einski__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421 -1 /72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 20. II. 1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 3 SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE OBČINSKA KONFERENCA DOMŽALE IN ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE OBČINSKA KONFERENCA DOMŽALE VABITA na problemsko konferenco o varstvu okolja v občini Domžale, ki bo v sredo, 25. februarja 1987, ob 17. uri v domu družbene samozaščite v Ihanu. Upamo, da se boste problemske konference udeležili vsi, ki vam ni vseeno v kakšnem okolju živite in boste živeli jutri. Obenem vas obveščamo da bo v sredo, 25. februarja 1987 ob 8. do 17. ure možen ogled Centralne čistilne naprave. V ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 1987 je potekala programska seja Občinskega komiteja ZKS Domžale, ki je bila obenem tudi volilna, saj so člani komiteja z nadomestnimi volitvami izvolili dva nova člana komiteja, člana Predsedstva OK ZKS in sekretarja OK ZKS Domžale. Uvodni del seje je bil namenjen oceni dela v preteklem obdobju. Člani komiteja so kritično ocenili svoje delo in povezanost z osnovnimi organizacijami ZZ. Menili so, da bo potrebno bistveno izboljšati aktivnost, še zlasti zaradi tega, ker je to čas prenove Zveze komunistov in trenutek, ko bo potrebno udejaniti vse, kar so se komunisti dogovorili na svojih kongresih. Za delo Občinskega komiteja ZK Domžale v zadnjem obdobju so ugotovili, da je bilo preveč fo-rumsko, da številni komunisti, ki so jim bile zaupane dolžnosti, svojega dela niso opravili zadovoljivo in da prav zaradi tega novo vodstvo in komite čaka veliko delo. Člani komiteja so začrtali tudi program dela do junija 1987 ter sprejeli finančno poročilo za leto 1986 in načrt za leto 1987. Sprejeli so tudi sklep, da se Centralnemu komiteju ZK Slovenije predlaga, da večkrat letno zniža članarino ter jo s tem prilagaja inflacijskim tokovom. Prav tako so sklenili, da bodo v aprilu organizirali srečanje vseh komunistov občine, srečanje pa posvetili 50-letnici prihoda Josipa Broza Tita na čelu Komunistične partije Jugoslavije in 50-letnici ustanovitve KP Slovenije na Čebinah. Z nadomestnimi volitvami so člani Komiteja izvolili za novega sekretarja OK ZKS Domžale tov. SIMONA ĐURETIĆA, profesorja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, člana OO ZKS Srednje kovinarske in usnjarsko-galanterijske šole Domžale. Član Predsedstva OK ZKS Domžale je postal papirničar tov. MIRAN CERAR, član OO ZKS Papirnice Količevo, TOZD Bistrakarton. Nova člana Občinskega komiteja ZKS Domžale pa sta postala tov. IGOR LIPOVŠEK-LENASI, profesor geografije in sociologije, član OO ZKS Srednje kovinarske in usnjarsko-galanterijske šole Domžale in tov. STANE ORA-ŽEM, dipl. inženir strojništva, član OO ZKS Papirnica, TOZD Kartonka. ZOC Programska seja Občinskega komiteja zveze komunistov Domžale Novi sekretar OK ZKS Domžale tov. Simon Đuretić Domžalski komunisti na letni programski konferenci Razmišljanje: Bomo uničili sami sebe? V našem razvoju smo se znašli na razpotju. Na eni strani stojita vztrajnost starega, preživelega načina proizvajanja, zastarela tehnologija z neustrezno strukturo proizvodnje, na drugi strani pa lahko vsi opazujemo do skrajnosti ogroženo okolje, komaj obvladljivo situacijo vse večje prevlade nevarnih snovi v okolju, ki lahko že čez uro privedejo do katastrofalnih posledic. Ob tem pa se kot družba nahajamo kot kriva, ki še dodatno onemogoča hitrejšo in učinkovitejšo akcijo. Zastarela tehnologija je velik krivec za skoraj uničeno in mrtvo okolje, v tem trenutku pa denarja za nove pridobitve in čistilne aparature primanjkuje. Tudi zakonsko nismo imeli dolgo vrsto let urejenega varovanja narave, (primer onesnaženja Save, Velike Krupe) tako ob novih tovarnah nismo poskrbeli tudi za varovanje zraka, za industrijske odplake nevarnih snovi. Toda smer razvoja je treba, ne glede na težavnost trenutka počasi spremeniti. V celi Sloveniji bomo v teh mesecih pripravljali problemske konference, ki so se pokazale kot uspešni razreševalci mnogih perečih in nakopičenih problemov, zato lahko upamo, da se bomo uspešno dogovorili o sanaciji in postavili jasne zahteve pred najhujše onesnaževalce. Človek se je začel še bolj zavedati, kako ogrožena je njegova prihodnost in kaj bo zapustil svojim potomcem. Odgovornosti se ne moremo več izogniti, čakati, da nas bo rešil čudež in množica obljub in besed, pa ni več mogoče. Začeli smo načrtno raziskovati svoje okolje in poiskali izvire ogrožanja, do največjih onesnaževalcev smo postali nestrpni in zahteve po časovnih rokih in natančnih načrtih sanacije so glasne, javne. Do upravnih, inšpekcijskih in strokovnih služb smo postavili ostre zahteve, da morajo delati učinkoviteje in izboljšati svoje delo, četudi je res, da hitrih rezultatov ni mogoče pričakovati. Bodo pa morale biti bolj odločne, vztrajne in pogumne pri svojem delu in imeti pred očmi našo skupno prihodnost, ne pa ozkih, trenutnih ciljev in bojazni za finančno preobremenjenost DO. Kajti malo kje v Evropi tako malo vlagajo za varstvo okolja in se obnašajo tako milo do tovarn in ostalih onesnaževalcev. S tem sami sebi kopljemo grob, v katerega bomo padli. Toda velikokrat se tudi sami obnašamo dvolično: kot krajani smo ogorčeni in kritični, na svojo delovno organizacijo (ki je menda tudi osnaževalec), pa gledamo prizanesljiveje »realno«, saj so nam »finančniki« prikazali visoko ceno, morda celo omenili OD in ... molk, sprenevedanje, skomigovanje z rameni. Gozdovi tiho umirajo (nad 50 %), nekoč bistveno čiste reke postajajo odtočni kanali, v katerih namesto rib plavajo težke in lahke kovine, kemične spojine, koncentrati... Nevarne odpadke vsi odlagajo kar za sosedne vogale, razne jame in brezna, seveda brez vsake zaščite. Onesnaženost zraka (s S02, dimom, prahom) je v večini slovenskih mest, ki ležijo v dolinah in kotlinah, visoko nad dovoljenimi svetovnimi merili. Zdravniki ogorčeni opozarjajo na velik porast obolenj dihal prebivalstva iz najbolj ogroženih krajev. Črpališča pitne vode so vse bolj izpostavljena negativnim vplivom, med njimi rastejo kemične in druge tovarne, polja so škropljena z snovmi, ki prodirajo do podtalnice. Tudi v Domžalah nam težkih problemov ne manjka. Sanirati je treba najhujšega onesnaževalca (farmo prašičev v Ihanu), Kamniška Bistrica je ena najbolj onesnaženih slovenskih rek, zrak, ki ga vdihavamo pa tudi ni najčistejši. Tu je treba opozoriti na veliko škodo, ki jo zraku povzročajo številna individualna kurišča, saj smo glede na povprečno koncentracijo dima v zraku na relativno visoken 14. mestu, pred leti (1983/84) pa smo bili celo na 4. mestu. Vse bolj nas žuli kam z odpadki in kam shranjevati nevarne odpadke, ki jih tudi naše tovarne ne ustvarijo tako malo. Kako ohraniti »čistost« mengeškega polja, ki je glavni izvir naše pitne vode? Tudi naše tovarne so opremljene s tehnološko zastarelo opremo, ki požira ogromne količine energije. Prav problem reševanja energetskega primanjkljaja je eden najhujših v republiki. Kako racionalizirati porabo, za katere nove investicije se odločiti (hidrocentrale na Savi, Muri, nove nuklearke), kako pridobljene energije usmeriti v oblike, ki za okolje ne bodo našli odgovore na vsa vprašanja, se bomo odločili tako, da bo človeški rod živel še v naprej zdravem in čistem okolju? Glede na zavzetost vseh, ki sodelujejo pri pripravi problemske konference, upamo da bomo lahko kmalu ugotavljali, da smo naredili korake dalje. Razveseljivo je tudi, da na problem onesnaževanja okolja ne gledamo ozko lokalno, o čemer pričata strokovni posvetovanji o energetiki in o čiščenju odpadnih voda, ki bosta v Domžalah. O tem, kaj smo že naredili, govori človek, ki so ga pripravili v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti, seveda pa številne naloge, ki si jih bomo zadali zahtevajo težko in zavzeto ter zlasti odgovorno delovanje. zoc V zadnjem februarskem tednu, v času od 23. — 25. 2. 1987, bodo potekale v občini Domžale živahne aktivnosti s področja varstva okolja. Tako bo 23. 2. 2987 ob 8.30 v prostorih nove kino dvorane v pOtSks! StrokOv:":: pOSvši s pGGroCja čiščenja odpadnih vod in dispozicije odpadkov. Teme posveta bodo zelo zanimive, podajali pa jih bodo tako predstavniki strokovnih institucij (Inštitut Jožef Štefan, Inštitut Boris Kidrič, Biotehnična fakulteta), Zveze vodnih skupnosti SLovenije, upravljalci čistilnih naprav (Domžale-Kamnik, Kranj, Žalec, Skofja Loka, Ptuj), farme Ihan kot tudi projektantski inženiring firm (Smelt, Planum TOZD Gea Projekt Ljubljana, Kanalizacija Ljubljana, Projekt Maribor). Na tem posvetu bo govora o namerah za zaščito reke Save, zaščiti vodnih virov v SR Sloveniji, sanacijskem programu vod iz farme Ihan, problematiki težkih kovin v odpadnih vodah, dispoziciji blata iz čistilnih naprav in gnojevke na poljedelske površine; izkušnje ob projektiranju, izvedbi in obratovanju čistilnih naprav, strategiji reševanja problematike posebnih odpadkov v SR Sloveniji in v ljubljanski regiji; regionalnem pristopu reševanja komunalnih odpadkov in projektu kompostarne Domžale. Dne 24. 2.1987 bo prav tako ob 8.30 strokovni posvet s področja energetike, na katerem bo govora o energetski bilanci SR Slovenije za leto 1987 z orisom projekcije razvoja energetike v SRS do leta 2000; o problematiki delovanja energetskih skupnosti v Sloveniji; problemih racionalizacije porabe električne energije v SR Sloveniji; o gradnji verige savskih elektrarn, predstavljena bo nova delovna organizacija Industrijska energetika v Domžalah (ustanovil jo je Inštitut Jožef Štefan); govora bo o toplifikaciji in možnosti plinifikacije Domžal in Kamnika ter o perspektivnem razvoju plinarne INA Plin Trzin; predstavljene bodo izkušnje pri toplifikaciji in plinifikaciji mesta Ravne; prikazani bodo ključni problemi daljinskega ogrevanja v Ljubljani, razprava pa bo potekala tudi o varstvu zraka in možnostih uporabe predizoliranih cevi za toplifikacijo. Tudi na tem posvetu bodo sodelovali renomirani strokovnjaki s področja energetike, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki Republiškega komiteja za energetiko ter Republiške energetske skupnosti Slovenije. V sredo 25.2.1987 bo odprti dan za vse občane, delovne ljudi in šole na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, kar pomeni, da bo možno na licu mesta iz prve roke dobiti vpogled v delovanje ene največjih komunalno-čistilnih naprav v Sloveniji in celo Jugoslaviji. V sredo, 25. februarja ob 11. uri bo v prostorih restavracije Slamnik srečanje in pogovor s predstavniki ZELENIH STRAŽ, ki delujejo v okviru dejavnosti osnovnih šol. Srečanje pripravljata skupaj OK SZDL Domžale. Prav tako bo OK SZDL Domžale zagotovila prevoz do čistilne naprave za vse osnovne šole, ki se bodo odločile za njen ogled. Istega dne popoldan ob 17. uri pa bo v prostorih Kulturnega doma Ihan problemska konferenca o varstvu okolja v občini Domžale. Koncept poteka konference je takšen, da bodo po uvodni predstavitvi te problematike v občini Domžale (osnovno gradivo za razpravo bodo prejeli udeleženci problemske konference — delovne organizacije, KS, DPO, ji že 10 dni pred samo konferenco s strani pripravljalca osnovnega gradiva, podali svoje poglede in stališča predstavniki delovnih organizacij LEK Mengeš, Papirnica Količevo, Helios Domžale. Inštitut Jožef Štefan Ljubljana (za področje reaktorja v Podgorici), Agroemona — TOZD Prašičerija Ihan, Komunalno podjetje Domžale — TOZD Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik ter predstavnik v Društvu za varstvo okolja Domžale-Kamnik, Ribiške družine Bistrica iz Občinske konference zveze socialistične mladine Domžale. Pričakujemo udeležbo na sami problemski konferenci ter živahno razpravo. Ob vseh teh živahnih aktivnostih naj podamo še nekaj misli — ugotovitev oz. predlogov. Nesporno lahko ugotovimo, da je področje občine Domžale zaradi industrijske moči zelo močno izpostavljeno vplivom onesnaževanja okolja, kar je posebno problematično, ker velik del občine leži na področju domžalsko-mengeškega polja. Tukaj je rezervat podtalne vode republiškega pomena. Delovni ljudje, občani in združeno delo v občinah Domžale in Kamnik so v preteklih 10 letih vlagali znatno več sredstev v varovanje človekovega okolja kot v drugih sredinah. Rezultat tega je bil regionalni pristop k odvajanju in čiščenju odpadnih vod, ki je kanalizirano od Kamnika do Štude na eni strani in od Mengša, Trzina do Štude na drugi strani. Zgrajeno je bilo precej metrov kanalizacijskega omrežja ter urejeno predčiščenje v delovnih organizacijah. Večina delovnih organizacij je prešla od trdih in tekočih goriv na zemeljski plin, kar pomeni tudi enega od bistvenih elementov varstva zraka. V slovenskih okvirih imamo tudi relativno dobro urejeno odlagališče komunalnih odpadkov. Pripravili smo tudi več rešitev za končno dispozicijo odpadkov — regionalni pristop za širšo ljubljansko regijo in koncept kompostarne za lastne domžalske potrebe. Precej pozornosti smo tudi pos- večali geohidrološkim in kakovostnim raziskavam podtalnice ter sprejemanju varstvenih pasov za številna zajetja v občini. Ključne nerealizirane zadeve s področja varstva okolja so predvsem: čiščenje odpadnih vod farme Ihan, problem ustreznega skladiščenja in dispozicije posebnih odpadkov v DO Helios in DO Lek Mengeš, evidencah in skladiščenju nevarnih snovi po delovnih organizacijah; nismo povsod razrešili predčiščenja tovarniških odpadnih vod; premalo smo naredili v preprečevanju onesnaževanja gozdov in odlaganj na divjih odlagališčih smeti; tudi s problemi hrupa se nismo dovolj ukvarjali, ravno tako pa ni bilo dane dovolj teže izobraževanju občanov in otrok za področje okolja. Družbenopolitična skupnost se zaveda svoje vloge in odgovornosti ter izvaja svoje aktivnosti predvsem preko svojega Komiteja za gradbeništvo, urbanizem, komunalne zadeve ter varstvo okolja, inšpekcijskih služb, Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale, Komunalnega podjetja Domžale in služb za varstvo okolja po delovnih organizacijah. Aktivni dejavniki pa so tudi Svet za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik ter Ribiška družina Bistrica. Podajamo tudi nekatere ključne usmeritve in naloge za naprej; — do leta 1990 je potrebno dokončno razrešiti problematiko farmskih odpadnih vod, s tem da je potrebno v finančno konstrukcijo vključiti v znatni meri sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava, SOZD Emona ter sredstva uporabnikov svinjskega mesa proizvedenega v Ihanu (pretežen delež tega mesa se uporabi iz- ven občine Domžale, ekološki problemi pa so praktično 100% v Domžalah); Čiščenje odpadnih vod farme Ihan prav gotovo sodi v sklop najnujnejših ukrepov za zaščito reke Save — pogovoriti se bo potrebno, kako preprečiti v določenih vremenskih ra7moroh širjenje smradu iz farme Ihan, piščančje farme DO Jata Ihan in Centralne čistilne naprave — tudi delovne organizacije Lek, Papirnica Količevo in Helios morajo v najkrajšem času izdelati sanacijske programe z vidika svojih voda, odpadkov, zraka, hrupa in skladiščenja nevarnih snovi — dokončno je v letu 1987 preprečiti DO »Utok« Kamnik kontaminacijo blata iz čistilne naprave s prekomernimi količinami kroma. ALi mora DO Utok zgraditi in sfi-nancirati deponijo za posebne odpadke ali kvalitetno predčiščenje (kot je v Vrhniki ali v gradnji v Šmartnem pri Litiji) ali pa se izklopiti iz kanalizacijskega sistema! — V letih 1987, 88 se ukineta začasni čistilni napravi Trzin in Mengeš s priklopom ter področij preko kolektorjev na CČN Domžale — Kamnik — ta ukrep pomeni celovito zaščito vodotoka Pšata — cilj vsem nam mora biti, da do leta 1990 spravimo Kamniško Bistrico južno od Domžal iz IV. v II. kakovostni razred, do leta 1995 pa v I. kakovostni razred — večjo pozornost je dajati zadrževanju visokih meteorskih voda ter njihovemu razbremenjevanju — povečati je potrebno kapaciteto Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik ter omogočiti nadaljnji razvoj industrializaciji v občinah Domžale in Kamnik — do leta 1990 je potrebno izgrajevati kanalsko omrežje in čistilno napravo v Prevojah in Lukovici ter začeti z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Moravčah ter dokončati kanalizacijske sisteme v gradnji — izdelati je sanacijske programe za območje varstvenih pasov podtalnice in drugih vodnih virov ter redno spremljati kvaliteto vodnih virov — do konca maja 1987 se je dokončno opredeliti za varianto dispozicije odpadkov (variante: Ljubljana, Domžale, Kamnik) ter pripraviti projekte ozelenitve začasne deponije v Dobu — v okviru posebnih odpadkov se morata DO Lek in DO Helios aktivno vključevati v delo konzorcija za posebne odpadke ljubljanske regije — Inštitut Jožef Štefan mora vsaj 1 krat letno poročati o svojih aktivnostih na območju reaktorja v Podgorici, s tem da se morata Občina Domžale in Energetska skupnost Domžale-Kamnik vseskozi priza- ' devati, da se čimprej uredi na nivoju republike stalno skladišče radioaktivnih odpadkov, da ne bi »začasnost« postala neomejena — čimprej je pristopiti k toplifikaciji Domžal ter izdelati kataster emisije v zraku — pričeti je tudi z meritvami hrupa — še naprej razvijati poizkusni center ob CČN Domžale — Kamnik kot samostojni subjekt oz. v sklopu Razvojnega zavoda Domžale, saj je postal dejansko mesto aplikativnih raziskav — vsako leto naj bi koncem februarja bili tradicionalni dnevi varstva okolja z različnimi strokovnimi posveti, odprtimi dnevi in širšo javno razpravo o problematiki varstva okolja. Kljub večkratnemu kritičnemu odnosu občanov do rezultatov na področju varstva okolja v občini Domžale, menimo, da se v občini Domžale srečujemo s problemi s katerimi se bodo druge sredine tako vsebinsko kot finančno šele soočale čez 5, 10 let. Zavedati se le moramo, da pijemo relativno kvalitetno pitno vodo; da se odplake ne stekajo direktno po kolektorjih v vodotoke (kot je to slučaj z Ljubljano, Mariborom, Celjem in večino slovenskih mest), temveč se odpadne vode podvržejo procesu biološkega čiščenja. Prav tako imamo eno najbolj urejenih odlagališč odpadkov v Sloveniji poleg tega pa je tudi večina delovnih organizacij že prešla na zemeljski plin. Pripravil Anton Preskar \ 4 Srečanje s predstavniki verske skupnosti Konec januarja sta predsednik Skupščine občine Peter Primožič in predsednik Komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri SO Domžale Vinko Kurz-vveil pripravila vsakoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti. Med gosti je bil tudi prof. dr. Franc Perko, doslej naš občan, ki je bil posvečen v beograjskega nadškofa in metropolita. V uvodnih govorih sta tako predsednik SO kot predstavnik verske skupnosti poudarila dobre odnose med samoupravno družbenopolitično skupnostjo in versko skupnostjo ter izrazila željo po enakem sodelovanju tudi v prihodnje. Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi 10. člena Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale in Sprememb in dopolnitev Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 17/80 in 7/84), o b -javlja POZIV za dostavo predlogov za podelitev Plakete občine Domžale in Listine o priznanju PLAKETA OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoia samnijni-auiianb dslsr.2t5.kih cfjp.nsr.v družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je preteklo od prejšnje podelitve praviloma 10 let, vendar ne manj kot 7 let s tem, da se upošteva postopnost pri podeljevanju in-da je v predlogu opisana aktivnost, opravljena po prejetju zadnjega priznanja. LISTINA O PRIZNANJU Listina o priznanji se podeli občanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, skupnostim in društvom za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanja v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah. Predlogi morajo biti obrazloženi v skladu z navedenimi kriteriji (glej zgoraj navedeno zakonodajo). Tako obrazložene predloge pošljite najkasneje do 20. marca 1987 na naslov: Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Predlogov, ki ne bodo vsebovali naslednjih podatkov: priimek in ime predlaganega, rojstnih podatkov, točen naslov predlagatelja in predlaganega, zaposlitve, dosedanja prejeta občinska priznanja, popolno obrazložitev predloga ter za katero priznanje se predlaga ali pa bodo prispeli po 20. marcu 1987, komisija ne bo upoštevala pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob občinskem prazniku — 23. maju 1987. Komisija za odlikovanja tudi obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev odlikovanj SFRJ! Odlikovanja SFRJ so znaki priznanja, ki se podeljujejo za dela ali za dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko: — za večletno delo in rezultate dela na kateremkoli področju družbenega življenja oz. družbene dejavnosti, s katerimi se posameznik ali organizacija posebno izkaže ter s tem doseže zasluge, pomembne za družbeno skupnost — za posamezno družbeno koristno delo večjega pomena, delovni ali drug podvig posameznika ali organizacije, storjen s posebnim naporom, požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo ali hrabrostjo oz. v nevarnosti za zdravje in življenje. Odlikujejo se lahko posamezniki, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote in zavodi oboroženih sil SFRJ in tuji državljani in organizacije. Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi; zato se uporabljajo obrazci OD-L (Obrazec DZS 0,18). Obrazce dobite v vseh prodajalnah Državne založbe Sloven'Je KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Skupščine občine Domžale Ob sprejemu predstavnikom verskih skupnosti se je novemu Beograjskemu nadškofu Francetu Perku obrnil tudi predsednik Sob Peter Pnmozič Ob sprejemu predstavnikov verskih skupnosti Albin Klemene -sedemdesetletnik V teh dneh praznuje življenjski jubilej družbenopolitični delavec Albin Klemene, ugledni bančni delavec, nekdanji domžalski župan, v zadnjem obdobju pa nepogrešljivi dejavnik v pestrem delu Krajevne skupnosti Radomlje. Ob življenjskem jubileju so Albinu Klemencu pripravili sprejem, na katerem je spregovoril predsednik skupščine Peter Primožič. Tovariš Albin je v našo občino vključen že več kot 35 let, bistveno je vplival na njen razvoj in ga tudi neposredno usmerjal in vodil. S svojim občutkom partizana je ločeval pozitivno od negativnega. Nikoli ni sprejemal in se ni sprijaznil z obstoječim, s stagnacijo, znal je združiti materialne, kadrovske, organizacijske in druge potenciale za napredek krajevne skupnosti, občine pa tudi širše družbenopolitične skupnosti. Kot direktor banke je odločno vplival na razvoj gospodarstva in tudi infrastrukture občine, Domžalska banka je bila že od začetka pojem manjše, a trdne banke, katere samostojnost je bila ljubosumno čuvana. V dokaj prelomnem času, ko je bil naselitveni porast občine najhitrejši, pa so se zaradi tega odpirali številni drugi problemi — šolstvo, otroško varstvo, stanovanjska in komunalna gradnja, ceste itd., je bil tovariš Albin predsednik Skupščine občine Domžale, to je v obdobju 1969—1974. Leto 1974 je bilo zadnje leto odborniškega sistema. Tovariš Klemene je tedaj združeval funkcijo profesionalnega direktorja banke in neprofesionalnega predsednika skupščine. Obremenitev je bila velika že z rednimi nalogami, dodatne obremenitve pa so pomenile še težave in razčiščevanja v družbenopolitičnem vrhu občine. Vendar je v navedenem obdobju občina sorazmerno uspešno nadoknadila zaostanek na področ- ju šolstva in otroškega varstva pa tudi komunale, zelo hitro je napredovala tudi v industrijskem razvoju. Tedaj so bila odprta gradbišča oz. položeni temeljni kamni za osnovne šole Josip Broz Tito, Šlan-drove brigade, Matije Blejca Mengeš. Prav tako je že legendaren začetek in tudi izvedba gradnje moravske ceste. Cesta je šla v gradnjo, čeprav so bili znani le viri za sredstva. Vendar so bili ti projekti izvedeni v roku, kakovostno in investicije pokrite v dogovorjenih virih — višini in rokih. Tu je bil osebni prispevek tovariša Klemenca največji. V tem obdobju so bila izvajana tudi številna dela na področju vodovodne oskrbe in grajen kolektor Kamnik—Domžale. Tudi gospodarske organizacije so v tem obdobju izvedle številne širitve kot na primer Papirnica, To-sama, Helios, Lek, Toko itd. Pri vseh teh je bil gonilna sila tovariš Klemene kot bančni delavec in župan. Velik je njegov osebni prispevek tudi pri razvoju krajevne skupnosti Radomlje. Tu je bila zgrajena prva nova osemletka v občini in uveden tudi prvi samoprispevek. Sam je v mnogočem prispeval k današnji podobi centra Radomelj in komunalni ureditvi krajevne skupnosti. Znal je poiskati vire v bližnjih delovnih organizacijah, čeprav takrat taki načini niso bili opredeljeni z ustavo, zakonom o združenem delu in resolucijami. Kot družbenopolitični delavec in občan je ves čas svojega dela in delovanja bil uspešen nasprotnik za tiste, ki se z njim niso strinjali. Vendar je še danes tak kot je bil nekdaj; osebno pošten, dosleden in usmerjen v boljše, naprednejše. Ob jubileju mu čestita in izreka iskrene želje za zdravje in osebno srečo tudi uredništvo Občinskega poročevalca. M. Brojan PREGLED PRAZNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE: Kdaj praznujemo? 1. Blagovica 8. julij napad okupatorja na Blagovico 2. Češnjice 3. Domžale 14. september ustanovitev obč. odbora OF Domžale na Krumperku 4. Dob 7. avgust boj Kamniškega bataljona v ** gozdu Hrastje z okupatorjem 5. Dragomelj- 16. oktober obletnica smrti narodne Pšata heroine Rezke Dragarjeve 6. Homec-Nožice 7. Ihan 24. februar napad na četo Kamniško- zasavskega odreda na Oklem 8. Jarše-Rodica 28. oktober padlo 10 borcev Radomeljske čete na Golčaju 9. Krtina 22. avgust streljanje talcev v Brezju 10. Krašnja 8. julij požig vasi Koreno nad Krašnjo 11. Lukovica 6. avgust prvi napad na Nemce na Bobovniku 12. Mengeš 8. julij prve napisne akcije mengeške skupine 13. Moravče 14. Peče 15. Preserje 27. julij zbor radomeljske skupine v Križkarjevih smrekicah in odhod na oboroženo akcijo 1941 16. Prevoje 24. september napad na partizane, ki so prenočevali na Tomačevem kozolcu 17. Radomlje 27. julij zbor radomeljske skupine v Križkarjevih smrekicah in odhod na oboroženo akcijo 1941 18. Rafolče Tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in mladine na Oklem Srečanje lutkovnih skupin Klubski festival amaterskega filma FKK Mavrica MAREC: 8. marec 22. marec Revija otroških pevskih zborov Revija mladinskih pevskih zborov Srečanje Naša beseda 1987 19. Rova 4. julij požig vasi Dolenje in Kolovec 20. Trojane 6. avgust ustanovitev VI. SNOUB Slavka Šlandra na Šipku večja skupina odšla v partizane začetek vstaje na domžalsko-kamniškem območju izseljene in požgane vasi Zg. in Sp. Prekar, Hrib in Katarija ustanovitev I. odbora OF v Moravski dolini 25. Zlato polje 2. avgust požig zlatopoljskih vasi 21. Trzin 7. julij 22. Vir, Tomo 27. julij Brejca 23. Velika 16. avgust vas-Dešen 24. Vrhpolje-Zalog 8. februar APRIL: Občinska proslava ob obletnici ustanovitve OF in 1. maja Kurirčkova torbica Srečanje pevskih zborov Srečanje naša beseda 1987 Srečanje članov ZK v počastitev 50-let. ustanov. KPS ter 75-letnice roj. B. Kidriča, 50-let. tov. Tita na čelo KPJ MAJ: 16. maj Mladina za SLO in DS Prireditev posvečena občinskemu prazniku in 50-letnice shoda ljudske fronte na Taboru V Domžalah se dobimo (OS ZSS), ZKO Teden upokojencev (Zveza društev upokojencev) Groblje 87 Prireditve ob dnevu mladosti Letalski miting-modra ptica V. revija Obrtniških pevskih zborov Slovenije JUNIJ: 27. junij Dan samoupravljalcev, namenjen tudi obe-ležitvi 30. obletnice 1. kongresa delavskih svetov Udeležba na zboru gorenjskih aktivistov Vlak bratstva in enotnosti 1987 JULIJ: 4. julij 11. julij Dan borca Zaključna prireditev tekmovanja osn. in mladine na tematiko revol. dogodkov delavskega gibanja NOV Tekmovanje enot gasilcev-veteranov Koledar prireditev v letu 1987 V okviru Koordinacijskega odbora za proslave Predsedstva OK SZDL Domžale je bil tudi v letošnjem letu usklajen Koledar prireditev, ki imajo širši družbeni pomen in s katerimi bomo v občini Domžale obeležili najpomembnejše datume in praznike, pomembne tako za našo občino kot za širšo družbo. JANUAR: 6. januar obletnica tragedije na Rudniku (organizira 00 ZZB NOV Domžale) Dan delavcev vzgoj. izobraževanja in znanosti FEBRUAR: 8. februar' Prireditve v počastitev slov. kulturnega praznika (srečanje oktetov) AVGUST Srečanje ljudskih godcev Večer na vasi SEPTEMBER 20. september Obeležitev 45-letnice požiga Zlatega polja z otvoritvijo asf. ceste Tekmovanje članskih gasilskih enot v Dobu Obeležitev 135-letnice rojstva Janka Kersnika OKTOBER Srečanje foto filmskih skupin Prireditve v mesecu požarne varnosti NOVEMBER Komemoracije ob Dnevu mrtvih Prireditev ob Dnevu republike Monodrama 87 DECEMBER Prireditev ob Dnevu JLA (tudi 40 let ZZB) Novoletne prireditve Novoletni koncerti Zaključna športna prireditev za 1987 V teku leta 1987 Otvoritev prizidka OŠ Rad. čete se predvideva Otvoritev objektov Slovenijales še: Otvoritev objekta PKB Trzin Otvoritev vodovoda na Trojici Otvoritev galerije v Domžalah Seja predsedstva OK SZDL Domžale Informiranje Vsebinska zasnova osrednjega glasila v naši občini se dosledno uresničuje, so ugotovili člani Predsedstva OK SZDL Domžale, obenem pa predlagali še nekatere dopolnitve tako vsebinske zasnove, kot osnutka AKTA O USTANOVITVI OBČINSKEGA POROČEVALCA kot tudi sestave časopisnega sveta, ki bo najmanj enkrat letno ocenjeval uresničevanje programske zasnove in uredniške politike. Glede same vsebine pa so člani predsedstva menili, da bi bilo naše glasilo lahko bolj polemično, 'da bi morali več pozornosti nameniti tudi PISMOM BRALCEM, kar pa je seveda odvisno zlasti od bralcev samih, ki se premalo oglašajo. Največ besed je bilo izrečenih v zvezi s še vedno neurejeno dostavo OBČINSKEGA POROČEVALCA, kar bomo skušali čimprej rešiti, tako v dogovoru s PTT TOZD Domžale kot tudi s proučitvijo možnosti naslavljanja vsakega izvoda OBČINSKEGA POROČEVALCA. Sprejet je bil tudi dogovor, da se uredništvo po tehnični plati »modernizira«, saj sedaj poleg pisalnega stroja in svinčnikov nimamo skoraj ničesar. Plenum SZDL ali svet občine Na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Domžale je predsedstvo razpravljalo tudi o morebitnem preimenovanju PLENUMA SZDL v SVET OBČINE. To je bil že doslej organ socialistične zveze, ki ga sestavljajo člani iz vrst ustanoviteljev OF ter predvojnih in medvojnih aktivistov OF, dolgoletni družbenopolitični delavci, aktivisti SZDL ter znani kulturni, znanstveni in javni delavci, ki so prispevali k razvoju SZDL kot množične ljudske in frontne organizacije ter poglabljanju socialistične samoupravne demokracije. Zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z organizacijo tega organa kot SVETA OBČINE ter njegovih pristojnosti se je predsedstvo odločilo, da se pred obravnavo spremenjenih členov, ki o tem organu govorijo v okviru PRAVIL SZDL ■ pridobijo še nekatere konkretne izkušnje iz drugih občin. SKLIC OK SZDL Zaradi sprejemanja nekaterih dokumentov, potrebnih za izhajanje Občinskega poročevalca, se bo v marcu sestala tudi Občinska konferenca SZDL Domžale, ki bo obravnavala tudi informacijo o gospodarskih gibanjih v letu 1986. USNJENI IZDELKI PAVLI DOMŽALE Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam dobra popravila usnjene galanterije. Odprto: vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto od 9. do 12. ure; ponedeljek zaprto. Se priporočam! Usnjeni izdelki PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale Sanacija spomenika NOB Oklo nad Ihanom: Kako ohraniti spomenik tragedije? 24. februarja 1944 se je v zgodnjih urah v zaselku ustavila terenska četa Kamniško-zasavskega odreda, ki je štela okoli 56 oboroženih borcev in okoli 50 neoboro-ženih novincev, ki jih je v naslednji noči nameravala prepeljati čez Savo na Dolenjsko. Četi se je na Oklem pridružilo tudi nekaj članov OK KPS Kamnik in VOS-a. Borci so se nastanili v treh hišah, okoli katerih je bila čistina do bližnjega gozda: v Černičevi hiši, po domače »Pri Tomaž-ku«, v Gostfnčarjevi hiši, po domače »Pri Baležu« in v Orehkovi hiši po domače pri Kramarju. Zaradi izdaje so Nemci proti jutru zaselek obkolili in nekaj pred 8. uro zjutraj začeli napad z ugodnih položajev na vzpetini okoli hiše. Med spopadom z močnejšim sovražnikom je nekaj borcev ostalo v hišah in so od tam do konca streljali na Nemce, večina se jih je poskušalo prebiti proti gozdu za gospodarskimi poslopji ali v smeri proti Kramarjevim silosom, neoboroženi novinci pa so se stisnili v Kramarjev hlev in tam počakali na izid boja. Po poročilu OK KPS Kamnik je padlo na Oklem 57 borcev. Mednje so všteti vsi ranjeni borci in več neoboroženih novincev, ki so jih Nemci pobili in postrelili potem, ko je bil spopad že končan. Po partizanskem poročilu je padlo 10 sovražnikov, 28 borcev pa so Nemci ujeli in jih z naropanim blagom odgnali v Ihan. Hiše z gospodarskimi poslopji so požgali. Padlim borcem, ki so pokopani na grobišču v Ihanu in v domačih krajih, je bil I. 1959 na vzpetini nad Kramarjevim hlevom postavljen spomenik, ruševine požganih domačij pa so se postopoma podrle. Ob temeljih Tomažkove hiše sta zrasla dva vikenda brez ustreznih soglasij, Ba-leževo hišo in hlev so popolnoma zravnali z zemljo, ko si je enota teritorialne obrambe tod postavila taborišče, ostal je le še Kramarjev hlev, temelji hiše in silosi, v katerih je nekaj Časa delala okrožna tehnika. Območje Okla je SO Domžale v I. 1984 razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik v okviru Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale 7/84). Za celotno območje nekdanjega zaselka velja varstveni režim 1. stopnje, ki določa: — varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti, — dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in re-stavriranju spomenika, Delegacija črnogorske organizacije SZDL v Domžalah Republiška konferenca SZDL Slovenije je v začetku februarja povabila v Slovenijo delegacijo RK SZDL Črne gore, ki jo je vodil njen predsednik Ramiz Bambur. Njihova želja je bila, da se v naši občini pogovarjajo o razvoju obrti in malega gospodarstva, saj so, kot so sami povedali, že veliko slišali o številnih uspehih pri razvijanju tega pomembnega področja dejavnosti v naši občini. Petčlansko delegacijo, ki sta jo spremljala tudi podpred-senik RK SZDL Slovenije Jože Štander in član njenega izvršnega odbora Niko Rihtar, sta najprej sprejela predsednik skupščine občine Domžale Peter Primožič in predsednik izvršnega sveta Domžale Milan Marolt. V uvodu jim je predsednik predstavil občino, podpredsednik OK SZDL Domžale Miro Ukmar pa je na kratko orisal delo in aktivnosti socialistične zveze v Domžalah. Delegacija je nato obiskala sedež Obrtnega združenja na Viru in se tam z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci občine in predstavniki Obrtnikov pogovarjala o razvitosti obrti v občini ter o ukrepih in aktivnosti in lahko veliko pomagajo pri njenem hitrejšem razvoju. Predsednik obrtnega združenja Domžale Marjan Smolnikar jim je predstavil glavne značilnosti obrti v občini, razgrnili so jim tudi novi projekt obrtne cone v Trzinu. O vključevanju obrtnikov v politično in družbeno življenje ter o delu Sveta za drobno gospodarstvo pri Občinski konferenci SZDL Domžale je spregovoril njegov predsednik Franc Mušič. Na koncu so navzočim pokazali tudi video film o obrtništvu v občini Domžale, ogledali pa so si tudi razstavo v prostorih obrtnega združenja. Predsednik RK SZDL Črne gore Ramiz Banbur je ocenil, da je bil pogovor nadvse koristen da bodo skušali bogate domžalske izkušnje prenesti tudi v aktivnosti, s katerimi želijo tudi v Črni gori poživiti razvoj obrtništva. Pohvalil je tudi veliko pestrost delovanja socialistične zveze v Domžalah, saj je menil, da je vtis, ki ga je dobil o njenem delu, zares vreden pohvale in priznanja. Delegacija je nato v torek, 2. februarja obiskala obnovljeno rojstno hišo Primoža Trubarja na Rašici, popoldan pa so imeli pogovore na RK SZDL Slovenije. ZOC Ob obisku predsednika RK SZDL Črne gore so na Obrtnem združenju na Viru gostom pripravili obsežno informacijo ne le o naši občini temveč predvsem o organiziranosti obrti v Domžalah — kakršnikoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je na osnovi terenskih ogledov in dokumentacije pripravil izhodišča za sanacijo in prezentacijo spomenika na osnovi katerih je bil izdelan idejni ureditveni načrt sanacije z naslednjimi usmeritvami: 1. spominsko obeležje na vzpetini je možno ohraniti na obstoječi lokaciji ter z ureditvijo okolice poudariti, ali pa prestaviti in vključiti v" avtentični spomenik. Če se ohrani sedanja lokacija, je potrebno urediti oz. obnoviti dostop, ker so sedanje stopnice iz železniških pragov v primerjavi z velikostjo obeležja predimenzionirana in spomenik razvrednotijo. 