstop v umeva- nje likovne umetnosti. Na osnovne in srednje šole so poslali vabilo za predava- nja doc. dr. Jožefa Muhovi- ča, rednega predavatelja na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani. Z rednimi predavanji žeU- jo likovnim pedagogom in dijakom višjih letnikov sred- njih šol, še posebno tistim, ki se bodo odločili za študij li- kovne umetnosti, razširiti obzorje poznavanja likovne ustvarjalnosti. Predavanja bodo dvakrat mesečno, ob petkih ob 18. uri v Likovnem salonu v Celju, vsebovala pa bodo devet poglavij. Prijave sprejema Zavod do jutri, 11. oktobra, predavanja pa se bodo začela 18. oktobra. Slu- šatelji, zaenkrat se jih je pri- javilo petnajst (med njimi žal ni likovnih pedagogov iz srednjih šol), se bodo s po- močjo priznanega strokov- njaka seznanjali z različnimi temami. Spoznavali bodo odnos med likovnim in vizu- alnim, oblikotvorne lastnosti likovnih prvin, pojem likov- ne kompozicije, princip zla- tega reza in modularnosti in druga načela ter skrivnosti likovne umetnosti. MP Zaljubljen v Talijo Na toplem oktobrskem son- cu, pred domačo hišo v Arcli- nu, se je ob gospodarju grel še kuža Taj. Tone Zorko, dolgo- letni gledališki delavec, pro- fesor, scenarist in tudi igra- lec, je prebiral jutranjik, poln grozot o vojni. On ve, dobro ve, kaj je vojna, saj je doživel tri. Zadnjo na pragu svojih 80. let, ki jih je pred dnevi slavil s svojimi prijatelji, znanci, gledališčniki, najbližjimi. Tu- di mi mu nazdravljamo in skupaj z njim obujamo spo- mine ... Ti so bistri, kot da bi se bilo zgodilo včeraj. Tone Zorko se sam spomni, da je minilo že kar 60 let odkar je prvič stopil na oder učiteljišča v Mariboru. Skoraj toliko let je tudi odkar je položil maturo. Potem je te- klo njegovo ustvarjalno življe- nje med katedrom in odrom in njegovo ime je znano med po- klicnimi in ljubiteljskimi gle- dališčniki in seveda med gene- racijami dijakov, ki ga še da- nes, tudi že osiveli, cuk^jo za rokav, češ, kako ste, gospod, profesor. Ko Tone Zorko lista življe- nje, v večini povezano prav z gledališčem, se spomni kore- nin. Njegova mama je bila na- mreč pred prvo vojno gledali- *ška igralka v Trstu. S poroko v Kamniku je morala pustiti koprenasti svet sanj. Tone pa je zadihal zrak kamniških pla- nin. Planine ima še vedno rad. Krepijo duha, pravi, telovadba pa telo. Tone Zorko je bil na- mreč tudi aktivni telovadec na krogih, član Sokola in tekmo- valec srednjega razreda. Blišč gledališča pa je vzljubil tudi skozi prav vse operne predsta- ve tistega časa, ki si jih je ogle- dal kot študent na stojišču za- grebške opere. »Ted^ sem znal vse opere tudi zapeti, še posebej so me navduševale operete«, se povrne v mlada le- ta Tone Zorko, ki je bil prvi režiser prve predstave poklic- nega ansambla celjskega gle- dališča. »To je bil za Celje velik dogodek«, se spominja Tone Zorko. »Igrali smo delo Mire Mihelič Operacija. Premiera je bila 17. marca 1951. Nastopili so igredci: Zora Červinka, Pe- ter Božič in Bogdana Vrečko.« Tone Zorko ost^a še vedno zvest gledališču in radosti ga, da so prav na našem koncu gledališke skupine tako dejav- ne, mnogo bolj kot na Primor- skem, Dolenjskem ali kjerkoli drugje. Osem let je bil Tone Zorko predsednik združenja gledaliških skupin Slovenije in prav temu njegovemu ustvarjalnemu obdobju gre ne- mara zahvala za razcvet gleda- liških skupin na Celjskem. »Pojdite za mano!« je ganjen dejal po koncu predstave Oskubite jastreba, ki so mu jo trnoveljski Zarjani za njegov praznik odigrali v petek zve- čer. Prišli so tudi gostje s če- stitkami iz drugih društev in skupin, ki hodijo po njegovih poteh, skup^ z boginjo Talijo. MATEJA PODJED Ai(ord v cericvi Celjski revijski tambura- ški orkester Akord začenja novo sezono s koncertom, ki bo jutri, v petek, ob pol osmih zvečer v cerkvi svete- ga Danijela v Celju. Tako bo nadaljeval pestro in uspešno minulo sezono z mladimi glasbeniki. Pred- stavili se bodo z Griegovo suito Peer Gynt, Mozartovim koncertom za flavto, Rodri- govim koncertom za kitaro, ter Gotovčemi plesi iz opere Ero z onega sveta. Kot soli- sta bosta nastopila flavtistka Judita Tkavc in kitarist Mat- jaž Stošič. Koncert bo vodil dirigent Matjaž Breznik. MP Lilcovna I Icolonija na Poizeii Likovniki - ljubitelji j žalske, velenjske in c\ ske občine so se v sobo udeležili prve likovne kj^ lonije na Polzeli, ki je bi'J posvečena krajevnerfi prazniku. Kar 22 Ijubn^ Ijev - likovnikov je dan na PolzeU in nje^J okolici ustvarjalo razU«^" Ukovna dela, ki so jih K to zvečer razstavili v dvorani doma Svoboo na PolzeU. Na razstavij, pribUžno 60 Ukovnih razstava pa bo odprta 14. oktobra. ■„ Na sliki: Med ustvaflj njem Stanislava Stojal"' viča iz Celja. ^.j NA CELJSKIH PLATNIH Bratje Kray Vel. Britanija, 1990 gangsterska drama Režija: Peter Medak Igrajo: Gary in Martin Kemp, Bellie Whitelaw, Susan Fleetwood »Tvoje obrvi so zarašče- ne. Ali veš k^ to pomeni? Rojen si, da boš obešen!« To so besede, ki jih je mo- ral mali Ronny slišati že v nežni otroški dobi. Že od otroštva so brata smatrali za nasilnika, kma- lu pa sta začela tudi krasti. V času druge svetovne voj- ne sta bila Ronny in Reggy zelo aktivna v otroških in mladinskih uličnih bandah v Londonu. Mama in tete so ju vzg^ale v brezsrčni strogosti, onadva pa sta z brezobzirnim nasiljem re- agirala na vse okoli sebe. V družini Kray imajo glavno besedo ženske: ma- ma Violet in njeni sestri Rose in Mary. Oče je slabič, ki se skoraj ne premakne iz svojega naslonjača. Dvojč- ka sta se že zgodaj naučila, da bo močna družina tudi njiju naredila močna: sku- paj sta zavladala london- skemu podzemlju. Na vr- huncu svoje moči sta si z iz- siljevanjem in prodajo ma- mil pridobila veliko premo- ženje, vendar so še naprej živeli v skromni hiši v de- lavski četrti Londona. Za- čele pa so se pojavljati ra- zlike: Ronald je postal ko- lerični psihopat in na dan je prišla njegova prikrita homoseksualnost, Regi- nald pa je postal hladen in preračunljiv poslovni člo- vek - vse dokler ga ni sko- raj zlomil samomor njego- ve žene. Ali so bile to posle- dice pošastnega matrijar- hata? Film je resnična zgodba o bratih Kray, dvojčkih, ki sta v šestdesetih vladala v londonskem podzemlju z železno okrutnostjo. Se danes sta v Vel. Britaniji zloglasna kot Al Capone v ZDA. ZAPISOVANJA Stop the War Iz naslova sodeč bi lahko kdorkoli sklepal na še en po- ziv k ustavitvi ognja na Hr- vaškem, kot še eno besedilo, ki obsoja »ne boj, mesarsko klanje«, kakor bi se znal izra- ziti že zdavnaj pokojni Fran- ce Prešeren, v sosednji repu- bliki, kot še en apel »vsem ljudem dobre volje«, da bi vendarle razumeli, kaj se de- jansko dogaja med Dravo in Jadranom na eni in med Kol- po ter Drino na drugi strani. Pravzaprav ne bo prav nič narobe, če bo pričujoči tekst razumljen tudi s te plati, seu končno v tehle »zapisova- njih« še ni bilo besedice o grozotah, ki se dog£(j^jo v naši neposredni bližini. Si- cer pa opozarjam na gostova- nje hrvaških pisateljev, ki se je pred tednom dni dogodilo v Cankarjevem domu v Ljubljani, na »prvo gosto- vanje hrvaških pisateljev v tujini«, kot se je na sreča- nju ilustrativno izrazil vodja hrvaške delegacije, sicer pi- satelj in Literarni zgodovinar ter predsednik Hrvaškega pisateljskega društva (Dru- štvo književnika Hrvatske) Nedelj ko Fabrio. Srečanje oziroma tribuno je vodil Rudi Šeligo in jo podnaslovu kar kot Hrvaški pisatelji v vojni, kar je konec koncev popolnoma točno. Čeprav so se s peresom v ro- ki (namesto s puško) zbrali na tribuni (namesto na fron- ti), kjer se ponavadi, mimo- grede povedano, veliko go- vori in malo pove, so s tem vs£u simbolno »ubili« nekaj sovražnikov. Govorili so na- mreč iz srca in duše. Njihovo hotenje in zelenje se je kot reka, če se izrazim malce pesniško, ker konec koncev gre vendarle za pesnike, zli- valo k enemu samemu izhvu v morje, imenovanem: STOP THE WAR. Zaustavite vojno in necivilizirano izni- čenje vsega tistega, česar pravimo dosežek človeškega uma in omike. Zaustavite najbolj krvavo vojno v evropski zgodovini, zausta- vite vojno, ki to več ni, zakaj na Hrvaškem gre za genocid nad enim narodom, nad nje- govo kulturo, identiteto in celotnim njegovim bitjem. Hrvaški mojstri pisane bese- de so se v Slovenijo, k slo- venskim kolegom prišli do- besedno »izpovedati«, »izjo- kati«..., povedati neksji tistega najhujšega, lahko zgodi nekemu nai človeštvu in nenazadnj^ kemu posamezniku. Sk ski sogovorniki jih niso žili, niso bili patetični, J si marsikdo predsU temveč so s celo vrsto kretnih mnenj, predlog stališč predstavili laste gled na dognanje na j škem. In seveda poj konkretno pomoč: zbj knjig za sesuto vinko knjižnico, prirejanje trik in simpozijev ter kar je raznoraznih omizij za prej vo porušenih katedral v i beniku in Osijeku ter orgai ziranje prireditev za uniiti osiješko gledališče. S t« v zvezi se pa pozivajo vsijji dje, vsi kulturniki v Slon ji, da s svojimi močmi, j svojih močeh pomagajo i konkretno prispevajo Jcai no knjigo v vinkovško taj; nico, slikarji prodajo kakh shko in njen izkupiček u menijo obnovi hrvaških Jci turnih spomenikov, glet liščniki odigrajo kaki predstavo s katere bi bil kupiček namenjen osiješk mu gledališču... Sevedai je nujno potrebno še vedi pisati raznorazne apc v svet, apelirati na pozna kulturne delavce v tujini,i še ti po svojih močeh in; lastni vesti pomagajo hni skim kulturnikom, hrvaši mu narodu in njegovi kut ni obnovi. Zdaj ni čas vojne, v kateri muze molisi zdaj ni čas za kulturni mo. zdaj je pisatelj in z njim « kulturnik pozvan pred tnb nalzgodovine, da izkriiii''''- jo pesem k miru na škem. Pa čeprav »jfl s peresom. fl Ni človeka na svet\i,wL bil otok zase, kakor ^ v svojih verzih John Do^i^ velik človek ne sprašuje^' mu zvoni, ker se zavedi'- zvoni vsem nam. Če P^' Hrvaška bo padla tudi Slo" nija. Če pade Zagreb bo^ la tudi Ljubljana. Zvoni zvoni še tudi kje druš^f Evropi in po svetu. KRAJI IN LJUDJE 10. OKTOBER 1991 - STRAN 9 |ovo informacijsko ;rediSče za Kozjansko a Podsreda - ObnoviU tudi sramotiini stelter obnovljeni Sotoškovi doma- sredi srednjeveškega trga Lgda so v soboto slovesno Jjfli novo informacijsko sre- L Spominskega parka Treb- gredišče je bilo doslej v Bi- ■fj ob Sotli, v novih prostorih Jjsredi pa je dobilo tudi dvo- ^,iSO sedeži. V središču bodo Q obiskovalci dobili infor- J^jje o kulturnih prireditvah vsem, kar je na Kozjanskem ^no ogleda. Pripravljali bodo jjtivizijske predstavitve Koz- jškega in priložnostne razsta- V Podsredi so za dan otvori- ^ središča obnovili tudi sred- (veški pranger - sramotilni tber. ^lformacijsko središče je odprl ^-1 predsedstva republike Slove- ^dr. Matjaž Kmecl, ki je v svo- jem govoru opozoril na uničeval- no vojno na Hrvaškem, ki ne pri- zanaša kulturnim spomenikom. Otvoritve so se udeležili številni gostje, med njimi tudi slovenski minister za turizem Ingo Paš ter predstavniki prijateljskega gradu Wolfsegg iz Oberpfalza na vzhod- nem Bavarskem. V njihovem ime- nu je Podsredčane v slikovitem renesančnemn oblačilu pozdravil dr.Adolf Eichenseher, predsed- nik kuratorija omenjenega gradu, ki je opozoril, da na Bavarskem naselja kot je Podsreda nimajo več, da so s kapitalom kulturno krajino popolnoma uničili. Zato je Podsredi priporočil, naj ne izgub- lja stare vaške arhitekture in naj ohrani svojo originalnost. Središče je del širših naložb v Podsredo in Spominski park Trebče, za katere so letos iz repu- bhškega proračuna namenili 9 in pol milijonov dinarjev, iz občin- skega proračuna pa dobra 2 mili- jona. Večina sredstev je namenje- na obnovi gradu Podsreda, letos pa so v kraju dobili tudi telefone. Vse to ne bi bilo mogoče brez sa- moprispevka krajanov, ki je bil pogoj za naložbe. Otvoritev nove pridobitve Koz- janskega so s svojimi nastopi po- pestrile številne kulturne skupine s tega območja, instrumentalni duet iz Bavarske, kulinarična raz- stava podsreških gospodinj ter razstava z naslovom Odstrt spo- min, ki razkriva zgodovino Pod- srede. V srednjeveškem trgu pa so predstavili tudi stare obrti. BRANE JERANKO Med uglednimi gosti sta bila predsednik predsedstva republike Slo- venije dr.Matjaž Kmecl in bavarska gosta v renesančnem oblačilu, kot so jih nosili graščaki na romanskih gradovih Podsreda in Wolf- segg. Šaljivi predsednik kuratorija gradu dr. Adolf Eichenseher je dejal, da nosi tudi drugačna oblačila, glede maloštevilne bavarske udeležbe pa je pripomnil, da someščani preveč gledajo TV in vsi ne razlikujejo povsem med Slovenijo, Slavonijo in Slovaško. »Strah v hlačah« je imel celo njihov pihalni orkester, zato sta prišla z njim le dva ljudska glasbenika, se je duhovito opravičil prijateljem iz Pod- srede. iomacijsko središče Spominskega parka »Trebče« bo poslej v obnovljeni, bivši Soto- ni domačiji v srednjeveškem jedru Podsrede. Otvoritveno slavje, ki so se ga udeležili mačini in številni gosti, so popestrili z razstavo o zgodovini Podsrede, multivizijsko odstavitvijo Kozjanskega, v trgu pa so nato pokazali svoje znanje mojstri starih obrti, m so lončar Franc Čretnik iz Lemberga, pletarja Franc Terner iz Trebč in Jože Rak iz tfonja, kovaška mojstra Milko Podgoršek iz Pisec in Jože Krainer iz Bizeljskega, sodar iiimčič in rezbar Marko Kostanjšek iz Podsrede, steklarski mojster Iztok Zupan iz mga... Foto: EDO EINSPIELER Zlata simfonija Iz Zlatarne v ponedeljek so v celj- skem Likovnem salonu od- prli razstavo zlatega naki- ta, ki bo sestavljal kolekci- jo, s katero se bo Zlatarna Celje prihodnje leto pred- stavljala na tržišču. Raz- stavljenih je približno 400 izdelkov, ki bodo do sobote na preizkušnji okusa obi- skovalcev in poslovnih partnerjev Zlatarne. Po raz- stavi bo oblikovalska ekipa na podlagi ocen obiskoval- cev dokončno izoblikovala kolekcijo. Na ogled razstave so pova- bili partnerje iz Slovenije, za- hodnega dela Hrvaške in iz tujine. Še posebej upajo, da jih bodo obiskaU Avstrijci in Italijani, saj nameravajo del kolekcije prodati na njihovih tržiščih. »Zlatarna uvaja galerijsko prodajo. Izdelki so narejeni v majhnem številu in so oproščeni prometnega dav- ka,« je pojasnila Anica Br- glez, izvršna direktorica Zla- tarne. Razlika pa je tudi v oblikovanju. Kot je pove- dal Stanislav Randl, eden od avtorjev kolekcije, upo- rabljajo pri teh izdelkih zelo drage materiale, pa tudi več materiala lahko uporabijo kot pri serijskem nakitu, ki ima predpisano težo in je ce- nejši. Zato se lahko obliko- valčeve ideje bolj uveljavijo. Čeprav tudi v Zlatarni ob- čutijo položaj, v katerem se je znašlo gospodarstvo, jih rešuje usmerjenost na zuna- nje trge, ki so jo v preteklih letih že utrdili. Upajo, da se bo uspešno prodajala tudi nova kolekcija, v katero se bo uvrstilo približno 80 od- stotkov razstavljenega naki- ta. Oblikovan je v skladu « modnimi smernicami, ki narekujejo barvne kamne, fantazijske briljante in mod- no kombinacijo belega in ru- menega zlata. NATAŠA GERKEŠ Razstava slepih V celjskem Muzeju novejše zgodovine so v ponede- ljek odprli razstavo ob 71-letnici organiziranega delo- vanja slepih na Slovenskem. Razstavljeni so pripo- močki za usposabljanje ljudi s prizadetim vidom, pa tudi njihovi izdelki, od ročnih del do praktičnih iz- delkov. Organizacija slepih in slabovidnih v Sloveniji zdru- žuje tri tisoč članov, ki so vključeni v devet medobčin- skih društev, njena ustanovitev pa sega v leto 1920. Slepi in slabovidni se na Slovenskem še vedno borijo za enakopravno vključitev v življenje, za kvali- teto življenja ter za socialno, profesionalno in poklicno rehabilitacijo. Mislijo, da je življenje prijetno, če naj- dejo njegov smisel. Mnogi so ga našU, kar dokazuje tudi razstava v Celju. Odprta bo v Muzeju novejše zgodovine vsak dan od 9. dol 18. ure, do 14. oktobra, pokrovitelj razstave pa je Hmezad Žalec, delovna orga- nizacija Export-import. 2 g lit o Veroniki eronika, v izvedbi Ples- p foruma iz Celja, bi mo- 8 doživeti svojo krstno fizoritev v času Svetovne- slovenskega kongresa, pa ]o vojni dogodki prema- ''i v mirnejši čas. Tako bo fiiiera v soboto ob pol "^ih zvečer v Slovenskem ^skem gledahšču Celje. ^tem dogodkom bo Ples- /omm obeležil tudi šest- I^Uetnico svojega dela na ""■očju plesno gledahške ^^tnosti. }^ Veroniko je izvirno ^_t)o napisal Nenad Firšt, je, prispevala Bina "^Pe-Žmavc, scena in ko- stumi so delo Franca Purga, koreografija pa Goge Stefa- novič-Eijavec. Zaplesale bo- do: Sava Malenšek, Estela Žutič, Ksenija Steblovnik, Barbara Lebič, Tanja Ferlež, Vesna Franko in ansambel Plesnega foruma. Izhodišče predstave je iskanje poti do Veronike, ki je mit, je legenda in del naše podzavesti, iluzije in resnič- nosti. Na ta plesno gledahški dogodek vabi tudi izvirno zasnovan gledališki list, kjer se, vsak v svoji govorici, predstavljajo glavni ustvar- jalci predstave o Veroniki. MP Marijino znamenje v Prelioidu Leta 1942 odstranjeno Marijino znamenje zopet stoji pred šentpavelsko cerkvijo v Preboldu. V nedeljo dopoldne ga je blagoslovil škof dr. Jožef Smej iz Maribora. To znamenje so postavili predniki leta 1880. Marijin kip je visok 2,2 metra in je bil uht na Moravskem. Obnovili so ga delavci Ferralita ter mojster iz Šentjurja. Načrt za šest metrov visok kamenit podsta- vek je na podlagi shk iz leta 1934 izdelal Zavod za naravno in kulturno dediščino v Celju. Izklesali so ga delavci podjetja Marmor iz Sežane, vrsto kamna pa so izbrah po zapisu šentpa- velske farne kronike. Prvotni podstavek je bil iz nabrežinskega kamna. Prebivalci šentpavelske in marijareške fare so v vehki večini, ne glede na versko prepričanje in težak gospodarski položaj, zbrali denar in pomagali pri ponovni postavitvi Mariji- nega znamenja. I. D., Foto: TONE TAVČAR ^Btnine šmarsicili upoicojencev ^Drodaj 'dinarskem domu upoko- so pripravili tradici- jo razstavo izdelkov, ki /"skrbovanci izdelajo pri terapiji. Razstavljajo l^^^ine, tapiserije, makra- % Vezene prte, otroške ^ in okrasne predmete ^Snovanja. Razstava bo ^ do prihodnje nedelje. ^^Piček od prodanih iz- ju^^. ki jih v domu razsta- »J^akrat letno, bodo na- ^ ^ za nakup materiala in ) ^Srado oskrbovancem, v šmarskem domu upokojencev 188, vendar je polovica nepokretnih, delov- na terapija pa tudi za pokret- ne ni obvezna. Tisti, ki želijo, lahko tu ustvarjajo najrazlič- nejše izdelke, se sproščajo, telovadijo, obiskujejo pev- ske vaje, obdelujejo vrt, skr- bijo za hlev s 33 prašiči in podobno. Udeleženci delov- ne terapije, ki jo vodi Franja Ubiparovič, vsak mesec pri- pravijo kakšno prireditev. Ob razstavi izdelkov pa so tudi letos izdali glasilo Šmar- ski oskrbovanec. Z. S. V vodnem stoipu Vodni stolp v Celju postaja vse bolj odprt za kulturne prireditve in tako je minuli teden odprl vrata mladim ustvar- jalcem gledališča F z gimnazije Celje. Mladi so uprizorih, najprej premierno, nato pa še reprizno. Zaprta vrata Paula Sarta in tako znova opozorili nase. Za tiste, ki ste jih zamu- dih - srečanje z Zaprtimi vrati bo še jutri, v petek ob pol osmih zvečer. MP, Foto: EE 10. STRAN - 10. OKTOBER 1991 NAŠI KRAJI IN L| Zvon za nrliateljstvo prek meja v soboto in nedeljo so Zgornjesavinjski planinci gostili sosede, planince z avstrijske Koroške, ki so s sabo prinesli 25-kilogram- ski bronasti zvon prijatelj- stva. Ta zvon bo poslej pel v Koči na Loki pod Raduho »kot znak prijateljstva, po- vezanosti in solidarnosti z našo sosednjo državo in njenimi prebivalci.« Te besede so koroški pla- ninci zapisali na posvetilo, ki so ga podarili skupaj z zvo- nom. Akcijo Prijateljstvo prek meja - obisk pri sosedu pripravljajo v Koroški aktiv- ni skupini, ki združuje pla- ninska društva na Koro- škem, sodelujejo pa še Slo- vensko planinsko društvo Celovec, Slovenski vestnik in pevsko društvo Sanger- runde Ebenthal. Zvonovi prijateljstva že donijo na «Salzburškem, ob Krnskem jezeru,_v Italiji in na avstrij- skem Štajerskem, v znak so- lidarnosti pa so se avstrijski Korošci letos odločili za Zgornjo Savinjsko dolino. »Vodilo nas je ljubiteljstvo do gora, še posebej pa soli- darnost zaradi poplav in slo- venskih prizadevanj za last- no državo,« je ob slovesnem blagoslovu zvona v Lučah povedal eden izmed organi- zatorjev akcije Miha Trav- nik. Avstrijski Korošci pa so še posebej opozarjaU, da bi lahko bila pot do sosedov v Zgornji Savinjski dohni precej kr^ša, če bi bil odprt mejni prehod Pavličevo sed- lo, ter hkrati obljubih, da si bodo prizadevali za čim- prejšnje odprtje. Ob slovesnem blagoslovu bronastega planinskega zvo- Takole so ob pesmi Beli cvet (Edelweis), ki jo je izvedel lučki dekliški pevski zbor, darovalci zvona in Zgornjesavinj- čani sklenili roke v znak prijateljstva in dobrososedskib odnosov. na, ki so ga pripravili v sobo- to v Lučah, so sodelovali av- strijski Korošci in lučki mo- ški ter dekUški pevski zbor. Avstrijci so si na dvodnev- nem obisku ogledali lepote Logarske doline, spoznali krajevne znamenitosti, še posebej pa jih je navdušila Snežna jama pod Raduho, kamor so jih Zgornjesavinj- ski planinci odpeljali v ne- deljo. URŠKA SELIŠNIK Ni deia za hh zapornilce v Centru za sociaij, v Celju, kamor priw porniki po odsluž«^ iskat zaposlitev, so v n vi z Zavodom za zapo^ letos našli delo le , vseh, ki so prišli ii Na Centru pravijo, d^. šim zapornikom včasjK delo in streho nad glayj pa jim to ne uspeva vg* zato je vse več takih, ki novno znajdejo v j Kljub temu pa nekdan pomikom nudijo štiri vr moči - materialno 02. (j, pomoč, obleko Rdečegj stanovanje, če ga nimj moč pri iskanju zaposl pri vključevanju v druj Ker pa je ljudi, potrebi moči, vse več, bivšim z kom vse težje pomagaj^ pogosteje jim lahko omogoj le kakšno pogodbeno zap, tev, povratniki pa si tudi ^ iščejo delo. Pri tem so nji, gosteje neuspešni in sezati tro vrnejo na stara pota.. m Računainiif na liribovski kmetiji želela si je računalnik. Vse počitnice je vneto poga- njala pedala gorskega kole- sa in razvažala knjige Mo- drega Janeza po hribovskih zaselkih, da bi zaslužila za računalnik. Pa ni. Zato pa se je Natalije Podjavoršek iz Lipe pri Frankolovem, ki obiskuje tretji letnik Peda- goške gimnazije v Celju in namerava študirati mate- matiko in fiziko, usmilil žreb v Kmečkem glasu... V rubriki za mlade so v po- čitniških tednih pri Kmeč- kem glasu pripraviU nagrad- no igro Počitniška košarica. Vanjo so nabiraU odgovore mladih bralcev na zastavlje- na vprašanja. Prva nagrada, računalnik, je z žrebom pri- padla sedemnajstletni Nata- liji. Natalija živi na hribovski kmetiji Hribernikovih, kot se Podjavorškovim po do- mače reče. Poleg staršev so tu še štirje otroci. Vsi se šola- jo in vsi se na kmečka dela dobro spoznajo. Nihče od njih noče sUšati, da je življe- nje na kmetih težko. Njim je vse lahko - ko kosijo na roke ali s kosilnico, ko ročno obračajo seno in otavo, ko ročno sadijo koruzo in še zla- sti, ko jo kožuhajo. To je n^- Ijubše opravilo Hriberniko- vih otrok. Veliko vedo o sta- rih običajih in kožuhanje je priložnost, da tovrstni običa- ji oživijo. Dobro poznajo tudi miklavževanje, pa prave in neprave »parkeljne«, s kate- rimi jim je mama Anica za- grozila, kadar niso bili pridni. Pri Hribernikovih tJ z naravo in ljudskim iaJ lom, nadaljujejo tradidi bic in dedkov. Hkrati pa jo za jutrišnji dan, v katei brez računalnika ne bo Tega se dobro zaveda mi; simpatična Natalija, kije počitnice delala za rač. nik, potem pa ji ga je po: la sreča... Prišel je v p; roke. Zdraviia povzročajo giavoboi... Poplavljena zdravila iz celj- ske bolnišnice še vedno čakcgo na svojo, zaenkrat še nedoreče- no usodo. Posebna republiška komisija, ki so jo imenovali la- ni, in ki raziskuje zaplete zara- di zdravil, pripravlja sedaj zak- ljučno poročilo, v katerem bo poleg nakazanih rešitev tega problema Zcihtevala tudi odgo- vornost vseh, ki so sodelovali pri načrtovanem sežigu zdravil. Zapleti so nastali takoj po lanski poplavi, ko naj bi uniče- na zdravila iz celjske bolnišni- ce sežgali v šoštanjski termo- elektrarni. V celjski bolnišnici so pripravili seznam uničenih zdravil in ga posredovali na ustrezne republiške organe, ki so ugotavljali, ali sodijo zdravi- la med posebne odpadke ali ne. Republiški sanitafl špektor je izdal odločbo« gu zdravil, vendar pa v Vd( tega niso storili. Občinsio vršni svet je odločno zaUj da zdravila odpeljejo izm ske občine, kar se je tutffl dilo. Sed^ je tudi posebnal publiška komisija ugotoj da poplavljena zdravila« med posebne odpadke! jih zaradi kalcijevih in iek vih oksidov ni primerno si gati. ^ Tako so zdravila iz SM romala naz^ v Celje, W sedaj po vseh zagotovililii polnoma varno in pra" hranijo v prostorih bolniJr Možno je, da bodo popla\ v zdravila sežgali skupaj y padki z Jesenic. I Teritoriaici so poicazali sodobno oborožitev Na čreti na Dobrovljah so v soboto proslavili petdesetletnico znamenite frontaln^ I. Štajerskega bataljona z Nemci. To je bila ena prvih takšnih bitk pri nas. Nemci so j vehke izgube, bitka pa je odmevala do Hitlerjevega brloga, saj je bil porušen mit o magljivosti nemške vojske. ip( Spomin na bitko je obudil še živeči udeleženec Rado Zakonjšek Cenkar, kulW^ Ijii gram pa so pripraviU učenci osnovne šole z Vranskega ter moški pevski zbor iz j^j! Ob tej priložnosti so bih deležni največ pozornosti pripadniki teritorialne obramb K predstavili najnovejšo oborožitev, prikaz pa so izkoristih tudi kot učno uro za ^ osemsto članov Zveze rezervnih vojaških starešin. .^i' JANEZ VEDENIK, Foto: TONE Sadovi Ziatega griča Na 70 hektarjih rodnih vinogradov Škalc so včeraj začeli s trgatvijo. Zaradi poškodb, ki jih je povzroči- la toča, so grozdje v prete- klih dneh že spodbirali. Kljub temu pričakujejo v podjetju Zlati grič dobro letino - približno 400 tisoč kilogramov kakovostnega grozdja. »Zlati grič« je zaživel s 1. oktobrom. Takrat seje ločil od konjiške Kmetijske za- druge in si namesto TOZD Lastna proizvodnja^ nadel lepo zveneče ime. Štiride- set zaposlenih je sedaj sre- di najobsežnejših in tudi najbolj privlačnih jesen- skih del. Nasadi jablan so obrani, prinesli pa so blizu 70 vago- nov jabolk. Večino jih bodo prodali na plantaži Dobji dvor. MBP Obnovitev vodovoda na Poizeii Na Polzeli so lani moderni- zirali cesto Ločica-Breg ter zgradili pločnik od Brega do Polzele. V teh dneh pa se lo- tevajo obnove vodovoda v središču Polzele, kar je tu- di največja naložba iz pro- grama samoprispevka. Pri- čenjajo se tudi strokovna ureditvena dela v parku Šenek. Obnova vodovoda se bo pričela z zamenjavo primar- nega cevovoda od Polzele do Brega, dela pa bo opravila Komunala iz Žalca. Za ures- ničevanje načrtov imajo le- tos zagotovljenih 200 tisoč dinarjev republiških in prav toliko občinskih sredstev. O teh naložbah je v soboto na slavnostni seji skupščine in sveta KS Polzela sprego- voril predsednik skupščine KS Stanko Novak. Sejo so pripraviU v počastitev kra- jevnega praznika, ki ga na PolzeU praznujejo v spomin na leto 1942, ko so v Maribo- ru ustreliU prve talce s Pol- zele. Na slovesnosti so podelili tudi letošnja priznanja in pohvale, ki so jih prejeli Hil- da Pfeifer, Stanko Štorman, krajevna organizacija RK, Jože Vrečko, Martin Steiner in Turistično društvo Pol- zela. T.TAVČAR Siovesnost pri Sv. Ani na Vrheh v nedeljo, 13. oktobra ob 15. uri bo pri podružnični cerkvi Sv. Ane na Vrheh pri Teharjih cerkvena slovesnost, ki jo bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Blagoslovil bo novo cerkveno fasado, odkrili pa bodo tudi spominsko ploščo žrtvam povojnega nasilja. Navzoči bodo tudi predstavniki vlade in skupščine RS, predsednik celjske občine, predsednik izvrš- nega sveta Celje ter preživeli taboriščniki, med njimi bo tudi nek^ predstavnikov iz Avstrije. Z. S. Čakanje na premog v velenjskem rudniku Ugnita čakajo prevozniki v vrsti za premog tudi po 11. ur. Zato so v rudniku uvedli še eno čakalno dobo. Ko kupec vplača premog, mu določijo tudi dan, ko bo prevoznik premog tudi dejansko dočakal. Se bodo tako vrste zmanjšale? L. O . KBAJI IN UUDJE 10. OKTOBER 1991 - STRAN 11 ! kakšno pravico pobirajo vstopnino? ^gKl planinci ogorčeni zaradi vstopnine v Logarsko dolino j planinskega društva Celje ostro nasprotujejo pla- ^'^fispevka oziroma vstopnine za prihod v Logarsko •nO. Menijo, da mora biti vstop prost in da nihče nima '■'jfe pobirati taks na javnih cestah, ki so bile zgrajene fiipnimi sredstvi. Trdijo, da doslej niso opazili, da bi /prometom in parkiranjem v Logarski dolini karkoli; 'be. saj so zasedena le nekaj dni v letu, pa še to pred- t ob sobotah in nedeljah. Menijo tudi, da se lahko ^ojbine zaračunavajo le za nudenje določenih uslug ali ^vnosti, od posameznika pa je odvisno, ali bo uslugo Jjl in jo plačal. jianinci pravijo, da so logarski dolini in v Savinj- jj^pah zgradili in obno- veliko domov, izdelali p planinskih poti, za ka- j ni potrebno plačevati [lenih vstopnin ah poseb- ,{aks. S kakšno pravico ^0 sedaj, ko je vse to zgra- bi predvsem po zaslugi .finske organizacije, po- Jljajo na javnih cestah za- rpodjetju Epsi trdijo, da ^s, da so morali planinci ičevati vstopnino tudi za ikov kot... juce in pobirajo takse, se ižujejo planinci. Hkrati dodajajo, da podpirajo I druga prizadevanja za lanitev lepot Logarske do- t s posebnimi zaščitnimi Rpi in da želijo pri tem ji sodelovati. Predsednik PD Celje, Adi (čar je podpisnik tega pročila, v katerem še nava- ita so za vstopnino izvede- i dnevnega časopisja in isa mozirskega izvršnega sveta. V dopisuje omenjeno, da so planinci morali plačati pristojbino tudi za Matkov kot. Matevž Lenarčič iz podjet- ja za turizem, propagando in fotografijo Epsi, kije sodelo- val pri določanju vstopnine za Logarsko dolino, pa o vstopnini razmišlja takole: »Logarska dohna je bila pred tremi leti z občinskim odlokom zavarovana kot krajinski park. V praksi pa se ukrepi varstvo doline niso uresničevali. Letos so v mo- zirski občini izdelah strategi- jo razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini, še posebej pa so obdelah Logarsko doli- no. Prepričani so, da je treba v Logarski dolini individual- ni promet omejiti, saj je Lo- garska dolina enkraten pro- stor z vrsto izjemnih krajin- skih prizorišč. Kolone avto- mobilov kvarijo podobo do- line in jo spuščajo na raven tranzitnega turističnega kra- ja. Avtomobili, ki se jih v ko- nicah nabere več kot tisoč na dan, onesnažujejo zrak, po- krajino. Rezervat miru spre- minjajo v zabavišče v naravi. V Logarski dohni tudi ni pravilno urejenih in označe- nih parkirišč, obstajajo le prostori pri posameznih ob- jektih. Obiskovalci pa veči- noma parkirajo na zasebni zemlji, ki je namenjena kme- tijskemu in gozdarskemu obdelovanju, s tem pa lastni- kom povzročajo veliko ško- do. Veliko število obiskoval- cev ima Logarsko dolino za idealno točko za svoje pikni- ke, za njimi pa ostajajo sme- ti, uničena trava, osiromaše- na podrast in onesnažene vo- de. Kurjenje na takšnih pi- knikih pa predstavlja tudi potencijalno nevarnost za požare, ki lahko povsem uni- čijo dolino.« Vendar pa se doline ne da kar naenkrat zapreti za pro- met, za to so potrebne števil- ne priprave. Urediti bi bilo treba parkirišča pred vsto- pom v dolino, vzpostaviti možnost prevoza s kolesi, kočijami, električnimi vozili, konji... »Trenutno stanje je takš- no, da za kakršenkoli ukrep ni denarja,« pojasnjuje Le- narčič. »Denarja ni niti za postavitev označevalnih ta- bel, klopi, košev za smeti, ureditev poti, tekaških prog, niti za odvoz smeti. Da bi vzpostavih vsaj minimalen red, smo skup^ z večino lastnikov zemljišč podpisali dogovor, v katerem smo se dogovorili za pobiranje pri- spevka za ohranitev Logar- ske doline. K pogovorom in podpisu dogovora je bil po- vabljen tudi predsednik celj- skih planincev, vendar se pogovorov ni udeležil,« pra- vi Lenarčič, ki meni, da je stanje v dolini, milo rečeno, neurejeno... »Če hočemo, da se stvari premaknejo z mrtve točke, je potrebno kakšno besedo ali stavek iz odlokov in zakonov tudi uresničiti. Seveda pa plačevanje prispevka za Lo- garsko dolino kljub zako- nom in odlokom ostaja v pri- stojnosti posameznika, nje- gove morale in etike,« meni Matevž Lenarčič. Prireditve ob gasilskem jubileju V soboto bodo celjski gasilci začeli praznovati veliki jubilej - 120 letni- co. Do prihodnjega četrtka se bodo vrstila srečanja gasilk, gasilcev vete- ranov, prikazi gašenja s sodobno opremo, gasilski rally, taktična vaja, kviz za mlade gasilce in seveda pa- rada. Leta 1871 so v prostorih, kjer je sedaj Novi tednik in Radio Celje, ustanovili prvo celjsko gasilsko društvo. Obstaja- lo je do ustanovitve celjske poklicne gasilske enote, ki se je nato preobliko- vala v sedanji Zavod za požarno var- nost. Letos torej mineva 120 let organi- ziranega gasilstva v Celju in celjski ob- čini. Praznovanje so pripravih v mese- cu požarne varnosti, od sobote, 12. ok- tobra do četrtka, 24. oktobra. Prva prireditev bo v soboto v gasil- skem domu v ŠkoQi vasi. Ob 16. uri se bodo srečale gasilske in spregovorile o svoji vlogi v gasilski organizaciji. V četrtek, 17. oktobra bo na Dobrni srečanje gasilcev veteranov. Prikazali bodo gašenje z različnimi napravami - od najenostavnejših do najsodobnej- ših. V soboto, 19. oktobra bo ob 8. uri gasilski rally za ženske in moške eki- pe, ob 14. uri pa bodo pripravili taktič- no vajo na objektih Elektra, Zavaro- valnice, Kovinotehne, Celeie in Komu- nale v Celju. Po vaji bo parada, ki bo krenila iz mesta proti hali Golovec. Tam bo ob 17. uri družabno srečanje. Zadnja prireditev pa bo v četrtek, 24. oktobra, ko se bodo mladi člani gasil- ske organizacije pomerili na kvizu ga- silskega znanja. Gasilci so ob jubileju izdali brošuro, v kateri so kronološko predstavljeni najpomembnejši dogodki v razvoju celjskega gasilstva v zadnjih dvajsetih letih, za prihodnjo pomlad pa priprav- ljajo tudi večjo razstavo. TONE VRABL Danes deluje v celjski občini 19 te- ritorialnih prostovoljnih gasilskih društev, šest industrijskih gasilskih društev in poklicna gasilska enota. V občini je 2045 gasilcev, od tega kar 845 operativcev. 36 poklicnih gasil- cev je v Zavodu in 32 v delovnih or- ganizacijah. Letos so s sredstvi dobljenimi za sodelovanje v lanski poplavi nabavi- li 13 novih motornih brizgaln, tri pa so podarili enotam na Ptuju, v Slo- venskih Konjicah in Šmarju. Enajst društev jt že vezanih na Zavod preko alarmnih napriv, zdaj pa delajo na uvedbi tihega alarmiranja. Vključili so se tudi v pomoč hrvaškim gasil- skim društvom. Resno je k naši akciji FOTO LIFE pristopil Ivan Kocbek iz Sloven- skih Konjic, ki nam je poslal kup čb fotografij večjega formata. Za ob- javo smo izbrali portret znanca, zanimivega predvsem zaradi nena- vadno »kosmatega« obraza, pravilno ekspo- niranega (osvetljene- ga). Uporabil je ozko- kotni (tele) objektiv, ki je obraz lepo izrisal, ozadje pa je lepo zabri- sano. Poleg avtorja bo na- gradno vizitko našega pokrovitelja FOTO STU- DIA FONDA, ki pomeni brezplačno razvijanje filma in fotografij, prejel še Bogdan Suc za kras- no mavrico, ki jo žal v časopisu ne moremo objaviti. Enako nagrado tokrat namenjamo še Domnu Turnšku iz Ce- lja. Sicer pa še enkrat velja vabilo vsem foto amaterjem, da nam po- šljejo svoje izdelke, saj najlepše nagrade še ča- kajo. Upoštevamo tako črno bele kot barvne iz- delke, pri slednjih pa vam lahko pomaga tudi naš pokrovitelj STUDIO FONDA, ki vam izdela slike v najkrajšem času, dodaja pa tudi, da je pri njih aktualno fotografi- ranje za nov slovenski potni list, ki ga bomo slej ko prej vsi potrebo- vali. Duhovnik JI je predpisal dolgo življenje Včeraj je Pintarjeva Rezka prazno- vala stoti rojstni dan. Pravi, da je sto let dočakala zato, ker ji je duhovnik dejal, da jih mora. Najbrž res, saj je v Storah, onesnažemu kraju, zdržala dlje kot marsikatera uporna rastlina... Tereziji Pintar življenje ni prizanaša- lo. Rodila se je v Laški, vasi nad Štora- mi, kjer živi še danes. Že od malih nog je po okoliških kmetijah služila kot dekla. Tistih časov se z grenkobo spo- minja. Spala je v hlevih in po senikih, v gospodarjevo hišo je stopila le, kadar je prinesla mleko... Ko ji je bilo trideset let, se je poročila in rodila sedem otrok. Dva sta umrla, leta 43 pa ji je umrl tudi mož. Ostala je sama, vdova s petimi otroki. Po vojni je dobivala skromno pokojnino, vsi otroci pa so hodili v šolo. Da jih je lahko preživela, je hodila na dnino. Seveda pa se je tudi zanjo našel kak Gospodov dan počitka. Takrat je rada igrala karte, ki jih je izdelal brat. Od nekdaj je rada kvartala. Ob nedeljah, ko se ni smelo delati, je z otroki igrala Ali pa jim je brala iz Evangelija. Vedno je bila samosvoja, kljub terr pa je bila njena vera v Boga neizmt na. Če je bila hrana za otroke, jo je c Bog, če je ni bilo, je pač Vsemogoč ni hotel dati... Pintarjeva Rezka zdaj že 17 let ži pri hčeri, ki ji vrača dano ljubeze Včeraj so skupaj nazdravili. Mi pa tu di: Vse najboljše, Pintarjeva mama! NINA-MARUSKA SEDLAR. Novo pohištvo za malčke Minuli torek so v celj- skem vrtcu Anice Černeje- ve prevzeli novo pohištvo za opremo poplavljenih enot ob lanski novembrski poplavi. Pohištvo so izdela- li v italijanskem podjetju Gonzagarredi iz Gonzage, odlikuje pa se po svoji ka- kovosti in funkcionalnosti. Pohištvo so delno že na- mestili v igralnice enot v Čo- povi, Kajuhovi in Trubaijevi ulici. Na Zelenici in na Ljub- ljanski cesti, še nekaj časa pa bo potrebno, da bodo vzgoji- teljice znale kombinacijo še ohranjenega starega in nove- ga pohištva kar najbolje upo- rabljati. Nova oprema omo- goča sistematično opremlja- nje posameznih igralnic in s tem tudi nove pedagoške pristope. V vrtcu že razmi- šljajo o posebnih igralnicah za likovno, glasbeno in teh- nično vzgojo malčkov ter o ločenih spalnicah, v kate- rih bi malčki zares imeli mir v času počitka. Prehod otrok med posameznimi igralnica- mi pa bo lahko tudi bolj odprt. Pokroviteljstvo nad sana- cijo poplavljenih enot vrtca Anice Cernejeve je prevzel zamejski Primorski dnevnik iz Trsta, ki je med svojimi bralci v ta namen zbral 142 milijonov lir. Ob nakupu po- hištva podjetja Gonzagarre- di, ki je opremo v vrtcu tudi montiralo in tako prvič na- stopilo na slovenskem tržiš- ču, pa je kot posrednik sode- lovalo podjetje Efekt iz Aj- dovščine. V zahvalo vsem, ki so pomagali pri obnovi vrt- ca, bodo malčki novembra ali v začetku decembra pri- pravili posebno otroško pri- reditev v celjskem Narod- nem domu. IS Občinska organizacija Rdečega Križa Žalec poziva vse občane, ki bi bili pripravljeni vzeti k sebi begunce iz Hrvašice naj pokličejo po telefonu, številka 713-136. Okrešelj vabi Planinsko društvo Celje vabi planince in ljubitelje planin, da se v soboto, 12. oktobra ob 9. uri udeležijo prostovoljne delovne akcije. Ob spodnji po- stni žičnice bodo nalagali dr- va, ob domu na Okrešlju pa zlagali. Okusna enolončnica bo za zahvalo in vloženi trud, delovno in rekreativno preži- vet dan izpod Savinjskih gora pa vložek za zdravje. Sicer pa je Frišaufov dom na Okrešlju odprt vse dni v oktobru, le več- je skupine je treba prej najaviti PD Celje (telefon 24-802). UM samostojna slovenija 1991/ hmjUjk, Reševaina alccija jamarjev Jamarska reševalna služba Štajerske regije je pripravila drugo reševalno vajo v Ravbarjevem breznu globokem 60 metrov pri Polzeh pod Goro Oljko. Namen vaje je bil preiz- kusiti delovanje sistema za obveščanje in brezžičnih zvez, kot tudi samo reševanje ponesrečenca z vrvno tehniko. V vaji je sodelovalo osem reševalcev in sedem jamarjev iz štirih regijskih klubov Bakla Letuš, Podlasica Topolšica in Siga ter Spelgos iz Velenja. Vajo sije ogledal tudi načelnik občinskega štaba za civilno zaščito Celje Zoran Lah, ki je delo jamarjev ugodno ocenil. Dogovorili so se tudi za tes- nejše sodelovanje med civilno zaščito in jamarji. S to vajo in prejšnjo v Hudi luknji pri Velenju so jamarji svoje načrte za letos v glavnem izpolnili. Čaka jih samo še udeležba na republiški večdnevni akciji, ki bo konec okto- bra v 300 metrov globokem breznu Velika Ledenica pri Paradani v Trnovskem gozdu. EDI VLASIČ 12. STRAN - 10. OKTOBER 1991 NAŠI KRAJI IN LjJ Pike in pikice... Velenje je od ponedeljka v znamenju neustrašne, po- gumne in malce nevzgojene Pike Nogavičke. Pikin te- den, kakor so organizatorji Kulturni center Ivan Na- potnik in Občinska zveza prijateljev mladine poime- novali prireditve ob tednu otroka, mineva v znamenju otroških junakov. Velenjski otroci so že po- slikali izložbeni prostor ve- lenjske Name, si ogledali lut- kovno predstavo in obiskali uro pravljic ter zapeli s Piko. Danes pa se ob 17. uri zače- nja zabavni kviz v velenj- skem Domu kulture, kjer bo- sta Pika in Ostržek preizku- sila otroško znanje. Jutri, v petek, 11. oktobra bo Božo Kos pred Namo slkal Piko Nogavičko, ob 17. uri se bo otroška junakinja odpravila v cirkus, hkrati pa bodo predstavili še novo knjigo o neustrašni Piki. Osrednja prireditev Piki- nega tedna se bo začela v so- boto, 12. oktobra ob 9. uri na Pikinem trgu v Velenju. Ta- krat se bo začel Pikin sejem, olimpiada, otroke bodo obi- skali klovn velikan, slon ve- likan, živali, fijakar... Uro kasneje se bodo n^bolj neu- strašni otroci predstaviU na Pikinem odru, kjer bodo na- stopile različne plesne sku- pine. Lažnivi Kljukec, Krja- velj, Butalci in drugi. Ob 15. uri pa bo otroke obiskala tu- di čisto prava Pika, sprem- ljali jo bodo razhčni pravljič- ni prijatelji, od Kekca, Ostrž- ka, Robinzona, Pepelke, Sneguljčice, Rdeče kapice do Barbapape. Ob vseh prireditvah so v Velenju pripravili tudi več razstav. V avli kulturnega doma je na ogled razstava Ostržek v otroških očeh, v knjižnici prikazujejo Ostrž- ka med otroki vsega sveta, v vrtcu Lučka pa otroci raz- stavljajo svoje igrače. Tudi' filmski spored bo obogaten s pravljičnimi junaki, saj si lahko otroci v velenjski knjižnici, v Nami ali v Zibki ogledajo filme o Pikinih do- godivščinah. In še zadnja po- sebnost Pikinega tedna: v Velenju vozi Pikin vlak, ki čaka otroke na postaji pred Namo. U.S. Kal vam ponuja narava jeseni Ob tednu otroka so v Celju tudi letos pripravili tradicionalno razstavo. Tokrat. naslovili »Kaj vam narava ponuja jeseni, sodelovah pa so otroci in vzgojiteljice vrtce celjskem območju, ki jih je združil Zavod za socialno medicino in higieno v Celju. Razj., kije bila prejšnji teden v Muzeju novejše zgodovine Celje, seje vključevala tudi v pro^ Svetovne zdravstvene organizacije »Zdravje vsem do leta 2000.« Opozarjala je tako na':, za lastno zdravje, pri kateri ne gre brez zdrave prehrane, kot tudi na skrb za okolje,, nekoč zaupano danes še nežnim otroškim ročicam. Foto: EDI EINSPIE: Žaičani za otroke v žalski zvezi prijateljev mladine so se letos resnično potrudili in ob tednu otroka pripravili vrsto zanimivih prireditev, jutri pa se naj- mlajšim obeta še dodatno presenečenje. Ob koncu septembra so v občini že organizirali enod- nevni izlet prvošolcev v ljub- ljanski živalski vrt, ki se ga je udeležilo preko 500 malčkov. Minuli teden so se učenci viš- jih razredov osnovnih šol ude- ležili tekmovanja v športni ori- entaciji v Gotovljah^ osrednja prireditev pa bo v Žalcu jutri popoldne. Poimenovali so jo Kratkočasnik, začela pa se bo ob petnajstih pred j^činsko matično knjižnico v ŽSilcu. Or- ganizatorji napovedujejo za- bavno tekmovalne igrice, stare otroške ljudske igrice, nastop mažuretk iz Laškega, plesne šole Bolero ter nastop glasbe- ne skupine Čudežna polja. Ma- li nadebudneži se bodo tokrat lahko izkazali še na odru sra- mežljivih, da bo teklo vse kot je treba, da bo skrbel Bojan RakoYec. Povsem zastonj bo- do v Žalcu tudi palačinke, na- mesto vstopnine pa bodo otro- ci tokrat dobili drobna darilca. Po besedah Elice Jakop, ki skrbi za delo v društvu prijate- ljev mladine, so nekaj drobnih stvari naprosili po domačih tr- govinah, nekaj so jih tudi kupi- li iz lastnih sredstev, na pomoč pa lahko priskočijo vsi tisti, ki imajo doma še kakšno lepo ohranjeno igračko. V društvu so veseli vsake stvari za stojni- co želja, do jutri pa jih še zbira- jo v občinski matični knjižnici. S tednom otroka se v Žalcu ne bodo zaključile prav vse prire- ditve, namenjene otrokom. Novembra bo v Žalcu še tako imenovani občinski parla- ment, ^ potekal pa bo pod ge- slom Živeti v miru. IB Za najmlajše v Celju Celjska zveza prijateljev mladine je ob Tednu otroka pripravila številne prireditve.