2. Kramarjev hlev pod obeležjem ima ohranjene vse štiri stene do prvotne višine, zato bi ga bilo mogoče uporabiti kot zavetišče za obiskovalce in kot razstavni prostor. Možne so tri variante prezentacije: — najdražja je rekonstrukcija hleva z namestitvijo dvokapne strehe pokrite z bobrovci, kovanih mrež v okenske odprtine in dvokrilnih vrat. V notranjosti, ki ostaja nespremenjena, bi na več plastificiranih panojih (prostostoječih ali pritrjenih na steno) z besedilom, fotografijami in risbami predstavili zgodovino terenske čete Kamniško-zasavskega odreda, spopad 24. februarja, padle borce in tehniko. Panoji iz melamina (izdeluje Melamin Kočevje) so vodoodporni, ceneni, občasno jih je mogoče tudi zamenjati. — druga varianta zaščite pred padavinami je namestitev ugreznjene strehe, nevidne od zunaj, ki pa je vprašljiva zaradi čiščenja snega in odpadlega listja. — najcenejša varianta je, da ostane objekt brez strehe in, da se nad panoje, pritrjene na zid v notranjosti namestijo leseni nadstreški. V tem primeru bo potrebno bolj pogosto sanirati zidove, saj bi le-te pustili v vseh treh primerih neometene. 3. Kramarjeva hiša je ohranjena le še v višini zidanih temeljev, ki jih je potrebno izluščiti iz nasutja na južni in vzhodni strani, sanirati ohranjene zidove in jih prezentirati kot del spomenika. Južni zid bi bilo mogoče uporabiti kot počivališče z namestitvijo oz. pokritjem z lesom. 4. Prostor med Kramarjevim hlevom in hišo je potrebno deloma tlakovati in pod lipo postaviti leseno počivališče. 5. Pri urejanju prostora za taborenje so bili popolnoma porušeni ostanki Baleževe hiše. Z delno odstranitvijo nasutega materiala bi hišo prezentirali v tlorisu s tlakovanjem, ali pa bi sem prestavili spomenik z vzpetine. 6. Kramarjeve silose je potrebno očistiti, sanirati zidove in obeležiti tehniko. Pred silosi, kjer je po podatkih iz katastrske mape stalo gospodarsko poslopje, bi na zelenici uredili počivališče. 7. V celotno ureditev sodi še ureditev dostopov, poti, brežin in ozelenitev s kostanji, ki bi zaprli pogled proti »črnima vikendoma« zgrajenima ob temeljih Tomažkove hiše, ki pa jo v prezentacijo žal ni več mogoče vključiti. Idejni načrt je bil v obliki manjše razstave posredovan v javno obravnavo v Domžalah in Ihanu, obravnaval pa ga je tudi Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov .NOB in grobiščih borcev v občini Domžale ter odbor Kamniško-zasavskega odreda. Na osnovi razprave je bila sprejeta varianta, da spomenik ostane na sedanji lokaciji ter se uredi po načrtu (obogati z zvezdo) ter da se Kramarjev hlev prekrije z dvokapno streho, (če bodo to dopuščala finančna sredstva). V tem smislu so bili idejni načrti dopolnjeni z izvedbenimi in sanacija se je pričela v letu 1986 s sredstvi občinske in republiške kulturne skupnosti, ki sofinancira spomeniško varstvene akcije na avtentičnih spomenikih NOB, pri čemer je potrebno poudariti, da se kot spomenik obravnava cel požgan zaselek oziroma kraj, kjer je padlo okoli 70 borcev in ne samo spominsko obeležje na vzpetini. V letu 1986 je bila izdelana betonska zvezda okoli obeležja, ki bo po čiščenju, obnovi črk in hidrofobni zaščiti postavljeno nazaj, ter nove stopnice, ki bodo spomladi v letošnjem letu obložene deloma z granitnimi kockami in deloma s pranim betonom bele barve, prav tako kot zvezda. Lesene stopnice iz železniških pragov, ki so jih s prostovoljnim delom naredili borci, smo kljub negodovanju odstranili; da smo storili prav, bo verjetno vidno šele, ko bo dostop in okolica spomenika tudi hortikulturno urejena. V letošnjem letu bomo sanacijo nadaljevali na spodnjem delu spominskega območja, to je na Kramarjevi hiši in hlevu ter silosih po smernicah, ki so navedene zgoraj in. po izvedbenem načrtu. Dela izvaja Merkatortehna iz Ljubljane s kooperanti, financira pa občinska in republiška kulturna skupnost. Akcija bo končana v letošnjem letu ali spomladi leta 1988, seveda odvisno od finančnih sredstev. Za finančno pomoč bomo prosili tudi pri DO Termit Domžale, ki ima nad spomenikom patronat. konservator: Nlka Leben Literatura: Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini. — Domžale, 1979 Boštjan Leskovšek se s slikarstvom ukvarja popolnoma amatersko in se z razstavo v domžalski knjižnici prvič predstavlja javnosti. Pri ploskovnem oblikovanju svojih unikatnih umetniških del se poslužuje različnih tehnik. Sploh je zanj značilno, da skuša sam odkrivati slikarske tehnike, ki mu v danem trenutku ob določeni vsebinski problematiki najbolj ustrezajo. Tako kombinira tuš s sinkolitom, tuš z lepilom, les z gazo, barvo, sinkolitom in dosega zanimive rešitve. Uporabiti zna tudi čisto vsakdanje predmete, kot so časopisni papir, kamen, gaza in jim v svoji sliki dati novo vsebino Nekatere tehnike so se obnesle, nekatere tudi ne, Skratka, ves čas poskuša, eksperimentira in išče nove poti v svojem slikarskem izrazu. Bistvena pri Boštjanu pa je njegova čustvena dojemljivost samega sebe in sveta, v katerem živi. Ker pa se izraža na dokaj abstrakten način, marsikdo ne bo razumel vsebine njegovih si*. In tu nam pomagajo pesmi, ki so sestavni del slik, saj Boštjan sam pravi: »slika je pesem in pesem je slika« Pri nekaterih delih srečamo ljubezen, pri drugih fantastiko in vplive prebranih knjig Kafke A. E. Poea, Gogolja, Sartrea in drugih. Slika nam s'iske sodobnega človeka, V njih se zrcali moderni način življenja z vse- mi manijami in fobijami, ki jih ta prinaša. In če boste hoteli v vsaki sliki najti smisel, se najprej vprašajte, kaj je smisel življenja!? Zanj je umetnost nekaj nevsakdanjega, neu-niformiranega, akademski slikarji pa ne veliko drugačni od obrtnikov, ki delajo za zaslužek. To njegovo prepričanje pa je tudi vzrok, da po ogledu razstave ne moremo enostavno okarakterizirati njegovih del. Toliko različnih tehnik, različne motivike, stilov.... da enostavno ne najdemo rdeče niti. Ali pa. Ves čas sledimo iskanju, uporu proti vsakdanjosti in eksperimentiranju. Mogoče je to šele iskanje samega sebe, iskanje načina, v katerem se bo lahko najbolje izrazil. Alo pa ostal večni iskalec na poti umetnosti. Ruševine Kramerjeve hiše na Oklem. Posnetek je iz januarja leta 1967 Mesto tragedije na Oklem Smeti — zlo sodobne družbe Malo je gospodinjstev, ki v teh dneh ne bi bila soočena s problemom — kam s smetmi. V zimskem času je tega zla sodobne civilizacije že tako ali tako za 300 odstotkov več, kot pa je smeti poleti. Znano je namreč, da se je večina občanov ob bencinskih zagatah oz. zagatah z naftnimi derivati odločila za kurjenje s premogom, odtod tudi tako povečane količine smeti oz. pepela v njih. To dejstvo postavlja pred Komunalno podjetje velike probleme zlasti v zimskem času, saj morajo trikrat večje količine odpeljati v mnogo težjih razmerah. Dostop do smetnjakov, vozičkov in kontejnerjev je praktično onemogočen, od tod pa tudi jeza občanov, ki jim smeti ni bilo mogoče odpeljati. Ko smo se pogovarjali v Komunalnem podjetju Domžale, kjer je organizirana ena od dejavnosti odvoz smeti v TOZD Javna higiena, so nam pritrdili, da je problemov veliko in da je bilo storjenih tudi nekaj napak, ki jim jih občani očitajo. Ob tem pa niso pozabili povedati, da je tudi občanova disciplina vse prej kot zgledna. V smetnjake mečejo vse mogoče, saj celo veliki kovinski kosi (deli avtomobilov in motorjev) niso redkost. Pozimi so smetnjaki polni ponekod žarečega pepela, ki še tli in ga zato polivajo z vodo. Ponoči ali sploh v mrazu ta voda zmrzne in takega smetnjaka se zlepa ne da izprazniti, naj se delavci še tako trudijo, tolčejo z njim ob napravo za praznjenje in podobno. Da bi zadostili vsem potrebam tudi ob eventuelnem novem sneženju in znatnem snegu so v KS Homec — Nožice, Radomlje in drugod določili deponije smeti, kamor naj občani le-te znosijo in od koder bodo v vsakem času zagotovili odvoz, preskrbeli za pluženje, omogočili dostop in podobno. V tistih KS, kjer še niso določili takih mest, naj to store, tako da bodo smeti zagotovo odpeljane tja, kamor sodijo. Ob vsem povedanem je treba pristaviti še tole: Ob odvozu smeti se dogaja marsikaj — mnogokrat so krivi delavci TOZD Javna higiena, (prav je, da v vodstvu o konfliktnih situacijah zvedo) mnogokrat pa so krivi tudi občani sami, ki včasih od delavcev ob smetarskih vozilih zahtevajo celo take stvari, po katerih naj bi posameznikom pospravljali dvorišča, pometali kleti, okrog peči in podobno.. . Kaj naj rečemo ob koncu? Nič drugega kot to, da nam tako enim kot drugim primanjkuje strpnosti, pri izvajalcih mnogokrat tudi pripravljenosti odpeljati tudi tisto, kar ni v smetnjaku, ampak poleg njega. Razumeti pa bi morali tudi, da v takih razmerah delajo smetarji tudi ponoči, tja do polnoči, pa bi jim lahko kakšno napako odpustili. Tiste, da slabo ravnajo z našimi, občanovimi smetnjaki sicer ne, vendar. . . Malo bi bilo treba na obeh straneh storiti, pa bi bila zagata SMETI — ZLO SODOBNE DRUŽBE — mnogo manjša. Smo oboji tega sposobni? M. Brojan ! J Češminov »konc«. Polged z vzhodne strani na mesto, kjer je na desni strani vhod v tovarno Helios, na levi pa danes stoji stavba centra za usmerjeno izobraževanje Te stavbe se še spominjamo, v njej pa je bila Janežičeva—Jožetova gostilna PISMA BRALCEV Prapreče, Praproče ali kako? Zakaj spreminjate ime mojega rodnega kraja? Kar naprej in venomer to počenjate — zakaj? Vam bi bilo všeč, če bi bili enkrat Polde, pa potem France. Ime pa vam je Janez. No vidite, to se dogaja z imenom mojega kraja, ki se imenuje — ZGORNJE PRAPREČE. Pa niso vedno PRAPREČE, so tudi PRAPROČE ali PRAPROVČE. Da so ZGORNJE ni vredno besed; so tudi GORNJE ali GORENJE. Vidite to pa me moti — zelo moti! Zato sem Obvoznica Dragomlja je v času načrtovanja in kasnejše gradnje dvignila veliko prahu, ker ni obšla celotne vasi in je obema periferijama naprtila hrup, da je rešila in obvarovala središče vasi. Bolje je sicer, da manjšina občuti cestni hrup kakor pa večina, bi kdo porekel... Še bolje pa, če ga nihče. . . Sicer pa... No, ta pesek, ki se je hvala Bogu povečini polegel, pa se še vedno občasno kar sunkoma dvigne, tako da zasleplja pogled. Ovinek na meji s sosednjo Podgorico je namreč tako dolg, nevaren in nepregleden, da sploh ni dorasel prometu, ki se brezvestno — glede na preko zdrave mere prekoračeno dovoljeno hitrost — odvija po obvoznici. Po vrhu tega pa nekateri stanovalci ob tem ovinku dobesedno tvegajo, kadar se z avtomobilom napotijo z lastnega dvorišča ha obvoznico oziroma morajo pred seboj poslati oglednike, ali je cesta prosta ali ne, na primer Ložar Vinko, ki niti ogledala nima postavljenega preko ceste in ga menda zaradi narave ovinka ob nje-§5 govi hiši sploh ne more imeti. Vsaj [:•:• ob cesti ne. Zategadelj bi bilo nujno potrebna interna cesta, s katere bi človek mirne duše zapeljal na ob-voznico, v miru in brez jeze, in ki bi ■S;: potekala (interna cesta) zadaj za gradbenimi objekti oz. stanovanj-HS skimi hišami. O njej je menda že bilo govora ob gradnji obvoznice, pa je potem ne vem, po čigavi zaslugi !•:•:• (beri: krivdi) vse zamrlo . . . Tudi za Jožeta Ložarja, ki si je sicer pri-skrbel ogledalo, bi bilo izpeljavanje na obvoznico problematično, če ne bi bil dovolj spreten voznik, po-sebno še, ker je omejitev hitrosti j;-:; preblaga, pa še marsikdo jo preseže. Mnogi so mnenja, da bi morala biti omejitev hitrosti za omenjeni ovinek 40 km/h, sploh pa, če upoštevamo, da se nekaterim zelo „mudi". Hkrati pa bi bilo neizogibno potrebno z ustreznim prometnim znakom s pre-tehtanim in jasnovidnirn podnapiti;: som z obeh strani ovinka v pravi oddaljenosti opozoriti uporabnike obvoznice na izredno zapleten ovi-nek. •;:):• Če bi bilo uresničeno vsaj nekaj $•$ tega, ne bi bilo na omenjenem ovi-nku že toliko trčenj in celo', kar je bilo v zadnjem času najbolj tra-!)ično, smrti enega sovaščanov ,,so-seda" tega neposrečenega ovinka Jakoba Kokalja, starejšega. Da pa bi bila situacija še slabša, je ovinkovni del ceste še nerazsvetljen povrhu. Pristavljam, da pa se na tem pod- napisal tole, da bomo (boste) odslej znali pravilno napisati ime mojega kraja V mladosti, še tisti rani, sem se spraševal od kot tako ime. Kako je prišlo do njega? Kdo ga je iznašel? Oče mi je vedel povedati, kot velikokrat »Gotovo je to zaradi praproti, ki je tu rada rasla« Kasneje sem premišljeval — seveda v lokalizmu se praproti reče PRAPRET — torej PRAPRETJE. V slovenščini se tj često preoblikuje v č in nastalo ie PRAPREČE. Podobno kot ročju glede razsvetljave nekaj premika. Odveč bi bilo razpravljati, kdo je kriv vsemu temu prometu nedoraslemu cestnemu položaju v tem delu Dragomlja, treba je le nemudoma ukrepati oz. ukreniti (dovršni glagol), kar se le da, če še drži in velja, da je življenje božji dar, ki ga je treba varovati, ali kakor bi se reklo v civilnem jeziku, da je človeško življenje (konkretno: človekovo) najdragocenejši dar narave, zato zanj v določenih ozirih zares tudi mnogo storimo. Če bi pristojni organi pobliže in z zavzetostjo prisluhnili navedenemu nemajhnemu problemu in skušali odpraviti njegovo perečnost, bi Dra-gomljani in ostali uporabniki ceste znali biti hvaležni. Hkrati pa bi odpravitev tega problema pomenila še znaten prispevek k notranjemu in zunanjemu miru naših občanov, k miru v malem, ki je izhodišče za mi v obče. Pa še nekaj neljubih posledic je ostalo pri izgradnji obvoznice. Pri njenem trasiranju oz. odstranjevanju vrhnje plasti zemlje se je žal izgubilo precej mejnikov, kar povzroča med sosedi — mejaši tudi precej hude krvi. Treba bi bilo torej najti izgubljene mejnike oz. postaviti nove. To pa se do danes, kljub tokratni obljubi še ni zgodilo. In tako človek ni nikoli dovolj gotov, ali na meji (domnevni meji) odkosi preveč ali premalo. Prav gotovo ne gre nikomur ravno za tisti kos trave, gre pa gotovo za princip: Čisti računi; dobri prijatelji. Skratka v namen pravičnosti in dobrih sosedskih odnosov, ki so osnova in dobra podlaga za mir tudi v občinskem merilu, je treba nemudoma, kolikor nas pač ne bo prehitel sneg«, zadevo začeti urejati oziroma urediti v vsestransko zadovoljstvo. Problem, ki je dejansko problem^ bi lahko omenil s posameznimi primeri, kar pa na samem mestu ni moj namen. V korist miru* in zadovoljstva krajanov oziroma občanov, se je vendarle že premaknilo iz mrtve točke: omejimo hitrost, za promet skrajno nevarni del obvoznice opremimo z učinkovitimi prometnimi znaki s pojasnilnimi podpisi in razmejimo parcele, kjer so se — kakor že povedano — mejniki pri izgradnji sicer potrebne obvoznice porazgubili. Če in kar letos ne bo praktično izvedljivo, pa naj bo to naša prva naloga v novem letu. Čas je človekov zaveznik... Ivček Kepic pri Šenčurju (Šent Jur). Torej to so PRAPREČE. Ime že imamo. Kje pa so te PRAPREČE? Pogledali bomo v Atlas Slovenije na karto 108 — DOB in v kvadratu 2B našli ZGORNJE PRAPREČE in v kvadratu 3B SPODNJE PRAPREČE. Krajevni leksikon Slovenije pravi, da je to strnjeno naselje na najnižjem nivoju doline Radomlje z nadmorsko višino 347 metrov. Mogoče? Toda Zg. Prapreče so vsaj za cerkveni zvonik Sv. Luke v Sp. Praprečah višje. Torej podatek ni točen vsaj za en kraj pa zdaj ne vem ali za Zgornje Prapreče ali Spodnje Prapreče. To se pravi, da imamo dve vasi s skupnim imenom. Kako torej? V starih katastrskih mapah ne najdemo cestne povezave Lukovice z Gradiščem po sedanji cesti. Bila je samo tista, ki je vodila iz Sp. Prapreč, se vzpela v Zg. Prapreče in nato prišla v Gradišče v bližini kamnoloma. Ta pot je na nekaterih delih še vidna, del nje pa povezuje posamezne hiše v Zgornjih Praprečah. Torej se je vas dejansko razvijala ob tej cesti. Sama povezava med vasema pa je sedaj nemogoča. V Zgornje Prapreče pridete sedaj po poti v Gradišče in so pod Gradiščem. Ob cesti ne boste našli oznake, samo hišne številke. Šele Gradišče — obcestna tabla pove, da ste šli že predaleč in da ste že šli skozi Zg. Prapreče V Spodnje Prapreče pa pridete iz Lukovice po cesti za v Moravče. Prva vas je to, ne morete zgrešiti! Med vasema ni več neposredne povezave. Ime obeh vasi pa potrjuje zgodovinska povezanost — in ta je ostala. Spodnje Prapreče se ponašajo z eno najstarejših cerkva. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja. Tu so snemali nekaj kadrov o Primožu Trubarju. Kaj pa Zg. Prapreče? Nekoč samo štiri hišne številke, danes je število naraslo na 12. Število prebivalcev se je od leta 1869 vztrajno zmanjševalo z 30 na 12 v letu 1974, Število je začelo naraščati in leta 1980 so že našteli 17 ljudi. Migracijski tok se je ustavil in »podeželje« je spet postalo zanimivo. Po podatkih za leto 1948 je bilo v Zg. Praprečah 23 ljudi, leta 1953 pa že 24 in tako sem se v statistiki znašel tudi sam. Ta štiriindvajseti sem bil jaz (prijokal na svet 1949. leta). Kako zanimiva je lahko statistika! Mala vasica je dala tudi svojo žrtev med NOB. To je bil Martin LONČAR mi. Toda spomeniku žrtvam NOV na Gradišču piše PRAPROČE. Ne samo da je napisano narobe, tudi tistega ZG. s piko ni napisanega. Na spomeniku v Lukovici pa je napisan kar pod Spodnje Prapreče. V Zg. Praprečah je večino svojega življenja preživel tudi pripovednik Anton Stražar — nekoč lastnik hiše s številko 4 (nekdaj 13). Umrl je leta 1959 pri »Videnšku« na številki 3, kjer je hlapčeval do zadnjega dne. Kot je sam večkrat dejal, da dela tlako za svoje življenje. Z svojim nekoliko boemskim življenjem je razdrl družino, izgubil dom in posestvo. Okoličani se ga še spominjajo pod vzdevkom COPATKA. Pokopala sta ga jetika in težko delo v zadnjih letih življenja. Fantič sem bil, same ušesa so me bila. Bil je neustavljiv potoček zgodb o svojem življenju in »ranki Avstriji«. Zame je bil stric Tone, katerega bi se moral izogibati zaradi njegove jetike. Z njegovo smrtjo sem izgubil dobrega tovariša. Dal mi je več kot je dal svojim otrokom, več kot svojim vnukom. Dal mi je ljubezen do knjige, klene slovenske besede in običajev, ki so že takrat izumirali. Bil sem še premajhen, da bi razumel, zakaj to počne, zdaj vem, da zato, ker je čutil, da je to zadnje, kar še lahko stori v svojem že iztekajočem se življenju. Ime kraja je potisnil v zgodovino slovenske književnosti. Napisal je knjigo PRAPREČANO-VE ZGODBE. Tako je postavil neizbirisljiv spomenik svojemu kraju. »Pokorno javljam, da sem še živ!