^ Danes bo koncert Andreja Šifrerja, ki bo nastopil ob 10. uri v osnovni šoh Ivanke Uranjek, ob 12. uri na OS Polule, ob 15. uri na OŠ Kompole. Ob 15. uri bo v Celju tudi likovna delavnica Motivi Celja. V petek bo ob 10. uri v skupščini občine Celje Otroški parlament na temo Mladi v Celju, ob 16. uri pa športno rekreativne igre na Tomšičevem trgu. Kino podjetje Celje pa je pripravilo Teden otroškega in mladinskega filma. Z. S. V trgovini R-interier je poslovodkinja Ivanka Flis s pomočjo ; katalogov ali razstavljenega pohištva vedno pripravljena lju- j dem svetovati. \ V trgovino, ki je orala ledino Prva zasebna trgovina s po- hištvom in stanovanjsko opremo na Štajerskem je bila zagotovo trgovina R - interi- er iz Šlandovega trga 9 v Žalcu. Od tcikrat je seveda veliko podjetnikov in trgovcev z več- jim in manjšim uspehom pos- nemalo Vojka Rovereta, ki je lastnik trgovine R-Interier, to- da v R-interieru jim je vendar- le vedno uspevalo biti korcik pred konkrenco. Najbolj pri- vlačni so bih v trgovini R-inte- rier vsekakor krediti, kajti v R- interieru so kupci vedno lahko kupovali na večmesečne kre- dite in to tudi v časih, ko so bili že trimesečni krediti prava redkost. Tudi v teh dneh je mogoče kupiti v tej trgovini nogo vrst pohištva in stano- vanjske opreme na 10 mesečne kredite ali pa skup^ s sveto- valci v trogovini poiskati dru- ge vrste kreditov, ki n^bolj ustrezno kupcem. Značilnost trgovine R-interi- er je tudi kataloška prodaja in svetovanje. V veliki ponudbi vseh vrst pohištva in razno- vrstnosti stanovanj ali poslov- nih prostorov, kupci nasvete še kako potrebujejo. Vsekakor velja pohvaliti še visoko estet- sko raven trgovine R-interier, ker je v časih velike konkuren- ce že sam stik s prodanimi prostori in osebjem trgovine izredno pomemben. Klopi nas ogrožajo Cepljenje, učinkovita zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu Klopni meningoencefalitis je akut- na, pogosto dvofazna bolezen, ki jo povzroča virus, človek pa oboli zara- di ugriza okuženega klopa. Prvotni rezervoar virusa so razni glodalci, gozdna in poljska miš, ptice, okužbo pa prenaša iz živali na žival in tudi na človeka navadni klop. Podatki o okuženosti klopov so različni; pri- bližno 0,5-10% je okuženih. Klop živi najraje v svetlem, meša- nem gozdu z nizko vegetacijo in veliko vlage. Pozimi je otrpel, v toplejših me- secih leta pa je najbolj aktiven. Na svo- jo žrtev pride iz grma ali odpadlega listja in se z rilčkom zarije globoko v kožo. Med pitjem krvi vnaša s slino v ranico virus. Ce ga skušamo na silo odstraniti, rilček rad ostane v koži in povzroča dodatno vnetje z močnim sr- benjem. Nevarnost okužbe je verjetno majhna, če odstranimo klopa v prvih petih urah, tako da mesto vboda na- mažemo z oljem, petrolejem, etrom ah bencinom in počakamo da klop od- pade. Slovenija predstavlja skrajni jugoza- hodni del velikega endemskega po- dročja z okuženimi klopi. Največje šte- vilo bolnikov je v poletnih mesecih. Inkubacija, to je doba od ugriza klo- pa do izbruha bolezni, traja od 7 do 14 dni. V večini primerov ima bolezen dve fazi: v začetnem stadiju so prisotni splošni bolezenski znaki, vročina, gla- vobol, utrujenost, slabši apetit. Prva faza traja 1-6 dni in lahko pomeni ko- nec bolezni, za ostale pa začetek pro- stega intervala. V tem času so bolniki brez težav ali pa tožijo o slabšem apeti- tu, glavobolu in utrujenosti. Drugi, meningitični stadij se prične naglo, s povišano telesno temperaturo, glavo- bolom, bruhanjem. Včasih so bolniki zelo prizadeti, prisotni so znaki vnetja možganovine: tresenje rok, vrtoglavi- ca, delirij, nezavest. Lahko se pojavijo tudi ohromitve posameznih mišic. Bo- lezen traja od 3-14 dni in lahko zapuš- ča trajne posledice, lahko pa se tudi konča s smrtnim izidom. Varovanje pred klopi z zatesnitvijo oblačil okoli vratu, v zapestjih in glež- njih je slaba; boljše se zaščitimo z upo- rabo repelentov - to so sredstva, ki odganjajo mrčes. Po vrnitvi iz izletov v naravo je potreben temeljit pregled telesa s tuširanjem. Za specifično zaščito pred boleznijo je na voljo cepivo, ki vsebuje mrtev virus. Cepivo zaščiti človeka pred klopnim meningoencefalitisom, ne pa tudi pred boreliozo, ki se prav tako prenaša z vgrizom klopa, vendar je povzročitelj bolezni drug. Cepivo se na splošno dobro prenaša. Otroke lahko cepimo po dopolnjenem 3 letu starosti, zgornje starostne meje pa ni. Cepimo v mišico v predelu nad- lahti. Da se doseže solidna zaščita je potrebno trikratno cepljenje, ki se prične v hladnejših mesecih s pi-vo do- zo, nato sledi eden do tromesečni pre- sledek in nato tretje cepljenje 9-12 me- secev po drugi vakcinaciji. Če se prič- ne z osnovno imunizacijo v toplejših mesecih se druga doza aplicira že po štirinajstih dneh. S tem trikratnim cepljenjem se doseže praktično 100%- na zaščita, ki se obnavlja vsaka tri leta z eno dozo cepiva. V celjski regiji se lahko cepite na Zavodu za socialno medicino in higi- eno in sicer v antirabični ambulanti Zdravstvenega doma Celje, Gregorči- čeva ul. 5. Priporočljivo je, da se telefo- nično (27-721 int. 371) ah osebno zgla- site v ambulanti zaradi evidence in na- bave zadostnega števila doz cepiva. Stroške cepiva in zdravstvenih stori- tev krije vsak posameznik sam. dr. ALENKA SKAZA-MALIGOJ Pasje tekmovanje J Na PolzeU so v soboto pripraviU nastop šolanih psov iz celjske, mozirske in žalske občine. Nastopili so mladi psi z vodniki, ki imajo TekmovaU so v poslušnosti, sedenju, napadu in obrambi. Prva tri rne^ zasedli psi Aleša Steblovnika s Polzele (na fotografiji v sredini), Marcela nika iz Šentjurja (na levi) in Franca Kureta iz Velenja. Nastop so omosi številne delovne organizacije, zasebniki in KS Polzela. Draga kozjanska starost v šmarskem domu upokojeni se je z oktobrom za približno it tino zvišala povprečna cena do ne oskrbe, ki zdaj znaša 227 narjev. Za enoposteljno sobo je po nov treba odšteti 240, za dvopostel 228 ter za triposteljno 223 dinarji Sladkorna dieta stane 15, ostale! dinarjev, za rezervacijo postelje] je potrebno plačati 132 dinarjev. D datki za tujo nego in pomoč ?c d SPIZ-u. Ministrstvo za zdravstvo, družu in socialno varstvo je Šmarčana uradno priporočilo le 4-odstotD zvišanje cene, ki bi potemtaka znašala 202 dinarja. Ker pa je v d; mu, ki je namenjen tudi potreba: šentjurske občine, približno tretjir, oskrbovancev, ki jim v celoti ali del no plačujejo oskrbo iz občinske? proračuna, ostali pa so samoplate ki cili prihajajo iz drugih občin, so9 v Šmeirju odločih za višjo podrai tev. Utemeljujejo jo predvsem z zn šanimi cenami hrane. V šmarskem domu zatrjujejo.* ostajajo kljub podražitvi med naj« nejšimi domovi v Sloveniji. Smai ski dom je sicer prezaseden in ^ čilna je dolga čakalna doba. V 9^ dalu imajo kar 150 nerešenih F- šenj za sprejem v dom. 5 JO__ 10. OKTOBER 1991 - STRAN 13 ladijci bodo tekmovali jjiji petek in soboto v oktobru * !yIoravcih tekmovanje radijskih 3j Slovenije, ki ga tokrat pri- šla radio Murska Sobota. Gre za J^al, na katerem se predstavijo i* jj vse slovenske radijske postaje Liki iz različnih novinarskih zvr- V reportaži, informativni oddaji, Lntarju, kontaktni oddaji in Vni oddaji, tekmujejo pa tudi Ijtegoriji radijskih spotov. (vijani lani, ko je bilo to tekmovanje %^ nismo sodelovali, zato smo se Ljdili, da bi napako popravili in se letos odločili, da pošljemo na (tival izdelke v vseh razpisanih kate- gorijah. Pogoj za tekmovalne prispev- ke je bil, da so morali biti predvajani v prvem tednu v oktobru in dg na festi- valu sodelujejo v takšni obhki kot so bili predvajani. Nič jim ne smemo vze- ti, nič dodati. V kategoriji kontaktnih oddaj smo se odločili, da pošljemo na festival od- dajo Mali O, ki jo vodi Mateja Podjed, in ki ste ji lahko prisluhnili minulo sredo. V kategoriji glasbenih oddaj bo sodelovala Nataša Gerkeš z oddajo Ci- ganska kri z Otom Pestnerjem. Pri- sluhnili ste ji lahko minuli četrtek v Mavrici. Za reportažo, ki nas bo za- stopala, smo izbrali oddajo iz Domačih logov Jureta Kraševca, ki jo je za to priliko obarval vinogradniško, na fe- stival pa bomo poslali tudi komentar, dnevno-informativno oddajo in re- klamni spot. Vse to bo v Moravcih poslušala žiri- ja, ki bo odločila katere oddaje so naj- kvalitetnejše, radij ci pa se Moravcev veselimo predvsem zato, ker se bomo tam srečali kolegi iz vseh slovenskih hiš, za kar nam običajno zmanjka časa. Obenem pa nam bo vpogled v delo kolegov prav gotovo koristil v smislu osvežitve pri pristopu do dela na radiu v našem novinarsko-radijskem vsak- danu. N.G. ^KRATKI I preselitvijo v prenovlje- [ prostore in nove studie L radijskega Skratka pre- .jjnedli. Kar ne znajde se Loin teka od pisarn novi- Wv do spodnjih radijskih ttorov. Povsod smo mu Lvili zanke in pasti, da bi \taačili reda in lepega ve- m. Vpisali smo ga tudi [jove računalnike, da bi ^računati z njim. Kdo bo fi,pa bomo videli po raču- nskem tečaju. Va zasluženi dopust se je jpravii šef radijske tehnike ijan Pišek, si za namestni- i'jbral Saša Mateliča, sam i uživa med klopotci na ienjskem. Po napornem ^mskem življenju sije Bo- liejal: »Tudi heroji so lah- \\itnijeni, mar ne?« }lmuli teden se je pričelo imalniško usposabljanje novinarje NT-RC. Kako bbučni smo za pridobitve iobne ere še ne vemo, že jprej pa lahko napovemo, bosta radijski Mateja in lasa težko uskladili svoj iijski urnik s tistim, ki ve- za računalniško usposab- tje. Na tihem pa si mislita: k sreča, da mikrofon in ra- hlnik nimata nič skupne- Odpirati usta pred mikro- m je namreč neprimer- kžje kot kravžljati mož- :eob računalniku.« \tek je slab začetek, pra- 1 To je na lastni koži oku- ienjamin Rakifn. Jutro je pričelo s preslišano '^Iko, nadaljevalo s praz- s^čnico na kolesu in do- ^0 še z zlomom pedala ^ vožnjo. Še dobro, da je natančni Sašo Matelič čas na pravem mestu. ' se namestniku šefa teh- ^ spodobi, je mladega Be- ^na poučil o vrlinah toč- [ novimi preselitvami '•^ši hiši vlada tudi nov ^ Urednik Mitja Umnik '^^ program v tretjem nad- ^Ju, radijski Mateja in '^a imata pisarno v dru- ^, v prvem, kjer je tudi jj^o. pa sedi Franček Pun- ^'č. pri katerem se iz yčnih razlogov zbirajo s posnetimi oddaja- .'^^nček obljublja, da za- '^ga delovnega nereda ^Jegovi mizi ne bo več. " še, nered pa ne, je nje- '^ovj moto. %^li vikend so imeli Zupancijado, ko naj ^Jbrali vsi Zupanci. Želj- jj^e pa seje spomnil, da ^*^tjana Cvirn lahko, slovenskimi Cvirni pWia tekstilijado. Tek- l^^e ne bo, je odločna /^3, Zeljko pa bo ob pri- ]ll namočen v Škratkih, %ublia. Otroških oddal ni več s prihodom meseca okto- bra smo se odločili, da otro- ške oddaje, ki so bile na spo- redu vsak dan ob 13.30 ne bo več. Predvsem zato, ker so se vanjo oglašali eni in isti otro- ci, ker tisti najmlajši včasih niso mogli odgovarjati na te- me, ki smo jih odpirali. Če- prav so bile oddaje včasih iz- jemno simpatične in smo jih tisti, ki smo oddaje priprav- ljali, radi delali, se nanr^je počasi zdelo, da so postale oguljene, obrabljene, po istem kopitu delane. Tudi od zunaj smo večkrat slišali po- dobna mnenja, zato smo se odločili, da jih ukinemo. V takšni obhki. To pa seveda ne pomeni, da otroci v našem programu ne bodo dobili v prihodnje prostora. Obiskali jih bomo, če bomo izvedeli, da v kakš- nem vrtcu ah šoli pripravlja- jo kaj posebnega, obiskali jih bomo, če nam bodo v pisem- cu napisali, da kaj zanimive- ga počnejo. Rednih, otro- kom, namenjenih rubrik, pa vsaj do Novega leta ne bo več. Tistim otrokom, ki so nas radi poklicali predlagamo, da n^ v prihodnje z nami sodelujejo tako, da nam v pi- smu opišejo kaj zanimivega se pri njih dogaja. Če bomo presodili, da bi to bilo zani- mivo tudi za poslušalce na- šega radia, jih bomo gotovo obiskali. Vemo, če bi sedaj naredili telefonsko anketo in povpra- šah, ali je naša odločitev, da oddajo ukinemo pravilna, bi otroci ogorčeno poklicah in dejali, da nimamo prav. Am- pak to bi bili zopet tisti, ki so bih naši redni sogovorniki v teh oddajah. Tudi kakšna stara mama ali mamica, ki so včasih svojim kratkohlačni- kom prišepetavale kaj naj odgovarjajo, bi bile verjetno hude. Toda vsega je enkrat konec, vse se nekoč izpoje, postane monotono, zato mo- ramo tudi mi poiskati nov način za pripravljanje otro- ških oddaj. Ce imate kakšno idejo, željo, pobudo, pa po- khčite, ali nam napišite to v pismu. Vaše predloge bo- mo z veseljem upoštevali. Obljubljamo! N. G. Napovedovalka, ki rada pole in pleše Bilo je sredi poletja, ko je v našo redakcijo prišla Joži- ca Skorja, dvajsetletna štu- dentka pedagogike in bibli- otekarstva iz Laškega. K nam jo je pripeljala, z do- brimi priporočili, Betka Šu- hel, in Jožica je bila ena red- kih, ki je praktično iz ulice prišla pred mikrofon. Brez poprejšnje tovrstne izobrazbe se je namreč izka- zala primerno za napovedo- valko, čeprav bi se njeno teh- niko govora dalo še izboljša- ti, česar si tudi Jožica sama žeh. Jožica je želela biti že od nekdaj napovedovalka, zato se je javila tudi na našo radij- sko avdicijo za napovedoval- ce. Čeprav so ji že tam priz- nah, da ima mikrofonsko primeren glas, pa takrat v iz- bor ni prišla, kajti v hiši je prevladovalo mnenje, da po- trebujemo nove moške gla- sove. Jožica se je torej čez leto dni vrnila in že kmalu po nekaj radijskih nastopih do- kazala, da mnogo obeta. Sicer pa Jožica rada tudi poje in pleše. Pred leti je ple- sala pri folklorni skupini An- ton Tanc, sedaj za to nima več časa. Prepevala je pri an- samblu Golding, še v časih, ko je bila srednješolka, pa tudi tega sedaj ne počne več. Rada pa kdaj zapoje v stu- diu, ko si nadene slušalke in sama sebe ne sliši, tehniki pa se ji skozi steklo, ki jih loči od napovedovalnice, naviha- no smejijo. Jožica pravi, da si silno želi v življenju delati kot pedago- ginja, še posebej domska vzgoja jo mika. Želi pa si tu- di napovedovati. Morda še kje drugje, ne le v Celju. Da je polna življenjske energije pove njen stavek: »Jaz bi de- lala kar vse skupaj. Študira- la, pela, napovedovala, ple- ska...« N.G. Lonec z ocvirki Nekaj vam žehm reči o oddaji Mali »o«, kakor smo skrajšano poimenovali male oglase na radiu Celje. Vsako drugo sredo ob 9. uri so na vrsti, za tiste, ki tega doslej morda še niste vedeli. Oddaja se je rodila že pred leti iz kratkih petnajst minut v petkovem mozaiku, potem pa smo jo, tudi na vašo željo, postavili na lastne noge. In bolj ko so časi težki in krizni, bolj ugotavljamo, se oddaja drži, je odmevna in koristna, saj je polna nasvetov in ponudb. Seveda po vaši zaslugi. Marsikomu ste na tak način pomagali. Se pa struktura vaših vprašanj zadnje čase močno spreminja. Če ste še nedolgo tega spraševali za nasvet, kako odstraniti kakšen madež z obleke, kako zvariti pivo doma 31i kje najti sadike kosmulj, v zad- njem času sprašujete, ali je komu odveč kakšen kos pohištva, otroški sedež, omara, hladilnik, peč... Iz tega lahko sklepamo, da oddajo takšnega tipa kroji čas in da iz malega raste veliko. Vse to so ponudbe, s katerimi nič ne kupujemo in nič ne proda- jate in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Vmes med vsemi temi kramljanji pa se najde še kaj posebej zanimivega, prijetnega, da človeka gane. Kot minulo sredo, ko je poslušalka iz Lise povabila na lonec masti z ocvirki: »Z možem je ne bova porabila«, je dejala »pa sva si mislila - mnogi otroci so pa lačni, naj jim jo mama namaže na kruh...« MP 14. STRAN - 10. OKTOBER 1091 Konec dober, vse dobro Razburljiv zaključek svetovnega pokala v kegljanju: z boljšim rezultatom v čiščenju so naslov osvojile Celjanke Slab začetek, dober konec. To je najbolj strnjena ocena vseh okoliš- čin, ki so kegljavke Ema Celje spremljale na poti do drugega na- slova svetovnih klubskih prvakinj: v Bratislavo so odšle kot jugoslo- vanske prvakinje in z negotovimi tekmovalnimi pričakovanji, nasto- pile z uradno oznako zastopnic Slo- venije in v razburljivem finišu osvojile naslov najboljših na svetu z letnico 1991. Sprva je res šlo vse narobe. Mikče- va (lani n^boljša športnica Celja) se je poleti vrnila v Zagreb, steze je začasno zapustila Zupančeva, v za- četku avgusta je Mednarodna keg- Ijaška zveza Celju odvzela organiza- cijo 3. svetovnega pokala, poškodbi sta zaustavili Gobčevo in tik pred tekmo v Bratislavi še Lesjakovo, dva meseca po porodu je bila Kardinar- jeva brez pravega treninga... Nape- tost in negotovost so na prizorišču tekmovanja stopnjevale še prekinje- ne telefonske povezave med ČSFR in Slovenijo ter banalne težave na kegljišču s prenizko električno na- petostjo. Finale je bilo zaradi časov- ne stiske odpovedan, za končno uvr- stitev bo veljcil le en nastop in začela se je igra živcev. »Pred nastopom zadryih kegljavk so imele tri ekipe domala povsem enake možnosti za osvojitev naslova. Z Madžarkami smo bili izenačeni, toda na stezo so poslale svetovno prvakinjo Grampschovo, Nemke pa so zaost^ale za samo šest kegljev. Tekmovanje državnih prvakov pri- rej^o že od leta 1970 in kaj takšnega se še ni zgodilo,« je po vrnitvi celjski trener in predsednik kluba Lado Go- bec še enkrat podoživljal bratislav- sko dramo. »Nemke so kmalu zaostale, naša Biserka Petak pa je prvič na tako pomembnem tekmovaryu nastopila zadnja. Poprej je bila ta naloga rezer- virana za Kardinarjevo, ki pa telesno še ni povsem pripravljena. Biserka je na polno podrla 127 kegljev, kar ni ravno vrhunski rezultat, toda v prvi seriji je spodrsnilo tudi Madžarki. Čakala je na zadnji met Petakove, pri tem pozabila na uro in zamudila priložnost za met. Psihološka pred- nost je bila na naši strani.« »Med odhodom na novo stezo je Biserka spremenila »luknjo« (stran meta krogle), podrla odličnih 232 kegljev (v zadnjem metu na polno le tri) in z veliko nestrpnostjo smo pri- čakovali zadnje tri mete Madžarke. Če bi podrla vseh devet, bi svoji eki- pi zagotovila naslov. Na polno je za- dela šest kegljev, nato le enega in v zadnjem metu še osmega. Deveti kegelj je pokončno stal na bratislav- skem kegljišču in ob enakem dosež- ku je odločal boljši rezultat v čišče- V Bratislavi so nastopile Ljuba Tkalčič, Nives Samec, Mira Grobel- nik, Jožica Šeško, Marika Kardinar in Biserka Petak, nastop pa so jim omogočili občina Celje, YU Stip In- ženiring in ZTKO Celje. Na sedežu kluba so po veliki zmagi našteli ne- kaj deset čestitk in vsem se ob tej priložnosti zahvaljujejo za izkaza- no pozornost. nju. Kar nam je splet nesrefr, i liščin v minulih letih odvzei ' tokrat povrnilo v najlepši p.' pogovor sklenil Lado Gobe"^ nastop vseh šestih kegljavk'^'^ z izbranimi besedami. ' Celjanke so tako v desetemu pu na velikem klubskem nju ponovile uspeh iz Dunaj^ veda pa ima lovorika iz firJ zaradi številnih težav in zmjl venskimi obeležji dodatno*^ V normalnih okohščinah ki pravšnja napoved za 19. sveto3 venstvo, ki bo v Celju majaTJ toda... Spet je vse odvisno od? žaja v sosednjih republikah i-' ni več vehko: zadnji rok za pot!!" organizacije prvenstva se bo ii^ 20. oktobra. ŽELJKOz^- Kje si, športni razred? Preteklo leto so na Gim- naziji Celje uvedli poskus- ni športni razred z gimna- zijskim učnim programom. Ker seje ta poskus ob kon- cu šolskega leta izkazal za uspešnega^saj dijaki šport- nega razreda v uspehu niso zaostajali za ostalimi prvi- mi letniki, so ga razpisali tudi letos. Vendar se je za- taknilo pri sprejemnih izpi- tih. Od dvajsetih kandida- tov za športni razred, jih je uspešno opravilo sprejem- ni izpit le šest. Ob tem se velja zamisliti. Se mladi preveč ukvarjajo s športom in premalo z učenjem? Bi bilo potrebno razmisliti tu- di o športnih razredih v os- novnih šolah, da bi otroci lahko bih dobri učenci in hkrati perspektivni šport- niki. Kakorkoli že, na Gim- naziji ne mislijo vreči pu- ške v koruzo in prihodnje leto zopet razpisati športni razred, vendar le za šport- nike, ki so tudi dobri učenci. B.S. PANORAIVIA Kegljanje Svetovni poicai Bratislava - ženske: 1. Emo Celje 2599 (1676 polno + 923 čiš- čenje; Tkalčič 437, Samec 411, Kardinar 440, Grobelnik 419, Še- ško 452, Petak 440), 2. BKV Elore (Madž) 2599 (1757-(-842), 3. Elek- tromures (Rom) 2583. Nogomet Slovensica liga 11. kolo: Rudar-Ingrad Kla- divar 3:1 (1:0), strelci: Cvikl 2 in Goršek za domače, Jelen- ko za goste; Naklo - Steklar 2:1 (1:0), strelec: Neskič. Vrst- ni red: Maribor, Izola in Naklo 17, Vozila 15, Olimpija 14, Mu- ra, I. Kladivar, Ljubljana, Ru- dar (V), Koper 12, Steklar 11, Zagorje, Slovan, Potrošnik 10, Svoboda 8, Primorje, Medvode 6, Nafta, Rudar (T) 5, Domžale 4, Jadran 3. II. Slovensica liga 7. kolo: Partizan Hmezad - Kovinar 3:3 (2:0), strelci: Majal, Druškovič in Plantak; Korotan - Dravinja 3:2 (1:1), strelca: Zore in J. Hrovat. Vrstni red: Korotan 11, Železničar 10, Ojstrica, Turnišče 8, Intermarke- ting, Dravinja, P. Hmezad, Bel- trans, Kovinar 7, Pohorje, Parti- zan, Impol 6, Rače 5, Središče 3. MNZ Celje 5. kolo: Kovinar - RC Krško 4:2, Hrastnik - Svoboda 0:4, Era Šmartno - Papirničar 4:0. Vrstni red: Era Šmartno 8, RC Krško 6, Papirničar 5, Svoboda, Kovinar 4, Hrastnik 1. Rokometi Super liga Moški - 2. kolo: SI. Gradec - Celje Pivovarna Laško 17:21 (10:11), strelci: Šerbec 8, Ivandija 4, Leve 3, Tomšič, Jeršič, Run- gartnik 2; Velenje - Ajdovščina 27:22 (10:10), strelci: Krejan 7, Vogler 5, Ojsteršek, Plaskan, Še- ško 3, Čater, Cvetko 2, Rozman, Vajdl 1. Vrstni red: Slovan, CPL, Drava 4, Bakovci, Velenje, Us- *njar, SI. Gradec, Jadran 2, Aj- dovščina, Inles 1, Rudar, Predd- vor 0. Ženske - 2. kolo: Velenje - Burja 30:21 (16:7), strelke: Hu- dej 11, Misaljevič, Topič, Oder 4, Golič 3, Katic 2, Fale, Ikič 1. Vrst- ni red: Olimpija, Mlinotest, Vele- nje 4, Kočevje, Burja, Krim, Bra- nik 2, Kranj, N. mesto. Polje 0. Slovenska liga Moški - 2. kolo: CPL B-Mo- kerc 25:13 (10:5), strelci: Leskov- šek 7, Vešligaj 6, Begovič, Novak 4, Ocvirk 3, Lubej 1. Vrstni red: Dobova, Grosuplje, Izola 4, CPL B, Črnomelj, Krško, Šešir, Kam- nik, V. Nedelja, Radeče, Ormož 2 itd. Košarka Slovenska liga Moški (rdeča skupina) - 1. ko- lo: Rogaška - Comet 85:84 (78:78, 40:46), strelci: Ritonja 19, Sušin, Tobak 16, Cerar 11, Tišma 10, Kalinger 7, Petovar 4, Kidrič 2 za domače, Šmid 37, Železnikar 20, Šrot, Kožar 8, Lušenc 6, Mla- kar 3, Pučnik 2; S. Olimpija B-Elektra 77:108 (36:41), strelci: Gole, Tomie 29, Pipan 18, Brešar 8, Bogat^, Dumbuya, Lipnik, Plešej 6, Mrzel, Pečkovnik, Lip- nik 2; Celje - Ilirija 64:85 (29:42), strelci: Pucko 19, Nidorfer 18, Ki- tek 6, Starovasnik, Kahvedžič 5, Drobne 3, Jerič, Herman 2. Ženske - 1. kolo: Jezica B - K. Afrodita 65:86 (34:42), strelke: C. Jezovšek 26, Pešič 25, Jurše 13, Virant, Škegro 6, Kokolj, Vodo- pivee 4. Atletika Prvenstvo Slovenije Ljubljana: mladinci - 100 m: 2. Rojšek 11,44. 400 m ovire: 2. Hartman 58,13, višina: 3. Cankar 203, daljava: 1. Cankar 698,3. Sta- rovasnik 646, troskok: 3. Rojšek 12,80; mladinke, 200 m: 1. Lenko 25,45, 2. Matul 25,83, 400 m: 1. Lenko (vsi KI) 57,70, 1500 m: 1. Steblovnik 4:53,01, 3. Mraz 4:55,99, 3000 m: 1. Steblovnik 10:32,28 - pio. rek. Slov., 3. Mraz (obe Vel) 10:38,74, 400 m ovire: 3. Kranjc 64:43; daljava: 2. Bezjak 562, kopje: 1. Strašek 52,26, 3. Bezjak 39,68, 4 x 100 m: 1. Kladi- var 4:12,17. Zmagovalci osnovnošolskega prvenstva Žalca v krosu: pionir- ji - letnik 77: Prašnikar (Griže), letnik 78: Lukner (Pol), letnik 79: Kitek (Gr), letnik 80: Golob (Vran); pionirke - letnik 77: Stropnik (Pol), letnik 78: Gojzd- bikar, letnik 79: Kitek (obe Gr), letnik 80: Preskar (Vran). Hokej SHL 1. kolo: Cinkarna - Zagreb 2:2 (1:1,1:0,0:1), strelca: Bulatovič in Ostrožnik. Judo II. Slovenska liga 1. kolo: I. Reya II - Impol II 2:12, Tacen - Ostrožno 2:10, I. Reya II - Ostrožno 6:8,1. Reya II - Tacen 10:4, Impol II - Ostrož- no 8:6. Streljanje Prvenstvo Slovenije Celje: MK puška, memorial Jožeta Klanjška - Vasje: 1. Ra- dovljica 3. Celje 936 (Ma. Dobo- vičnik 216, Matej Dobovičnik 219, Malee 243, Jeram 258), 4. Ko- vinar 918 (Mijatovič 207, Seršen 231, Hočevar 236, Ravnikar 249). Veterani: nad 50 let - zračna pu- ška: 4. Jager (Ce) 178, 5. Petrovič (Kov) 175, zračna pištola: 5. Mar- jan Dobovičnik (Ce) 171, nad 60 let: 1. Teržan 172; MK puška: 4. Jager 174; pištola Drulov - nad 50 let: 1. Str^har 162, nad 60 let: 1. Teržan 146; veteranke - MK puška: 2. Želj (vsi Ce) 164. Šah Hitropotezni turnirji Žalec: Bombek 10,5, Brinovec (oba Žal) 10, Štucl (Ce) 10; Šent- jur: Štucl (Ce) 11,5, Zalokar (Trb) 11, Brneči (SI. Konj) 10,5, ženske: Jazbinšek, mladinci: Gazvoda (oba Lipa Šent); ekipni dvoboj: Žalec - Bistrica ob Dravi (Avs) 5:2. Mali nogotnet Slovenske Konjice - 5. kolo: Vandravci - Loče 3:3, Zlakova - Vitanje 3:1, Dr. vas - Orkan 1:1, Nirvana - Dobrava 0:6, Stranice - Blato 1:1, Krokar - Tepanj e 0:0. Vrstni red: Vitanje, Blato 8, Loče 7, Krokar 6, Vandravci, Zlakova, Dobrava 5, Orkan 4, Nirvana, Stranice, Dr. vas 3. Tepanje 1. Celje - 23. kolo: Klateži - Peli- kani 4:3, Triglav - Črički 2:0, Skavti - Škorpioni 5:2, Gracer - Cakani 5:2, Marinero - Ašker- čeva 3:3, Umetniki - Penal 2:2. Vrstni red: Gracer 34, Klateži 31, Penal 30, Pelikani 29, Marinero 25, Aškerčeva 24, Umetniki, Tri- glav 21, Skavti 19, Cakani 17, Zvezdaš, Škorpioni 10, Črički 5. ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 12.10. Judo I Gorišnica: 2. kolo slovensi ge z udeležbo L Reye, Imm Gorišnice (ob 17.00). Košarka Slovenske Konjice: Co - Elektra (18.30), Rogaška SI na: Rogaška - Podbočje Medvode: Medvode - CeljeO kolo moške SKL); Rogaški tina: A. Afrodita - Apis (l kolo ženske SKL). Nogomet Ljubljana: Svoboda - R; (12. kolo SNL), Krško: CrK: - Papirničar (obe 15.00, 6, i MNZ Celje). Kegljanje Celje: 2. Vanovškov merao z nastopom moških ekip I Ingrada, Hmezada in Kons': turja, od 15.00. Odbojka Topolšica: Topolšica - B (19), Ljutomer: Emona-Vb Ljubljana: Črnuče - Šerca (1. kolo moške SOL); Topfliii Topolšica Kajuh - Šentvid, kolo ženske SOL), If prosto. Rokomet Celje: Celje Pivovarna Li - Bakovci (18). Ljubljana' van - Velenje (19, 3. kolo r ■ super SRD; Kočevje: K ' - Velenje (18, 3. kolo žen- per SRD, Velika Nedelja: delja - CPL B (3. kolo r J SRD. Nedelja, 13.10^ Nogomet Celje: Ingrad Kladivar la. Rogaška Slatina: ; - Potrošnik (12. kolo SN/ venske Konjice: Dravin? vinar. Verze j: Bel trans - f , zad (8. kolo II. SNL); Sm«^ Era Šmartno - Svoboda, ^. nik: Hrastnik - Kovinar" 15.00, 6. kolo MNZ Celje) Atletika Topolšica: 2. mali tt^ start ob 11.00. Začela se je drsalna sezona v začetku septembra so na drsališču v celj- skem Mestnem parku narediU led, ki se je po padcu dnevnih temperatur odebehl in minuli petek se je začela nova sezona rekreativnega drsanja. Drsališče bo odprto ob koncu tedna: ob petkih od 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa dopoldne od 10. do 11.30 in popoldne od 15. do 16.30 ure. Vstopnina za nočno (petkovo) drsa- nje je 50 dinarjev, v soboto in nedeljo pa za odrasle 40 in za otroke 30 dinarjev. Na sUki: na celjskem drsahšču je bilo živahno že ob otvori- tvi nove sezone. Foto: EDO EINSPIELER 10. OKTOBER 1991 - STRAN 15 n še odbojka... pniutrišnjem bodo odboj- I -j in odbojkarice pričeli r liiiovanjem v slovenski li- i^lper ligi, ki bosta šteli po Pjeio ekip, se bosta pričeli 14 li^ liasneje, od predstavni- , g Celjskega pa bo med '"'hnlišimi nastopila le žen- fjpa Celja. 0ta Celje: za ^slednje sezone l^ub so ustanovili leta 1984, ^av je moška odbojka v Ce- *jmela predstavnike že prej. sezoni 88/89 so izpadli iz 1. lansko sezono pa so se Jržali v republiški ligi. Mo- \g\)0 vodil 26-letni Kanalčan r^sander Perfeta, ki je bil !petan jugoslovanske mla- jlske reprezentance, pet se- jpvl. zvezni ligi pa je odigral fi mariborskem Tehnomobi- }(ot trener bo prvič vodil jjnsko ekipo. Pri Vizuri je bili do igralcev iz drugih lipublik vselej zelo kritični Mato so se le redki uvelja- nli in ustalili v.mestu ob hvinji. Še najbolj je to Kpelo Silviu Ivandiji, ki je 'Celje prišel pred štirimi in postal pravi vodja 'oštva, toda z mislimi je bolj v rodnem Osijeku. Že skoraj tri mesece nisem -doma. Hišo imamo v sre- ■^u Osijeka in na čudežen 'čin je še vedno nepoško- ''\'ana, toda strah pred ^mbami je tudi moje preg- ''^iz Slavonije. K meni seje ?^kla sestra Silva z druži- njen mož Ivan Kovač pa ^Postal trener košarkaric *tke in v kvalifikacijah za 'fstitev v slovensko ligo ^ za malenkost prekra- ''^ pravi najbolj izkušeni obenem najstarejši roko- f^š Celja Pivovarne La- 26-letni Silvio Ivandija, ?^eken« s športne foto- leta 1988, ki jo je neki ^odinski fotoreporter }^^\ na tekmi Vrbas 'Najhuje je bilo med tur- na Madžarskem. Na *omet je bilo tedaj nemo- j ^misUti. Na Osijek pada- t^mbe z vseh strani, lju- bšo po več dni v zakloniš- ^^'^ zaman sem vrtel do- JJo telefonsko številko, /^^nje in negotovost ubija- Rm^ srečo se mojim ni nič bih so na varnem, L° je tudi telefon zvonil Lr^azno. Pošteno mi je odle- 5-' ko sem zaslišal znane ■u°ve in pomirjevalne be- ^ in to se je tudi poznalo igri. V gardi so vsi ifjj ^nji soigralci in osiješki i ^^^elji, eden je tudi padel' Silvio Ivandija (v svetlem dresu) je celjske rokometne kroge prepričal o svojih vrednotah. in ko v televizijskih poroči- lih gledam posnetke iz Sla- vonije, me za hip prešine, da sem videl znane obraze. V primeru mobilizacije se bom vpisal v športno četo. Hrvaška je moja domovina, toda tudi v Celju so me spre- jeh za svojega.« Celju pripisuje etiketo ro- kometnega mesta, ki bo po- grešalo vrhunske tekme, a bo vendarle dobilo nekaj spektakularnih srečanj: »Dolgo smo čakali na uvrsti- tev v I. zvezno ligo, potern se je čez noč vse porušilo. Šele pred kratkim smo se otresli razočaranja in »more« o slo- venski ligi, ki niti ni tako ne- dolžna. Nogometaši Olimpi- je so se že opekli, za nas je bilo to opozorilo ravno ob pravem času. Vse je možno, tudi da bomo dobili vseh 22 tekem, a nekaj naj bo že vna- prej jasno: Celje Pivovarna Laško bo prvi slovenski dr- žavni prvak.« V minulih letih je Ivandija dodobra spoznal navade Slo- vencev, za katere pravi, da so v primerjavi s Hrvati vehko bolj hladni in racionalni. »Takšno je tudi vaše politič- no vodstvo. Ključne poteze sprejema z vehko mero razu- ma, zato je bilo norijez voj- sko konec v nekaj dnevih. Pri nas je drugače. Med zad- njim obiskom v Osijeku sem med pogovori naletel na ne- kaj namigov, nihče ni pravo- časno reagiral in večina stva- ri seje res zgodila,« seje »Si- ki« dotaknil še politike. ŽELJSKO ZULE Foto: EDI MASNEC 16. STRAN - 10. OKTOBER 1991 Meja, ki Jo varujejo domačini. Je najbolj varna Pavličevo Seaio - po zgletlu evropskih mola Obiskali smo tiste lju- di v Logarski dolini, ki so se še pred kratkim srečevali s sivoolivnimi uniformami, z ljudmi, ki so bili del njihovega vsakdana in so z njimi živeli v takšnem ali dru- gačnem sožitju. Zdaj vo- jakov in starešin Jugo- slovanske armade ni več, o nekem času, ki ga zdaj ni, govorijo le še vo- jašnice - karavle, ki so prazne, zapečatene ali pa v propadajočem stanju. Zdaj mejo med našo dr- žavo in Avstrijo varujejo za to usposobljeni polici- sti, tako, kot je v sodob- nem svetu že dolgo v na- vadi. Ta delček jugoslo- vansko-avstrijske meje pa zdaj budno varujejo tudi domačini, ki jinj prav nič ne uide, zato je takšno varovanje meje gotovo veliko bolj učin- kovito, kot je bilo še spo- mladi, ko je bil mejni pas v rokah vojske. Ta del je zdaj turistom tudi veliko bolj prijazen, zlasti tuj- cem, ki se med uživanjem lepot planinskega in gor- skega sveta niso vajeni srečevati z oboroženimi silami, ki nadzorujejo gi- banje in prežijo na more- bitni vstop na nedovolje- no območje tako imeno- vane zelene meje. Te zdaj ni več. Državna meja med Ju- goslavijo in Avstrijo pote- ka po gorskih grebenih Georg Ruscb: »Po vojni v Sloveniji se naše sodelova- nje poglablja.* Kakšna usoda čaka prijazno, a samotno karavlo? Avstrijska planinca: »Avstrija bo priznala Slovenijo.* na višini od 1500 do 2 ti- soč metrov nadmorske višine. Obmejni organi celjske UNZ zdaj varuje- jo ta del državne meje v dolžini 16.500 metrov. Tu sta dva prehoda, malo- obmejni prehod Pavliče- vo sedlo, ki je obenem alpskoturistični prehod Savinjsko sedlo. Maloob- mejni prehod Pavličevo sedlo je bil odprt po med- državnem sporazumu med Jugoslavijo in Av- strijo v letu 1968. Že ta- krat je bilo predvideno, naj bi se ta prehod razvi- jal in postopoma postal mednarodni prehod. To se do zdaj še ni zgodilo in naša stran za to krivi av- strijsko, češ da ni imela dovolj posluha. Naši in avstrijski državljani lah- ko tu prestopajo mejo z maloobmejnimi pre- pustnicami, promet z mo- tornimi vozili pa uradno ni dovoljen. Na drugo stran meje je torej možno priti le peš, četudi je tu cesta, ki pa ne ustreza to- vrstnim standardom. Kljub temu so bili lani av- strijski varnostni organi dokaj hberalni pri izvaja- nju predpisov. Dokaj po- gosto so dovoljevali pre- bivalcem, ki živijo v bliži- ni prehoda, da so lahko mejo prestopili tudi z vo- zili. Po zgledu Avstrijcev so se obnašah tudi naši varnostni organi, vendar je bilo avtomobiliziranih prehodov Avstrijcev pre- cej manj. Po meddržavnem spo- razumu je maloobmejni prehod Pavličevo sedlo odprt od 1. junija do 30. septembra od 8. do 19. ure in od 1. do 31. okto- bra od 8. do 17. ure, ven- dar le ob petkih, sobotah in nedeljah ter v času dr- žavnih praznikov. Po sporazumu med Ju- goslavijo in Avstrijo o planinsko-turističnem prometu sta na tem delu državne meje dva alpsko- Zdravko Brunet: »Včasih pa nam je Žaberl: »Najprej je treba uredi- le malo dolgčas po teh fantih.* ti komunikacije, v Logarski dolini je potrebnih več telefonov, da bi bili stiki z nami lažji in hitrejši.* Stanko Klemenšek: »Prizadevati si moramo, da bi Pavličevo Sedlo po- stal mednarodni mejni prehod.* turistična prehoda, ki pa sta odprta od 15. aprila do 15. novembra. V tem času lahko naši in avstrijski planinci prečkajo držav- no mejo na Pavhčevem in Savinjskem sedlu s potni- mi listi. Opuščena karavla v cvetju Da bi spoznali povojni utrip v teh obmejnih kra- jih v Zgornji Savinjski dohni, smo se najprej ustavili pri Brunetovih ali po domače pri Žoharje- vih, kjer se ukvarjajo s kmečkim oziroma izlet- niškim turizmom. Njiho- va hiša je samo lučaj stran od nekdanje stra- žarnice Savinjski parti- zan in osem kilometrov oddaljena od maloobmej- nega prehoda Pavličevo sedlo. Seveda nas je naj- prej zanimalo, kako je vi- deti stražarnica, ki se je v času vojne v Sloveniji med prvimi predala in je sed^ prazna. Nobenega boja ni bilo tu. Bih smo prijetno presenečeni, saj je ostala takšna, kot je bi- la v časih, ko so bih tam še vojaki in starešine. Še vedno je obdana s cvet- jem in urejena, tako da bolj spominja na turistič- ni objekt kot na vojaške- ga. Vojska je to karavlo zapustila dostojanstveno, neokrnjeno. V času, ko poslušamo o razdejanju nekdanjih vojašnic, je to pravo nasprotje. Pogovarjali smo se z Zdravkom Brunetom, kije imel s to karavlo dol- go let tesne stike. Z voja- ki so si bili n£ybližji sose- dje. »Spomladi, ko je sneg skopnel, so vojaki začeli urejati okolico, cvethčne grede in korita. Komandir vojašnice, Čr- nogorec, je bil vehk ljubi- telj cvetja. Seme in sadi- ke je kupoval z lastnim denarjem, da bi bilo oko- lje čim lepše. Fantje so se radi pohvalili z urejenost- jo okolja, športnih igrišč, ribnikov. Radi so šh tudi pomagat kmetom, pa tudi pri nas so se ob nedeljah in praznikih cesto zadrže- vali in se pomenkovah z nami. Včasih je bilo na tem delu meddržavne meje šest karavl, nazad- nje je bila aktivna le še ta. Resda je zdaj kar nekam pusto, ko fantov ni več, a če hočemo v Evropo, moramo imeti tudi evrop- ske meje. Zares ne vidim nobene potrebe, da bi mejo varovala vojska,« je povedal naš sogovornik in potožil, da je letos turi- stov v Logarski dohni ve- hko manj kot prejšnja le- ta. Predvsem tujcev sko- rajda ni več. Lani je Kom- pas k Brunetovim pripe- ljal več kot petdeset avto- busov turistov iz Holan- dije, Belgije, letos ni no- benega. Tudi domačih gostov je malo, lani pa se je v gostišču Žohar usta- vilo najmanj šestdeset av- tobusov. Je pa zdaj več izletnikov, med tujci zla- sti Avstrijcev, ki obisku- jejo planinske postojan- ke, ki so v tem času sko- raj polno zasedene. Popotnika iz Železne Kaple Na poti smo srečali dva prava popotnika, planin- ca, oprtana z vso potreb- no prtljago za dolgo hojo. Avstrijca, upokojenec in uradnik, doma iz Celov- ca, sta na pot do naših krajev v Logarski dolini krenila iz Železne Kaple in sta se v času, ko smo ju srečali, že vračala domov. Dobre volje sta nam po- nudila avstrijski »šnops« in hvalila lepote tega dela slovenskega sveta. Sicer pa sta dokgj redna obi- skovalca teh naših pla- ninskih postojank in či- sto zadovoljna sta, ker se zd^ lahko svobodneje gibljeta, sicer pa je varo- vanje meje z vojsko zanju nekaj nepojmljivega, zato jima sedanji mejni režim vehko bolj ustreza. Seve- da se nismo mogh izogni- ti politiki. Ne vem, zakaj jima zvezni kancler Vra- nitzky ni pri srcu. Pravi- ta, da kancler preveč na- vija za Ameriko, ki da je preveč skomercializirana, medtem ko Evropa ni takšna. Sta pa navdušena nad Haideijem, sploh nad tem, da bi nas Avstrija čim prej priznala kot su- vereno državo Slovenijo. »Sicer pa smo Avstrijci, Korošci in Slovenci eno, zelo podobni smo si in res ne vidiva razloga, da vas Avstrija v kratkem ne bi priznala. Tudi midva na- vijava za to,« sta nam re- kla ob slovesu, na videz nevarni nemški ovčar z nagobčnikom pa ob tem niti zarenčal ni. Na meji Mejni prehod Pavhče- vo sedlo. Naša »stražarni- ca« na eni in avstrijska na drugi strani, pribhžno dvajset metrov je med njima, vmes stoji mizica s klopjo." Sedeš na levo stran klopi in si doma, v Jugoslaviji oziroma Slo- veniji, sedeš na desno in že si v Avstriji, v Evropi. Na naši strani smo se pogovarjali z dežurnim policistom Borisom Mi- hinom, ki opravlja mejno kontrolo. »Nikoli mi ni dolgčas. Zjutraj pregle- dam objekt in okolico mejnega prehoda, potem se zadržujem v zgradbi in bližnji okolici. Vmes be- rem. Z avstrijskimi mej- nimi organi, cariniki, imamo le občasne stike, glavna ovira je jezik. Kla- timo malo nemško, malo angleško, tudi z rokami se sporazumevamo, pa gre. Naša naloga je zdaj, ko ni več zelene meje ozi- roma vojske, veliko bolj odgovorna, zahtevna, ve- seh pa me, ko vidim, da se izletniki zdaj veliko bolj sproščeno gibljejo. Včasih je treba koga usta- viti, mu pregledati doku- mente, prtljago, a se to ne dogaja prav pogosto,« nam je povedal Boris, ki je sicer doma iz Maribora in se njgboJj navdušuje Borisi skupij.. nad čistu v domatj K muii de avstri org Rus v dobni venskm. gani. 4 med voj prijatelji glabljaii.! prej.koK vala vaš imeli z nj blemov. jezik in I nosi s sl( sti bolj mož, ki) deloval pozneje kot prai vornik. Oblast zgane Stanli« domače ne iz Lci je eden: jevni ski že vrsto da bi bil vitih kfii bi Logai prej zaii' ju, ki & čeprav > zdaleč^ razvoj ti edentist! da bi it- hod PaJ stal medi čemo go drža^' tomobil'' na Črno. Kamni*' ski vr^ mo najf trov, lahko Pf no Kapl^' Tu paf ja le ; kilome"^ ne povj meje/i uredile.; rediti.'^ vod' so ved^; seje^^ 10. OKTOBER 1001 - STRAN 17 'ioiegi cesto sedemo jrski dolini, skratka, ob- eščeni so o vsem, z vsem p na tekočem. Dobro se (vedajo, daje treba zdaj, Jo mejnega pasu ne varu- jfveč vojska, še več stori- jza varnost. Zato lahko pridržka rečemo, da pmeja, ki jo varujejo ob- [ani, domačini, najbolje rarovana meja. Ivan Ža- lerl nam je med potjo tu- ipovedal: »Mejni pasje i v teh krajih ponekod ■azšiijen tudi do pet kilo- iietrov v notranjost. JLA fbila tu popolnoma su- itrena, z vsemi pooblasti- i Mejni pas je domači- eom pogosto povzročal dtnosti, saj so za vstop na ibmočje mejnega pasu potrebovali dovoljenje. 1 režimom, ki ga mi uva- jraio, tega pasu ni, zato je zibanje ljudi veliko bolj iproščeno. Z naše strani snekohko bolj poostren ladzpr na tem delu ob »eji, občasno legitimira- no ljudi, kakšnih drugih »šegov pa nam najbrž »bo treba opravljati. Va- lovanje meje bo temeljilo M tesnem sodelovanju 'domačini, takšrto varo- vanje pa je veliko bolj ra- cionalno in učinkovito od prejšnjega. O nezadovolj- ^ domačinov glede ?fehoda meje na Pavhče- |'ein sedlu pa lahko re- *m le to, da prehod, ki je ^il odprt leta 1968, današ- •Jiim razmeran ne ustreza več. Ureditev cestnih po- '^zav, ki bi omogočale Pfehod meje z vozili, ni "aša stvar, ampak je to war drugih pohtičnih ^^njktur, zlasti na meddr- J^ni ravni. Zdaj je napo- ^ ^as, ko se bomo tudi ?'eh stvareh s sosedi laž- '^'n hitreje pogovarjali.« , ^an, ki smo ga prežive- ^ nied prebivalci Logar- dohne, je bil prijeten, ^'^Pleten z neštetimi ^°dbami iz časov, ko so . 'Judje vsakodnevno sre- ^^ali vojake naše neslav- armade. Te zgodbe ni- 7 bile žalostne ali kako J^gače neprijetne. Sožit- ja vojsko je bilo tu nekaj •^akdanjega in kdaj tudi i Nismo pa srečah >r, ki bi mu bilo žal Njen odhod poz- j zvijajo s prepričanjem, J^"o zdaj ta del medna- j^ttne meje še bolj varen u ^'asti za turiste bolj pri- ^^n. Zdaj je na vrsti tu- i^^' Logarska dolina (^^^mi svojimi lepotami tj^a od nas, da za njen Dj^^oj razcvet naredi- dg^j^.el- o več, kot smo Marjela agrež Nekdaj oblastnlKI. danes krvniki »Našim ljudem četnlkl Iztikajo oči, režejo In sekajo dele telesa...-^ pripoveduje Vera Aleksander Lepega starega slavon- skega mesteca Pakrac ni več. Ni ga, ker so domala vse hiše porušene in požga- ne. Ljudje so zbežali na var- no, daleč stran od nenehne- ga streljanja, bombardira- nja, ognja in pokolov. Osta- la je le še vojska: na eni strani branjtelji in na drugi napadalci. Prvi napad na Pakrac je bil že februarja letos, množično izseljevanje Srbov iz Hrvatov iz tega mesta pa se je pričelo pole- ti. Koncem avgusta je v Slo- venijo, v Rogaško Slatino, pribežala tudi družina Aleksander, ki je našla, sku- paj z drugimi pribežniki, za- časen dom v zapuščenem Bjelovarskem domu. Pred Danicovim televizorjem Za mizo v dnevnem pro- storu Bjelovarskega doma sedi Vera Aleksander in spremlja prvi program hrva- ške televizije. Pri sosednji mizi sedi njena sestra, sku- paj z Verino dvajsetletno hčerko in štirinajstletnim si- nom. Iz sosednje kuhinje se že vali vonj po pravi kavi. Med pogovorom jo kuha Ve- rina mama. Zakaj in kdaj se je družina Aleksander odlo- čila za beg iz Pakraca? »Razmere v Pakracu so od februarja letos postajale iz meseca v mesec težje. Srbi oziroma četniki so nam vse pogosteje grozili, da nam bo- do zažgali hišo, da nas bodo vse pobih, po telefonu smo začeli dobivati dobrohotna anonimna sporočila, naj čim- prej odidemo. Potem smo iz- vedeli, da je tudi naše ime na četniški listi, se pravi, da nas namera v^ o odstraniti. Si lahko predstavljate, kako je živeti v takšni psihozi! Pono- či nismo upali zaspati, uvedli smo dežurstva, ves čas smo bili v strahu, da nam kdo ne podstavi dinamita. Vedeli smo, daje šla vsak dan kakš- na hrvaška hiša v zrak. Ko- nec julija, v začetku avgusta, se je vse naenkrat umirilo, preveč tiho je postalo. Poz- neje smo izvedeli, da je to zatišje nastalo zato, da so se lahko srbske ženske z otroki izselile iz Pakraca. Na vidiku je bil namreč nov, silovit na- pad na mesto in okolico. Hr- vatje temu izseljevanju Sr- bov nismo posvečali kakšne posebne pozornosti, saj je bil to čas letnih dopustov. Po- tem pa so nas naši prijatelji obvestili, da se srbski moški v Pakracu oborožujejo. Po drugem hudem napadu na kraj je v Pakracu ostalo le še okoli petnajst odstotkov stalnih prebivalcev. Mesto je ostalo brez elektrike, brez vode, vse noči se je slišalo neprestano streljanje iz vseh vrst orožja. Četniki so hoteh uničiti še tisto malo, kar je od Pakraca ostalo. Na srečo smo le nekaj ur pred tem drugim napadom uspeli po- begniti. V nedeljo, 18. avgu- sta ob dveh zjutraj smo bili že v Sloveniji. Nimam besed, s katerimi bi se dalo opisati človečnost vaših ljudi, Slo- vencev, ki so nas toplo spre- jeli,« pripoveduje Vera, med- tem pa se na televizijskem ekranu nizajo žalostni prizo- ri s hrvaških bojišč. Tudi iz Slavonije in Pakraca. Potem izvemo, da jim je barvni tele- vizijski sprejemnik začasno poklonil novi sosed, Darko Bercko iz Rogaške Slatine. Ko zre v ekran, se Veri »Tistegha dne, predno smo sedli v avto, sem pol ure samo telefonirala so- ' rodnikom in prijateljem in jih rotila, naj zbežijo, do- kler je še čas. Po informaci- jah, ki sem jih dobila, so se četniki pripravljali, da nas vse pobijejo...« spet vsuje plaz obtožujočih besed, ki zvenijo kot nekakš- no opravičevanje, zakaj je vsa njena družina pribežala v Slovenijo. »Midva z mo- žem bi lahko ostala in po svojih močeh pomagala na- šim borcem v Pakracu. Lah- ko bi poslala na varno samo otroka, a kaj, ko to ni nor- malna vojna! Našim ljudem četniki iztikajo oči, režejo in sekajo dele telesa, pišejo čet- niška gesla po telesih, šele nato jih v strašanskih mukah dokončno usmrtijo. Tega sem se bala. To, kar se doga- ja, kar so ljudje v Pakracu videh na lastne oči, to si nor- malen človek niti mishti ne more.« Srbi brez privilegijev . še pred letom dni so Srbi, ki jih je bilo v Pakracu dobra tretjina vsega prebivalstva, živeli s Hrvati, Cehi, Madžari in Italijani v nekakšni navi- dezni slogi. V desetletjih ko- munističnega enoumja in si- stema je bila oblast v rokah srbskih prebivalcev Pakra- ca. Hrvatje se niso smeli Hčerka Izidor a spoznava nove prijatelje in prebira žalostne časopisne stolpce. V mislih Pakrac, v srcu ljudje, ki so ponudili roke. opredeljevati kot Hrvatje, ampak so se morah izrekati za Jugoslovane. Tako je bilo povsod na današnjih hrva- ških kriznih žariščih. »Srbi so imeli v Pakracu same pri- vilegije. Bili so direktorji vseh pomembnejših firm, kmetijskih organizacij, bili so vodilni v občini oziroma občinski vladi in v vseh re- sorjih. Na vodilnih položajih so bili v komunalnem po- djetju, v bolnišnici, v pohciji. Otroci Srbov so imeli vedno prednost pri zaposlovanju, naši otroci so bili na listi ča- kanja. Z lanskim letom, s prihodom demokracije, ko smo Hrvatje lahko glasovali še za katero drugo stranko, razen komunistične, seje Sr- bom ves svet podrl. Naen- »Po dvajsetih letih dela ostaneš naenkrat brez vse- ga. Pri sebi imaš le nekaj kosov oblačil, ki si jih pred begom strpal v avto, v edi- nem upanju, da ti glava ostane živa...« krat so izgubili privilegije, odvzeta jim je bila oblast, ki so jo izključno oni posedova- h. Vse se jim je podrlo, kljub temu, da jim državljanskih pravic, določenih z Ustavo, nihče ni vzel. Z odvzemom privilegijev so Srbi postali naši največji sovražniki. Takšno nezadovoljstvo med Srbi na Hrvaškem pa je hitro izkoristila srbska politika z Miloševičem in generah na čelu. Iz Srbije so v Pakrac začeh prihajati teroristi, ki so oboroževali Srbe v Pakracu. Vbijali so jim v glavo, da so Hrvatje genocidni, da bodo »Jugoslovanska armada se ni nikoli postavila na stran in v bran Hrvatov, Sr- bi oziroma četniki in arma- da delujejo skupno...« poklali vse Srbe in podobno. V resnici pa so klali le Srbi, četniki. Ne poznam primera, ko bi bil na grozovit način ubit Srb, in če mi ga kdo do- kaže in pokaže, sem se pri- pravljena takoj obesiti na sa- mem Trgu bana Jelačiča sre- di Zagreba,« nadaljuje Vera pripoved, ki je bolj podobna grozljivki. Oda Slovencem V nedeljo, osemnajstega avgusta ponoči se je družina Aleksander najprej ustavila v Poljčanah, tam živi Verin brat^ ki je poročen s Sloven- ko. Zal ni nikogar doma, vsi so odšli na dopust, na morje. Pozvonijo na vratih snahine sestre, kjer jih toplo sprej- Vierina mama ves dan kuha, pomiva in vmes naskrivaj joka. mejo in kjer prespijo. Stano- vanje pa je majhno, niso ho- teli biti tej družini v breme. Izvejo, da v Rogaški Slatini sprejemajo begunce in po- kličejo na pohcijsko postajo. Začasno jih namestijo v sin- dikalnem domu Ljubija, ki je zaprt. V stavbi je le uprav- nik doma. Prijazen je, takoj jim ponudi vodo, plin, po- streže s kavo in pripravi po- stelje. »Upravnik je bil prija- zen, topel, ni vedel, s čim bi nam še ustregel. Ker pa je bil dom zaprt, tam nismo mogli ostati dlje kot deset dni. Po- tem smo stopili v stik z Rde- čim križem v Rogaški Slati- ni, kjer so nam takoj ponudi- li domovanje v starem in za- puščenem Bjelovarskem do- mu. Že deset let ni vanj sto- pila človeška noga, vse je bi- lo opustošeno, povsod pajče- vina in živalski iztrebki. A ta- ko je bilo le prve dni. Že prvi dan naše vselitve so nas obi- skali sosedje in sosedi, žen- ske od Karitasa in Rdečega križa. Vsi so nam priskočili na pomoč. Nekaj dni smo či- stih, ljudje so nam prinašah najnujnejše za življenje, za kuhanje, spanje. Se sedaj nas vsak dan obiskujejo ti dobri ljudje, nam prinašajo pridelke z vrtov, cvetje za v vaze, kavo, sveže domače mleko. Vsak teden nam za- menjajo posteljnino in prine- sejo svežo. Sprejem in do-, broto^teh ljudi se ne da opi- sati. Človek, ki ti je prijatelj v nesreči, je pravi prijatelj in tega, kar sem z družino tukaj »Rušijo bolnice, cerkve, svetovno znamenite kate- drale, kakršna je naprimer v Osijeku. Zanje ne obstaja- jo svete stvari. Če zanje živ- ljenje ni sveto, kako bi jim mogel biti svet kakšen spo- menik ...?« doživela, ne bom pozabila do smrti,« pripoveduje Vera Aleksander z orošenimi očmi. Čakalnica zdravja v Evropi Vera in njen mož Branko sta znana in priznana bio- energetika, med drugim udeleženca dveh svetovnih kongresov bioenergetikov in stalna sodelavca andrago- škega inštituta v Zagrebu. Lepe rezultate dosegata tudi na področju radiostezije in kiropraktike. Mnogim lju- dem, obsojenim na životarje- nje, na življenje v nepresta- jiih bolečinah in obsojenim na smrt, sta že pomagala s svojim naravnim darom in znanjem. To njuno znanje in sposobnosti zdaj ponujata tudi Slovencem, v Rogaški Slatini in v Celju. Pred majh- no sobico v hotelu Evropa v Celju so vsak dan vrste. Čak^o ženske, moški, otro- ci, ostareh, vsi obupani in v* pričakovanju ozdravitve ali vsaj izboljšanja zdravja. Mnogi odhajajo iz njene so- bice z nasmeškom olajšanja, izrazom, ki govori, da so Ve- rine roke zares čudotvorne; Povrniti človeku zdravje ji Po vsem tem, kar sem v Pakracu doživela in vide- la, se tja ne želim vrniti, sploh pa zdaj ne, ko je poru- šena tudi naša hiša v sa- mem središču Pakraca. V Pakracu še najmanj deset let ne bo miru, pogojev za mirno in lepo življenje...« v teh težkih trenutkih pome- ni največ, zato se razdaja od jutra do poznega večera. Vsak dan se potem vrača k svojim v Bjelovarski dom v Rogaško Slatino, kjer naj- prej sede pred televizor in zre v žalostne prizore. Pred kratkim je izvedela, da je po- rušena tudi njena hiša v Pa- kracu. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER 18. STRAN - 10. OKTOBER 1991 ODMEVI Gospodu Silvestru Drevenškul Moje pojasnilo glede moje trditve z dne 8. 8. 91 o »ukra- denem materialu« je slede- če: Kot poklicnemu inženir- ju organizacije dela in volje- nemu občinskemu funkci- onarju, gospodu Silvestru Drevenšku, resnično ne pri- stoja banalen izraz »ukra- del«. Zato se mu javno opra- vičujem in popravljam tekst mojega odgovora na stališče Z.P.I. Celje s sledečo vsebi- no - »Gospod Silvester Dre- venšek je pri g. Rebecu, taj- niku komisije, dvignil mate- rial, kateri mu ni bil name- njen«. Moja značajska napaka je, da se pri namernih zmotah preveč razjezim, v svoje osebno opravičilo pa si šte- jem, ker si drugi dan mislim: »Oprosti jim, saj ne vedo kaj delajo«. Z odličnim spoštovanjem. JANEZ ČRNEJ, Celje Pojasnilo Glede na očitke, ki sem jim bil izpostavljen v zad- njem času, bi rad dal nekaj pojasnil. Skupščina občine Žalec me je pred šestimi leti sku- paj s še dvema članoma ime- novala za predsednika začas- nega kolektivnega poslovod- nega odbora Celjskih mle- karn in nam kot prisilnim upraviteljem zaupala širša pooblastila. Takrat je bil glavni problem v tem, da je zmanjkalo denarja, preden so bile dokončane velike in- vesticije, ki so se izvajale. In- vesticijski projekt Izgradnja mlekarske industrije celjske regije pa ni v finančno kon- strukcijo vključil potrebnih obratnih sredstev, saj je predpostavljal, da jih bo za- gotovila Interna banka Hmezad. V investiciji, katere pred- računska vrednostjo znašala takratnih 53 milijard din, je sodelovalo 72 sovlagateljev s skupno 27 milijardami din, ostalo pa so bili bančni tuji in domači krediti in lastna sredstva investitorja. Inve- sticija seje izvajala v razdob- ju hitrega slabšanja gospo- darskih razmer, njena vred- nost pa se je zaključila pri 89 milijardah din. Ta razlika je bila sfinancirana s kratko- ročnimi sredstvi, kar je še poslabšalo finančno stanje Celjskih mlekarn. Kljub izjemnim težavam smo vzpostavih proizvodnjo v Mlekarni v Ajji vasi in na- kupili manjkajočo opremo, kar je bil temelj nadaljne sa- nacije. Prostore stare mlekarne v Medlogu smo uredili, v se- stav Celjskih mlekarn pa smo vključili čebelarstvo, ki je tako dobilo ustrezne pro- store. Celjske mlekarne pa so s tem dobile izvozno zani- mive proizvode. V Medlogu smo zgradili tudi novo halo za skladiščenje medu. Ker sanacija Celjskih mle- karn še ni bila končana, je Skupščina občine Žalec po- daljšala ukrep družbenega varstva še za eno leto. V tem času smo kupili sirarske stroje in opremo za sirarno v Šmarju pri Jelšah in tam vzpostavih sirarsko proiz- vodnjo. Izgube v poslovanju, ki so nastale v tem času, smo po- krivali s sredstvi namenjeni- mi Republiškemu skladu re- zerv, v katerega so takratne delovne organizacije morale obvezno odvajati sredstva po zaključnem računu. Po končanju ukrepa druž- benega varstva, je Skupšči- na občine Žalec izrekla zah- valo začasnemu kolektivne- mu poslovodnemu organu za uspešno delo. Ker sanacija podjetja še ni bila končana, smo se člani kolektivnega vodstva prija- vih še za eno štiriletno man- datno razdobje, da bi dokon- čali sanacijo. Firmo smo pre- imenovali v Celeia mlekar- stvo, sirarstvo, čebelarstvo in uvedli blagovno znamko Zelena dolina za naše proiz- vode. Razširili smo asorti- man naših proizvodov, izde- lali celostno podobo firme, predvsem pa pričeh s širitvi- jo trga, saj je bila proizvod- nja mleka kot tudi predelo- valne kapacitete predimen- zionirane za potrebe lokalne- ga tržišča. V tem razdobju nas je iz- jemno prizadela zamrznitev prodajnih cen naših izdel- kov, tako da smo morali ne- kaj časa plačevati odkuplje- no mleko od proizvajalcev dražje kot smo ga lahko pro- dajali v trgovine. Prizadele so nas revalorizacijske obrestne mere kot tudi nega- tivne tečajne razlike. Tako se nismo mogli finančno sani- rati. Pridobili smo uporabno dovoljenje za Mlekarno v Ar- ji vasi in izvozni status za iz- voz mleka, kar je bilo pove- zano z velikimi vlaganji. Na osnovi kooperacijske pogodbe med Hmezadom in avstrijskim partnerjem smo pričeli sodelovati s tujci. Ta- ko je zunanjetrgovinski pro- met Celeie že v letu 1990 zna- šal 11 milijonov dolarjev. Kljub temu, da smo v Jugo- slaviji med n^modernejšimi mlekarnami pa zelo zaostaja- mo za razvojem mlekarstva v razvitejših deželah, saj je mlekarstvo izredno kapital- no intenzivna dejavnost, Ce- leia pa ni imela dovolj sred- stev za vlaganje v opremo. Zaradi tega smo posebno po- zornost posvetili dodelav- nim poslom v avstrijskih mlekarnah, kjer so iz našega mleka izdelovali mlečne iz- delke za katere v Celei nismo bili opremljeni. Kljub temu, da nam je pri- manjkovalo sredstev, smo ves čas solidno vzdrževali in po možnostih opremljali vse tri tovarne. Velikost, predvsem pa pri- prave na čas, ko bo Slovenija neodvisna samostojna drža- va, so narekovale, da smo se na novo organizirali. Ustano- vili smo podjetje Celeia iz- voz-uvoz v katerega smo vlo- žili kapital zaposleni delavci in Celeia - mati. Z ustanovi- tvijo tega podjetja smo omo- gočili, da bo ogromno provi- zij ostalo v sistemu Celeia, ohranili pa smo tudi nekaj delovnih mest, saj smo de- lovna mesta zapolnili z de- lavci, ki so že bili zaposleni v Celei. Tudi tuj partner je vložil v podjetje del kapitala. Pomen tega podjetja se bo še povečal z osamosvojitvijo Slovenije, saj se bo kot uvoz in izvoz štel tudi promet z drugimi jugoslovanskimi republikami, kamor Celeia proda skoraj 40% svoje pro- izvodnje. Celeia izvoz-uvoz d.o.o. je soustanovila skupaj s tujim partnerjem podjetje Celeia Handels-Gesellschaft m.b.h. Graz. Preko te firme poteka ekskluzivno sodelo- vanje med avstrijskim part- nerjem in slovenskimi, hr- vatskimi in bosanskimi mle- karnami. Uspešno smo pričeli pre- razporejati kapital iz podro- čij kjer ni neobhodno potre- ben in ga lahko nadomesti- mo z vključitvijo zasebnega kapitala na področja kjer to ni mogoče. To nam je omo- gočilo nadaljna vlaganja v proizvodnjo. Sklenili smo pogodbe s šoferji, ki so se odločili za obrt in smo jim odprodali avtomobile. Na podoben način smo uredili večino vzporednih služb ta- ko, da so vsi privatni deloda- jalci prevzeli delavce Celeia. Z vključitvijo zasebne inici- ative se je izredno dvignila kvaliteta opravljenih sto- ritev. Večjo učinkovitost smo že- leli doseči tudi na prodaj- nem področju s pritegnitvijo zasebnega kapitala, zato smo sklenili pogodbe o franchi- singu s firmo Celeia Mina trade Zagreb d.o.o. in A&C marketing d.o.o. Načrtovali smo še ustanovitev drugih firm, vendar jih zaradi na- sprotovanj izven podjetja ni- smo aktivirali. Zaradi po- manjkanja denarja smo mo- rali odložiti investicijo v ste- rilno linijo, ki smo jo načrto- vali za letos. Za Celeio je plačila v tuji- no na podlagi veljavnih predpisov opravljala Ljub- ljanska banka Splošna ban- ka Celje. Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je banka prenehala s plače- vanjem obvez Celeie do tujih partnerjev. Neizvrševanje plačil v tujino, njihovo zadr- ževanje in zadrževanje sred- stev Celeie na računu banke, je Celei povzročilo veliko škodo, ki jo uveljavlja s tož- bo. Ker je Celeia poslovala po takrat veljavni zakonoda- ji, ne morem prevzeti odgo- vornosti za ta izpad. Bilanca uspeha v letu 1990 in v prvem polletju 1991 je pokazala, da je Celeia poslo- vala brez izgube. V bilanco uspeha za prvo polletje 1991 smo res vključili naše terja- tve do banke, saj smo prepri- čani, da smo opravičeni do povrnitve povzročene škode, nismo pa upoštevali obljub- ljenih, a še ne plačanih izvoz- nih vzpodbud za leto 1991 v znesku približno 12 milijo- nov din. Kolikor mi je pozna- no, je zadeva že urejena. La- ni je Celeio zelo prizadela po- plava, letos pa je utrpela ve- lik izpad zaradi vojne, kar pa ni razvidno iz bilance uspeha. Celeia je na vseh področjih solidna firma, kar kažejo tu- di priznanja, ki jih je dosegla za svoje proizvode, je pa lik- vidnostno v škripcih saj ima tudi težave s kasnitvijo plačil kupcev za prodano blago. Da je Celeia veliko vredna, potr- juje tudi velik interes za last- ninjenje podjetja. Ob izteku mandata sem ugotovil, da pri delu direk- torja ne bi imel enotne pod- pore, ki je potrebn^za vode- nje tako pomembnega po- djetja. Veliki napori, ki sem jih vlagal v delo v preteklo- sti, so načeli moje zdravje, zato sem se odločil, da ne bom več kandidiral za direk- torja Celeie. Pri graditvi in oživljanju Celeie smo imeli vedno ogromno podporo in simpa- tije, zato se vsem. ki so nas razumeli in podpirali zahva- ljujem, žal pa smo predvsem v zadnjem času naleteli tudi na nerazumevanje. Pri svojem delu sem bil vedno pošten. Probleme sem reševal po svojih naj- boljših močeh in znanju, ki sem si ga nabral pri dodi- plomskem in podiplomskem študiju na Ekonomski fakul- teti v Ljubljani ter na speci- alizaciji iz bančništva in ma- nagementa v Londonu in Oxfordu. Podjetje smo do la- ni vodili kolektivno, od lani pa sem imel dva pomočnika. Pri odločitvah sem kolikor se je dalo upošteval mnenje kolegija in pomočnikov. Ne trdim, da nikoli nisem nare- dil nobene napake, vendar pa ne morem sprejeti near- gumentiranih obtožb. Mo- ram povedati, da sem delal strokovno in na nekatere stvari gledam po svoje, predvsem z vidika tržno usmerjenega ekonomista. Živimo v demokraciji in prav ta, če jo prav razume- mo, dopušča različnost mnenj. mag. ANDREJ ČULK V Šentjurju so za mir in spravo v Novem tedniku 3. okto- bra 1991. je v rubriki »Pisma bralcev« g. Miro Gradič iz Celja pod gornjim naslovom pisal sestavek, v katerem omenja domnevno povezavo prenoviteljev s krščanskimi demokrati (oz. obratno) pri zamenjavi župana. SDP Šentjur odločno zavrača takšne nepreverjene trditve. V kontekstu slovenske na- rodne sprave pa je trditev tu- di omalovažujoča. Posebej zato, ker narodne sprave za- radi pietete do ljudi, ki so trpeli in umrli zaradi ideolo- ških prepričanj ne moremo koristiti v lokalnih strankar- skih zdrahah in njihovih ka- drovskih kuhinjah. Poleg te- ga si omenjeni občinski stranki po našem mnenju z vsem medsebojnim spošto- vanjem nimata v čem sprav- ljati. Stranka SDP v občini je pred in po volitvah jasno po- vedala, da ima sposobne lju- di za prevzem katerekoli naj- odgovornejše funkcije v skuščini in Izvršnem sve- tu. Vendar ker ni koalicijski partner, tudi nima interesa dodatno prevzemati posa- meznih funkcij med traja- njem mandata. Ves čas smo bili pripravljeni podpreti ka- teregakoli kandidata drugih strank, ki bi po našem mne- nju lahko koristno delova] za občino in občinsko skupšči- no. Ker so odgovornost za postavitev oblastne struktu- re v tem mandatu prevzele stranke predvolilne koalici- je, nimamo nobenih ambicij posegati v kadrovske kuhi- nje in s tem zanj sevali prev- zeto odgovornost koalicije za rezultate njenega dela. SDP ŠENTJUR Drameljska resnica Že nekaj časa tu in tam pronica v javnost t.i. dra- meljska afera. Pojavila se je s člankom v Večeru dne 25. 7. 91, nekajkrat v majhnih odstavkih v pismih bralcev in sedaj še v rubriki Naši kraji in ljudje v Novem ted- niku. Ker se je ta čisto prav- na zadeva spolitizirala in ker se v člankih pojavljajo zlona- merne ugotovitve, sem se odločil, da bom na osnovi dokumentov vso zadevo predstavil javnosti. V zadnjem članku v No- vem tedniku podpisani(a) M.A. trdi, da so od sredine poletja Drameljčani v sporu s tamkajšnim g. župnikom, kar je čista neresnica. To nje- no trditev izpodbija nedelj- ska udeležba pri bogoslužju, ki ni zaradi te afere prav nič manjša (cca 500 župljanov). Da bo stvar pojasnjena, si jo kronološko oglejmo. Najprej so v aprilu 91 zače- li s prefinjeno prevaro, na katero se sklicuje tudi ome- njeni avtor članka. G. Vodu- šek Martin je po jm« ■ deljski maši g. žup.^J;.-. kel, če si lahko malo • kapnico pri mežnarii; ^^^^ šuli in g. župnik, nie\'"=' sluteč, mu je dovolil r"^"- tra gor ah dol). DejsC''' g. Vodušek vprašal zamolčal ostalih 53 ; K torjev in cca 30 m^ velj'^!-' nik na cerkveni zerni "= 2,5 m od cerkve sv. ^j^.': pa potrjuje navedeno^ varo. Dne 2. 6. je imel g. ^ sv. mašo v podružnični -'"^ vi sv. Uršule in ugoto\.!''"' je izkopana jama za r.- vodno zajetje in k t^^' poškodovan strelovod ' ruje cerkev, da ne omi,' oskrunjenje svetišča, v t rega so uskladiščih ceuJ Takrat je spoznal pj^ in kot upravitelj s cerU posestjo takoj prosil Vff^, stično inšpekcijo SO $f jur, naj v zadevi posred,,' Istega dne je poklical v strokovnjaka iz Zavod- varstvo naravne in kulN dediščine Celje. Oba teren ogledala. Isti zavod je dne 10.6 dal mnenje: »Ugotovili J da nameravana novogradi leži v vphvnem območju i kralnega spomenika. Po' tega je bil pri izkopu gr. ne jame presekan strt cerkve in je bilo s tem : i njem neposredno ogrož; varovanje cerkve, kot > turnega spomenika. Z; zahtevamo, da občir. gradbeni inšpektor p; zahtevo investitorjem ns denih del za ponovno us: sobitev strelovoda in zasii; | gradbene jame za zbiral- in jarka za cevi.« Pristojni urbanistični: , špektor SO Šentjur g. Izic : Salobir je dne 19. 6. izda; : ločbo o prepovedi gradr 356-16/91-5/9, saj je ugo: da investitorji nezakci' posegajo v cerkveno zer^ če. Nasilni investitorji; ko je bila odločba že p:- močna - da morajo uspos;; viti prvotno stanje, v 3 smeh vseh in vsemu nadaij vali z delom. Iz vsega tega je raz poseganje v tujo lastn. umazana politika izvrstr- dejstev, v katero pa se; tvorno vključil IS SO Še: jur s predsednikom g. La: slavom Grdino na če. Uspelo jim je vso stvar spC" tizirati z pretkano politia igro. da bi diskvalificirati župnika nasproti Drameljt nom, čeprav je dejstvo, daj večina od 59 investotor;« »vikendašov« iz Šentjurja: Celja. V to politično igro spada, tudi omenjeni članki v p- naštetih časopisih. Odločba urbanistične! inšpektorja ni bila izvršes ker je temu nasprotoval' SO Šentjur. G. GrdinajeP skušal prepričati g. župiu* naj ustreže črnograditelj^ kjer pa ni uspel, ker seje- ta skliceval na pravni : tako je g. Grdina poski^, ; svojo politično srečo P""; ■ škofu dr. Krambergerju ■ pomoč peljal s seboj g šek Simona, ki se je o>. spozabil ob svoj krščan-^' etos. Vsebina pogovora wi • znana, pač pa je predseo^, IS dne 9. 8. g. škofu P'-, tole: »Dovoljujem si sporočiti, da sem opravi''^ govor tudi z g. župnikon^-,. ima izredno odklonilni jj'. hšče, da bi bile kakršg^' rešitve, razen rušitve. St če gradbenega odbora J^'; koliko drugačno: bili bi f'^. pravljeni se prilagoditi ^ kretnim zahtevam takO;^;. bi se objekt lahko ^''^L; v okolje in bi ne krnil i^^^.; cerkve in okolice«. *'^.^,h priča, da ima g. Grdina vizijo o rešitvi tega P''';^^!-.: ma. neoziraje se na red in zakonitost, ki na) da v pravni državi. i Na pismo g. Grdine J 'r škof odgovoril 20. 8- "'^^ voar je bil zgrajen ,na Javno podjetje Komunala Celje, PE Ceste-kanalizacija Celje obvešča vse občane, da bo od sobote, 12. 10. 1991 dalje zaradi rekonstrukcije zaprta Zidanškova ulica v Celju, od gostišča »Ribič« pa do ulice Ivanke Uranjek. Zapora omenjenega dela Zidanškove ulice bo trajala predvidoma do 6. 12. 1991. Promet po preostalem delu Zidanškove ulice bo potekal dvosmerno, parkiranje pa bo prepovedano. Spremenjen prometni režim bo označen z ustrezno prometno signalizacijo, vse udeležence v prometu pa prosimo, da jo upoštevajo. ^0 BRALCEV - ROMAN 10. OKTOBER 1001 - STRAN 10 otrebnega gradbenega ■^^IjeAJa dokumentaci- "idi^elji so protipravno ,jj v tujo lastnino. Za- ^'jii varstvo narave in kul- dediščine v Celju je dal %otasno svoje negativno ertje- Izdana je bila prepo- 2 gradnje od gradbenega ^gktoija občine Šentjur. so torej vsi razlogi, da l^^rši zahteva gradbenega jnektorja in se rezervoar g^«. Ker je v istem pi- 01- nakazal možnost J^ge lokacije, je sekretarka ^^tariata za varstvo oko- urejanje prostora SO Uur, g- Marija Rataj, po- Jja vabilo za lokacijsko raz- ^vo pri sv. Uršuh 24. 9., ^am: »Prosim vse vab- Jpe, da naše vabilo sprej- -tez razumevanjem in da yamo skupaj rešiti nasta- ' nesporazum v dobro obeh ^protujočih strank«. Tako . lahko predstavniki občin- ilj}! organov dovolijo mani- jjjirat z ljudmi, jlislim, daje zadeva dovolj ;-gumentirana z dokaznimi '•edstvi, v katera je možen jpogled tudi pri g. župniku ^g. Vladimir) u Zupančiču , Dramljah. To je resnica jrezervoarju pri sv. Uršuli. " MARKO ZIDANŠEK, Celje PREJELI SMO Ob tednu otroka Vsako leto izbere svetovna organizacija UNICEF slogan m ga pošlje v vse dežele sveta, da bi spodbujal še večjo skrb odraslih za otroke h kakovost- nejšemu življenju. V tem času ieobičcono odvij^o razne jav- ne prireditve in manifestacije vedno manj jih je), ki skušajo čustveno in racionalno vplivati luodnos do te najobčutljivejše m žlahtne populacije člove- štva. Ncypogosteje izzvenijo vtudovito napisane deklaraci- je o takih in drugačnih pravi- cah otrok, nam vzbudijo lepe msli in hotenja, ki žal pogosto ostanejo le-to. Dejanja člove- štva, ali posamezne družbe, zr- calijo danes dokaj žalostno res- lico, da prihodnost naših otrok ne bo ničkaj rožnata. Poglejmo, kaj delamo mi, in ^ smo še pripravljeni storiti a naš slovenski rod, ki se kot sleherni, začne in konča ! otroki!? Res, da so družbenopolitične razmere več kot kaotične, tež- ite, nerazumljive. Tudi to, da se j ]eDRUŽINA, kot temeljna ce- \ lica vsake družbe v zgodovini, j ali tako prebijala in neka-' ^ preživela. Tako, mislimo, se • ^ tudi današnja. Vendar nas j Pfemalo zaskrbljujejo dejstva,.] «ako izrazito upada število roj-1 ?^ev, da bomo imeh kmalu toli-j Jo upokojencev kot aktivnihi |elavcev (danes pride na dva delavca en upokojenec), da je "gromno vitalnih, strokovno ^■posobnih ljudi nezaposlenih, ^^išče, da bo morala za otro- y skrbeti pretežno družina, ^Ploh pa za predšolskega, pri si mnogi romantično za- "Jj^lj^jo družinsko ognjišče, ^P katerem mati pridno skrbi j" vzg^a kopico otrok, med- Jfn ko oče dobro služi, potiska '^žbenoorganizirano skrb za Predšolske otroke vedno bolj "^stranski tir. Tudi na ta način N bi reševaU nezaposlenost, ^ bo na podlagi takih konser- ^tivnih pogledov v prihodno- gotovo najbolj prizadela . Prizadevamo se osamosvoji- ^ 'n vstopiti v Evropo. Iz nje jemljemo samo tiste izkuš- Je in vzorce, ki nam trenutno ^Jbolj imponirajo in opravi- ^J^jo vnašanje različnih spre- ^lemb. Celovite predstave .'