« je imel navado reči. S svojim literarnim delom pa je ostal živ tudi po smrti. Gotovo se ni zavedal težav z imenom kraja, prej bi dejal, da je bil malce pod vplivom Pod-1 limbarskega, Koseškega in je svojemu imenu dodajal tudi Podgradiški. S tem je mogoče hotel povedati tudi.'da je rojen v Gradišču. Vsak kraj ima svojo zgodovino, svojo pot skozi čas. Vsak kraj ima nekaj, s čimer se lahko ponaša. Če pa je to majhen (še do nedavno je bil) kraj, je toliko bolj pomembno. Kakorkoli že, ime kraja naj bo VEDNO napisano pravilno. Kajti tudi ob izdaji osebne izkaznice se je zgodila napaka. Vsemogočni računalnični monitor je povedal, da gre res za napako, sicer prijazni, tovariš mi tega ni verjel. Pa kaj morem, to se mi zgodi tolikokrat in bi rad, da se ne bi več dogajalo, tudi v Občinskem poročevalcu In zato ponovno napišem pravilno ime PRAPREČE in sicer ZGORNJE in SPODNJE. Sicer pa, kaj ko bi LJUBLJANI spremenili eno samo črko. Bila bi LJUBLJENA, in to ima čisto nov pomen. Ali ni res? MILAN Drčar Zg. Prapreče 12 61225 Lukovica $ Kje sta | avto- i štoparki? ! A Pred dnevi nas je obiskal v ured- ^ % ništvu voznik osebnega avtomobila # mercedes in nam povedal tolt: fy »Bilo je lani poleti, ko sem se čez /> % Šentjakob vračal v Domžale. Nekje fy v Šentjakobu sta za cesto stali dve 6 fy mlajši dekleti — avtoštoparki, ki A % sem ju tudi vzel k sebi v avto. Malo K smo poklepetali, tako da sem lahko /> % zvedel, da sta doma iz Doba. V Ž! Domžalah sem 1,1 in <=o nri- ^1 peljal domov. Domžalah sem ju odložil in se od- /> peljal domov. y Kasneje sem pri pospravljanju ^ ^ avtomobila našel denarnico in v ^ njej približno 800 starih jurjev, ter ^ 2 še en dragocen predmet.« ;Ž Vabimo obe mladi Dobljanki, da % jŽ se oglasita v uredništvu, mi pa jima % jŽ bomo povedali naslov občana, ki ju % ^ je prevažal poleti z mercedesom od Šentjakoba do Domžal. jžj V. NALOGA: Povedati bosta morali O. Stobovska vulgo imena Stob št. 26 — vulgo Ime pri Matku. Kako je nastalo domače vulgo ime mi ni znano. Tu je bil nekdaj Matkov grunt, ki je spadal pod graščino Velesovo. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 39, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 38. Po statusu ani-marum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil prvi lastnik te domačije Anton Južina rojen 1756 in njegova žena Meta rojena Bobnar iz Voglov rojena 1753. Mladi gospodar te domačije je postal Valentin Cotman rojen 1787 in njegova žena Mica rojena Štempel rojena 1789. V zakonu so se jima rodili otroci: Jera rojena 1813, Pavel rojen 1815, Mica rojena 1816, Marjana rojena 1819, Jakob rojen 1821, Katra rojena 1823, Lenka rojena 1825, Marjeta rojena 1826, Janez rojen 1828 in Uršula rojena 1830. Ker je bil to grunt, so imeli tudi pastirja Franca Pavovca ter številne hlapce in dekle, med temi so bili Matevž, Mica, Jera, Tine Narobe, Primož, Helena, Jakob, Jera, Katarina, Mica, Lucija. Kasneje je bil tu gospodar Pavel Cotman rojen 1815 in njegova žena Marija šare rojena 1826. Tu so živeli tudi gospodarjevi bratje in sestre in to Jera rojena 1813, Jakob rojen 1821, Katarina rojena 1823, HeleTia rojena 1825, Marjeta rojena 1826, Janez rojen 1828 in Uršula rojena 1830. Po smrti Pavla Cotmana se je njegova vdova Marija rojena Šare leta 1859 poročila z Antonom Jezernikom iz Velikega Mengša št. 64, ki je bil rojen 1821. V zakonu sta se jima rodila leta 1862 sin Franc, leta 1866 pa sin Jožef. V Stobu št. 24 je živel Leopold Kosirnik rojen 1846, ki se je leta 1881 poročil s Karolino Antonijo Mlakar rojeno 1857, ki je prebivala pri Matku v Stobu št. 26. Jožef Jezernik rojen 1866 se je leta 1886 poročil s Katarino Pavovec iz Stoba št. 26 rojeno 1861. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija rojena 1886, ki je živela in umrla v Ameriki, Janez rojen 1887, ki se je leta 1914 poročil z Nežo Bedenk iz Črnuč, Ivana rojena 1889, Katarina rojena 1892, otrok moškega spola rojen 1896, Jožefa rojena 1894. Jožef rojen 1898, ki se je 1928 poročil z Marijo Dime, Katarina rojena 1899, ki se je 1940 poročila z Jožefom Ruper-tom in Ana rojena 1901 Prvi gospodar te Matkove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale na podlagi prisojila iz leta 1859 je bila Marija Cotman iz Stoba št. 26. Na podlagi prisojila iz leta 1882 je postal lastnik te domačije Jožef Jezernik iz Stoba št. 26. Na podlagi domika Ivana Ro-gerja glavnega zastopnika generalne zavarovalnice v Ljubljani je bila ta domačija dodeljena Ivanu Rogerju ml. iz Ljubljane. Temeljem kupne pogodbe iz leta 1923 je bila lastninska pravica vknjižena na Marijo in Ivana Jezernik za vsakega polovica. Temeljem prisojilne listine iz leta 1938 se pri Ivani Jezernik lastni polovici vknjiži lastninska pravica na ime Marije Jezernik iz Domžal, Ljubljanska cesta št. 39. Temeljem izročilne pogodbe iz leta 1946 se je pa vkr/'" i« lastninska pravica na ime Ane in Jožefe Jezt.-nik vsakega do polovice. Sedaj je lastnica te nekdanje Matkove domačije Minka Jezernik. Tu stanuje sedaj njen nečak Matjaž Primožič z ženo Zdenko rojeno Mostar in hčerko Dašo. /5J NALOGA: Povedati bosta morali, g! kaj sta še pozabili v avtomobilu. P Komunala doklej tako s smetmi? V zadnjem času se je stanje pri opravljanju nekaterih storitev Komunalnega podjetja Domažle tako poslabšalo, da sem prisiljen prek Občinskega poročevalca javno postaviti vprašanje odgovornim delavcem tega podjetja in Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Domžale. Gre za odvoz smeti, ki ga občani plačujemo po ceni, ki je pač določena. Vedno pogosteje ee dogaja, da delavci Komunalnega podjetja pri odvozu smeti nočejo prevzemati tudi smeti, ki so pravilno zapakirane v vrečke in pripravljene za odvoz poleg smetnjaka. Tudi pri zadnjem odvozu smeti 6. 2.1987 so tu delavci na izrecno opozorilo več občanov v Srednjih Jaršah in celo na naš poskus, da sami zmečemo vrečke oz. iz drugih posod v vozilo, ki odvaža smeti, odklonili odvoz tega dela smeti in odpeljali s tovornjakom naprej kljub naši zahtevi. Poleg tega je njihov odnos do smetnjakov nemogoč, saj z njimi ravnajo očitno tako, da jih poškodujejo, o čemer priča vrsta napol polomljenih (stlačenih) smetnjakov, kar se pred časom ni dogajalo. Za njimi ostajajo po cesti sledovi napol stresenih smeti, kar nas navaja k zaključku, da ti delavci z nečim niso zadovoljni. To je stvar urejanja odnosov v Komunalnem podjetju, ki ga ni sprejemljivo na tak način prenašati na občane, saj opravljeno delo pošteno plačujemo. Glede na vedno slabše stanje javno sprašujem odgovorne vodilne delavce Komunalnega podjetja Domžale in SKIS občine Domžale: — ali so delavci dolžni odpeljati pravilno pripravljene smeti v vrečkah poleg smetnjakov, — kaj nameravajo ukreniti, da se bo takoj izboljšala kvaliteta teh storitev, — kdo je osebno odgovoren (ime in priimek) za kvaliteto opravljanja smetarskih storitev (kot vodja). Pričakujem javni odgovor v tej ali naslednji številki, ker ne gre za osamljen (le moj) primer, ampak se enako dogaja tudi mojim sosedom. Lojze Vrtar flflŠS HRflJ£VD£ 5HUPf1Q5TI Živahno v knjižnici "m v času zimskih počitnic Preurejeno gostišče Pošta vabi Pred nedavnim so odprli preurejeno gostišče POŠTA v Domžalah. Lep, prijazen lokal v centru Domžal ponuja jed: imenitne slovenske kuhinje z vsem, kar mora biti gostu všeč. Obiščite, da se prepričate. »Na pošti« so pripravljeni, da v lepem slovenskem ambientu ustrežejo vašim željam. Odprto je od 12.—22. ure. Ne boste verjeli, pa je res! Nova streha nad Račo ni preživela še niti prve zime, pa je že poškodovana, kritina je polegekod v kosih odpadla, videti je že deske... Izvajalci pa taki... Nezadostno namenjamo tudi nadzornemu or-g; .iu pri gradnji I I VABILO DELAVCEM, ZAPOSLENIM PRI OBRTNIKIH V OBČINI DOMŽALE OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH SKLICUJE ČLANSKI SESTANEK KI BO V TOREK, 24. FEBRUARJA OB 18. URI V SEJNI SOBI OBRTNEGA ZDRUŽENJA NA VIRU, ŠARANOVIČEVA 21 a. VABIMO VAS, DA TVORNO SODELUJETE PRI DELU 00 SINDIKATA. PRIČAKUJEMO VAS. ! Minila sta le dva meseca od takrat, ko se je domžalska knjižnica preselila v svetlejše, prostornejše in nasploh prijetnejše prostore. Delavci v knjižnici, utrujeni od selitve, si niso privoščili počitka. Z dobro voljo so ob svojem rednem delu pripravili pester program za otroke. Za smuko imajo namreč prenekateri starši preplitek žep. Veliko otrok je počitnikovalo doma in so z veseljem prihajali v knjižnico. Najmlajšim so bile namenjene ure pravljic in iger, risanke in srečanje z Janezom Bitencem. Včasih je igralnica postala kar premajhna za vse mlade nadebudneže, ki so starše poslali po nakupih ali v čitalnico in so se želeli igrati sredi s knjigami obloženih polic. Še posebno so bili teh uric veseli starši tistih otrok, ki ne obiskujejo vrtcev in so le redko v družbi sovrstnikov. Osnovnošolci so si na videu ogledali tri slovenske mladinske filme. Dvakrat so dokazovali svoje znanje v knjižnem kvizu. Najbolj pa jim je v spominu ostalo srečanje s pisateljem Vitanom Malom. Prijetnemu pogovoru z njim nikakor niso hoteli narediti konca. Pa tudi pri izposoji knjig je bilo občutiti, da je čas počitnic. Veliko knjig je treba prebrati za domače čtivo, za bralno značko, pred spanjem pa pride na vrsto še kakšen Zvitorepcev strip. Verjetno je želja staršev in otrok, da bi se take aktivnosti v knjižnici še nadaljevale. Malokje je namreč^trokov prosti čas tako bogato in koristno preživet kot ob dobri knjigi. Pred dnevi je zagorelo v prostorih KZ Emona nad trgovino Jugoteh-nika v Domžalah. Škode ni bilo mnogo, kar pa ne odvezuje skrbi in pozornosti Napredkovci, lenoba ali kaj? Zgodilo se je pač, da so snežne padavine padale dlje kot menda kdajkoli. Zametlo nas je, naredilo pa je tudi nekaj škode. Med drugimi je v noči na 20. januar podrlo šotor v poslovalnici Kuriva domžalskega Napredka (na fotografiji) in pod seboj pokopalo gradbeni material... Medlo je še naprej. Miličniki postaje milice so še isti večer ob 22. uri seznanili Napredkovce o škodi. Minila je noč, jutro, dopoldan. Ura je bila 12 naslednjega dne, ko še nihče ni poprijel za lopato. Napravljen je bil drugi posnetek ogledovanja žalostnega dogodka. Pa žalostnega ne toliko zaradi škode, kot zaradi nepripravljenosti (beri lenobe) tistih, ki naj bi bili prvi poklicani varovati skupno družbeno premoženje ... ! ob 1730 PLesni tečaj za srednješolce in mladino ob 10°° Nadaljevalni tečaj ob 2030 Izpopolnjevalni tečaj Vpisujemo tudi v tečaj DISCO plesov in Rockn rolla. Vpis v tečaje bo pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v hali Komunalnega centra (na prvi in 2. vaji) ^ Vabi vas plesni klub! PLESNI TEČAJI V DOMŽALAH \ V hali Komunalnega centra (vhod zadaj) ^ PRIČETEK TEČAJEV: četrtek, 12. februar I iS MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA LJUBLJANA LJUBLJANSKA TURISTIČNA ZVEZA LJUBLJANA OBRTNA ZDRUŽENJA UUBLJANEK REGIJE RAZPISUJEJO NATEČAJ ZA NOVE SPOMINKE LJUBLJANSKE REGIJE 1. K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju- Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev. Namen natečaja je v spodbujanju čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki. Še zlasti apeliramo na posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek. Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd. - Kaj so spominki? Na kratko povedano so to vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd. in ponesemo v svoje primarno kulturno okolje. To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tudi taki, ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spomenikov premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj .. . V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna st-okovna komisija v sestavi: Drago Železnik, predsednik Janez Bogataj, član Marjan Loboda, član Janez.Suhadolc, član Niko Jerman, član Dragan Kovačevič, član Zvone Žagar, član bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev: — kriteriji kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost) — kriterij kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico) — kriteriji aplikativnosti izdelka — kriterij ekonomske vrednosti — kriterij tipičnosti in lokalne vezanosti — kriterij likovne estetske vrednosti. Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje proizvodnje spominkov. 5. Natečaj traja do vključno 28. 2. 1987. Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5. 6. Rezultati natečaja bodo objaveljeni v ustreznih sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa v maju 1987. Nagrrjeni spominki oz. izdelki bodo poleg nagrad v višini: 1. nagrada 300.000 din 2. nagrada 200.000 din 3. nagrada 150.000 din prejeli tudi priznanje za najboljše spominke ljubljanske regije. To priznanje naj bi v bodoče tudi pomenilo znak-kakovosti za spominke na območju ljubljanske regije. 8. Posebne denarne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelili: — Dom Ljubljana — Kompas Ljubljana — Ljubljanska turistična zveza — Ljubljanska kulturna skupnost — Obrtna združenja Ljubljana. 9. Denarno nagrado v višini 100.000 din, bo podelila Skupščina mesta Ljubljana za prispevke, ki bodo ponazarjali simbol mesta Ljubljana. 10. Po zaključnem natečaju in razstavi vsi izdelki ostanejo v lasti razpisovalca natečaja. 8 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC ______J Sneg je razburkal naše življenje: Stara pesem: Neodgovornost Nekatere je velika količina zapadlega snega ovirala, drugi pa so se temu bolj prilagodili. Sneg je življenje v občini v bistvu razgibal, saj je bil vzrok za marsikak zanimiv dogodek. Ponekod je stanovalce uspel združiti, da so s skupnimi močmi sodelovali pri čiščenju, drugod zopet pa je bil neočiščen ali na sosedov vrt ali pločnik nametan sneg, povod za prepire. Odsev stanja je tudi precejšnje število prometnih nezgod, pri nekaterih na žalost tudi zelo hude posledice niso izostale. Situacija kot je ta pokažejo vzornost obnašanja voznikov in drugih občanov. Primeri, ko so bila vozila parkirana tako, da se, ne samo ovirala promet, ampak tudi pluženje snega, vsekakor niso v ponos vozniški kulturi; enako tudi ne ravnanje nekaterih voznikov, ki so zasedali že očiščene parkirne prostore, sami pa se niso potrudili prijeti lopato v roke. Čiščenje snega je bilo v glavnem prepuščeno Komunalnemu in cestnemu podjetju. Le redki občani so se potrudili očistiti pločnike pred svojo stanovanjsko hišo istočasno pa so se jezili, če so morali hoditi po vozišču ali plezati preko kupov snega na pločnikih. Še »najbolj aktivni« so bili občani pri opazovanju dela zimske službe. »Firbcov« ni manjkalo in zopet se je izkazalo, da ravno malomarnost botruje nesrečam največkrat. Večkratni pozivi in opozorila občanom da naj ne ovirajo čiščenje snega s parkiranjem vozil kjerkoli pa tudi z zadrževanjem na območju čiščenja, ne zaležejo dovolj. Na žalost se pri tem nismo izognili niti najhujšim posledicam. Nedisciplina nekaterih predvsem udeležencev v prometu, je spet prišla do izraza. Mimo tega ne moremo tudi, ko ocenjujemo primernost opremljenosti udeležencev v prometu. Vse preveč je bilo na cesti vozil, ki kljub debeli plasti snega na voziščih, niso imela ustreznih zimskih gum, kaj šele verig, ki so za takšne razmere edino ustrezne. Kje je odgovornost občanov pa tudi njihovih staršev, ki so se v takšnih razmerah vozili celo s kolesi in motornimi kolesi? Mladi pišejo na aktualno temo: Prispevek dveh dijakov iz našega Centra srednjih šol: Nuklearna energija — razvoj ali grožnja civilizaciji Priznali boste, da je smetarsko delo vse prej kot hvaležno. Stresanje smeti na odprt tovornjak je daleč od zdravega dela, vendar to ne bi smelo biti opravičilo za slabo ravnanje z našimi smetnjaki ŽTO—TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice: 1 PROMETNO-TRANSPORTNI DELAVEC Pogoji: — končana osemletka — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje poteka iz dela in traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 70.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 140.000 din. 2. PROMETNO-TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končana 4-letna srednja šola — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika Usposabljanje poteka iz dela in traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 90.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 190.000 din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja ozi-r°ma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, Urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja °a morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stano-v8njskega vprašanja. ^se prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. dednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo stalno bivanje na °brriočju ljubljanske regije. p'ijave z dokazili sprejema kadrovska služba ZTO—TOZD za Pfomet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. ZIGON DOMINIK — Če govorimo o jedrski energiji navadno najprej pomislimo na ekologijo, in šele nato začnemo vrtati in se spraševati o njeni smotrnosti. Tehnološko gledano je jedrska energija ena od možnih variant svetovnega energetskega razvoja. Žal me ob misli na to spreleti srh negotovosti, iz česar sklepam, da tu nekaj ni v redu. Kaj? Problem jedrske energije bi ekološko lahko razdelili na tri dele: 1. Na nevarnost nesreče v jedrski elektrarni. 2. Neustreznost tehnoloških rešitev za shranjevanje jedrskih odpadkov in zaradi izrabljenih jedrskih elektrarn, ki stojijo stoletje. 3. Oba problema pa izhajata iz tega, da se radioaktivnih snovi ne da uničiti, obstajajo zelo dolg čas in so zelo nevarne. Že dalj časa je znano, da računov ne bo plačevala zdajšnja generacija, temveč naši zanamci, kar je izredno mačehovsko in neodgovorno. Ce se lotimo problema slovenske elektroenergetike bomo ugotovili, da praktično ni nobene možnosti, da bi se izognili jedrski elektrarni (vse večje reke so že uporabljene za hidroelektrarne, preveč termoelektrarn preveč onesnažuje . . . Vse to pa izgleda le na prvi pogled. V resnici možnosti so in jih bom poskušal predstaviti, kot jih jaz vidim: 1. Direktna rešitev: Povečanje elektroenergetskega potenciala z gradnjo hidroelektrarn na majhnih potokih in uporabo znanih alternativnih virov energije. 