^jej in vseh vzročnostih, ki j^Sojujejo sisteme skrbi za oveka, pa nimamo, kaj šele ^aine materialne pogoje za to. ako prehajamo v naši novi (/Jjžbeni ureditvi skozi tržnost na spremembe v družbe- dejavnostih, ki so bile Preteklosti dosti bolj social- humanistično orientira-i ne in obravnavane. Vsaj načel- no so bile dokco usklajene pra- vice in možnosti otrok za nji- hov optimalen razvoj, ki zavo- ljo slabših socialnih pogojev posameznikov ni prepuščal izrazitejšemu razlikovanju znotraj vrtcev in šol. Zanimi- vo, da se večina staršev, ko smo z vprašalnikom lani pre- verili, ali bi bili pripravljeni sprejeti in plačevati različne ponudbe naših storitev v vrt- cu, s tem ni strinjala. Sprejeh pa so nekatere dodatne ponud- be, kot so t. i. interesne dejav- nosti ali krožki. O tem smo že pisah. Kot vse kaže, pa se bodo v prihodnje postopoma po- nudbe in možnosti tako vrtcev kot staršev zavoljo različnih gmotnih pogojev le-teh in okr- njenega družbenega sofinanci- ranja v osnovi spremiryale in razlikovale. Celjski vrtci delujejo v ra- zličnih socialnih okopih, kar gotovo vphva tudi na struktu- ro otrok v njih oz. plačnikov vzgoje in varstva. Različne po- nudbe in možnosti plačevanja tako v prihodnje nekaterih staršev ne bi več vezale na do- ločen vrtec v njihovem stano- vanjskem okolju, ampak bi se odločili za tak vrtec, ki ga bodo sami izbrali, glede na vsebino, organizacijo in kvaliteto po- nudbe in ga lahko plačevali. V celjskih vrtcih smo se do- slej trudih, da bi delovali čim- bolj usklajeno. Tudi financira- nje je potekalo tako, da smo skupno oblikovali dogovorje- no ekonomsko ceno, način pla- čevanja in višino prispevkov staršev. Sprašujemo se, kako bomo v prihodnje s 50% druž- beno dogovorjeno ceno, v ka- teri že sedaj starši prispevajo več kot družba, ter predvide- nih varčevalnih ukrepih, ki jih je na zadnji seji obravnaval in sprejel naš občinski Izvršni svet, lahko še nudili našim otrokom dobrine, kijih za svoj razvoj potrebujejo? Ustvarjal- nost, iznajdljivost, pridnost, ljubezen do otrok in optimi- zem, ki so, in morego biti, zna- čilne lastnosti delavcev v vrt- cih, ne bodo več mogle v nedo- gled kompenzirati pomanjka- nja, ki bo v prihodnje še glob- lje seglo v našo dejavnost in družino. Z dosedanjim strokovnim delom smo, če že ne družbo, vsaj starše uspeli prepričati, da nudijo vrtci otrokom dosti več kot zgolj varstvo, nekaj, česar tudi sami ne morejo in ne zna- jo dati otrokom. Predšolsko vzgojo smo sposobni razvijati še na višjo raven, če bodo za to dani pogoji. Prav zaradi tega spoznanja staršev, v vrtcih ne doživljamo napovedanega osi- pa, razen zavoljo upada števila rojstev. Odgovorni starši se za- vedajo, da so naložbe v otroka edina trdna valuta. Žal pa mnogi, tudi še tako odgovorni in ljubeči starši, kmalu ne bo- do zmogh nuditi otrokom niti eksistenčno najnujnejšega. Še je čas, da pri delitvi druž- benih-proračunskih sredstev skupno razmishmo, katere skrbi in dolžnosti lahko odloži- mo na jutri, kajti naš otrok je tu danes. Zberimo lepe misli ob tednu otroka in jih skušamo čimprej uresničiti, da bodo za to vedeli tudi tisti, ki so jim namenjene. ANA ČETKOViC VODOVNIK V Slogi Je moč Malce nenavaden naslov za nenavadna razmišljanja. Biti Slovenec je ponos, k^ti še tako močnemu nasprotni- ku se z vso silo upremo. Da bomo pa to moč morah po- kazati prav tistim, katere smo leta z raznimi pomočmi hranih, je pa le preveč. Hote- h so iz nas narediti narod hlapcev in so nas kot take že tudi ožigosali. Ah utrdih smo si v naši burni zgodovini do- stojno mesto, pa smo tudi to- krat pokaizali zobe in samo malo zarenčeih, več pa po- trebno ni bilo. V tem novej- šem času že tudi gospodar- sko razvite dežele pogleduje- jo na ta narod in čeprav trno- va, ali dolga ta pot do uspeha in priznanja pa le ne bo. Slovenci se kot narod ne- radi preseljujemo, če pa srno iz kateregakoli vzroka v to prisiljeni, si nas večina kar hitro zagotovi znosno življe- nje in utrdi ustrezen polož^ v novem okolju. Od tod ver- jetno tudi sledi izreden na- gon po združevanju in tako tudi v tujini ustvarimo vsaj košček domovine. Zapušči- na naših prednikov v tujini je zelo bogata, saj nemalo- krat naletimo na slovenska naselja in društva neveščih slovenskega jezika, ah Slo- veniji; običege in zgodovin- ska izročila čuvajo bolj kot marsikdo v domovini. Po- nosni smo lahko, da ima ta- ko mah narod v tujini tako močno razvejano društveno dejavnost kot malokateri drugi narod. Tako smo tudi mi ustano- vih naše slovensko društvo »Celje« in to v času, ko je bila gonja za pridružitev slo- venskih društev splošnim YU klubom in zajednicam na višku. Trnova je bila ta naša pot do priznanja, ah pri tem nam je predvsem RK in pa SIM danes udbovska ime- novana pomagala. Nihče se ni vtika val v naša notranja poslovsmja, le hrbet so nam zaščitih, tako da smo lahko šU v napad in ga uspešno iz- vedh vsem natolcevanjem južnih bratov navkljub. V ta kraO Porenja (Grevenbroich) smo prinesh glas Slovenije. Začela se je doba medseboj- nega spoznavanja in prepri- čevanja domačinov, kaj sploh je Slovenija. Še težje jim je bilo v glave vbiti, da smo Slovenci v Jugoslaviji pravzaprav država v državi. Danes so ponosni na to našo razlago in z veseljem neveš- čim sorojakom dopoveduje- jo in razlagžgo naš boj za Slo- venijo. Krog znancev in sim- patizeijev je vse večji, k^jti tudi človek na cesti ima svo- jo vezavo. Mi pa smo veseh, da je naša beseda dobila priznanje na plodnih tleh. Občina Celje je prevzela pokroviteljstvo društva, nam pa je na ta način mogo- če kar hitro vzpostaviti stike z vodilnimi v Grevenbroichu in pobratenju mest Celje - Grevenbroich je bila odpr- ta pot. Trdo smo in še dela- mo, mnogo prostega časa je potrebno žrtvovati, da so uspehi vidni. Pa je zato pot- lej naše veselje še večje, saj so ti uspehi v čast in ponos naši domovini. Republiki Sloveniji. Če pogledamo malce v preteklost, kako sta Turke naša viteza z ubomo vojsko namahala (Andrej Turjaški in Adam plemeniti Ravbar); Turkov pa kot hstja in trave. Kmečki upori, nsuznačilnejši Tolminski upor in pa kmeč- ki upor z Matija Gubcem in Pasancem. Zmaga je bila že domala v žepu, pa so jih Uskoki izdah. V čmožolti av- stroogTski monarhiji so slo- venski regimenti slavno ubranih Lahov prodor na Soči, hrabro so branih vsako ped slovenske zemlje. Po njenem razpadu smo se pri- ključiU umetni tvorbi države YU. Ti naši novi gospodarji Srbi so nas kar krepko ože- mah, precejšen del naše do- movine je takrat general Ma- ister s svojimi slovenskimi vojščaki ohranil. Ostalo pa je srbska diplomacija kar po- darila tujcem, to so naši brat- je. Škoda da nismo imeh še kakšnega generala Maistra. No, tako ožete nas je teh te- žav rešil mojster Hitler in nas popeljal naz^O v svoj r^h. Kod vse so se klatih na- ši rojaki z nemškimi vojšča- ki. Ali pretežnemu delu se je to nasilno služenje priskuti- lo, ter so se po raznih kanahh vračah domov v gozdove v naročje slovenski partizan- ski vojski. Dogajale so se gr- dobije, pa smo kar kmalu do- bih še eno slovensko domo- bremsko vojsko. Na žalost pa sta imeli obe te naši vojski lažnive preroke in tem sta celo verjeh. Vsemu navkljub pa je le treba obema vojska- ma priznati. Obe sta imeh ideal svobodne Slovenije. Leta 1945, ko slovenske pjirtizanske vojske že davno ni bilo več, je druga, domo- branska, doživela mučeni- ško smrt. Potomci teh dveh sloven- skih vojska so danes naša nova slovenska vojska z za- obljubo domovini in večni enotnosti. AM to ni neglepša sprava! Komžo izurjeni so že mora- h biti priče dejanj samopaš- nih srbskih tolovajev skup- no s slovenskimi hlapci. Ah naše enote TO in policije so tej zvrsti kar hitro pokazale, da smo v Sloveniji Slovenci gospodar. Na podel način so hoteU pregaziti in pokoriti Slovenijo. Ni jim in jim tudi nikoh več ne bo uspelo. Vi v domovini in mi v tujini smo pokazah našo moč v enotnosti in slogi. Lahko Vam rečem, da smo v tujini aktivirah še zadnje omahljiv- ce. S spoštovanjem se je za- sledovalo in objavljalo ta naš boj. Vsi mediji so z začude- njem, pa tudi že s pomočjo, zasledovah naše javne prote- ste, peticije in še mnogo te- ga. Marsikakšna pohvcda nas je dohitela, glej kako srditi zn^jo biti ti naši Slovenci. To je bil del našega prinosa in izraz povezave z domovino, ki da malemu, po svobodi hrepenečemu narodu, izred- no moč. Brezglavi beg z raz- krojem JA je našo osvobodi- tev še pospešil. Ko pa so v Slovenijo prispeh opeizo- valci EG, se lahko reče, da je Republika Slovenija kot dr- žava de facto že priznana. KoUkor le je v moji moči, zbiram pisno dokumentacijo izhajajočo v Nemčiji in lahko rečem, da je tega pisanja in zanimanja ogromno. Generah pa kot Adžič - Rašeta in podobni, še kar naprej grozijo, pa še res je, da v svoji možganski omeje- nosti še mnogo gorja lahko povzročijo. Domovina se kJjub vsem grožnjam obnavlja in pri- pravlja na kakšen morebitni sunek. Pa tudi zahodna di- plomacija ne miruje in more- bitnim nepoboljšljivcem pri- pravlja krvavi ples. Popolno priznanje Slovenije je pa itak le še vprašanje časa. Mi pa še kar naprej zbiramo vse kar dobimo pisno vrednega, ter g. Miru Terbovcu v Celje po- šiljamo. Tako pisno urejena dokumentacija bo večno ka- zalo potomcem, kakšno slož- no moč nam je dal v tem ča- su kralj Matjaž, ki se je sedaj le dokončno prebudil. Za nami bodo ti časi, s krv- jo padlih zapisani v zgodo- vinskih zapisih. Življenje bo normalno steklo. Ponovno bomo brez strahu hodih na dopuste in se menih, kakš- nih nalog se bomo še ioteva- U. Pa zato za zaključek le še beseda o temu, da Slovenci v svoji zgodovini še nikoh ni- smo bih tako složni. Takšni ostanimo in tega ne poza- bimo. Vsem Vam doma in roja- kom sirom sveta pa še mno- go želja za čimprejšnjo ures- ničitev zastavljenih ciljev. TONE VIVOD, Grevenbroich, Nemčija Naj povedo, kaj nameravalo! V torek, 24. sept. 1991, sem v časopisu Delo zasledila čla- nek, v katerem se novinarka sprašuje »Kaj pritiska celj- sko gospodarstvo k tlom?« Če bi Novi tednik objavil po- imenski seznam. članov upravnega odbora Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje (na podlagi njihovega strinjanja sedaj tekorekoč »ekspozitura«) ter njihove funkcije (zaposlitev), bi se s tem začeli pomikati proti odgovoru, ki je zastavljeno kot nujno vprašanje v ome- njenem članku. Če dodamo celjsko politično in državno elito (ali je res celjska), ki pr- vi niti po »moči« niti po »zvi- jačnosti« ni dorasla, smo še bližje odgovoru. Primerjava med repubhškimi in celjski- mi rezultati je seveda dovolj izrazna - k^ je v Celju toliko hujše kot v drugih okoljih Slovenije? Zanimiv bi bil ko- mentar tako prvih kot dru- gih, nato pa tudi Novega ted- nika in Nove dobe, da opra- vičita tisto »NOVO«. Tako pomemben podatek o tako pomembnem področju je lahko dobra podlaga za zače- tek resnično demokratične razprave, ki naj bo tudi jav- na! Brez tega »vetra« se CE- LJU kot mestu regijskemu središču in kot pomembne- mu gospodarskemu območ- ju slabo piše. Haj se stranke in »mogočniki« (z visokimi plačami) javno izrečejo, kaj konkretno nameravajo stori- ti v obsegu svoje odgovorno- sti za spremembo te gospo- darske pozicije Celja. Da se bomo CELJANI v bodoče lažje odločali, koga si zaslu- žimo, da vleče poteze v na- šem imenu! Živeča (čeprav začasno v Ljubljani) v upanju TINA SVET Celje Izlava predsedstva združenja lastnikov razlaščenega premoženja Javno pozdravljamo in podpiramo odločitev sloven- ske skupščine, da je sprejela predlog zakona o denaciona- lizaciji. Iskreno nam je žal, da opozicija ob sprejemanju zakona ni bila prisotna na vseh zborih in da ni našla skupnega jezika s pozicijo pri tako pomembnem vpra- šanju. Ta zakon je namreč priprava k razvoju gospodar- stva, rešuje pa tudi moralno vprašanje slovenskega na- roda. Hkrati je treba z vso spošt- Ijivostjo ugotoviti in prizna- ti, da so vse Demosove stran- ke glasovale tako', kot so v svojih programih zatrjeva- le. Predvsem gre zahvala li- beralni (slovenski obrtniški) stranki in Slovenski kmečki zvezi - ljudski stranki, ki sta nas dosledno podpirah v ča- su najtežjih odločitev. Prav tako gre zahvala Slovenskim krščanskim demokratom, ki so nas tudi odločno podprli v naših prizadevanjih. Zavedamo se, da težko de- lo pri praktični izvedbi zako- na šele prihaja. Vendar nas ohrabruje optimizem, saj bo s tem zgodovinski madež enoumja končno odstranjen. ZLRP se bo z vsemi močmi še naprej trudilo, da bo iz- vedba zakona hitra, dosled- na, poštena in pravična. Zakon in njegova izvedba nam namreč na široko odpi- rata vrata v združeno Evro- po. Člani Združenja lastni- kov razlaščenega premože- nja se iskreno zahvaljujemo vsem napredno mislečim ljudem - poslancem, pred- stavnikom skupščine in vla- de ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi zakona o denacionalizaciji. S tem dejanjem so vgradih svoj ka- men v gospodarsko zgradbo svojega naroda. PREDSEDSTVO ZLRP Omilimo brezmejno gorje To ni samo stiska in bole- čina, je brezmejno gorje. Gorje, ki ga povzroča bre- zumje človeka, za katerega težko uporabimo besedo človek. Ne moremo razumeti bre- zumnih dejanj, poskusimo pa se približati ljudem, ki so žrtve teh dejanj. Stisnimo jim roko, poklonimo jim to- pel pogled in iskreno bese- do. Vemo, da potrebujejo kruh, posteljo in topel pro- stor. Mogoče pa nič manj na- še razumevanje, našo člove- ško bližino. Pravimo jim begunci, mo- rah so v beg, da so rešili svo- ja in svojih n^dražjih življe- nja. Ne vedo, če in kd^ se bodo lahko vrnih v svoje do- move. Ne vedo, če bodo do- move sploh našli. Ne vedo kako dolgo bodo primorani »begati«, kako dolgo bodo begale njihove mish, ki niko- li ne bodo mogle sprejeti dej- stva, da so žrtve nasilja neke politike, neke ideologije. Vsa vprašanja »ZAKAJ« ostajajo brez pravega odgo- vora. Odgovorimo jim mi s srcem, s tem kar jim lahko poklonimo kot ljudje, da bi to še bolj postali. Poklonimo jim topel pogled, prisrčen stisk roke, iskreno besedo, iz SRCA! ANTONIJA MARINČEK Ljubljana kroji slovensko zakonodajo Ljubljana, pol stoletna prestolnica K-ajev (Kardelja, Kraigeija, Kavčiča, Kučana, komunizma), posejana z raz- košnimi marmornatimi pala- čami, marmornatimi in gra- nitnimi podzemeljskimi ga- lerijami z luksuznimi obvozi, podvozi, nadvozi, polna bank, vladnih in znanstve- nih institucij, fakultet, kh- nik, šol itd., razmišlja za Šta- jersko, Koroško, Dolenjsko, Primorsko itd., pri tem pa se stalno spomni na sebe in na svoje evropsko usmerjeno 'življenje, ki terja visok stan- dard in dobro preživetje za- služnih mož. Taka vsestran- karska ljubljanska razmišlja- nja nam v imenu vseh stro- kovnosti krojijo zakomplici- rano, birokratsko zavito za- konodajo na vseh področjih, saj bi drugače več tisoč glava množica politikov, znanstve- nikov, strokovnjakov in ad- ministratorjev bila ob zelo zaslužni kruh. Ubogi Slovenci, koliko jih stane lastna prenapihnjena pamet v Ljubljani. Potrebno bo pridelati še veliko groz- dja, da bo Ljubljana lahko ostala mesto vinske trte in veliko krompirja da bo lahko preživela. Zakso nimamo še enega Janše, za ljubljanske potrebe. JANEZ ČRNEJ Obvestilo občanom občine Šentjur! Republiški parlament ima v postopku sprejemanja vr- sto zakonov, ki temeljito po- segajo tako v našo zasebno vsakdanjost, kot tudi v go- spodarsko življenje. Naštel jih bom le nekaj: zakon o zdravstvenem varstvu, o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju, o sindi- katih, o socialnem varstvu, o denacionalizaciji in privati- zaciji, o gozdovih, o varstvu okolja itd. Pri odločanju o teh po- membnih zadevah, sem kot poslanec iz naše občine pre- cej prepuščen samemu sebi, želel pa bi, da bi dogajanja v skupščini spremljala tudi angažirana šentjurska jav- nost in pomagala iskati nam konkretne rešitve. Zato vas pozivam k sodelovanju. Obveščam vas, da sem vam na razpolago vsak pone- deljek od 14.00-15.00 ure v pisarni predsednika Skupščine občine ŠENT- JUR pri Celju; izven tega ča- sa pa lahko dobite informa- cije ter zakonska gradiva pri tajnici predsednika ŠO ŠENTJUR, telefon: 741-110. S spoštovanjem! mag. Franc KOVAČ poslanec v ZBORU OBČIN RS 20. STRAN - 10. OKTOBER 1991 OTROŠKI Nagrajeni spisi Roševili dnevov 1991 Me razumete? A me kdo razume? A me kdo sploh razume? Vse bolj sem prepričan, da ne. Pogosto iš- čem razloge, zakaj ima veliko ljudi nekakšen odklonilen od- nos do mojih mnenj in tako pridem do zaključka, da je lju- dem za vse bolj malo mar. Vse- eno jim je za svet, življenje okoli njih, ki se vsak dan vse bolj uničuje. Sam sem nezado- voljen z obstoječim stanjem in ga hočem spremeniti, vendar so pri tem največja ovira odra- sh. Ko se pogovarjam z njimi, mi vedno kdo reče, da sem še premlad, da ne razume in da me bo že minilo, vendar sam ne verjamem v to. Ti odrash se sprijaznijo z vsem... Verjame- jo, da je njihov način življenja edina možna rešitev in tako za- verovani v to svojo gnilo tradi- cijo tlačijo mnenja mladih, ki so po duhu samem vsekakor bolj zdrava, vsaj za človeka. V šoli, doma in drugod nam odrasli vcepljajo, daje svet lep in nas hočejo vzgojiti v vzorne ljudi. A kako naj bi vsemu te- mu verjamemo, ko pa vsakič, ko se ozremo okoli, vidimo le nezdrave, nasilne prizore. Ni nam treba daleč. Vsak dan znova gledamo na televiziji in beremo v časopisih o tragičnih dogodkih, ki prav gotovo pre- segajo tiste lepe, za katere se splača živeti. Vse te tragedije, ki se ponavljajo iz dneva v dan, so nam postale že tako vsakda- nje, da se niti ne zavedamo nji- hovih nevarnosti. Sam sistem življenja družbe na Zemlji nas sili v nehumanost, čeprav po drugi strani vsak dan posluša- mo napotke za lepo, zdravo življenje. Dajmo, odprimo oči in se sprijaznimo s tem, da ta- ko ne gre več naprej. Ne izogi- bajmo se resnim problemom, ki vsak dan vse bolj pritiskajo na nas, ampak jim najdimo ustrezne rešitve. Do sedaj ste se prav vi, odrasli izmikah z vsemi mogočimi teorijami, ki pa so v globljem pomenu le navadne laži. Kje sta vaša hu- manost in pozitiven pogled na svet, se sprašujem. Sistem nas počasi, a zaneslji- vo vodi v pogubo. Mogoče se nam ne bo nič zgodilo, drugače pa bo z generacijami, ki nam sledijo. Morah se bodo upreti, da se bodo lahko izognili Zem- ljinemu propadu. Mogoče se vam zdi, da pretiravam, a da- našnji človek povzroča le uni- čenja, in le malo dobrega. Gro- zijo nam ekološke katastrofe, ki se v zadnjem času vse pogo- steje pojavljajo. Je to zgolj naključje? Po svetu divjajo vojne, ki prinesejo le en rezul- tat - trupla. Te vojne so ponov- no ideja odraslih in zato se sprašujem, kaj vidijo v tem po- zitivnega. Vsi mi zatrjujejo, da je to velika grozota in da sem še premlad, da bi jih razumel. Ne, nisem! Tu ni kaj razumeti, saj gre vendar za človeška živ- ljenja, ki so pomembnejša od vsega na svetu. Kam nas bo torej pripeljal ta nesmiselni miUtarizem, če ne do propa- da?! Osnovni namen orožja, ki se vse bolj kopiči, ni obramba, ampak ubijanje. Tretja stvar so medčloveški odnosi, ki se vsak dan slabšajo. Ljudje smo vse bolj neobzirni in neprijazni drug do drugega, čeprav naj bi se znali lepo obnašati. V vsa- kem človeku je že kanček nasi- lja, ki včasih izbruhne na plan in prizadene drugo osebo. Tu- di v meni se je naselilo nasilje, tega ne zatajimo, vendar ga skušam sprostiti na primernej- ši način in želim biti kolikor toliko toleranten do drugih, se- veda kolikor mi to dopuščajo pogoji. Mislim, da š» mnogi ravnajo tako, vendar jim ne uspeva, ker smo že vsi preveč izprijeni. To si neradi prizna- mo, a moramo razumeti, če ho- čemo lepo življenje. Ne vem, ah vam je zdaj kaj bolj jasno. Ne vem, če me razu- mete, a vendar upam, da se bo- ste vsaj malo zamislili nad mi- slimi »Otroka«, ki je v najbolj norih letih. Vsaj malo. MIHA CEGLAR, 8. b OŠ Frana Roša CELJE Varno čez cesto, narisala Barnarda Fijavž, l.r, OŠ Stranj Ji Ko tiho stopiš Ko tiho stopiš v mojo sobo, pazi, da za seboj zapreš vrata. Ko tiho stopiš v mojo sobo, tiho vrata zapri. Ni se ti treba smejati, niti smehljati, še migniti ti ni treba z očmi. Samo tiho zapri vrata! Ne glej moje bede, ne glej bolečin, saj vem, da tvoj nasmeh bi bil pregrenak. Zato ne poskušaj se smejati. Stopi bliže, stopi k meni. Nežno svojo roko mi daj in ne joči, ne joči za mano, ker tudi jaz jokal ne bom. Podaj mi roko in skrij bolečino. Podaj mi roko in bodi le eno, bodi le eno in tisto je prav. Bodi mi prijatelj! Zato bi rad, da veš in se zavedaš, ko odhajaš brez pozdrava. Ni se ti treba ozreti, ni ti treba jokati prijatelj. Še sam jokal ne bom, kaj bi tU? Zato se ne ozri, zbeži in vpij, smej se in pij in življenja veseli! Ne joči, ne joči, prijatelj. To bi me prizadelo še bolj. TADEJA DRNIČ, 8 OŠ Slavka Šland; CEU Mol dedi atlet?!? Če verjamete ali ne, v tem trenutku sedim na tribuni at- letskega stadiona v Los Ange- lesu. Vzrok? Začelo seje tako- le... Ne vem, ali je bil aprilski ali majski dan, a to tako ni po- membno. Šla sem na obisk k svojim starim staršem. Ta- koj, ko stopim v kuhinjo, za- gledam dedka. »Pozdravljena, kako si kaj? Dolgo te že ni bilo pri nas. Sonce te je privleklo, ne?« Da, samo povej mi, pro- sim, k^ 'za vraga si natikaš šprintarice?« Na Kladivar grem tekat. Greš zraven?« »A babica ve za to?« »Seveda ve, saj že čaka na motorju!« »Na motorju?!« »Da!« »Kaj sta zno- rela? S slabim srcem na motor in na tek?!« »Nehaj gofljati. Greš z nama, ah ne?« »Grem, samo počasi boš vozil, da vama bom lahko sledila s kolesom.« »Velja! Gremo!« Med vožnjo premišljuljem, če seje zmešalo meni, ali njim. Rečem si, da bo še najbolje, da zavijem mimo lekarne in si ku-' pim persen, drugače me bo še kap. Opazujem moja »ta sta- ra«. Pa saj sta oblečena kot či- sto prava profesionalca! Kaj ni škoda denarja za takšno opre- mo, da enkrat na mesec »škri- paš« okoli? Medtem že prispe- mo na Kladivar. Začnemo z ogrevanjem. Mislila sem, da jima bodo škripah vsi sklepi, pa ni bilo nič. Izgleda, da sta že preklemano dolgo na tihem trenirala. Začne se tek! Na vso moč se trudim, da bi ju dohitela. S čela mi polzijo ogromne kaplje potu. A ne mo- rem verjeti svojim očem. Boli me trebušna prepona, a še ved- no je stara mama pedeset, dedi pa dvajset metrov pred mano. Na koncu vodita že za cel krog in me čakata na cilju. Na cilju se utrujena sesedem na tla, onadva pa začneta z novo run- do teka... Tako se je torej za- čelo, da Los Angelesa pa je vse potekalo takole: Moj dedi: 1. mesto na sto metrov - srečanje poskočnih upokojencev, 1. mesto na sto metrov - Skokov memorial, 1. mesto na sto me- trov - repubhško tekmovanje, prvo mesto na sto metrov - dr- žavno prvenstvo in še enkrat pravo mesto na sto metrov - evropsko prvenstvo, do SVE- TOVNEGA PRVAKA V TE- KU NA STO METROV... in zato sem sedaj na tribuni. Moj dedi brani lanskoletni naslov svetovnega prvaka. Tek se prične. Neka ženska pred me- noj ima zelo visoko (10, 20, ne 30 centimetrov) natupirano fri- zuro, zato ji razgrnem lase, da lahko sploh kaj vidim. In kaj imam videti! Moj dedi se bori za prvo mesto z nekim Šve- dom. Priimka ne znam napisa- ti, nekaj podobnega kot Flapn Papn. Zadnjih deset metrov. Zmagaj! Zmagaj! Ne! Ne! Ne! Dedi se je spotaknil. A že se je pobral. Drugi je! Stečem s tri- bune k dedku. Bil je žalosten, a ne preveč. Nasmehnil seje in mi rekel: »Zapustil bom svet športa, rajši bom spet navaden dedek, ki bo enkrat na teden sopihal okoh vogalov svoje hi- še. A svoje sanje sem le do- segel.« Vse se je končalo s trimeseč- nim izletom od vzhoda do za- hoda Amerike. Da se je le vse dobro izteklo! Mislim pa, da bi marsikdo rad imel takšnega dedka, kot ga imam jaz, kajne! MARJANA SENCAR, 8. b. PRVA LJUBEZEN Pred mano je še toliko pesmi, da jim ne bom mogla obljubiti jutra. Pred mano je še toliko misli, da je premalo dni. Pred mano je še toliko življenja, da vsak dan -upanje prebudi. NATAŠA MODA V ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center - Celje Jesensici liit - lilače Med poletjem so bi- la hit mini krila, z jese- njo pa so prišle na pr- vo mesto hlače. Čeprav mini krila še niso pozabljena ima- mo ob mrzlih jesen- skih jutrih raje hlače. Moda se še kar zgle- duje po šestdesetih le- tih, zato so temu pri- merni tudi kroji. Hlač- ni kroji so si prav kon- trastni: ozko krojene hlače in legice v na- sprotju z ramo kroje- nimi, širokimi hlačni- cami. Ozko krojene hlače z belimi in črnimi ka- ro vzorcem. Zraven se podajo nizki lakasti čevlji. Nepogrešljive kavbojke so tokrat spremenile kroj in barvo. Novi kroji so široke hlačnice. Posebnost pa je barvni jeans, od črne, rdeče, rjave do roza barve. VALENTINA HUDOVERNIK Aticina zanica VIOLINA, TROBENTA, KITARA, HARFA, BAS Eno glasbilo nima pomembne značilnosti ostalih šti- rih. Katero? Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TED- NIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 15. oktobra. Rešitev prejšnje Atkine zanke je PETER KLEPEC. Nagrado prejme: Katja LOŽAR, Trubarjeva 6, 63000 Celje. Hei, dopisovalci! Rečeno, storjeno! Vprejšnji številki sem vam obljubila, da boste danes dobili nekaj naslo- vov vaših filmskih ljubljencev. Seveda tudi glasbenikov ne manjka. Veselo na delo! BRV AN ADAMS c/o A-M Records, 939 Warden Avenue, Scarbourough, Ontario Ml L4 C5, Canada SVLVESTER STALLONNE c/o Creative Artists Agency Inc., 9830 Wilshire Blvd. Beverly Hills CA 90212, USA DON JOHNSON c/o Belson and Klass 144, S. Beverly Drive suite 405 Beverly Hills USA ^SBA 10. OKTOBER 1991 - STRAN 21 Skupina Dominik za srce «fl Kratkim je Izšla kaseta z nežnimi sklaUbaml ^d dobrima dvema letoma so ^ski župniji ustanovili skupino ^inik. Ime je dobila po ustanovi- L dominikanskega reda S. Domi- to. postal tudi zavetnik te ^pine. Člani ansambla Dominik so 'Opredelili za duhovno glasbo, ki fidiguje človeka. Za to je člane 'jjinika navdušil duhovni vodja, L Ivan Arzenšek. .Glasba, ki jo ustvarjamo, je resnič- je naša, mlada, iskrena, ljubeča in Lkvarjena,« pripoveduje član an- ^bia Boštjan Čuvan. »Večina bese- ^jn melodij je naših. Prav vsak člo- jj lahko najde v njej nekaj svojega, Ljega, ljubega, pa naj bo to človek, ■je veren ah ne. Naša glasba je glasba iveka.« goriš Kokot, pevec pri Dominiku povedal, da skupina uspešno in (gosto pripravlja koncerte po Slo ve- ji. Igra pri nedeljskih mašah, sodelo- jlaje na več dobrodelnih koncertih jiveh novih mašah. Pred dnevi so se iŠentilju pri Velenju udeležili koncer- iv korist trpečih ljudi na Hrvaškem, jlasbo nosimo s seboj,« pravi Kokot. ipeta in vtkana je v naša življenja. )(i rojstva do večnosti. Del naše glas- fbi radi darovali ljudem, zato smo (ed kratkim posneh kaseto, ki jo je logoče kupiti v mnogih župniščih. Da ■kaseta sploh lahko izšla, smo dolžni jhvalo župnijam iz Prebolda, Žalca in ttrovč, družini Zagoričnik iz Šempe- ČJani ansambla Dominik: Robi Ocvirk, Tatjana Matek, Boštjan Čuvan, Ivan Arzenšek (pater in duhovni vodja), Janja Hrovat, Boris Kokot in Jerneja Hrovat. tra ter našim staršem, ki so nas finanč- no in duhovno podprli.« Da je glasba skupine Dominik zares dobra, smo se lahko prepričali tudi v soboto dopoldne v oddaji Radia Ce- lje, posnetke Dominika pa imamo tudi v naši fonoteki. In kdo sestavlja to skupino? Pevci Tatjana Matek, Jerne- ja Horvat, Janja Horvat in Boris Ko- kot, Robi Ocvirk, ki igra na kitaro in tudi poje ter Boštjan Čuvan, ki igra na klaviature in kitaro. Na kaseti z isto- imenskim naslovom skupine so tudi skladbe Mike Oldfielda Jungle Gared- nia. Boba Dylana Akolada in hebrej- ska Evenu Shalom. JANEZ VEDENIK ROPOTARNICA Čas se le ustavil še nikoli se nisem z večjo težavo lotil pisanja, kot ta najbolj krvavi vi- kend, ko je beograjska pučistična ban- da do konca podivjala in se odločila še za svoj zadnji smrtonosni pohod po Hrvaški. V mislih obiskujem svoje pri- jatelje, ki so nas na naših potepanjih zadnja leta gostoljubno sprejemali v svojih domovih, nam pomagali in nas podpirali. Grenkoba resničnosti in občutek nemoči ob neodpustnih krivi- cah poskušata vsrkati še tistih nekaj sokov upanja, ki se ga držim kot pija- nec plota. Piše Aleš Jošt Nekaj pa smo le poskušah in tudi naredili. V Brestanici pri Krškem smo v petek od- dali še enkrat svoj glas proti vojni. Protagonisti krškega tria Polska malca Bojan, Dani in Uroš so s pomočjo organizatorke akcije Bedem ljubavi, pripravili koncert v lepo ohranjeni dvorani bre- staniškega Doma svobode in v goste povabili še kantav- torja Ervina Mahneta, cerk- Ijane Demolition group in Javno dvajo. Po pravici po- vedano, sem nastop prvega skoraj zamudil, ko sem v so- sednji gostilni, ki sije ta dan dobro opomogla, z znanci pil sladki mošt. Zadnji dve pe- smi, ki sem ju le ujel, sta peli precej tja v en dan, čeprav se vidi, da mož že nekaj let vadi kitaro, Malca se je viteško postavila na oder kot druga. Bobni, bas in kitara so bili tokrat odlično ozvočeni. Trio, ki se odpravlja na svojo tretjo letošnjo turnejo po za- hodni Evropi, je dozorel to jesen v svojih barvah. Razgi- ban nastop ob čvrstem ritmi- ziranju nadgrajujejo sedaj trije vokali, kar je temu ben- du dalo odločilno dimenzijo. Odločno so napadu in pred domačo publiko pokazali kje tiči zajec uspeha. Ko smo pred pričetkom ugibali, koli- ko ljudi pričakujemo, sem padel v razred pesimistov, čeprav sem se držal sredine, na koncu pa je bil še najblji- že real-pesimist Brecelj z 100 in nek^ glavami, kar je bilo dvakrat manj od moje in šti- rikrat manj od organizatorje- ve napovedi. Ekonomska kriza ne pozna milosti in sla- bo je kazalo, da bomo pride- lali kaj za Hrvaško, čeprav smo se odpovedali honorar- jem. Demolition group so sočno zaropotali v stari ma- niri in Friški kot ponavadi ni šparal glasilk. Mašinski tem- po je osnova, ki jo fantastič- na desnica basista Nikole na- redi razpoznavno že v prvih taktih. Flesnost obvezna, ko pesmi drvijo skozi temačni čas poln viharnih saksofon- ^kih in kitarskih izbruhov. Premalo nas je bilo, da bi prikričali bis, čeprav so stare sablje izgledale zadovoljne. Vzdušje je bilo naklonjeno tudi ko smo v triu sekali Ra- dojko, Sneguje, Ta stol in Kod Ljube trovača ter ostale, tudi valčke. Vzorno organizi- ran avtobusni prevoz za mla- dino je bil odločilen, da je bilo treba nehati. Še bodo delali, so zatrjevali marljivi Krčani in še sreča, da sem se na prvem jutranjem vlaku zbudil že v Storah in se mi ni bilo treba daleč vračati. I narečnimi vižami v veselo jesen v Mariboru bo v soboto že L festival narečnih po- tvk - Vesela jesen. Pred- iavljenih bo 16 novih iladb, ki jih je strokovna irija izbrala med šestdese- mi prispelimi. Izbrane tladbe so posneli na kase- I, ki jo bo na festivalu že logoče kupiti. Prireditev bo v dvorani Ta- or, povezovala jo bo Ida laš, izbrane pesmi pa bodo repevah Aleksander Jež, aet Edvin Fliser in Oto 'estner. Mariborski kvintet, fagnet, I vek Baranja, Rudi filožič, Jože Skubic, Gam- anus, Irena Vrčkovnik in ifečko Sedar, Lado Lesko- w, Čudežna polja, Korado iuzetti, Janko Kr^nc, Zlat- NT-RC bo na letošnji Veseli jeseni podelil nagrado za najboljšo narečno popevko po izboru strokovne žirije, ki jo sestavljajo Bojan Adamič, Tomaž Tozon, Kajetan Zupan in Slavko Avsenik ml., Džuro Penzeš in Gregor Strniša. Nagrada je 20 tisoč dinarjev. Podeljene bodo še tri nagrade občinstva, nagrada za najboljše narečno besedilo, za najboljši aranžma in za najboljšo izvedbo ter seveda zlati klopotec. ko Dobrič, Mikado in Vesna Skorja. Za najboljšo popevko bo glasovalo občinstvo v dvora- ni in žirije desetih radijskih postaj iz Slovenije in zamej- stva. Besedila pesmi pa bodo. ocenjevale kulturne redakci- ' je časopisov Večer, Dnevnik in Vestnik iz Murske Sobote. Prireditev bodo lahko nepo- sredno spremljali tudi poslu- šalci prvega programa Radia Slovenija in programa MM2 Radia Maribor, na televiziji pa bo mogoče kasneje videti posnetek prireditve. Med fe- stivalskim delom in razglasi- tvijo rezultatov bodo v dvo- rani Tabor nastopili pevci in ansambli, ki snemajo za Za- ložbo kaset in plošč RTV Slovenija, ki je tudi izdala kaseto letošnjih narečnih po- pevk. Festival organizirata Ra- dio Maribor in Videoton, ge- neralni pokrovitelj priredi- tve pa je mariborska Vema. TONE VRABL 'V' Vojniku je bila javna ra- ''JsJca prireditev Koncert iz ^ih krajev, ki jo je pripravil ^'iio Slovenija razvedrilni Egram. Nastopile so vse do- ie kulturne skupine moški ^ski zbor France Prešeren, Lokvanj ter ansambla "''atov Zeme in Franc Zeme, pa seje kot gost pridružil 'citrar Miha Dovžan. glasbeni produkciji in za- ^^ištavu Sraka v Novem me- je že v pripravi nova kaseta yčka Pluta (83 let) in zatem ^CD plošča z izborom naj- ^feh skladb s prejšnjih dveh I^et. Kaže tudi, da bosta ' snemanjem novih skladb ^a/u pričela še udarna juna- ^ Srake - citrar Karh Gradiš- s^in ansambel Veseli Zasav- cObe kaseti bosta predvido- ^ ^2šli še pred Novim letom. ^y Sraki so lani postale sreb- > tri kasete - Karh Gradiš- ^2 »Veseljakom,« Veseh Za- z »V revirjih je lepo« in 5^'nana z »Romana in Bolho- j"'^«, letos pa po zaslugi Pernice Gospod kaplan ka- ^ Vroča modra kronika, ki °'^a posneta že leta 1989. \A^sambel Nagelj, ki je za-i *'ei leta 1988 na festivalu na Ptuju, je izdal novo kaseto Pla- ninski krst, kjer sta avtorja vseh melodij in tekstov Franci Lipičnik in Ivan Sivec. An- sambel še vedno nastopa v pr- votni zasedbi Stanko Kregar (harmonika in vodja), Brigita Vrhovnik (pevka). Brane Jago- dic (pevec), Brane Lukan (bas kitara, bariton, pevec) in Tone Sušnik (kitara). Ansambel Na- gelj se pojavlja na vseh lestvi- cah domače glasbe, na Lojterci domačih in Marjanci, zdaj pa je čas, da se pojavi tudi v Vide- omehu. • Ansambel Slavka Pluta je izdal novo kaseto Šopek cvet- ja. V ansamblu igra cela vrsta odličnih glasbenikov, kot so Zdravko Blažič, ki je bil prej pri 12. nasprotju. Jure Lapajne in Andrej Sušnik, ki sta pred tem igrala pri Ivanu Ruparju. Poje Jožica Mavsar iz Novega mesta, kije s Slavkom Plutom prej pela pri znanem ansamblu Slavček. Iz treh ansamblov je torej nastal en nov. Harmoni- kar Slavko Plutje izredno de- laven, saj ima pripravljeno gra- divo že za novo kaseto in CD ploščo, oboje pa naj bi izšlo prihodnjo pomlad. • Drugo kaseto je izdal eden najbolj obetavnih domačih an- samblov Stopar iz Mengša »Srečno, mladi fantje«. Avtor- ja vseh melodij sta Franci Li- pičnik in Ivan Sivec. Ansam- bel Stopar bo tudi letos nasto- pil na 19. reviji domačih an- samblov v Libojah, ki bo*24. novembra. 22. STRAN - 10. OKTOBER 1991 ZA RA2VE0. Labodji spev gospe T Britanci se še dobro spominjajo pad- ca Železne lady, saj od velikega dogod- ka ni minilo niti leto dni, njega politika pa je mnoge otočane tako hudo udarila po žepu, da jo bodo pomnili kar vse življenje. V neodvisni televizijski druž- bi ITV so se potrudili in svoji publiki sredi septembra postregli z novo do- kumentarno dramo - uprizoritvijo do- gajanja v zadnjih dneh pred odstopom ministrske predsednice Margaret Thatcher. Kako le nastajal scenarij Dela so se lotili skrajno resno in so celo najeh novinarja Michaela Prescot- ta, da se je pogovarjal z osemdesetimi Pismo iz Londonai politiki, ki so bili kakorkoli vmešani v labodji spev britanske premierke. Sporočilo drame Zadnji dnevi Thatc- jherjeve je predvsem v tem, da bi bila »Železna Lady še vedno na ministr- skem položaju, če ne bi skupaj s svoji- mi svetovalci storila vrste usodnih na- pak. V drami celo namigujejo, da re- zultati prvega kroga glasovanja, ko se je za mesto voditelja Konservativne stranke potegoval tudi Thatcherin izzi- valec Michael Heseltine, niso bili točni. Televizijska drama verno sledi res- ničnemu razvoju dogodkov - tako vsaj trdijo pri neodvisni televizijski družbi ITV, kjer se tolčejo po prsih, da so dogodke prikazali celo bolj avtentič- no, kot so oktobra in novembra lani o njih poročali britanski časopisi. Takšna verodostojnost pa ima tudi svoje slabe strani, kajti nizanje resnič- nih dogodkov je lahko izredno dolgo- časno, tudi če gre za Zadnje dni Thatcherjeve. Avtor scenarija Ric- hard Maher se je ob tem celo pohvalil, da je v bojazni, da se ne bi oddaljil od resnice, v drami izpustil vsakršno »opravljanje na visoki ravni«. Televi- zijski gledalci znajo biti skrajno neh- valežni in namesto da bi bili navduše- ni nad resničnostjo uprizorjenih do- godkov, se jim je povesil nos. ITVje- vim televizijcem so poočitali, da so tu- di Shakespearove zgodovinske igre te- meljile samo na skopih dejstvih, meso in kri pa jim je dajala prav domišljija. Če gospod Maher, ki sicer piše trilerje, ne bi vzel naloge tako nenormalno res- no, če bi sčrtal vse dolgočasne dele in kar se le da izkoristil material, ki mu gaje nudilo »opravljanje na visoki rav- ni«, bi bilo njegovo delo verjetno za- bavnejše, so pripomnili v uglednem dnevnem časopisu TIMES. Syivia Sims kot Margaret Thatcher. Težave pred snemanjem Pisanje scenarija je predstavljalo le eno izmed hudih preprek, ki so jih morali premagati ustvarjalci Zadnjih dni Thatcherjeve. Izredno zahtevna je bila namreč tudi igralska zasedba. Ne- kateri vodilni in priznani igralci niso, bili pripravljeni sodelovati, ker se jim je naloga zdela pretežka. Upodobiti bi morah pohtike, ki jih britanska jav- nost še vedno skoraj vsak dan gleda po televiziji. Ne glede na to, kako dobro jih igralci posnemajo, jim še vedno ni- so dovolj podobni. Resnična Margaret Thatcher je na primer tako močno za- sidrana v britanski zavesti, da je veči- na gledalcev predvsem iskala podob- nosti igralke z originalom in se ni do- volj posvečala zgodbi. Thatctierjeva, SImsova in televizijska gospa TT Sylvia Sims, ki je na televizijskih ekranih odigrala gospo Thatcherjevo, ni sprva niti slutila, da ji bodo ponudih naslovno vlogo. Igralka se zelo razliku- je od bivše premierke: običajno nasto- pa v vlogah prijaznih in prijetnih go- spa, sicer pa je zagreta socialistka in zagrizena nasprotnica Konservativcev - britanske vladajoče stranke, ki ji je kar enajst let poveljevala bivša inže- Piše Mojca Belak nirka kemije Margaret Thatcher. Pri- prave na vlogo nekdanje premierke so bile zato še toliko temeljitejše in težje, sgj, kot pravi Simsova, sprva niti ni vedela, kje naj bi začela. Ure in ure je presedela pred ekranom in gledala vi- deo posnetke gospe Thatcherjeve, pre- brala je vse knjige o njenem vzponu in padcu. Tako je ugotovila, v čem je ju- nakinji podobna (»Tudi mene so že označili kot močno osebnost. In včasih znam biti tudi prava hudoba.«) in kako se razlikujeta (»Boljša govornica sem, ona pa je bolj disciplinirana«). Kasneje so prišle na vrsto kretnje, kajti publika pač pričakuje, da bo v upodobitvi ne- koga, ki je znan in še živ, prepoznala to in ono. Sylvia Sims je tako med dru- gim prevzela način, kako se je gospa Thatcher pogovarjala z novinarji: »Najprej znižate glas... takole, in se potrudite, da zveni oh, tako nadvse iskreno... takole. Potem pride na vr- sto širok prijazen smehljaj... poma- knete se naprej, narahlo nagnete gla- vo... in prebodete novinarja z očmi... takole...« Osvojila je tudi slavni lede- ni pogled; žrtve gospe Thatcherheve se še dobro spominjajo, kako so se v pogovoru z njo večkrat počutile ka- kor vojni ujetniki, ki jih prebadata močna reflektorja. Kljub drugačnemu pogledu na svet, kot ga ima gospa Thatcher, pa je igral- ka Sylvia Sims z vsakim dnem bolj razumevala junakinjo, ki jo je upodab- ljala. Kot je povedala sama, je vedno jasneje čutila, kakor nepošteno so se »sivi možički« odkrižali svoje vodite- ljice. »Govoričili so o tem, kaj je dobro za domovino, v resnici pa so hoteli samo njen položaj,« razlaga Simsova. Osebna tragika bivše povelj niče bri- tanskih Konservativcev pa gledalcev drame Zadnji dnevi ni ganila, kar so odkrito in nekoliko zlobno zabeležili v tukajšnjem dnevniku INDEPEN- DENT: »Ustvarjalci Zadnjih dni so obljubljah, da bodo postregh s »klasič- no tragedijo«, toda njihovo delo se je sprevrglo v klasično komedijo. Težava je namreč v tem, da je bila gospa T, ki jo je s smrtonosno natančnostjo odi- grala Sylvia Sims, tako izredno nesim- patična, da se je gledalec lahko mirno sprostil in užival ob njenem padcu - prav tako, kakor je to novembra lani počel večinoma ves narod.« KiTAJfSKA Piše JANEZ JAKLIČ 2. nadaljevanje Že pred osmimi stoletji so fevdalni vladarji opazili le- poto narave na mestu letne palače, ki se šopiri kakih de- set kilometrov od peking- škega živalskega vrta. Za ča- sa dinastije Qing so bila tu opravljena ogromna dela, ta- ko da je ta predel postal naj- večji kitajski vrt. Vendar pa zgodovina tudi temu prosto- ru, kjer se ob prekrasnem je- zeru nizajo paviljoni, palače, pokriti hodniki, pagode, ni prizanesla. Kolonialne sile so ta prostor uničile leta 1860 in nato ponovno še leta 1900. Cesarica mati, cesarica Ci Xi, ki je tu, odmaknjena od do- gajanj v deželi, razkošno praznovala svoje rojstne dneve, uživala ob predsta- vah pekingške opere in žive- la razkošno življenje fevdal- ne vladarice, je to svoje pri- bežališče vedno znova ob- navljala, tako da je bilo še lepše kot prej. Porabila je de- nar, ki je bil namenjen poso- dobitvi kitajske mornarice in ironija je hotela, da je edi- na ladja, narejena iz tega de- narja, prav marmornata pa- lača v obliki ladje, ki stoji v tem parku. Severno od Pekinga vijuga veliki kitajski zid. To je edi- na zgradba človeških rok, ki je s prostim očesom vidna tudi z lunine površine. Ta ogromni zid je v poprečju vi- sok 16 m, spodaj širok 8 in zgoraj 5 m. Podatki o njegovi dolžini so precej različni, kot da bi imeli merilci enega iz- med čudes sveta povsem ra- zlične metre. Zid naj bi bil, po različnih pričevanjih, dolg od 2450 km pa vse do 6700. Zgodovina tega iz solza in krvi narejenega zidu, je stara 2600 let, vendar je v na- sprotju s splošno razširjenim mnenjem sedanji veliki zid veliko mlajši. V glavnem je bil zgrajen v 15. stoletju, ko je na kitajskem vladala dina- stija Ming. Najstarejša kitaj- ska obzidja niso bila zgraje- na v obrambo proti zunanje- mu sovražniku, temveč iz či- sto notranjih razlogov, zara- di medsebojnih razprtij ra- zličnih fevdalnih državic. Mingški zid pa je bil naprav- ljen, da bi branil deželo pred zunanjim sovražnikom. Pri gradnji tega zidu so napravili široke temelje iz težkih kam- nitih kvadrov, na katerih sta stala po dva močna zidova iz žgane opeke. Prostor med njima pa so zapolnili s trdo steptano puhljico, kame- njem, peskom in opeko. Pri gradnji tega orjaškega pro- jekta, ki pa ni pomenil omembe vredne ovire pred Huni, če ni bil v zadostnem številu zaseden z vojaki, je sodeloval vsak tretji Kitajec. Na stotisoče teh prisilnih de- lavcev je umrlo zaradi izčr- panosti, napora in lakote. »Če se ti rodi hči, jo utopi«, pravi neka kitajska žalostin- ka, »če se ti rodi sin, ga ne vzredi, mar ne vidiš, kako gradijo veliki zid na kupih mrličev?!« Cesarji dinastije Ming so si, ne samo s tem zidom proti Mongolom, tem- več tudi z drugimi stavbami, postavili trajen spomenik. Največ cesarjev dinastije Ming so pokopali nedaleč od Pekinga na obsežnem ozem- lju nagrobnih templjev, do katerih pelje kilometer dol- ga, s čudovitimi velikanski- mi kipi živali in vojščakov, okrašena aleja. Pri ogledova- nju teh znamenitosti naju je vztrajno močil dež. Nastopil je zadnji dan naji- nega bivanja v Pekingu. Iz- koristila sva ga za ogled ne- beškega templja, astronom- skega observatorija in seve- da nakupovalnega centra za tujce. O tem zadnjem sva imela kopico podatkov, saj si je večina najinih koleg ogle- dala Peking ravno v obrat- nem^ vrstnem redu kot mid- va. Še zadnjič sva, večinoma peš, prekolovratila peking- ške ulice. Opazovala sva blišč stavb v okolici trga ne- beškega miru, sodobne hote- le, ter se kot ujetnika nepo- pisne množice drenjala mi- mo trgovin, razdrapanih lo- kslčkov in čajank. Takoj za glavno uhco pa se je širilo mesto običajnega Kitajca, mesto, kjer se skromni stan- dard spogleduje z revščino, kjer se kanalizacija meša z vodovodom in kjer je veli- ka želja ljudi, ter njihov naj- večji domet, imeti svoje last- no kolo. Prav to ogromno število ljudi, ter s tem pove- zana prenatrpanost je naj- večji balast glavnega mesta in tudi celotne Kitajske. Kitajska je ogromna deže- la, tretja nc^večja na svetu, prav gotovo pa vodi s števi- lom prebivalstva. Skupaj z Egiptom, Babilonom in In- dijo je ena nsOstarejših civfl zacij sveta. Naseljena je b« takoj ob nastanku človeške vrste. Sporočila iz bogatili arheoloških najdbišč pa g<> vorijo o močni neolitski kul- turi, kije imela svojo zibelkj ob toku Rumene reke pr^ nekako 5 oz. 6 tisoč leti. Sle- di obdobje državic, ki sobi^' pretežno zasnovane na del" sužnjev. To obdobje se je za- čelo nekje 1.600 let pred na- šim štetjem. V teh časih F bila Kitajska nedefiniraij« območje, ki so ga naseljev^^ razhčna plemena narodi Han. Nadaljevanje prihodnji^j ^EDRILO 10, OKTOBER 1991 - STRAN 23 24. STRAN - 10. OKTOBER 1991 Rdeča pesa - vir zdravja že naše matere so rdečo peso upo- rabljale kot zdravilo pri vročinskih boleznih, zadnja leta, pa seji prinesla nova priznanja. Rdeča pesa vsebuje posebne snovi-be- takarotine v različnih oblikah, ki veže- jo proste radikale v organizmu in na ta način preprečujejo mutacije genov v celicah in s tem nastanek tumorjev ali levkemije. Zato se rdeča pesa pri- poroča kot sredstvo v preventivi na- stanka rakastih obolenj, a tudi kot zdravilno sredstvo. V rdeči pesi je veliko esencialnih aminokishn, pomembnih za poveča- nje odpornosti organizma proti infek- tom in za znižanje holesterola v krvi, tako da se z njo zelo uspešno zdravi arterioskleroza, povišan krvni pritisk, propadanje mišic in živcev ter razhčna vnetja. Številni mikroelementi, kot so stroncij, cezij, kobalt in drugi ugodno vplivajo na tvorbo krvi in je zato odlič- no zdravilo proti slabokrvnosti. S tem se še poveča oskrba organizma s kisi- kom, kar zadržuje rast rakastih celic, prav tako pa se povečuje odpornost na rentgensko in radioaktivno obsevanje. Rdeča pesa vsebuje veliko joda, kar pri starejših ohranja vitalnost organiz- ma, kosti pa elastične. Ugoden vpliv ima tudi na zobe. Sok rdeče pese izboljšuje sestavo kr- vi, saj vsebuje veliko železa in amino- kislin. Znižuje tudi telesno temperatu- ro, zato se priporoča zlasti pri obolenju dihal, gripi, pljučnici, jetrih in ledvič- nih boleznih, ter pri obolenju žolčnika in trebušne slinavke. Zelo ugodno de- luje na obnovo živčnih celic in spod- buja aktivnost možganov. Sok rdeče pese je tudi naravni anti- biotik, saj preprečuje razvoj in uničuje številne mikrobe v črevesju, topi pa tudi kamne v ledvicah in mehurju, če ti vsebujejo sečno kislino. Pospešuje izločanje soli in vode iz organizma. Najboljše uspehe dosežemo s sve- žim sokom. Po želji se pesinem soku lahko doda za spremembo okusa sok iz limone, med, jabolčni sok, korenček itd... Sok rdeče pese lahko pripravimo sa- mi doma, kar pa je precej zamudno in zahteva tudi posebno opremo s prešo, tako da gaje enostavneje kupiti v trgo- vini, saj sedaj dobimo tudi domači pol- novredni in popolnoma naravni sok iz pese pridelane v kontroliranih in eko- loško čistih predelih pod domačo zaš- čitno znamko biotop. Redno pitje soka rdeče pese se pri- poroča tudi v obliki občasnih teden- skih terapevtskih in preventivnih kur, s^ na ta način krepimo in očuvamo zdravje in preprečimo nastanek nevar- nih in dolgotrajnih bolezni. KMETIJSKI NASVETI Kaj bomo delali v olctobru Oktober je najlepši mesec v letu. Čas trgatve je in čas, ko pospravimo tudi druge kmetijske pridelke. Kmetje bodo siUrali četrto košnjo trave in silažno koruzo. Kdor ima doma čredo krav molznic, hkrati pa redi tudi pi- tance, mora o siliranju vedeti nekaj posameznosti, ki veljajo za krave molznice. Pri siliranju pazimo na tele dejavnike: čistočo, rezanje, tla- čenje, pokrivanje, obtežbo in čas zorenja. Ko vozimo travo, koruzo ali drugo rastlino v si- los, moramo imeti dva traktor- ja. Z enim dovažamo z drugim tlačimo. Traktor, s katerim tla- čimo, ne sme priti v stik z zemljo. Rastline zrežemo zato, da jih laže stlačimo. Ko tlačimo, mo- ramo biti natančni. Iz silaže moramo iztisniti ves zrak. Stla- čen silos po tem pokrijemo ter ga pustimo, da se sesede. Čez Pripravila dipi. ing. Ida Tepej nekaj časa ga odkrijemo in do- polnimo do vrha. Tedaj ga spet pokrijemo in obtežimo. Silos pokrivamo s folijo, ki silažo ne- produšno zapre. Obtežimo pa lahko z vsakim materialom, ki ni tako oster, da bi naredil luk- njo na folijo. Pokrit silos mora- mo pustiti pri miru en mesec. En mesec silos zori. Po enem mesecu ga odpremo in začne- mo pokladati. Paziti moramo, da ga vsak dan odvzamemo vsaj za širino vehke moške dla- ni, to je okrog deset centime- trov globoko. Kdor dela posebej silos za krave, ta ve, da trava in krava gresta dobro skupaj. Silos iz trave, se uporablja v prehrani krav. Silos iz koruze pa predv- sem za pitanje govedi. Dobro silažo za krave dobi- mo, če mešamo eno petino ko- ruzne rastine z zrnjem vred in štiri petine trave. V tem prime- ru je koruza tista, ki varuje si- lažo pred kvarjenjem. Za pitance pa pripravimo odlično silažo z dodatkom gno- jila, ki se imenuje UREA. Pi- tanci imego v svojem vampu bakterije, ki znajo iz uree nare- diti beljakovine. To lastnost želimo izkoristiti in priti na ta način do poceni beljakovinske krme. Urea je dušično gnojilo. To so drobne, bele kroglice, ki se v vodi topijo. K celi koruzni rastlini, to je k rastlini, na kate- ri je tudi storž, dodajamo ureo v kohčini pol odstotka teže rastline, ki jo siliramo. Vzemi- mo, da imamo tako prikolico, za katero vemo, da naložimo nanjo dve toni koruze. Če imamo na silokombajnu pritrjen dozator, tedaj nasuje- mo ureo v dozator. Če dozator- ja nimamo, mora biti na priko- hci človek, ki po razrezni koru- zi trosi ureo iz vedra. Za dve toni silaže rabimo deset kilo- gramov uree. Manjši kmečki silosi imajo po navadi 50 m^ prostornine. Za tak silos rabimo 175 kg uree. Silaža, kateri smo dodajali ureo, je primerna le za krave, ki dajejo malo mleka. Za dobre dojnice taka silaža ni primer- na. Če bi jo redno pokladali, bi krave dobile plodnostne mot- nje in druge bolezni. Vrtičkarji bodo v začetku oktobra še sejali motovileč, sa- dili pa sadno drevje in vrtnice. Sadili bodo tudi rezne čebulni- ce kot so tulipani, hiacinte, narcise, hrušicn - muscari in druge. Sedaj je pravi čas za sajenje čebulčka in šalotke, ki ju bo- mo uporabili zgodaj spomladi kot presno jed k mesu. V okto- bru sadimo tako imenovani zimski česen. Vsak česen pre- naša nizke temperature. Če ga pa dalj časa sadimo v jeseni. postane debelejši. Tcikemu, de- belemu česnu pravimo, da je zimski. Presajali bomo čebulo maj- ski srebrnjak. Pobirali bomo vse, kar je zraslo na vrtu in shranili za zimo. Če imate cve- tačo, ki ni razvila rož do prave velikosti, jo izpulite z veliko grudo prsti in jo postavite pod kap, v toplo gredo ali na kak drug topel prostor. Razvila bo rožo do poznih mrazov. Vse korenovke, to je koren- ček, peteršilj, črn koren, red- kev in druge, poberemo in jih shranimo v prostor, ki ni pre- več suh in kjer ne zmrzuje. Ta mesec pospravimo tudi cvetlice iz okenskih pohc in balkonov. Tiste, ki jih bomo prezimih, bomo pred vzimlje- njem poškropili proti ušem in boleznim. Škropili bomo s sredstvi, ki se imenujeta ac- tellic in sumilex ali ronilan.