2. Indirektno rešitev: Osveščanje prebivalstva o varčevanju z električno energijo, spodbujanje prodaje znanih sredstev za boljšo izrabo energije (toplotne črpalke, sončne pregrevalke), spodbujanje raziskav na področju alternativnih virov energije, posodabljanje tehnologije, preprečitev gradnje velikih porabnikov energije (TGA Kidričevo, Železarna Jesenice). . . Če bi dosledno upoštevali vse te rešitve, bi se naši vnuki veselili čistega zraka in neoporečne vode. Naslednja resnica je,da nam vse to nič ne pomaga, če ne počnemo tega v sodelovanju z našimi sosedi, ki bi v nasprotnem primeru predstavljali riziko tudi za nas. Jasno je torej, da bi bilo potrebno iti v mednarodno rešitev. Za konec naj pripomnim, da bi bilo pri nas lepo imeti jedrsko elektrarno — muzej, da bi lahko naši otroci in njih otroci videli »norost neke generacije«. NATAŠA BUTKO — Razvojno tehnični razvoj se je v 20. stoletju tako razvil, da se vsako leto sprašujemo ali smo končno dočakali višek vsega. Višek na vseh področjih. Eno izmed mnogih Je tudi razvoj energije. Črpamo jo od "vsepovsod, saj vemo, da se energije ne da ustvariti iz nič in ne uničiti. Ničkoliko je hidro-central, termoeketrarn, nuklearn ... in še rastejo vedno nove. Vse to je z leti raslo v tišini. V javnosti se je vedelo običajno le to, da se je v tem malem kraju zgradila nova nuklearka s super novimi metodami, ki bo zaposlila toliko in toliko delavcev, ki so zdaj brezposelni. To je bilo vse. Ljudje smo pač taki, da se ne spuščamo v podrobnosti. Nevarnosti? Ah, kje neki! Ob tako izdelanih načrtih ni nobene nevarnosti za živa bitja! Toda z veliko katastrofo v Černobilu je nastala panika. Pravi kaos! Mesto Černobil, ki bi ostalo v anonimnosti, je postalo središče vseh zanimanj. Polemike, novi zakoni, najrazličnejše ukinitve, zapiranje državnih in celo repuoliških meja, vse to je povzročila okvara na jedrskem reaktorju. Ljudje so postali panični, ker tega zla, ki se je z zračnimi vetrovi počasi razširilo po celih kontinentih. Nevidno je, toda smrtno nevarno za vsa živa bitja na zemlji. Kar naenkrat so se mnogi ljubitelji zelenjave, navkljub živilskim pregledom odpovedali hrani. Ljudje so se začeli zbirati v skupine in glavna tema mno- gokje je bila nuklearna energija. Na radiu in televiziji so se vrstile živčne polemike. Skratka — popolni kaos. Zaradi ene nesreče. Nesreče, ki se je zgodila v SZ, eni od velesil. Zato je dobil odmev še politični priokus. Žal grenak. Med ZDA in SZ kar nekaj časa ni bilo stikov, ki so se komaj dobro pričeli razvijati. Samo zaradi nuklearne nesreče vendar! Zame je to dogajanje smešno in zelo žalostno hkrati. Kaj če bi nesrečo zamolčali kot so jo v ZRN? Kakor, da se ni nič zgodilo. Vse bi ostalo isto. Nobenih polemik, nobene panike. Ljudje bi še vedno mirno jedli solato. Ali če si zamislimo, da nesreče sploh ni bilo. Ljudje bi še vedno pridno in mirno dvigali roke ZA nuklearke in le-te bi še naprej rasle kot gobe po dežju. Vsi si želimo elektriko, toploto, energijo. Nihče ni zadovoljen z življenjem v temi. Toda po nesreči so vsi proti nuklearkarn. Tudi jaz sem, samo ne vem, če ljudje razumejo kaj to pomeni — biti proti nuklearni energiji. To ni le varstvo našega močno načetega okolja, to ni sajno rešitev pred katastrofami, če pride do napake. To pomeni za znanstvenike iskanje novih, varnejših načinov pridobivanja energije. Ža nas — ne-znanstvenike — pa čakanje na te izume. Kaj pa dotlej? Ali bomo do takrat vsi zadovoljni z življenjem ob petrolejkah in s slikami groze iz Černobila? Vitan Mal, mladinski pisatelj med Domžalskimi otroki Prvi lokostrelski klub v naši občini ustanovljen Domžalski Robin Hoodi na plan! V mengeški sejni sobi krajevne skupnosti je bilo 4. decembra storjeno pomembno dejanje telesnokulturnega značaja — ustanovljen je bil Lokostrelski klub Mengeš (LK), kot samostojna športna sekcija, prva tovrstna v naši občini in šestnajsta v Sloveniji. Sicer pa jih ni veliko niti v jugoslovanskem merilu, le trideset, čeprav poznavalci pravijo, da čas za lokostrelstvo šele prihaja, da bo doživelo podoben vzpon kot tenis, kolesarstvo in deskanje. Gre za športno dejavnost, ki je privlačna za oba spola oz. za vso družino, povrhu pa je glavna psihična komponenta športnika — kar 97 %; 2 % igra vlogo mo torično gibanje, samo 1% pa nadarjenost. Vse to pa verjetno lahko pomeni, da bo zanimanje za ta šport resnično v kratkem močno naraslo, v Mengšu pa so tako na Gobavici kot v DO Trak dani skoraj idealni pogoji za vadbo. O tem in še o marsičem v zvezi s to, za nas novo športno dejavnostjo, sem se pogovarjal z Janezom Vesom st., predsednikom ustanovnega odbora LK Mengeš in tudi prvim predsednikom tega našega občinskega kluba. Zakaj tudi lokostrelstvo Lokostrelstvo igra v človekovi tisočletni zgodovini že zelo zgodaj pomembno vlogo, tako za pridobivanje hrane kot za ohranitev svoje vrste. Iz zgodovine so znane prave vojne in pomembnejši spopadi z loki, še vedno pa burijo duhove tudi takšni pra-vičneži kot Robin Hood, ki si je s svojim hladnim in neslišnim orožjem iskal pravice. Po nastanku drugega orožja je lok nekaj desetletij izgubil svoj pomen, zdaj pa se ponovno na veliko vračajo k njemu, predvsem zato, ker se človek z njim giblje po naravi, ker ne zahteva predrage opreme in ker se ta šport lahko izvaja v bližini doma. V ZDA je registriranih kar 25 milijonov vnetih privržencev. Kaže, da gre za športno dejavnost, ki je bližja tistim narodom, ki jim veliko pomeni narava, gibanje in sproščenost, zato ni nič čudnega, da je lokostrelstvo na velikem slovenskem pohodu. Samo lani so v Metalki prodali peti tisoč lokov vzhodnonemške tvrdke Rekord. Torej ne gre samo za 16 slovenskih klubov, ampak za vsesplošno zanimanje Slovencev za to. Rezultati vzpodbujajo Čeprav smo pri nas začeli sorazmerno pozno s to športno dejavnostjo, smo tako v jugoslovanskem kot slovenskem merilu takoj dosegli nekaj odličnih rezultatov: v svetovnem merilu mesta okoli desete uvrstitve, v evropskem tudi šesto, osmo in deveto mesto, v Sloveniji pa imamo tudi dva mladinska svetovna prvaka in več zmag v alpskem in državnem prvenstvu. Konkretno lahko omenim odličnega lokostrelca, Mengšana, Vojka Čolnarja, ki je bil v državnem prvenstvu tudi že drugi, sicer bodoči trener, član državne reprezentance pa je bil kar petkrat; Janez Ves ml. je bil ml adinski državni prvak; Brane Lukan je dosegel sedmo mesto v državnem prven- stvu, bil pa je kar trikrat tudi član državne reprezentance; omeniti pa je treba tudi Andreja Vugo, ki je bil med pionirji tretji in Milana Flerina, ki je prav tako med pionirji zasedel že prvo, drugo in tretje meSto. Vsi ti rezultati so bili doseženi v LK Kamnik, kjer so bili priključeni tudi vsi tekmovalci iz naše občine. Odlični rezultati, slabi pogoji za trening, veliko zanimanje za ta šport in nekateri drugi vzroki pa so sami klicali k ustanovitvi samostojnega kluba. Lokostrelski klub Mengeš ustanovljen V začetku decembra je bilo to tudi storjeno. Ob tem je treba poudariti, da je šla krajevna skupnost vsem tekmovalcem zelo na roko, tako glede ureditve vežbališča ob šoli kot vsega drugega, pripravljena je sodelovati pri ureditvi večjega vadbenega proitora na Gobavici, lokostrelci pa so naleteli tudi na razumevanje pri občinski telesnckulturni skupnosti in zvezi telesno-kulturnih organizacij, tako da je bil ustanovni občni zbor LK Mengeš samo še zunanje zaključno dejanje na poti k registraciji. Mengeški lokostrelci izhajajo iz vrst tabornikov, ki imajo vsakoletno ustrezno ?olo tudi za lokostrelce, zato je razumljivo, da se je tako dobrega nadaljevanja te šole razveselil tudi vodja mengeškega Upornega plamena Lojze Ručman, močno pa jim stoji na strani tudi predsednik TVD Partizan Jože Mlakar. Zimski trening so si mengeški lokostrelci uredili v prostorih Traka in imajo tako odličen prostor za to. ,Vodstvu te DO bi se radi posebej zahvalili za razumevanje in odprtost. Seveda pa bodo v prihodnjih letih zaprosili za pomoč še koga, da bo dejavnost stekla čim bolje. Ne gre prezreti, da ima lokostrelstvo tudi pomembno mesto pri SLO in DS. Pri nas so o tem že razpravljali na Tončkovem taboru v Ribnem, verjetno pa bo v prihodnje temu p' svečene še več pozornosti. Seveda pa gre v prvi vrsti za stfk z naravo, za hojo, za vsestransko gibanje na prostem. LK Mengeš vabi v svoje vrste vse občane, ki jim je ta šport pri srcu. Prijavijo se lahko pri Janezu Vesu st. na Ulici talcev 3 v Mengšu, to je v ulici, ki pelje k šoli oz. na mengeški hrib. Ker zaenkrat lokostrelci še nimajo svojega prostora, „uraduje" starejši Janez kar doma. Novoustanovljenemu klubu v naši občini zaželimo tudi vsi mi dobro delovanje in veliko lepih športnih uspehov. Ivan Sivec Priznanja za delo v kulturi podeljena: Letošnji prejemniki Kersnikovih nagrad Komisija za podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Domžale je na svoji seji dne, 27. januarja 1987 obravnavala predloge dobitnikov Kers .nikovih plaket in na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Kers nikovih plaket pripravila predlog nagrajencev. Odbor za planiranje in svobodne menjave dela je po pooblastilu skupščine kulturne skupnosti predlog v celoti potrdil in sprejel naslednji sklep: Kersnikove plakete za leto 1986 so prejeli: Bronaste plakete Stane Cotnan Predsednik odbora MPZ Svoboda Mengeš za dolgoletno organizacijsko in pevsko dejavnost. Lojze Pišek Predsednik Mengeške godbe za dolgoletno organizacijsko in instrumentalno delovanje v godbi na pihala.. Anica Vrhovec Za režiserski in igralski prispevek k dosežkom KUD Franc Bukovec Vir. Edvard Špendl Odbornik društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale za organiziranje kulturnih prireditev in za urejanje ter dopolnjevanje stalne arheološke in mineraloške ter Robičeve zbirke v Jamarskem domu. Srebrne plakete Božena Habjan Tov. Božena Habjanova je v preteklem mandatnem obdobju požrtvovalno opravljala funkcijo članice predsedstva Kulturne skupnosti in vodje posebne delegacije KS Vencelj Perko, sedaj pa je članica odbora za svobodno menjavo dela in planiranje ter predstavnica Kulturne skupnosti v koordinacijskem odboru podpisnikov samoupravnega sporazuma o varstvu spomenikov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB. Že več kot tri desetletja uspešno sodeljuje pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB ter v akcijah za spomeniško varstvo in razvijanje revolucionarnih izročil v okviru organov pri SZDL in ZZB NOV ter v odborih borcev šlandrove brigade in aktivistov OF kamniškega okrožja. Leta 1986 je Božena Habjanova sredi aktivnega družbenopolitičnega dela v samoupravnih organih na področju kulture, praznovala svoj življenjski jubilej. Ana Lenič Tov. Ana Lenič je predsednica Kulturnega društva »Svoboda« Ihan. Kot učiteljica v podružnični šoli v Ihanu vzpodbuja h kulturni aktivnosti že najmlajše, tako da se učenci lahko udejstvujejo tudi v kulturnih dejavnostih zunaj šole. Z najmlajšimi je pripravila kar nekaj gledaliških iger za otroke in mladino in v tem obdobju vzgojila lepo število aktivnih članov kulturnega društva Svoboda Ihan. Skoraj ni aktivnega člana tega društva, ki bi mu prve kulturne vzgoje ne dala prav Ana Lenič. V zadnjem obdobju je možno vzpodbujala tisti del obnove Doma družbene samozaščite v Ihanu, ki je namenjen kulturni aktivnosti. V kulturnem društvu Svoboda Ihan so v zadnjih dveh letih izredno popestrili kulturno dejavnost v obliki abonmajske ponudbe kulturnih prireditev, ki jo sestavljajo dramske, plesne, folklorne, instrumentalne, pevske, pantomimske in druge kulturne prireditve, tako da si lahko krajani skoraj vsak mesec ogledajo eno kulturno prireditev. V tej akciji je glavno vlogo organizatorja opravljala Ana Lenič. Pomembno pa je njeno delo tudi v organih Kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij že več kot 15 let. Štefka Košir-Petrič Akademska kiparka Štefka Košir-Petri-čeva je začela svoj visokošolski študij na ljubljanski likovni akademiji pri velikem domžalskem rojaku kiparju prof. Petru Lo- bodi in ga leta 1954 sklenila z diplomskim delom pri prof. Zdenki Kalinu. Kot likovni pedagog je nato delala v Sisku in Domžalah. Sele v zadnjih letih se je lahko v polni meri posvetila likovnemu ustvarjanju. Ob prvi samostojni razstavi leta 1981 v Kranju je umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin poudaril, da se njeni porteti »odlikujejo po svojem odlikovanju pretehtanem in dognanem videzu«. Njena pomembna dela sta doprsna kipa narodnih herojev Matije Blejca v Mengšu in Franca Bukovca na Količevem, oblikovala pa je tudi portret Franca Avblja-Lojka. V zadnjem času je veliko pozornosti posvetila mali plastiki in njena dela so bila pomembna obogatitev nekaj skupinskih razstav v domžalski občini in v več slovenskih likovnih galerijah. Lansko leto je Petričeva sredi polne ustvarjalnosti praznovala svoj življenjski ljubilej. Mario Petrič Akademski slikar Mario Petrič pripada drugi generaciji študentov ljubljanske likovne akademije, na kateri je sklenil študij leta 1953 s specialko pri prof. Gabrielu Stupici. S pedagoškim delom je začel v rodnem Sisku, nato pa je bil 25 let likovni pedagog v Mengšu. Petrič je svoje slikarske stvaritve od leta 1954 predstavil na 31 skupinskih razstavah in osmih samostojnih razstavah v slovenskih razstaviščih ter v Sisku in Zemunu. Ob zadnji razstavi leta 1986 v Rudniku je izšel tudi katalog, v katerem je umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel poudaril, da Petričeve slike »jasno kažejo svoje razmerje z naravo, da, celo svoj neposredni izvoz v naravi, njenih izrezih in oblikah, barvi in celotni strukturi... Težnja po močnejšem izrazu je že kmalu pogojila v njegovih slikah izrez in projekcijo, barvnost in stilizacijo«. Ob teh značilnostih Petričeve ustvarjalnosti je kot posebno odliko njegovih del treba poudariti visoko razvito koloristiko. Številne razstave po Petričevem življenjskem jubileju leta 1985 kažejo, da je njegova umetniška ustvarjalnost v polnem razmahu. MEŠANI PEVSKI ZBOR DELAVSKO KULTURNEGA DRUŠTVA »SVOBODA« MENGEŠ OB 15—LETNICI DELOVANJA Mešani pevski zbor Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš, je pod vodstvom Tomaža Hebeta veliko prispeval k razvoju in napredku zborovske glasbe v naši občini. V zboru poje stalno od 50 do 60 pevcev iz vse občine in v njem sodeluje veliko mladih. Zbor ima v svojem progra- Nagrajenci Kersnikovih plaket na skupnem posnetku Zlati plaketi Franc Capuder Tov. Franc Capuder je eden od najaktivnejših kulturnih delavcev v občini Domžale. Že kot mladinec se je vključeval v kulturno življenje sprva kot igralec in pevec, kasneje pa tudi kot organizator in vzpod-bujevalec. Pred več kot 35 leti je bil med ustanovitelji KUD Janko Kerstnik Lukovica, v katerem je pomagal združiti vso povojno kulturno aktivnost na tem terenu. Kot dolgoletni karakterni igralec in sposoben organizator je bil gonilna sila za uspešno delovanje dramske skupine, ki še danes sodi med poznane tako v občini kot izven njenih meja. Prav tako se je na njegovo pobudo ustanovil v letu 1962 moški pevski zbor, ki vseskozi uspešno sodeluje in nastopa, ter je pomemben kulturni dejavnik za celotno področje doline Črni graben. Z njegovim delom in vzpodbujanjem drugih članov društva, katerega predsednik je bil dolga leta, ter z nenehnim vključevanjem mladih, je dejavnost društva prerasla krajevni značaj. Eden od rezultatov te dejavnosti so vsekakor znamenite poletne prireditve Rokovnjaški tabori, ki so postale del našega slovenskega obujanja naše kulturne tradicije in ljudskega izročila. Franc Capuder je tudi od ustanovitve Kulturne skupnosti in ZKO Domžale požrtvovalno sodeluje v delu samoupravnih organov. Andrej Zaje Tov. Andrej Zaje velja v kulturnem življenju naše občine za tistega, ki ni hitro zadovoljen s posameznimi kulturnimi prireditvami, ki si na tem področju vedno želi svežih idej in ne sprejema kompromisar-stva in površnosti. Ta doslednost ga je pripeljala do tega, da je na vseh področjih svojega kulturnega us'varjanja dosegel lepe uspehe. Tako se je kot režiser izredno pogumno lotil nekaterih del, za katere lah- Franc Capuder Mešani pevski zbor DKD Svobode Mengeš je tudi prejemnik letošnjega Kerstnikovega priznanja Božena Habjan Mario Petrič mu širok izbor pesmi, s katerimi je vsako leto nastopil na samostojnem koncertu, na občinskih srečanjih in večkrat tudi na gorenjskih srečanjih. Posebno uspešno se je zbor predstavil na Novoletnih koncertih in sodeloval z izbranim in zahtevnim programom na občinskih proslavah. Eden od pomembnih dosežkov zbora sta tudi samostojni koncert in sodeloval z izbranim in zahtevnim programom na občinskih proslavah. Eden od pomembnih dosežkov zbora sta tudi samostojni koncert v počastitev 400-letnice Primoža Trubarja v Domžalah in koncert renesančne glasbe v Gro-bljah. SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal pred 15 leti ob takratnem uspešnem sodelovanju med glasbenima šolama Domžale in Kamnik in je edini tak amaterski orkester, ki deluje toliko let v Sloveniji. Delovanje orkestra že vsa leta opravičuje prizadevanje Glasbene šole Domžale in smisel glasbene vzgoje mladih. S svojimi samostojnimi koncerti je obogatil glasbeno in kulturno življenje v naši občini, še posebej pa ima zasluge kot pobudnik in nosilec tradicionalnih Novoletnih koncertov. Komorna zasedba orkestra vsako leto nastopa na stilnih koncertih v Grobljah in ob drugih priložnostih. Še posebej pa je orkester uspešno nastopil pred leti na občinski proslavi ob dnevu OF in lani ob Trubarjevi 400-letnici. Od ustanove vodi orkester Tomaž Habe. ko ugotavljamo, da bodo ostale zapisane kot kulturni dogodki. Kot režiser in igralec je deloval predvsem v Ihanu, pa tudi v Domžalah. Na kulturnem področju je opazno tudi njegovo aktivistično in organiza-torsko delo. Tako je bil nekaj časa tajnik ZKPO Domžale, kot organizator kulturnih prireditev pa je aktivnejše sedaj, saj neredko priskoči na pomoč. S svojimi polemičnimi in kritiškimi zapisi o dogodkih ampak želi biti aktualen in pomagati pri razre- Andrej Zaje sevanju ali odpravljanju napak. S svojim zadnjim nastopom kot glavni igralec v komediji Jeope s Hriba, v uprizoritvi Kulturnega društva Ihan pa je Andrej Zaje znova pokazal vse svoje velike igralske sposobnosti. Andrej Zaje bo v kratkem sredi novih kulturnih snovanj praznoval življenjski jubilej. OBDOLŽITEV SPOMINA PROF. MATIJE TOMCA Matiji Tomcu, nagrajencu s Kersnikovo zlato plaketo, so se predstavniki Kulturne skupnosti oddolžili ob obletnici njegove smrti, ki sovpada ? slovenskim kulturnim praznikom. Na ta dan so na starem domžalskem pokopališču odkrili spominsko ploščo in na ta način poudarili Tomčev prispevek zakladnici slovenske glasbene kulture in njegov delež, ki ga je prof. Tome imel za razvoj vokalne in instrumentalne glasbene dejavnosti v domžalski občini. Simfonični orkester Domžale — Kamnik pod vodstvom prof. Tomaža Habeta KNJIŽNICA DOMŽALE IN OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE VABITA na srečanje in pogovor s pesnikom in esejistom ter slovenskim kulturnim delavcem CIRILOM ZLOBCEM, ki bo v petek, 27. februarja 1987, ob 18. uri v večnamenskem prostoru knjižnice Domžale. Pogovor je posvečen izidu njegove knjige o slovenskem narodu in slovenski samobitnosti; vodila ga bo Cveta Zalokar-Oražem. Moravski upokojenci pojejo. Na fotografiji mladi pevski zbor pevcev nekoliko starejših letnikov Moravčani prepevamo radi! Mešani pevski zbor društva upokojencev Moravče druži in plemeniti pesem. Ni jih veliko, zato pa je vsak član toliko bolj zanesljiv in trmasto neomajen za prihajanje na vaje, pri nastopih in pri premagovanju finančnih težav. Pred dobrim letom se je med moravškimi upokojenci utrnila misel, da bi se zbrali skupaj, zapeli, pokramljali in pozabili na tegobe. Ta porajajoča misel je marsikaterega upokojenca, ki se je že sam odpisal — prerodila nanovo in ga vrnila družbi, ki ji zdaj rad in z veseljem prepeva. Pevski zbor društva upokojencev šteje 15 članov; od tega je 10 žensk in 5 moških. Nameravajo pa pridobiti .