^^ Ko bomo jemali iz zemlje gladiole in dalije, regine, mora- mo paziti, da jim gomoljev ne poškodujemo. Stebla jim pore- žemo na višino deset centime- trov, zemljo previdno otrese- mo, vse nadzemne dele pa sež- gemo. To še posebno velja za gladiole, ki jih napada škodlji- vec, ki se imenuje trips. Trips prezimi na ostankih rastlin in prihodnje leto spet okuži gla- diole. Da so okužene s tripsom se vidi po tem, da se cvetovi le težko izvijejo iz cvetne čaše. Ko se razvijejo, so pa posuti z majhnimi belimi pikicami in madeži. Sedaj je tudi čas, da začne- mo loviti voluharja s pastjo. Ko bomo pobrali pridelke iz vrta, se bo pripravljen ujeti na rezino jabolka. V oktobru bo veliko dela tu- di s trgatvijo zgodnjih sort grozdja. Kmetijski zavod Mari- bor opozarja, da letos kasni do- zorevanje za deset dni glede na lansko leto. S trgatvijo se ne mudi tam, kjer niso imeli toče. Kjer pa so imeh v četrtek 3. 10. 1991. točo, je treba grozdje ta- koj otrgati. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Ce^e RECEPTI NAŠE BARICE Umetni kaviar Najprej osnažimo slanik in ga ne peremo, potem ga zelo na drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo 1 trdo kuhano jajce in 1 drobno čebulo. Tej masi dodaj žlico gorčice, malo žličico dobrega olja, 1 žlico kisa in malo popra. To vse skupaj dobro zmešaj in serviraj kot pravi kaviar z maslom in kruhom. Cvrtje z bučkami Sestavine za 4 osebe: Z bučki, 5 jajc, 1 strok česna, šopek peteršilja, nekaj lističev žajblja, 50 g naribanega emen- talca, olje, sol, poper. Bučke operemo in jih narežemo na tanka kolesca. V ponvi nekoliko segrejemo 4 žlice olja, dodamo bučke, sesekljan česen, solimo, popramo ter nad živahnim ognjem 10 minut mešamo. Plamen nato zmanjšamo, razžvrkljamo jajca, jih osolimo, popopramo, primešamo oprane in nasekljane dišavnice ter zmes vlijemo na bučke. Ko je cvrtnjak na eni strani pečen, ga s pomočjo pokrovke ah krožnika obrnemo in popečemo še na drugi strani. Cvrtnjak stresemo na papirnato brisačo, da odstranimo maščobo od cvrenja ter takoj postrežemo. PASJI KOTIČEK BernskI planšarski pes (Bernese Mountaln Bog) Očarljiv in zelo lep pes, ki postna čedalje bolj priljub- ljen. Zgodovina: Bemskega psa so vzgojih za vleko vozičkov, kar je za psa bolj nenavadno. Po izročilu naj bi ta pes pri- šel v Švico z rimskimi legija- mi, ki so jih imele za čuv^e. To ni popolnoma pojasnje- no. Ob koncu 19. stoletja, ko je ta pasma že skoraj izginila, je posredoval nek zelo ugle- den bemski meščan. Izbral je najlepše primerke, jih pa- ril in dobil krepke, privlačne pse, kakršne poznamo še da- nes. Bemski planšarski pes je ohranil nagon za delo in zelo rad vleče vozičke, kot so to počeh že ryegovi predniki. Na praznovanjih ah na raz- stavah pogosto služi kot sredstvo za prevažanje otrok. Narava: Dobrodušen, mi- ren in ljubeč. Po barvi je črn z rdeče rjavimi polji. Zažele- na je bela čelna hsa, bela ša- pa, bel konec repa in bela hsa na prsih. Je velik, mo- čan, dolgodlak pes s kratki- ma, spuščenima uhljema in dolgim, košatim repom. Potrebe: Vehko gibanja, mnogo hrane in redna nega. Je odhčen hišni pes za ljudi, ki si lahko privoščijo dok^ vehkega psa. Nekoliko spo- minja na bemardinca. Plečna višina: Pes 60 do 69 cm, psica 58 do 66 cm. MK MODNI KLEPE] VLASTA CAH-ŽEROVUi Jesen, kakršno uživamo v teh dneh, je prijazna in to- pla, človeku kar ne pusti, da bi se čisto poslovil od polet- ja. Morda je prav zaradi tega naša modna svetovalka Vla- sta Cah-Žerovnik za danes pripravila poletno-jesenski nasvet, kako v prihodnjih dneh slediti modnim zakoni- tostim. Mornarska moda se z od- hodom poletja ni čisto poslo- vila, le nekohko predrugači- la se je. Pa ne v barvah, le toplejši materiali in bolj za- prti kroji so tisti, ki jo spre- minjajo. Tudi jeseni pa osta- ja primerna za otroke, žen- ske in moške, za vse, ki jo imajo radi in se v njej počutijo. V uredništvu Noveg nika pa vas seveda tw nes vabimo, da se nam' site s svojimi vprašg, predlogi, kaj še ^ v Modni klepet, da bo« sveti kar se da upora primerni tudi za vas. ( ste svojemu pismu tudi nagradni kupon, ( Ijen v vsaki številki N tednika, pa v soboto, J tobra pozorno prisjuij; žrebanju na valovih Celje. Nagrajenca namrec°< di konec oktobra čaka katen ročno pleten pui^* ah jopica iz delavnice Via, Cah-Zerovnik. Urednici Jesensko morje Zajadrali smo v čisto pravo jesen, o tem zdaj ni nikakršne- ga dvoma! Prav tako pa ni več skrivnost, kakšna je letošnja moda za hladnejše dni, saj smo si tudi v naših modnih klepe- tih že ogledali nekatere najzna- čilnejše smernice. Ugotovili smo, daje nova moda sprejem- ljiva, nosljiva, za vsak okus pri- naša s sabo kaj mikavnega. In čeprav so se veliki modni stih- sti kajpak spet ustili z množico ekstravagantnosti, je moda za široko porabo izluščila iz nji- hovih predlogov le tisto naj- bolj uporabno in najlepše. Ne- kaj takšnega je tudi večna kla- sika - mornarski stil! Mornarjev seveda ne obču- dujemo le spomladi in poleti, ko ima sonce najbolj nasmejan obraz, prav radijih imamo tudi jeseni in pozimi, ko se spopa- dajo z viharji in razbičanimi oceani. Jesenski mornarji so'prijet- na, spodbudna moda,J vsem viharjem navklJulB nekako razvedri dušo infl no počutje v prijaznej^B hodnost - to pa je že tifl kaj, kajne? Modno filozoB senskih mornarjev boste» da lahko razbrali iz tehle si sicer pa ni v bistvu nič dvi? na od tiste iz poletnih dni P riško modrim, čadasto si^•ll pa tudi celi paleti modrih bal vse tja do spominčice, je d* na bela, o kateri imajo tudi i cer modni ustvarjalci zelo vis ko mnenje. Seveda ne sm^ manjkati nepogrešljive trt(' levo in desno, pa pozlaf* gumbi, epolete, aplik^ci z motivi ladijskega krmil«' sidra, zlate obrobe... Le materiali so debelejši.^ toplejši, izrezi bolj zapeti."^ gavice pletene in jope okos^^ tene. Drugo pa je vse tako^ vselej - prijazno po narsko! VLAS* 10. OKTOBER 1991 - STRAN 25 .tfgjJSKI SPORED 28. STBAM - 10. OKTOBER 1901 TELEVIZIJSKI St,. pBlVIACIJE 10. OKTOBER 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 10. OKTOBER 1991 10. OKTOBER 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 10. OKTOBER 1991 MALI OGLASI ~ INFORMi OGLASI - INFORMACIJE 10. OKTOBER 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 10. OKTOBER 1991 NOČNE CVETKE • Da bi se rešili glasnega razgrajača, so v ponedeljek, 30. septembra zvečer pokli- cali iz bifeja kina Metropol v Celju. Policisti so se po- tem srečali z nadelanim Stanetom P. iz Drapšinove in ga umirili, nesrečna to- čajka pa je bila spet srečna. Stanko bo šel k sodniku za prekrške. • Ženska domišljija za- res nima meja. Ko seje Mir- ko Ž. s Hudinje v ponede- ljek zvečer vrnil domov, ga je preljuba ženička priča- kala s pilico za nohte v ro- kah. Tako oborožena se je spravila nad reveža in ga vsega popraskala. Pohcisti so oba napotili na zasebno tožbo na sodišče. • Z žlahto so včasih križi in težave. Z obiskom svoje- ga sorodnika ni bila prav nič zadovoljna Mateja T. z Milčinskega uhce, saj je stric v torek zvečer pri njej grdo razgrajal. Mateja je pokhcala policijo, striček Jure I. pa jo bo mahnil k sodniku za prekrške. • Srečka z Bezenškove v torek zvečer ni bila sreč- na. Njen možek Edi Š. seje z udarci spravil nad njo, nič bolje pa se ni godilo tudi njunim otrokom. Ko je mož in atek opazil, da je ženka pokliccda na pohcijsko po- stajo, se je urno spravil na varno. V odsotnosti nepri- jaznega atija so policisti na- pisaU predlog za obisk pri sodniku za prekrške. • V soboto zvečer je na policijo pokhcal ata Jože O. iz Ulice frankolovskih žr- tev, ki je imel neprijetno nujo, saj je moral prijaviti lastnega sina. Sin Ajidrej je namreč pred vhodom v sta- novanjski blok grdo bentil in razbijal steklo na vratih. Ko so na kraj dogodka pri- speli policisti, se jim je An- drej upiral in jim grozil, a se je na koncu le umiril, saj mu ni preostalo druge- ga. Fanta so možje postave najprej odpeljali v bolnišni- co, kjer so mu obvezali po- škodovano roko, naslednja postaja pa je bila poUcijska alko-treznilnica. Seveda bo šel vročekrvnež še k sodni- ku za prekrške in na so- dišče. M. A. Padel S Stebra v ponedeljek, 30. septembra dopoldne se je pri delu težko po- škodoval Marko Jevšnik iz Laz pri Velenju. Tega dne je barval steber dalj- novoda v kraju Beli potok pri Frankolovem. Ko se je prestav- ljal po stebru navzdol, se mu je naenkrat odpel varnostni pas in je padel z višine enajstih metrov. Nevarne Igračke Minuli četrtek so celjski polici- sti zasegli učencu 8. razreda ene od celjskih osnovnih šol kar 41 električnih vžigalnikov za aktivi- ranje eksploziva ter vložek za dimno bombo. Vse te nevarne predmete je fant prodajal svojim sošolcem. Vžigalnike in vložek je našel v neposredni bližini vojaš- nice na Mariborski cesti v Celju. Pištola se je sprožila Minulo nedeljo je B. M. iz Mi- klavža na parkirišču v Vrunčevi ulici v Celju prestavljal pištolo, ki jo je nosil izza pasu. Ko jo je hotel spraviti v suknjič, se je orožje sprožilo, krogla pa je zade- la M. A. iz Celja, ki so jo, lažje poškodovano, odpeljali v celjsko bolnišnico. strela udarila v hišo v sredo opoldne, v času nevih- te, je strela udarila v stanovanj- sko hišo, last Alojza Ribiča iz Ta- bora pri Žalcu. Nastala je škoda v višini poldrugega milijona di- narjev. M. A. Zanemarjeno poznavanje promet; $ole pogrešajo občinsko tekmovanje Na nekaterih celjskih osnovnih šolah, kjer je bila prometna vzgoja otrok dokaj uveljavljena, v zadnjem času ugotavljajo, da nimajo več pra- ve spodbude na občinski ravni. Po- grešajo strokovno pomoč, ki so je bili mentorji prometnih krožkov de- ležni pred leti, še najbolj pa jih moti, da je odpadlo občinsko tekmovanje otrok v poznavanju prometa, ki ga že preteklo šolsko leto niso več or- ganizirali. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Celje se deloma strinjajo s pripom- bami iz šol, opravičujejo pa jih z ob-1 jektivnimi težavami. j V letu 1989/90 je Svet dobil 10 j tisoč dinarjev nepovratnih sredstevi Zavarovalne skupnosti Triglav za različne preventivne akcije v vrtcih j in šolah. Iz tega denarja so lani ku-< pili tisoč rumenih rutic za vrtce, kresničke ter nekaj propagandnega gradiva, skoraj polovico denarja pa je Svet porabil za organizacijo ob- činskega tekmovanja Kaj veš o pro- metu. Ocenili so, da so stroški tek- movanja previsoki, da bi ga bilo smiselno organizirati tudi v prihod- nje, pač pa naj bi Svet namesto tega raje vodil druge akcije. Tako še ved- no ostaja preventivna akcija ob pr- vem šolskem dnevu, akcija Bre- zhibno vozilo je varno vozilo in Te- den varnosti otrok v prometu. Svet zagotavlja, da se lahko mentorji krožkov na šolah še vedno obrnejo k njim po pomoč, poleg tega pa je vsaka avto šola v okviru ZSAM in AMD Šlander zadolžena za eno iz- med osnovnih šol, ki lahko zahteva njihovo strokovno pomoč. Kakšnih podrobnejših ^ dela pa letos v okviru Sveta ^ ventivo v Celju niso naredili ne vedo, kakšen bo njihov p v okviru novega zakona o vj v prometu. Po tezah zakona bil svet organ skupščine, kari ni, da bi bil temu ustrezno fj ran. Dokler problem ne bo j sko rešen, bo delo sveta ot( njegova zakonska opredelit^ pomeni tudi upanje za šole, sodelovanje spet takšno ko^ V tednu varnosti otrok in mladine Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu R Slo- venije je tudi letos pripravil akcijo Teden prometne var- nosti. Letošnja vodilna tema akcije z naslovom »Življenje je v vaših rokah« je namenje- na varnosti otrok v avtomo- bilu, zato so v Svetu pripra- vili posebno gradivo, ki vse- buje brošuro, nalepko in obešanko. Staršem bo do- stopno v vrtcih, nižjih razre- dih osemletke, v otroških di- spanzerjih in še kje. Druga tema v letošnjem Tednu pro- metne varnosti pa je varnost voznikov traktorjev, saj šte- vilo tovrstnih nezgod skoko- vito narašča. Kaj bi v tem tednu lahko še storili za varnost otrok in mladine, je bila tema pogo- vora, ki ga je sklical celjski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tako so minuli petek v program ak- tivnosti vključili že stalno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo« s pregledi dvo- koles, s katerimi se naši otro- ci vozijo v šolo. Ta akcija po- teka na nekaterih celjskih osnovnih šolah. Združenje šoferjev in avtomehanikov in AMD Šlander bosta orga- nizirala brezplačne preven- tivne tehnične preglede mo- tornih vozil za varno zimsko vožnjo. Včeraj so bili v obči- nah na Celjskem sprejemi delegacij otrok pri županih in otroci so lahko ob tej pri- ložnosti povedali, katere na- pake in nepravilnosti opaža- jo na poti v šolo. V Tednu prometne varnosti so poskr- beli tudi za urejeno promet- no signalizacijo, celjski Svet pa se zavzema tudi za oživi- tev prometne službe na os- novnih šolah. TC, MA Zagrebčani - begunci brez statusa Po podatkih celjske Uprave za notra- nje zadeve je bilo na našem območju v ponedeljek prijavljenih 1223 hrvaških beguncev, od tega jih je samo v zadnjem tednu k nam pribežalo 625. Največ jih je minuli teden pribežalo v Celje, 269, in v Rogaško Slatino, 292. V zadnjih dneh je največ beguncev iz Zagreba in okoli- ce. Ker po merilih hrvaške vlade, to uradno še ni krizno območje, bi morali vse te begunce vrniti... V celjsko občino jih je minuli teden iz Zagreba pribežalo 50, iz Zadra 35, iz Ši- ška 25 in iz Pakraca 20. Tudi med begun- ci v Rogaški Slatini prevladujejo Za- grebčani, ki jih je kar 104, iz Siska jih je 61, iz Vinkovcev 23, iz Osijeka in Vuko- varja 10. ter iz Petrinje 9. Na območju občine Šmarje pri Jelšah oziroma v gaški Slatini je zdaj 485 beguncev, v on čini Celje jih je 452, v velenjski občinij je 211, v ostalih občinah pa jih je prec manj. Na celjskem Rdečem križu, kamor samo prejšnji ponedeljek pribežalo i beguncev iz Zagreba, pravijo, da boc begunce zadržali, dokler ne dobijo iz Zi greba potrditve, da je tudi to krizno d močje. Sicer pa je zbirni center v Cel] že poln, zato pripravljajo novo lokact za morebitne begunce. Za tiste, ki nini jo statusa begunca, pa je celjski Rde I križ omogočil bivanje v zdravihšču n Dobrni in v hotelu v Preboldu po mn go nižjih cenah, kakršne sicer veljajo; običajne goste. Z. S., M..: Nezgoda brez hujših posiedic Nezgoda, ki se je na srečo končala z lažjimi telesninii poškod- bami, se je pripetila minuh ponedeljek popoldne na Železarski ulici v Štorah. Mladoletni voznik motornega kolesa, Peter Ž. iz Šentjurja, je zapeljal na desnem ovinku na levo stran vozišča, v tem času pa mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil. Voznik v avtomobilu je poskušal trčenje preprečiti, a mu ni uspelo. Foto: EDO EINSPIELER PROMETNE NEZGODE Trčenje v križišču Na nasprotni pas v nezgodi, ki se je pripetila v torek, 1. oktobra popoldne v Ljubečni je bila ena oseba hu- do telesno poškodovana. Mehmet Duga (21) iz Ljubečne je vozil kolo po Teharski cesti na Ljubečni iz smeri Bukovžlaka proti Kocbekovi ulici. V križišču je zavijal v levo, v trenutku, ko je po Kocbekovi, iz smeri Žepine, pripeljal voznik osebnega avto- mobila Franc Gregorn (53) iz Klane. Vozili sta v križišču trčili, pri tem pa se je hudo poškodoval kolesar. V sredo, 2. oktobra dopoldne se je pripetila nezgoda v Lopati, izven naselja, na cesti, rezervi- rani za promet z motornimi vo- zili. Dva udeleženca sta bila hu- do telesno poškodovana, na vo- zilih pa je nastala škoda za oko- li 300 tisoč dinarjev. Po cesti, rezervirani za promet z motornimi vozili, je iz Arje vasi proti Celju vozil osebni avto s prikolico voznik Ervin Simon- čič (28) iz Celja. V kraju Lopata ga je pričelo zanašati, tako da je zapeljal na nasprotni vozni pas, v trenutku, ko je nasproti pripe- ljal voznik tovornjaka Darko Fir- bas (30) iz Maribora. Prišlo je do trčenja, v katerem se je tovornjak prevrnil na levi bok. Pri tem sta bila hudo telesno poškodovana voznik tovornjaka in njegova so- potnica Branka Topič (18) iz Ma- ribora. s traktorjem v jarek Na lokalni cesti Dramlje- -Spodnje Slemene se je v sredo, 2. oktobra popoldne zgodila ne- sreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ma- terialna škoda pa znaša okoli 50 tisoč dinarjev. Iz smeri Dramelj je proti Spod- njim Slemenom vozil kmetijski traktor voznik Alojz Planine (31) iz Spodnjih Slemen. Ko je po ma- kadamski cesti pripeljal v blagi levi ovinek, je zapeljal v desno, izven vozišča in nato v jarek. Traktor seje pri tem večkrat pre- vrnil, tako da je voznika vrglo iz traktorske kabine. Nezgoda pri preliltevanju v sredo, 2. oktobra dopoldne se je pripetila nezgoda v kraju Loke pri Vranskem, v kateri je bila ena oseba hudo telesno po- škodovana. Mihael Učakar (54) iz Špitaliča pri Kamniku je vozil osebni avto iz smeri Motnika proti Ločici pri Vranskem. V kraju Loke je dohi- tel voznika motornega kolesa, Ivana Mastnaka (62) iz Štor in ga začel prehitevati. V času prehite- vanja ga je z desnim stebrom strehe zadel tako, da je motorist padel po vozišču in obležal s hu- dimi poškodbami. Trčenje na tirih v četrtek, 3. oktobra popoldne se je pripetila nezgoda v Šmarju pri Jelšah, na cestno-železni- škem prehodu. Pri tem je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, materialna škoda pa znaša okoli 800 tisoč dinarjev. Iz smeri osnovne šole je proti magistralni cesti vozil osebni av- to voznik Adolf Marš (49) iz Šmarja. Ko je pripeljal do neza- varovanega prehoda čez železni- ško progo, je nanj zapeljal v tre- nutku, ko je iz smeri Stranja pri- peljal potniški vlak. Strojevodja je voznika in delavce ob progi opozarjal z zvočnimi signali. Kljub temu je prišlo do trčer\ja, v katerem je bil voznik osebnega avtomobila hudo telesno poško- dovan. Materialna škoda je na- stala na avtomobilu, vlaku in na elementih za spuščanje zapornic, ki so jih delavci ŽG v tem času postavljali. Zapeljal na bankino v četrtek, 3. oktobra zvečer se je pripetila nezgoda v Dram- Ijah, pri tem je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Voznik osebnega avtomobila, Bogdan Ulbing (25) iz Laz pri Dramljah, je zapeljal v blagi des- ni ovinek, pri tem ga je zaneslo na levo stran ceste in v bankino, od tam pa je vozil po travniku še 14 metrov. Na končuje trčil v ka- pelico, kjer ga je vrglo iz vozila.. Pes pred motorno kolo v petek, 4. oktobra zvečer, se je pripetila nezgoda na podalj- šku Grevenbrojske ulice v Ce- lju. Ena oseba je bila hudo teles- no poškodovana. Peter Thaber (38) iz Celja je ho- dil po desni strani lokalne ceste iz Dobrove proti Celju. Ob svoji levi strani je vodil nezavarovane- ga psa. V bližini podvoza je za njim pripeljal voznik motornega kolesa Stanislav Markovič (36) iz Celja. Ko je motorist hotel pešca obvoziti, je nenadoma pred mo- torno kolo skočil pes. B Markovič je ljub zavira™ zadel in padel po vozišč« pri tem hudo telesno M doval. fl Pet poškodovanH Nezgoda, v kateri so ■ osebe hudo telesno poškoJ ne in dve lažje, na vozilih nastala škoda za okoli 6511 dinarjev, se je zgodila v bi žepine v soboto 5. oktobra. Voznik osebnega avtom« Želj ko Mavric (36) iz Radei je vozil po cesti, rezerviraj promet z motornimi vozil smeri Celja proti Dramljam ven naselja Žepina, kjer je takrat gosta megla, je zapeli' levo stran vozišča, v trenutki je iz nasprotne smeri priP voznik osebnega avtom* Vinko Gorenjak (47) iz Spo'' Prelog. Prišlo je do silovite^ čenja, v katerem so se hudo« no poškodovali voznik Mavj" njegova sopotnica Lilijana"* (29) iz Murske Sobote ter vo> Gorenjak. Ko sta bUi obe poškodoj vozili na cesti, je iz smeri' melj pripeljal voznik oseW avtomobila Alojz Obreht Cj Kozjaka nad Pesnico. Ta n)i^ vozila pravočasno ustavita _ je trčil v poškodovani Ma^J" avtomobil. V tem trčenju J" lažje poškodovala voznik O j in ryegova sopotnica MariJj golič (47) iz Kozjaka.