še nekaj tenoristov in basistov, da bi tako zbor štel okoli 20 članov. Poprečna starost je 55 let. Imeli so problem kdo bo zbor vodil, končno pa je nalogo prevzel tov. Lojze Štefan iz Moravč. Redne vaje bodo vsake 14 dni v prostorih doma društva upokojencev v Moravčah, Trg svobode 5. Pevci so pridni, na vaje ne zamujajo, čeprav prihajajo od daleč. Zbor je že v preteklem letu uspešno nastopal na raznih prireditvah in proslavah v domačem kraju in izven njega. Tudi v letošnjem letu ima izdelan obširen program dejavnosti. Zbor je med upokojenskimi zbori najmlajši v občini Domžale in verjetno tudi v Sloveniji. Veliko dobre volje in ljubezni do lepega petja je v pevcih. Zbor s svojim poslanstvom že prispeval delček k ugledu domačega kraja in tudi izven njega. Zato je prav, da ga predstavimo širši javnosti. . . . ' Jože Novak Knjižnica Domžale: Razstava Boštjana Leskovška Te dni se je iztekla zanimiva razstava domžalskega pesnika in slikarja Boštjana Leskovška, sicer tudi člana literarnega društva Domžale. Odprta je bila od srede januarja. Boštjan je bil rojen leta 1965 in je končal srednjo elektrotehniško šolo. Razstavljati namerava še v ŠKUC-u. VABILO Ob dnevu žena bo v četrtek, 5. marca 87 ob 18. url v domžalski knjižnici odprtje RAZSTAVE DOMŽALSKIH LIKOVNIH UMETNIC. Svoje pesmi bo na prireditvi brala Mirjam Novak. Lepo vabljeni! Ob slovenskem kulturnem prazniku in 80 letnici akademskega slikarja Gabrijela Humeka: Bivanjska svetloba Kulturno društvo Miran Jarc iz Škocjana vam je v sklepu svojih aktivnosti vnovič ponudila likovni dogodke, ki presega siceršnjo prostorsko majhnost in tudi lokacijsko oddaljenost Studenca od Domžal in Ljubljane. Gabrijel Humek, akademski slikar, pater iz Stične, je na Studencu ponudil po formatih sicer majhna platna, po sporočilni vrednosti pa so olja globok izziv na razmišljanje, saj avtor popelje gledalca v tisto globoko substanco, v dojemanje bistva sveta, k ontološkemu razglabljanju o bistvu predmetov, ki se taki očitno kažejo avtorju zlasti ponoči. Predmeti odsevani z žarkovjem nenavadnega likovnega prijema, dobivajo tako nadnaravno vsebino, pa najsi gre za zidovja, stolpe, samostanske ali siceršnje bivanjske objekte. Če sta mediteranska pokrajina in obmorski pejsaž že sama po sebi v večji meri bližja temu, da jima dodamo nekaj tistega naboja, ki vznemirja, tedaj je to na Humekovih oljih še toliko bolj očitno. Humekova svetloba ni statična, v njegovih platnih deluje, od nekod prihaja, približuje se spričo ontoloških razsežnosti slikarskega in siceršnjega Humekovega dela. Slike, ki nas do zadnje postavljajo v noč in njene vsakršnje pojavnostne karakteristike, odsevajo neko tiho, čudno umirjenost, ponekod grozljivo tihoto. To tihoto nenavadno, nenapovedano in celo likovno nepredvidljivo in tudi izven likovnih zakonitosti proseva čudna metafizična svetloba. V majhnih odtenkih je vendarle moč določiti žolto barvo, ki slikam ne daje le specifične nočne karakteristike, napeljuje nas na misel — nekaj slutimo v ozadju. Barve zaradi nje dobivajo neko oživljeno podobo, pa najsi gre za zeleno, vijoličasto, rdečo, škrlatno. Te barve, ki ubite ležijo v stvareh, v zadnjem umetniškem opusu oživljajo, kar prinaša iskanju avtorja nove razsežnosti in možnosti. Na Studencu nam je Humek ponudil'iztočnico za razmišljanje, za katero smo ffiu iskreno hvaležni. M. Brojan Razstava Plečnikovih vinjet v lesorezu V počastitev slovenskega kulturnega praznika je MATJAŽ BROJAN pripravil v Knjižnici Domžale razstavo 17 Plečnikovih vinjet v lesorezih. Matjaž se že osem let ukvarja z rezbarstvom, doslej pa je pripravil 10 samostojnih razstav. Zgleduje se pri domžalskih oblikovalcih Jožetu Karlovšku in Milanu Horvatu, teme njegovega dela pa so nadvse raznolike: od afriških mask, inicialk, lesnih struktur, do ur s slovensko ljudsko ornamentiko. Tokrat se je poglobil v ornamentaliko, s katero je Plečnik likovno opremljal knjige, ob tem je treba še posebej izpostaviti opremo Finžgarjeve Makalonce in drugih knjig Mohorjeve družbe. Kot je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi razstave poudaril MIROSLAV STIPLOVŠEK, predsednik Kulturne skupnosti Domžale, je treba ob ogledu lesorezov imeti pred očmi desetine in desetine ur vztrajnega Brojanovega dela, obenem pa je avtor ob tem predstavil večkrat zapostavljeni del Plečnikove dejavnosti. Ob otvoritvi se je s krajšim programom predstavila komorna zasedba Simfoničnega orkestra Domažle-Kamnik, ki jo vodi prof. Tomaž Habe. Razstava je odprta do 20. februarja. ZOC Na dan slovenskega kulturnega praznika je v Domžalah nastopila skupina — gledališče Ane Monro z delom inspector Sčhvvake Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku Slovenci že 45 let nepretrgoma uradno obeležujemo spomin na smrt svojega največjega pesnika in utemeljitelja slovenske narodne zavesti. Toda ta dan že dolgo ne pomeni več samo izraza pietete do Franceta Prešerna, temveč kulturni praznik celega naroda in prevetritev stanja na področju kulture, v vseh njenih pomenih, v celotni družbi, med nami in v našem ravnanju. Slovenskemu narodu in jeziku v njegovi zgodovini ni bilo nikoli lahko, zaradi svoje majhnosti in nesamostojnosti, se je moral vedno znova boriti, potrjevati in dokazovati svojo identiteto. Tako pa ni bilo le v preteklosti, kajti tudi po narodnoosvobodilni borbi problematika ni dokončno razrešena. Uradno in teoretično smo z Ustavo uzakonili enakopravnost jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, toda v praksi se velikokrat, tako kot tudi v celotnem političnem in gospodarskem življenju, odmikamo od deklariranih in uzakonjenih pravic. V slovenski jezik vdira vse preveč tujih prvin (na primer neurejenost izrazoslovja na področju računalništva), naši delegati vse prehitro »pozabijo« na slovenščino, ko se oglašajo v skupščini, malomarno prevajamo filme in različne oddaje na radiu in televiziji, uradni jezik na vseh javnih mestih in v uradnih institucijah je v SR Sloveniji slovenščina, kar je tudi potrebno vedno znova dokazovati. Pa tudi sami se ne obnašamo dovolj spoštljivo do svojega jezika — tako pozabljamo in smo prepovršni na primer pri poveljevanju v teritorialni obrambi, saj je že 'zdelan vojaški terminološki slovarček in uveljavljena slovenska povelja. Svoj jezik smo prehitro pripravljeni zatajiti, ko pre- stopimo slovenske meje, kot da bi se sramovali, kaj smo in kako nas je učila govoriti mati. Zato je prav, da se vsaj enkrat na leto globlje ozremo vase, prevetrimo svoj ponos, obenem pa nagradimo dosežke v kulturi, tako v slovenskem kot občinskem prostoru. Letošnja osrdnja občinska prireditev ob kulturnem prazniku je bila v petek, 6. februarja v novi kino dvorani v Domžalah. Prireditev je bila povezana tudi s predstavitvijo dveh oktetov in sicer Stobljanskega okteta, ki ga umetniško usmerja Jože Doli-nar in Okteta bratov Pirnat pod umetniškim vodstvom Toneta Juvana. V slavnostnem govoru je predsednik Kulturne skupnosti Domžale Miroslav Stiplovšek najprej zgodovinsko prikazal možnosti praznovanja in kulturnega obeleževanja Prešernove obletnice. Potem pa je pregledal položaj kulture v naši občini, za katero je ocenil, da se v zadnjih letih odnos do nje v gmotnih in moralnih pogojih izboljšuje. Pregledal je uspehe, omenil nove objekte, pestro dejavnost društev in skupin v okviru Zveze kulturnih organizacij Domžale, da imamo še veliko možnosti, da obogatimo kulturno življenje v občini. Ob koncu sta predsednika Kulturne skupnosti Domžale Miroslav Stiplovšek in Zveze kulturnih organizacij Domžale Slavko Pišek podelila, tokrat že petnajstič, Kersnikove plakete za leto 1986 najbolj uspešnim in požrtvovalnim ljubiteljskim in profesionalnim kulturnim delavcem v domžalski občini. Cveta Zalokar-Oražem Izžrebani prejemniki nagrad novoletne križanke: Na redni seji uredniškega odbora z dne 23. 1. 1987 smo izmed 89 poslanih rešitev izžrebali v uredništvu tele nagrajence. Novoletno križanko so pravilno rešili in bili izžrebani: 1. Uršič Franc, Pot na Jeranovo 6, Kamnik 2. Suhadolnik Saša, Verd, Ster-nenova c. 11, Vrhnika 3. Dušan Dedič, V. Vlahovičeva 1e., Domžale 4. Smerkolj Nuša, Hudo 21, Radomlje 5. Zupan Majda, Preserje, Vaška pot 17 a, Radomlje 6. Grilj Zala, Ljubljanska 72, Domžale T. Ivanka Štrukelj, Peče 20, Moravče 8. Barbara Volkar, Šercerjeva 1, Domžale 9. Cerar Minka, Petrovčeva 4, Domžale 10. Marija Oražem, Ljubljanska 80, Domžale Nagrajencem čestitamo, knjižne nagrade pa bomo poslali po pošti. ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT * ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠP Razgovor z alpinistoma Silvom Karom in Janezom Jegličem £^T(X "T, A 2 Hotenje k višinam.. K* • Tuji alpinistični časopisi pišejo o uspehih naših tekmovalcev vvečj i meri kot pišemo doma Razmišljanje: Šport, ki je umetnost na meji norosti... Takšno vprašanje si postavlja marsikdo, ki je lahko kdaj opazoval ekstremno plezanje naših najboljših alpinistov. V navpičnih stenah, previsih, kjer fizika izgubi svojo dobro in preizkušeno logiko, naši najboljši plezalci-alpinisti izkazujejo tolikšno mojstrstvo, da se po dosežkih preplezanih sten uvrščajo med najvidnejše svetovnega alpinizma. To niso zanosne besede lokalnega ljubitelja (Silvo Karo in Janez Jeglič sta občana naše občine), temveč ugotovitve svetovnih alpinističnih izvedencev, ki jih naši fantje iz sezone v sezono bolj presenečajo. Kjer že ob pogledu na steno omahnejo ambicije italijanskim, ameriškim in drugim alpinistom Franček Knez, Silvo Karo in Janez Jeglič zagrizejo v še tako strašljive ledene vertikale ... Moč, spretnost, volja — moč telesa in duha so neobhodni pogoji za doseganje takih uspehov. Brez teh neobhodnih pogojev ni uspehov, kajti če je kje sploh mogoče, tukaj sploh ni pretvarjanja. Vse je v hotenju, moči, v znanju, v srcu in v rokah. Visoko v planinah dobivajo siceršnje človeške razsežnosti in kvalitete drugačno podobo; vse je drugače, merljivo z drugačnimi vatli, kot je to običaj spodaj v svetu, iz katerega alpinisti prihajajo in se naposled vanj vračajo. Šport, kakršnega »se gredo« naši vrhunski alpinisti, nam v teh svojih dimenzijah ni poznan, ne razumemo ga in ga zato tudi ne vrednotimo tako, kot si zasluži. Če je denar, ki ga namenjamo zanj, podatek o našem vrednotenju tega športa, potem smo močno zanemarili kriterije za dodeljevanje podpore pravim športnikom. Alpinisti si gmotno podporo zaslužijo, četudi jim moralne ne primanjkuje. Bomo znali vsaj v prihodnje večji meri pravilno ovrednotiti dosežke, ki niso dostopni navadnim smrtnikom? Bomo znali presoditi, kaj pomeni biti več dni v navpični, z ledom obliti steni, polni padajočega kamenja, vode in ledu; samo zato, ker je tam gori nekaj, čemer se reče vrh? Bomo znali dati pravo mesto tistim, ki imajo voljo, hotenje, znanje, moč in srce, da dosežejo, kar so namenili... Ali pa jih morda zato ne znamo ali nočemo podpreti, ker smo ni domala prav vsi — njihovo nasprotje ... M. Brojan Znani alpinist Stane Belak Šrauf je ob enem izmed razgovorov najbolje predstavil oba naša sogovornika Silva Kara in Janeza Jegliča, ko je rekel: »Morda se na sto let rodita taka talenta, sodelavca, prijatelja in alpinista svetovnega slovesa, mi pa ne znamo primerno poskrbeti zanju ...« Enake so tudi ocene znanega alpinista Messnerja, ki je rekel, da se uspehi dvojice Silvo-Janez v Patagoniji po težavnosti ne morejo meriti z vzponi v Himalaji, vendar v pozitivnem smislu, kar pomeni, da so težji... Teh nekaj stavkov smo zapisali, da bi si vsi skupaj laže predstavljali dvojico, s katero smo člani Uredniškega odbora Občinskega poročevalca pripravili razgovor.. Silvo Karo (roj. 1960, Ihanec), ter Janez Jeglič-Johan (roj. 1961, Tuhinjčan), sta že vrsto leto doma v Domžalah in sta neke vrste alpinista samorastnika, saj sta se vsak po svoje že pred vpisom v alpinistično šolo povzpela na različne vrhe. Sama pravita, da je pravi alpinist že rojen, da mu mora že »narava« podariti določena nagnjenja, sposobnosti, ki skupaj z vztrajnostjo in veliko željo plezati, osvajati znane in neznane vrhove, predstavlja osnovo dobrega alpinista. Pri Silvu je bila sprva to radovednost, ki se je prelevila v zasvojenost, v strast, v življenjski cilj, pri Janezu bivanje med vrhovi, spravljanje lesa s planin v dolino', življenje v naravi. Nalepka enega od naslednih Himalajskih ciljev, ki ga bodo alpinisti skušali doseči letos Pri 17-letih ali tam okoli sta se priključila alpinističnemu odseku, saj je bila za njima že vrsta vzponov, alpinistična šola pa se vedno začenja z osnovnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji plezanja. Vendar oba priznavata, da je bila alpinistična šola ži-vljenska izkušnja, ki ju je še bolj privezala k goram, k plezanju na strme vrhe, k prvenstvenemu osvajanju posameznih smeri. Za njiju je bilo pomembno leto 1981, ko sta se srečala in se v polletnici ob plezaju 2 prvenstvenih smeri skupaj z Borutom Alpinistični odsek Mengeš Že leta 1950 so Mengšani začeli plezati. Ker v Mengšu ni bilo planinskega društva so se Jože Mule j, Pavel Jenčič, Tone Kopitar, Jože Horvat in Miha Habjan vpisali v AO Kamnik. Glavni pobudniki za ustanovi- tev Planinskega društva so bili prav plezalci. V letu 1956 se v AO Kamnik vpišejo še Tone Škarja, Pavle Šimenc in Peter Lavrič. Kmalu pa so se začeli tudi uspehi. Preplezali so najtežje smeri v domač/h gorah. Program izletov PD Janez Trdina Mengeš v letu 1987 Kot že vrsto let so tudi letošnje leto člani planinskega društva pripravili program izletov in drugih aktivnosti. Zato PD Mengeš vabi vse ljubitelje planin, da se udeležijo izletov in videli boste, ne bo vam žal. Vse informacije dobite v pisarni PD (Kolodvorska 2/c — klet). Odprta je vsako sredo od 19.30 do 20.30. 21.2. Turni smuk-Dovške babe vodi: Hribernik J. 22. 3. Spominski pohod na Porezen Košenina F. 25.4. Trim pohod »Rašica 1987« Propagandni ods 10.5. Veliko Kozje-Lovrenc Popelar L. 23.5. Pot spominov NOB-Trojane-Moravče Kržan G. 31.5. Dolenjska (Zasavje) Kuselj M. 13. 6. Mojstrana-Jerebikovec Mulej F. 14. 6. Tabor MDO Ljubljana-Kucelj Lavrič P. 25. 6., 5. 7. Planinsko taborjenje v Krnici Mladinski odsek 11.7., 12.7. Robanov kot-Korošica 1.-3 8. Triglav Košenina F. 15.16. 8. škrlatica Muren M., AO 13.9. Dan planincev-Ermanovec Lavrič P. 20.9. Kepa Mulej F. 11. 10. Pot spominov NOB-Moravče-Domžale Popelar L. 25 10. Ljubljanska mladinska pot Lavrič P. 9.-15. 11. Planinski teden — 35 let društva Propagandni ods 15. 11. Od Litije do Čateža Roje P. 20. 12 Kostavska planina Blejc S. D. Božič Skarja in Šimenc sta leta 1964 sodelovala na odpravi v Kavkaz. Tam sta preplezala težko smer — Križ Užbe. Naslednjo leto sta bila člana himalajske odprave na Kang-bačen. Nato se je začel z alpinizmom ukvarjati še Janez Kosec. Leta 1971 je pričela plezati tudi Mengšanka Marička Skr-lep in preplezala nekaj težkih smeri. Leta 1972 se vpišejo zopet novi člani pri AO Kamnik, Leb Dušan, Franci Vrankar, Janez in Miro Šuštaršič ter Miro Štebe. Škrlepo-va je bila v sezoni 1973/74 najaktivnejša alpinistka v Jugoslaviji. Leta 1974 se v Mengšu ustanovi alpinistična sekcija. Leto kasneje je pomembno, ker je odsek postal samostojen pri PD Mengeš. Leta 1976 sta Franci Vrankar in Miro Sušteršič udeležila odprave v Afganistan in dosegla vrh No-šak (7492 m). Leta 1978 Janez Šuštaršič in Miro Štebe sodelujeta na odpravi v Hindo-kuš in preplezata na najvišji vrh Tirič Mir (7706 m). Leta 1981 je Miro Sušteršič član VIIIJAHO v južno steno Lhotseja, kjer doseže višino 7800 m. To leto sta Franci Vrankar in Miro Štebe člana odprave na Grenlandijo, kjer preplezata veliko kvalitetnih vzponov. Leta 1985 se Metod Škarja in Cveto Jagodic odpravita v Kalifornijo (Yosemite) in tam preplezata nekaj zelo težkih smeri, V tem letu 1987 ima odsek lepe načrte. V februarju bo Janez Sušteršič član kamniške odprave v Himalajo (Lotse Šar 8400 m). Trije mladi člani pa se pripravljajo septembra v Severno Ameriko, kjer bi se spopadli s težkimi stenami Kalifornije. Razen tega pa bodo člani AO Mengeš sodelovali na državnem prvenstvu v prostem plezanju, ki bo aprila v Splitu, maja meseca pa v Paklenici, kjer bo prvenstvo v hi-strostnem plezanju. Dare Bož|č Veselkom tudi prepričala in dokazala, da spadata skupaj. Soodvisnost od soplezalca je v steni velikega, često življenjskega pomena, zato je še kako važno, da sta to dva, ki imata enake ambicije, enake cilje, da sta to prijatelja z veliko razumevanja, zaupanja, ki je često pomembnejše od telesne zdržljivo-sti, od vrvi in druge opreme. Ne na enem, na veliko vzponih sta dokazala, da plezata kot eden, da sta uspešna predvsem, ker mislita enako in drug za drugega najprej vesta, kaj bo kdo storil. Že leta 1982 sta se lotila smeri 9 težavnostne stopnje, preplezala sta Hudičev stolp, ki je bil zanju dokaz, da s skupnimi močmi, z zaupanjem drug v drugega zmo-reta vse. Ob tem se je razgovor zaustavil. Ob določevanju težavnosti posameznega vzpona in sogovornika sta ponosno pripovedovala, kako velik je njun delež pri prvenstvenem in drugem osvajanju posameznih smeri zlasti v Patogoniji, kjer sta bila že trikrat, prvič leta 1983, ko je bil vodja odprave Stane Klemene, v lanskem letu pa kar dvakrat. Čeprav vrhovi v Patagoniji niso prav visoki (okoli 3000 m), dostop do njih ni nič lažji, kot dostop na vrh posameznih gora v Himalaji, včasih še težji. Vzroke je potrebno iskati v zelo slabem vremenu, ki je slabo kar v 80 odstotkih, pozimi je dan dolg le 6 ur, temperature pa se gibljejo od -20 do -30 stopinj. Gore so največkrat okovane celo v 20 cm debel led, ki je često onemogočal plezanje in so se alpinisti morali vračati v bazo. Prav ob zadnjem plezanju v Patagoniji je bilo na tem območju zelo veliko odprav, blizu 20 iz vseh koncev sveta, in kot povesta fanta, so bile vse bolje opremljene od njiju, pa precej manj uspešne. Nekatere so se obrnile že preden so s plezanjem sploh začele. Vzponi so tukaj zelo navpični in zadnji vzpon na TORRE EGGER sta imenovala kar PSIHIČNA VERTIKALA, smer pa se sicer imenuje jugoslovanska. Čeprav sta ves čas odprave trdo delala, da posebej omenimo prizadevanja za pridobitev ustreznih finančnih sredstev pred odhodom odprave (zbrati je bilo potrebno blizu 400 miljonov), imata na odpravo zelo lepe spomine. Na vsakem koraku sta se sreča-vala s Slovenci, ki so jima, organizirani v klubu TRIGLAV, radi priskočili na pomoč, spominjata se prinašanja vse opreme, ki so jo v glavnem fantje prenesli sami, pa tudi prizadevanj za čimboljšo »kuhinjo« in seveda vseh prelitih kapljic, litrov znoja, ko sta se vzpela na Torre Egger in mimogrede skočila še na sosednji vrh. Ostale odprave so naše plezalce samo opazovale in jim verjetno zavidale dobro telesno pripravljenost, ki je kljub ne najboljšemu vremenu in ne najboljši opremi, pripomogla k os- Gora Torre Egger z vso svojo strašljivostjo. Vrisana je vertikala uspešnega vzpona naših alpinistov Silvo Karo Janez Jeglič — Johan vojitvi vseh zastavljenih ciljev. Seveda brez velike pomoči ostalih ne bi bilo. Najraje se spominjata pomoči Skupščine občine oz. Izvršnega sveta, TOSAME, INDU-PLATI, pa tudi brez prizadevanj domačega planinskega društva (ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujeta tov. Stanki Rističevi) in Planinske zveze Slovenije, ki je posodila opremo, ne bi šlo. Šlo pa tudi ne bi brez razumevanja obeh delovnih organizacij TERMIT DOMŽALE in podjetja za AVTOMATIZACIJO PROMETA v Ljubljani, ki sta fantoma v okviru možnosti vedno priskočili na pomoč. Ob tem se pogovor zaustavi ob možnostih, ki jih Silvo in Janez kot alpinista, športnika svetovnega slovesa imata. Njune možnosti pa nimajo niti občinskega slovesa, kje je še svetovni! Kljub vrsti uspešnih odprav, ki so ponesle glas o slovenskem in jugoslovanskem alpinizmu širom sveta, njihovega prizadevanja ne znamo ali nočemo primerno ovrednotiti. ReS je, da se uspeh alpinista ne more primerjati z doseženim prvim mestom na držav-nem prvenstvu verjetno tudi na svetovnerr ne, zato pa toliko bolj nerazumljivo, da so vsi drugi športniki primerneje ovrednoten1 kot pa ravno alpinisti. Kot družba se premalo zavedamo, da alpinist in njegov po' trebni čas nista le čas, ko je na odpravi, di mora imeti stalne priprave, da mora zlast krepiti okretnost in moč zgornjih udov, ds si morajo alpinisti sami zagotavljati finan-čna sredstva (večino) tako za opreme (pretežno uvoženo) kot tudi za potovanja, pa hrano na odpravi ipd. Oba sta tudi gor ska reševalca, pripravljena v kateremkol' času priskočiti na pomoč ogroženim v gorah, pa vendarle z osnovnim problemom, kot je telefon, tako da ponju v primeru potrebe hodijo miličniki. »Večkrat bi izmenjala izkušnje s tujimi alpinisti, poklicala DO od katerih pričakujeva pomoč, se pogovo rila s prijatelji, pa telefona, ki je za vsako gar nujnost, kaj šele za gorske reševalo« kratkomalo ni,« pravi Silvo. Pa se mu hitro razsvetli pogled, ko zf čne pripovedovati o novih načrtih. V zadnf fazi so priprave na odhod odprave v Him» lajo, ki se ji bo v okviru Planinskega drU štva Kamnik (odprava je namenjena obel« žitvi 50. obletnice PD Kamnik) pridružil' tudi četverica alpinistov zbranih v okvir' Komisije za odprave v tuja gorstva PZ SI" venije med njimi tudi Silvo Karo. Želijo pri' na Lotse-Midle, enega od najvišjih stran skih vrhov Lotse, na katerem še ni bila r\C bena odprava. Visok je blizu 8400 m in b' od članov odprave zahteval najvišjo stof njo telesne pripravljenosti, veliko vzdržlf vosti, medsebojnega razumevanja in so delovanja. Sicer pa še v letošnjem letu skupaj z J* nezom načrtujeta ponovni obisk Patagofl'' je, prilezla naj bi na Cerro Terre po n* osvojeni južni smeri. Stena, po kateri b" sta plezala, je visoka 1200 m. Srečno, alpinista, na novih poteh in vsr težjih smereh ... Amaterski športni delavci govore: Kje je pripravljenost poprijeti Nedeljsko popoldne na slovenski kulturni praznik je bilo sončno. Še prehladno ni bilo preveč, da bi človek premišljeval ali naj gre na že tradicionalno medklubsko smučarsko tekmovanje-v skokih, ki ga že dolga leta pripravljajo amaterski športnik delavci v Ihanu. Množice gledalcev so se zgrinjale že zgodaj popoldne pod ihansko 45-metrsko skakalnico, na kateri se je v poskusni seriji že merilo 52 tekmovalcev. Ljudje pa so hodili še kar naprej, tako da se jih je po približni oceni do pričetka uradnega tekmovanja nabralo kar 1000, kar je rekord za ihanske razmere. Dolga leta poprej je bilo mnogo težav s snegom, velikokrat je moralo tekmovanje celo odpasti, letos pa je tudi narava poskrbela za dovolj snega in tako smo si v čudovitem vremenu lahko ogledali veliko tekmovanje ... Lani smo predstavili nekaj tekmovalcev, letos pa smo poprašali organizatorje, kako jim je uspelo pripraviti tekmovanje ... Tole so povedali: Jože Rape, predsednik sekcije za skoke pri SD Ihan — Termit V Ihanu skušamo z vsemi močmi oživeti nekdaj zelo razvito skakalno sekcijo, organizirati tekme, zagotoviti tekmovalcem ustrezne priprave. Ker denarja ni dovolj, smo lani pripravili kljub slabemu vremenu kar uspešno veselico, da smo si lahko »iz svojega denarja« kupili rabljen kombi za prevažanje tekmovalcev in opreme. Vsi funkcionarji delamo iz ljubezni do kluba in skakalnega športa. Moram pa v prvi vrsti pohvaliti neprecenljivo delo našega trenerja Saša Kureta, ki živi za ta šport in žrtvuje praktično sleherni prosti trenutek za to, da delujemo uspešno. Majda Bitenc, blagajnik v klubu: Rada bi poudarila, da delamo složno in da smo si naložili pri organizaciji vsak svoj delež bremena; tako tudi pri današnji prireditvi. Treba pa je ob tej priložnosti reči tudi to, da so nam lani pri našem zbiranju denarja za skakalni šport in organizaciji veselice ihanski tekači mnogo pomagali, zato jim bomo letos to pomoč vrnili. Upam na boljše čase ihanskega športa, saj je vsem nam, ki delamo v organizaciji današnje prireditve, obisk gledalcev velika vzpodbuda. Sašo Kurent, trener v ŠD Ihan — Termit: Ko smo pred dvema letoma posredovali razpis za nove tekmovalce — skakalce smo pričakovali večji odziv. Odzvalo se je precej manj mladih, kot smo mislili da se jih bo. Tako imamo danes le okrog 20 tekmovalcev, od tega je 6 cicibanov, 11 mlajših pionirjev ter 3 starejši pionirji. Trudimo se vsak po svoje, da bi dosegli tudi kak boljši rezultat, ki pa navsezadnje ob takem trudu tekmovalcev in tudi funkcionarjev v perspektivi ne bi smel izostati. Marjan Prosenc, organizator, sodelavec, veteran: S sinom skačeva že nekaj let na tej prireditvi, prej pa sem sam. Ugotavljam, da skačem že kar okrog 15 sezon. Denarja je malo, zato je trud organizatorjev, funkcionarjev več kot nujen. Jaz sem s svojim delom prispeval svoj delež tako, da sem kot avtoklepar popravil kombi, da je sedaj usposobljen. Moram pa reči, da rad priskočim na Pomoč, če vidim, da z veseljem delajo tudi drugi. Sedaj imajo tekmovalci vsaj kolikortoliko normalne Pogoje, kombi je ogrevan ... Brez staršev pa ne bi šlo, če se ne bi vključili v delo društva. Jugoslovansko priznanje našemu športniku: uradni rezultati smučarskih skokov v •hanu, dne 8. 2.1987 MUj§| PIONIRJI: 1 |ELAJ JANI 3 f-IBAR MATEJ ' "EMŠAK UROŠ l^Kamnik SK IERMIT MORAVČE * TERMIT IHAN f^REJŠI PIONIRJI: ^ČGORIČNIK GORAZD 3' ?VETLIN PETER ^•UŽEM MARJAN ^TERMIT MORAVČE TERMIT IHAN 130.6 točk 117.7 točk 105,5 točk 205.5 točk 197.6 točk 185,4 točk MLADINCI: 1. DOLAR GREGOR 2. CVELFER ZORAN 3. ROTAR MATJAŽ SSK Velenje 196,3 točk SKBelovo 191,7 točk ŠD TERMIT MORAVČE 191,5 točk ČLANI: 1. PIBERNIK PETER 2. MARTINJAK STANE 3. ARKO JOŽE SSK Kamnik 199,2 točk SK TRIGLAV Kranj 198,7 točk SSK Kamnik 196,0 točk VETERANI: 1. ŠTELE FRANC 2. KURENT SAŠO 3. KVEDER MARJAN SSK Kamnik 179,8 točk SK TERMIT IHAN 160,3 točk SSK ELEKTROTEHNA-Illrlja 156,2 točk Silvo Habat—prejemnik priznanja »Zlata čelada« AMZ Jugoslavije Malo je športnikov v Jugoslaviji, ki bi se lahko ponašali s tako velikim priznanjem, kot je priznanje za trikrat zapored osvojeno državno prvenstvo v avto-moto športu. Nekaj našim športnikom (Grilj, Verbič, Abelj) je to že uspelo, ob koncu decembra pa je to veliko priznanje prejel za že trikrat osvojeno državno prvenstvo tudi SILVO HABAT, tekmovalec ABD Domžale v cestno hitrostnih dirkah kategorije do 250 kubičnih centimetrov. Silvu Habatu so predstavniki AMZ Jugoslavije kot edinemu za leto 1986 v Jugoslaviji podelili »Zlato čelado« na posebni priložnostni prireditvi v Karlovcu. Nekaj podatkov, Silvo ... Rojen sem 25. decembra 1954 v Trzinu, že od nekdaj pa sem rad hodil na dirke. Odkar se spomnim, sem se vedno navduševal za avtomobilski oz. moto šport. Se spominjaš tedanjih voznikov? V kategoriji do 500 kubičnih centimetrov sta bili zvezdi tega športa Barry Sheene in Kenny Roberts. Celo po svetu sem hodil zato, da sem te svoje vzornike videl »pri delu«. Šel sem v Salzburg, odkar pa imamo Grobnik, je vsa stvar bližja. Seveda sem v tistih časih samo sanjal, da bom kdaj tudi sam tekmoval.. . Medtem si postal že zrel tekmovalec. Česa se posebej rad spominjaš? Vse mogoče je bilo; v sedmih letih je bilo obilo vsega: množica tekem, zmage, padci, požari, naslovi prvakov . . . Kdo bi se vsega spominjal! Rad bi pa omeni!, da v pomaga, kolikor je le mogoče. AMD je postalo najuspešnejše društvo v državi, kar obvezuje ne le tekmovalce, temveč tudi društvo, pa tudi občino kot tako ... K naslovu državnih prvakov si doprinesel precej točk ... Poudarim naj predvsem točke, ki jih je z dvema naslovoma državnega prvaka doprinesel Janez Pintar, jaz sem seveda dodal svoje, enako ostali tekmovalci. .. Veseli smo priznanja za najboljšo ekipo v Jugoslaviji, pa tudi zlate plakete občine Domžale in priznanja ZTKO, ki smo jih dobili ... Zlato čelado so ti podelili v Karlovcu... Prireditev AMZ Jugoslavije je bila 27. decembra 1986 v Karlovcu. S tem priznanjem sem bil v veliki meri plačan za ves trud, saj ne tekmujemo za denar, četudi Silvo Habat med vožnjo na eni od dirk v kategoriji do 250 ccm zadnjih šestih dirkah za državno prvenstvo nisem bil premagan na domačih tleh; dve tekmi še v letu 1985 in štiri lani — so poskušali, da bi me premagali. Kako ti je uspelo toliko časa biti v formi, si naletel na pomoč? V prvi vrsti želim poudariti pomoč, ki mi jo že vseskozi daje Franc Goreč oz. Firma FE-GO. Ko je tekmoval še Peter Verbič, je pomagal tudi njemu, sedaj pa pomaga meni. Zelo sem mu hvaležen. Ko vse odpove, je moralna podpora, poleg finančne, velikokrat še pomembnejša. Kako ti pomaga matično AMD Domžale? Po svojih močeh. Z vsemi napori se vključuje v naše tekmovalne probleme in ga obilo potrebujemo. Dolgoletno delo, požrtvovalnost, napori, vse je v takem trenutku pozabljeno. Pomeni pa tudi vzpodbudo za naprej. Odločil sem se namreč za tekmovanje v težjem razredu — kategoriji do 500 kubičnih centimetrov. Odkod nenadoma taka odločitev? Ko sem dosegel praktično vse, kar se da doseči doma, je velik izziv tekmovati v najtežji konkurenci — v t. i. kraljevskem razredu. Kategorija do 500 ccm' je kot Formula I. Res je, da doma ne bom mogel tekmovati (razen na Grobniku), ker v tej kategoriji preprosto nimam dirk. Nabavil sem motor Honda 500 RS letnik 1985, kar je za moje možnosti še dosegljivo. Seveda je sedaj težko opredeliti moj domet oz. cilje, ki naj bi jih dosegel... Silvo Habat s priznanjem — zlato čelado Pa vendar... Kakšne cilje si si postavil? Mislim, da je pametno postaviti skromnejši cilj. Od 60—70 tekmovalcev, kolikor se jih prijavi v kategoriji, jih nastopi na dirki 36. Uvrstiti se med teh 36 tekmovalcev je lep — in težko uresničljiv cilj, ki je za moje sposobnosti realen. Seveda pa bo izjemen uspeh uvrstiti se pod 20. mesto ... Torej dirke v tujini... Ali ni navsezadnje škoda, da boš »izginil« z domačih dirk? No, v kategoriji do 250 ccm3 sem bil že doslej edini, ki sem vozil zunaj mnoge dirke za evropsko in svetovno prvenstvo; na tujih dirkališčih. Vsak ima svoj cilj, jaz sem si zastavil tega ... Najtežja kategorija, zunaj, daleč od doma je najtežja preizkušnja. Potreboval boš obilno pomoč... Tudi doslej ne bi uspeval, kot sem, brez pomoči NIKA MATJAŽA, brata JANEZA, ki mi vsestransko pomaga in na dirkah sodeluje v naših uspehih, BOJANA JELAČINA, ki se vključuje organizacijsko in vodi nekatere dejavnosti našega dela. Ne smem pozabiti tudi sponzorjev, ki so FE-GO, Slove-nijales trgovina, EDIGS Mengeš, Helios Domžale in TOSAMA. Sedanja dva sta se v zadnjem času vključila med sponzorje vrhunskega motociklizma. Na tem mestu bi pohvalil tudi pripravljenost Ljubljanske banke, banke Domžale, tovarne TOKO, Avtoservis in še nekaj obrtnikov, ki so jo pokazali, da se vključijo v prizadevanja za podporo našega dela. Kako pa domači gledajo na tvojo športno kariero? Sem oče dveh sinov — 6-letnega Uroša in 16-mesečnega Marjančka. Družina je precej prikrajšana zaradi mojega športnega delovanja, zato je prav, da dam priznanje tudi žen' Tatjani, ker na ta specifičen način prispeva k mojemu športu. Kaj naj rečemo za konec? Veliko sreče na tekmovanjih, kar najmanj okvar in zdrav pridi z dirk, Silvo! M. Brojan AVTO^f ELEKTRIKARSTVO Plezanje v Paklenici. (IX—), foto: S. Božič Smer: (li u VIK trmi l);ir uvloi'lektrika Lil BI.JANA DUŠAN GRUM PODREČJE 60a DOMŽALE obratovalni čas vsak delovnik od 8h- 12h in od14h- 18h r Telesna kultura kot specifična družbena dejavnost ima tudi poseben družbeni položaj, saj nima nobene ustanove ali organizacije združenega dela, katere osnovna dejavnost bi bila telesna kultura. Verjetno se kot družba premalo zavedamo, kako pomembna je telesna kultura kot dejavnik z vidnim vplivom na zdravstveno varstvo Is telesno kulturo se neposredno ukvarja preko 30 odstotkov vsega prebivalstva naše občine) in socialno skrbstvo (pretežen del mladine in otrok se s športno dejavnostjo umakne stranpotem), nenazadnje pa je športna vzgojenost prebivalstva pomemben dejavnik sistema SLO. VRSTE ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V domžalski občini ' poteka redna aktivnost kar v 23 različnih športnih panogah v 42 telesnokultumih organizacijah, s čimer se izkazuje dokajšnja razvejanost telesne kulture (od šaha, streljanja, nogometa, košarke, smučanja, kegljanja . . ., pa vse do konjeništva). Razvijati in podpirati moramo predvsem tiste športne dejavnosti, ki IMAJO dolgo in bogato tradicijo, naravno možnost za razvoj, so finančno uresničljive in pa kar največje število privržencev. MNOŽIČNI ŠPORT IN REKREACIJA S povečanjem osebne zavesti za zdravo športno življenje je množična športna dejavnost v nenehnem porastu in zajame v posameznih akcijah in pa rekreativnih tekmovalnih sistemih veliko število otrok, mladine in tudi odraslih. NOVO NOVO NOVO KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE ŠPORTNE OPREME v servisu športne opreme Jure PODGORŠEK Domžale, Masi jeva 6 (za kurivom) Jure Podgoršek že dalj časa opravlja storitve servisa na smučeh, dvokolesih, teniških loparjih ... Zaradi velike ponudbe rabljene športne opreme na tržišču pa tudi zanimanja za blago, ki bi se ga dalo kupiti znatno ceneje, se je odločil, da odpre še komisijsko prodajo rabljene športne opreme. Tako ne bo treba več hoditi na bovšji trg, iskati po Ljubljani, hoditi po sejmih. Bližajo se počitnice — na voljo bo počitniška oprema, ki jo boste lahko kupili pri Juretu Podgoršku. Otroci preraščajo — športna oblačila, obutev, dresi postajajo premajhni — ponudite jih v športni komisijski prodaji. Če drugega ne, pa si ponudbo prave zasebne komisijske prodajalne v naši občini oglejte. Vabljeni ste tudi tisti, ki niste športniki... OBČINSKO PRVENSTVO DŠI V VELESLALOMU ZA LETO 1987 ORGANIZATOR: ZTKO Domžale — svet za športno rekreacijo OS ZSS Domžale — Komisija za šport in rekreacijo IZVAJALEC: Smučarsko društvo Domžale DATUM: Nedelja, 22. 2. 1987 (rezervni termin 1. 3. 1987) KRAJ: Velika planina TEKMOVALNE KATEGORIJE: MOŠKI A — do 25 let (1962 in mlajši) B - 26 do 35 let (1961-1952) C - 36 do 43 let (1951-1944) D - 44 do 50 let (1943-1937) E — nad 50 let (1937 in starejši) ŽENSKE A — do 30 let (1957 in mlajši) B - 31 do 35 let (1956-1952) C - 36 do 40 let (1951-1947) D — nad 40 let (1946 in starejši) PRAVICA NASTOPA: OMEJITEV NASTOPA: PRIJAVE: ŽREBANJE: PRIJAVNINA: PRIZNANJA: PREVZEM ŠTARTNIH ŠTEVILK delavci, člani OO ZSS delovnih organizacij oziroma TOZD s sedežem v občini Domžale organizacija, DO ali TOZD (glede na 6. točko) lahko prijavi največ 5 tekmovalcev/valk v kategoriji pismene prijave — ime in priimek, letnico rojstva, kategorija — najkasneje do ponedeljka 16.2. do 14. ure, na ZTKO Domžale, p. p. 32 61230 Domžale ponedeljek, 16. 2.1987 ob 18. uri v mali dvorani KC Domžale prijavnina, za tekmovalca/ko, znaša 1.250,— din, ki se nakaže ob prijavi na ZTKO Domžale, ŽR 50120-678-41539 Ob prijavi se priloži potrdilo vplačila prijavnine — SDK posamezniki/posameznice — prva tri mesta medalje (po kategorijah) ekipno — pokal za prvo mesto moški, ženske vseekipno — se po sklepu KšR pri OS ZSS Domžale ne vodi petek, 20. 2. 1987 od 10. ure dalje pri ZTKO Domžale. Kotizacija — 10.000.— din na paket šta.tnih številk. Obvrnitvi kompleta prevzetih številk se kavcija vrne. TEKMOVALNI IN VRHUNSKI ŠPORT V občini sta od vseh športnih dejavnosti najbolj razviti nogomet in košarka, kateri imata tudi najboljše naravne pogoje glede na veliko število telovadnic, asfaltnih plošč in nogometnih igrišč. Pri zimskih športih se stanje spreminja, kljub popularnosti alpskega smučanja, je pristop k tekmovalnemu smučanju zaradi izredno velikih stroškov, veliki večini otrok onemogočen. V boljšem položaju je smučarski tek, kateremu število ljubiteljev naglo narašča, vendar je v tekmovalnem smislu to med najnapornejšimi športnimi disciplinami. Nasploh problem celotne republike je status vrhunskih športnikov, kajti samo od rednega treninga in borne hranarine se ne da živeti. Dosežki in rezultati so v celoti gledano dokaj solidni, vendar jih nemalokrat precenjujemo. Pri skupinskih športih moramo upoštevati tudi na kakšnem svetovnem nivoju je jugoslovanski nogomet oz. kje smo Slovenci v jugoslovanskem merilu (pri nogometu in košarki na primer). Podobno je pri posameznih športih: konje-ništvu, dviganju uteži, biatlonu. Resda se v teh športih dosegajo dobri rezultati, od naslovov republiških in državnih prvakov, vendar se moramo poleg dejstva, da smo v jugoslovanskem vrhu zavedati, kje je le-ta v svetovnem, poleg tega pa, da se relativno malo Jugoslovanov ukvarja s temi športi in zato je tudi konkurenca relativno majhna. FINANCIRANJE Skupne družbene potrebe v telesni kulturi se financirajo preko svobodne menjave dela in sredstev, katera pa je na žalost na nizki stopnji. Iz teh sredstev se sofinancirajo tudi mejne dejavnosti (tehnična kultura). Nikakor pa ne zadostuje za celotno pokrivanje potreb. Sredstva izvajalcem (klubom in društvom) se delijo na podlagi sprejetih kriterijev in normativov in pa seveda dejanski realizaciji zastavljenih planov. Na takšen način si telesnokulturne organizacije pridobijo le slabo četrtino denarnih sredstev za zadovoljevanje svojih in skupnih potreb, vsa ostala sredstva si nabirajo po sistemu „ZNAJDI SE SAM" (sponzorstvo, reklame, veselice, tombole. . .). Če jim to ne uspe, seveda krnijo svoje programe. V še nekoliko slabšem položaju je telesna kultura sedaj, ko razpolaga z realno ceno, z manjšimi sredstvi, njena dejavnost pa se širi (kotalkanje, namizni tenis, pionirska košarka, balinanje, kar je sicer čisto pravilno). Dejstvo pa je, da prihaja do še večjega drobljenja sredstev. ŠPORTNI OBJEKTI IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE S postavitvijo garderob pri domžalskem bazenu se je njegova izkoriščenost močno povečala. V prihodnjem obdobju predvidevajo tudi ogrevanje vode, kar bo obisk še povečalo. Z novim objektom je tudi rešen problem klubskih prostorov domžalskih telesnokultumih organizacij. Dvorana Komunalnega centra je tudi v upravljanju TKS-a in dobršen del sredstev telesne kulture gre za njeno nemoteno delovanje. V prihodnjem letu bodo obnovili kegljišče v Domžalah in zato niso neresna razmišljanja o ustanovitvi samostojne delovne organizacije, ki bi Imela v upravljanju vse te centralne športne objekte in njihovo vzdrževanje. V Moravčah so zgradili novo, večjo skakalnico, domžalski smučarji investirajo na Velikem vrhu (slalom proga), Trzinci bodo zgradili sodobno strelišče za MK orožje... Pri tem se pojavlja vprašanje vzdrževanja teh in ostalih objektov, ki jih bodo lahko uporabljali tudi zanamci? TKS si v tej smeri prizadeva povečati sredstva za vzdrževanje in amortizacijo. Žal je v praksi že tako, da je lažje najti sredstva za investicije, kot pa kasneje za vzdrževanje. J. Gregorič Delo in uspehi balinarskega kluba Domžale Namen in cilj pričujočega prispevka je seznaniti širši krog krajanov o njihovi možnosti za zdravo rekreacijo, kakor tudi pristojne občinske forume, družbenopolitične in delovne organizacije v občini z našim delom, uspehi in težavami, s katerimi se srečujemo pri tem. Balinarski klub Domžale je bil ustanovljen na pobudo skupine občanov, privržencev tega športa v decembru leta 1984. Osnovni cilj in namen kluba je organizirano poživiti, že deloma obstoječo tovrstno rekreacijsko, tekmovalno in končno tudi klub odprtega tipa, pristopen vsem občanom, ki jih ta dejavnost interesira, ki jih ta dejavnost interesira. Presenetljivo dobre rezultate pa je naš klub v tem kratkem času obstoja dosegel tudi na tekmovalnem področju. Naj navedemo najvažnejše. V letu 1985 smo prvič tekmovali v LOBZ-u — Ljubljanski območni balinarski zvezi in osvojili I. mesto v III. ligi, kar nas je pripeljalo v II. ligo Lobz-a. V tej ligi smo v letošnjem letu 1986 zopet osvojili prvo mesto, ki nas vodi verjetno brez kvalifikacij v I. ligo Lobz-a. Naslednja stopnja napredovanja pa je že I. slovenska liga, ki jo naj bi postopoma dosegli in kar bi bil v danih razmerah tudi naš cilj. Izreden uspeh je naša ekipa dosegla v letošnjem letu v tekmovanju za pokal maršala Tita, saj je zasedla tretje mesto v ljubljanski regiji, takoj za zveznimi ligaši Sloge in Polja. SD Domžale bo sprejemalo številke takoj po zaključku tekmovanja. OKVIRNI URNIK: 7.00—8.00 — prednostna vožnja gondole za tekmovalce DŠI 8.30—9.30 — ogled prog 10.00 — začetek tekmovanja — starti si sledijo po načelu od starejših k mlajšim 15.30 — zaključek tekmovanja in podelitev priznanj — v hotelu Šimnovec POSEBNO tekma v kategorijah se izvede, če bo od prijavljenih, DOLOČILO: nastopilo najmanj 10 tekmovalcev/tekmovalk ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE ODPRTO OBČINSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH ORGANIZATOR: ZTKO Domžale — svet za športno rekreacijo IZVAJALEC: SK Ihan KRAJ: Ihan (pri osnovni šoli) DATUM: Sobota, 28. 2. 1987 TEKMOVALNE KATEGORIJE: MOŠKI A — do 25 let (1962 in mlajši) B - 26 do 35 let (1961-1952) C - 36 do 45 let (1951-1942) D — nad 45 let (1941 in starejši) ŽENSKE A — do 30 let (1957 in mlajše) B — 31 do 40 let (1956—1947) C — nad 40 let (1946 in starejše) m m m PRIJAVE: ŽREBANJE: PRIJAVNINA: PRAVICA NAST.: PRIZNANJA: OKVIRNI URNIK: Najkasneje do 23. 2. 1987 Torek, 24. 2.1987 ob 18. uri v mali dvorani KC Domžale prijavnina, 500 din na posameznika, se nakaže na ZTKO — ŽR 50120-678-41539. Ob prijavi se priloži potrdilo o plačani prijavnini občani, s stalnim bivališčem v občini Domžale posamezniki — prva tri mesta v kategoriji — medalje 8.30—9.30 — dodatne prijave 10.00 — začetek tekmovanja 12.00 — zaključek tekmovanja in podelitev priznanj Podoben uspeh smo dosegli tudi na Republiškem pokalnem tekmovanju, saj smo med 16 finalisti zasedli solidno 6. mesto. Če upoštevamo, da je v pokalnem tekmovanju sodelovalo 176 ekip oz. klubov iz vse Slovenije, potem so doseženi rezultati res izjemni in jih ne bo lahko ponoviti. V dveh letih svojega obstoja je klub zgradil svoje lastno dvostezno igrišče, ki je tudi že registrirano in primerno za vsa, tudi mednarodna tekmovanja. Za izgradnjo smo se odločili deloma zaradi nerazumevanja pri obstoječem klubu »Invalid« oz. preobremenjenosti njihovih igrišč, še bolj pa iz potreb občanov in članov kluba, saj je normalno delo kluba brez lastnih igrišč praktično nemogoče. Če pa želimo organizirati kakršnokoli večje tekmovanje ali turnir, pa moramo v vsakem primeru imeti dve igrišči oz. 4 steze. To nam istočasno potrjuje, da so govorice o nekakšnem »dupliranju« igrišč povsem neutemeljene. Izgradnja je potekala izključno ob prostovoljnem delu članov kluba, pri čemer so nekateri pokazali izjemno zavzetost, za kar jim gre tudi na tem mestu vse naše javno priznanje. Naše, dobro organizirane prostovoljne delovne akcije so lahko primer drugim društvom in klubom, ki imajo podobne težave in kako se z uspehom taki problemi rešujejo le z dobro voljo in resnično pripadnostjo svojemu klubu. Niso redki med člani, ki so opravili po 100 in tudi več prostovoljnih delovnih ur v korist kluba. Pri vsem tem pa razumljivo ne smemo pozabiti na primerno moralno in materialno podporo, ki smo jo deležni s strani DPO Domžale v prvi vrsti pri svetu treh krajevnih skupnosti občine, posebno pri KS »Simona Jenka«, kjer imamo tudi lokacijo, kakor tudi podporo, ki so nam jo nudile ustrezne telesnokulturne organizacije občine Domžale. Prav tako se na tem mestu zahvaljujemo nekaterim delovnim organizacijam v občini, ki so imele primerno razumevanje za naše težave in nas ob pravem času materialno podprle — sredstva smo rabili za nabavo materiala—cement, ograja, mreža, el. in vodovodni material in slično. Te DO so: Lek, Helios, Avtoservis, Termit, Komunalno podjetje, Beton, Induplati in še nekatere, medtem ko pri drugi'- tega razumevanja za sedaj ni bilo, pričakujemo pa ga v bodoče, saj imamo v svojem programu še izgradnje lastne garderobe, kakor tudi majhno okrepčevalnico ter klubski prostor, kot nujni sestavni del vsake športne dejavnosti oz. pogoj za nemoteno delovanje tovrstnega kluba. Balinanje je v principu šport srednjih in zrelih let, čeprav nam je mladina nad vse dobrodošla,saj le tako lahko računamo na pomladitev tekmovalnih ekip. To balinanje je v bistvu rekreacijsko — športno in tekmovalno, ki po svoji organizaciji, načinu dela in tekmovanja nima nič skupnega z nekdaj zelo popularnim, vendar ne preveč uglednim gostilniškim balinanjem, ki se danes prav iz navedenih razlogov bolj ali manj opušča. Če se na koncu ozremo na naše delo teh dveh let, smo iz vsega navedenega, kljub nekaterim nesoglasjem in težavam lahko povsem zadovoljni. Zgradili smo si lastno igri šče, vspodbudili smo interes krajanov za ti zdrav šport, saj nas je od nekaj ustanoviteljev sedaj že preko 100 članov, od katerih se velika večina vsaj rekreacijsko udejstvuje v tem športu, kar je morda naš največji uspeh. V tekmovalnem delu pa kot smo že omenili, smo presegli vsa najbolj optimistična pričakovanja, kar nas obvezuje, da ta težko pridobljeni ugled in kvaliteto tudi ohranimo. Glede na porast članstva, kakor tudi za izredno zanimanje občanov za to dejavnost, bo moralo slej ko prej priti do nekega pametnega dogovora s športnim klubom »Invalid« z namenom, da se obstoječa že zgrajena igrišča čimbolj izkoristijo. Stane Kopač Mali oglasi Šiviljo in pletiljo sprejmem v delovno razmerje takoj - »PLETENINE VIDA«, Ko-vičeva 10, Domžale Za pletenje sprejmem tudi mlajšega moškega za priučitev. . ' Cenjene stranke obveščam, da ssm prenehai z obrtjo servisiranja ročnih gasilnih aparatov in .prosim, da jih dvignejo. Servisiranje bo prevzel servis Janez Alarm Kozina, varnostni ing., Luize Pesjakove 9. Telefon: 318-962; vsak dan od 6—14. ure. Prodam garažo 16 m2 ali zamenjam za avto. Badnjar, Ljubljanska 84. Izdelava vseh vrst papirnatih škatel. Se priporoča Ljudmila Rajšek, Papirna galanterija, Aškerčeva 33, Domžale; telefon 723-052 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektronike. Telefon: 737-278. Dekle za strežbo v KAVA BARU sprejmem redno ali honorarno. Orehek Aleš; Vir, Šaranovičeva 18; KAVA BAR LEONARDI Prodam kavč, trosed, fotoaparat, tranzistor. Antona Skoka 2, Doma-žale Čuvamo otroke vseh starosti na svojem domu. Ponudba pod »zanesljiva«. Fartek-Halib Marica, Vir, Šaranovičeva 2 OPRAVIČILO V zadnji številki Občinskega poročevalca (št. 2 z dne 4. februarja) je med zahvalami pri zahvali za MILKO KEPIC pomotoma izpadla objava dekliškega priimka. Tako se zahvala pravilno glasi na ime MILKE KEPIC rojene Podboršek Svojcem se opravičujemo! In memoriam: Franc Osolnik mL V torek 10. februarja 1987 so se številni sorodniki, prijatelji in znanci še zadnjič poslovili od strojnega stavca Franca Osolnika ml. Pokojni Franci je bil dolgoletni godbenik in pevec. Očetu Francu m mami Ivanki, rojeni Okorn se je leta 1929 rodil sin Franci. Že kot 16-letni fant se je leta 1945 pričel učiti instrument bariton, ki ga je potem vsa leta do prerane smrti in to ?d leta 1946 dalje nadvse vestno igral. V godbene vrste sta se vključila tudi njegov brat Tine in sin Matjaž. Godbi je ostal zvest in predan 'udi v najtežjih povojnih časih. Bil Je večkratni član upravnega odbora Jer dobitnik Gallusovih značk in Občinskega priznanja Zveze kulturah organizacij. Ob 100-letnem jubi-Sju domžalske godbe je bil tudi član pripravljalnega odbora. Bil je vzor vztrajnosti in poštenosti, kon-s,ruktiven in »brez dlake na jeziku«. ^iegov instrument je bil vedno ure-,eh. Poleg sodelovanja v godbi je ^deloval tudi v raznih pevskih *°orih in bil tako zares vsestranski 9'asbenik. . Ob slovesu so mu zapeli tudi čla-111 Stobljanskega okteta, o njego-vern plodnem delu v godbi mu je Pa spregovoril član godbe Drago 'avčar. Godbeniki so mu v slovo j^igrali skladbo »Lipa zelenela je«, jo je zelo ljubil, vendar ni dočakal, da bi jo tudi sam izvajal. Bodi ^u lahka domača zemlja. Tone Ravnikar RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, prababice in tete MARIJE OSOLIN roj. Kvas se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam !'!"■:! uSinc iti piSilu sG25ijč, darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pevcu in dr. Paulinovima za dolgoletno zdravljenje, sosedom Stibrič, Zie-renfeld in Anžin pa za nesebično pomoč. Lepa hvala govornici Anici Testen za tople poslovilne besede ob odprtem grobu in nosilcem praporov. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Slavko in hčerke Mirni, Silva in Marta z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JAKOBA TESOVNIKA , iz Domžal Posebno zahvalo izrekamo dr. Hacetu za dolgotrajno zdravniško pomoč na domu ter lajšanje bolečin v zadnjih urah njegovega življenja. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica SLAVKA ČUKA iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Hvala govorniku ing. Pircu, DO Sloveni-jales. Posebna hvala pevcem in gospodu župniku iz Kamnika za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedija IVANA GOSTIČA-RADA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Marku Pippu za skrb, tov. Juriju Vulkanu za poslovilne besede, vsem praporščakom, pionirjem OŠ Janko Kerstnlk-Brdo, pevskemu zboru Janko Kerstnik-Lukovica, pihalni godbi Domžale in tovarišu kurirju NOB ZB Domžale za zadnjo častno stražo. Hvala ZB NOV Domžale za tako dostojanstven pogrebni obred. Vsi njegovi • •■■au 11 o i,ao .—i r ......sivi I DO pi IdlCI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE DORNIK Šubljeve mame iz Mengša se iskreno zahvaljujemo dr. Borutu Kolšku in osebju klinike za hi-pertenzijo, bolnice dr. Petra Držaja za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom in vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in maše. Zahvaljujemo se pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo snremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni in čakal da pridete vi in sedla bo na rožna tla in jokala ker vas ni. ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ko smo izgubili našo nadvse drago ljubljeno mamo in staro mamo ANTONIJO NAKRST roj. Oglar iz Krašnje 7 Iskrena zahvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, jo bodrili in ji dajali upanje. Zahvaljujemo se dr. Pippu za strokovno pomoč, veliko prizadevnost in skrbno zdravljenje v času njene dolge bolezni. Za nesebično in hitro pomoč zahvala družini Močnik, Jožetu Le-beničniku in Marjanu Repanšku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Andreju Avbiju za ganljive besede ob odprtem grobu in G. D. za spremstvo. Zahvala vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja in darovali še v druge namene — posebno Francu Lipovšku iz Zla-tenka, nam izrazili ustno in pisno sožalje, ter jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: hčerke Ivanka, Vida in Branka z družino ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in teta ELIZABETA MOHAR Škavarjeva mama s Korena nad Krašnjo Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in predsedniku krajevne skupnosti za poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami in ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgub], naše drage mame in stare mame MARIJE KONČAR iz Bišč pri Ihanu Ivro^Ann sožalje ter darovano cvetje. Hvala društvu upokojencev Domžale. Posebno se zahvaljujemo pevcem ter gospodu župniku Iz Ihana za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčerke Vse pogrebne storitve nudimo v Domžalah... V okviru domžalskega Komunalnega podjetja je orga-nzirana tudi pogrebna služba, ki v okviru dejavnosti poskrbi za vse, kar je v zvezi z pogrebi umrlih občanov. Ker nekateri domžalski občani iščejo ob smrtih svojcev pogrebne storitve (prevoze) drugod, smo povprašali skupino vodjo pogrebne službe KONRADA VRBANČIČA, kako je s to zadevo... Takole nam je v krajšem razgovoru povedal: »Dogaja se — in to nemalokrat — da občani za umrlimi svojci, ki so preminuli v Ljubljani, iščejo razne pogrebne storitve prav v Ljubljani, četudi imamo (vključno s prevozi) organizirane vse te storitve v Domžalah. Da bi si svojci prihranili množico mučnih potov, bi bilo najprimerneje, če bi ob naročilu prevoza svojca v Domžale na pogrebno službo (721 328) dostavili tudi pogrebna oblačila, izbrali pogrebno opremo in s tem bi bila večina opravkov v zvezi s pogrebom opravljena. Ker pa nekateri iščejo prevoz pokojnika v Ljubljani (ta prevoz tudi dobijo), je kar naenkrat v organizaciji enega samega pogreba več izvajalcev. To dejstvo pa prinaša zmedo, večje stroške, za svojce, ki so v času pogreba normalno bolj občutljivi, pa nepotrebno jezo, nervozo in slabo voljo.« Zato v Komunalnem podjetju Domžale, Kidričeva 14 (za Zdravstvenim domom v Domžalah) želijo, da bi se svojci umrlih posluževali pogrebnih storitev na enem-mestu. Poskrbeli so za to, da so delavci pogrebne dejavnosti dosegljivi 24 ur na dan; do 14. ure so dosegljivi na Kidričevi 14 (tel.: 721 328), po 14. uri pa svojci prav tam preberejo ime in priimek dežurnega in to, kje ga dobijo. Tako bodo pogrebne opravke opravili takoj, delavci pogrebne dejavnosti pa bodo v najkrajšem času storili vse, kar je potrebno opraviti. DSSS KRAJEVNIH SKUPNOSTI DOMŽALE, Kidričeva 14 RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJO DSSS KRAJEVNIH SKUPNOSTI DOMŽALE Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat družbenopolitično aktiven. Imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravne socialistične ureditve. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poiskusno delo traja 2 meseca. Pisme prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS krajevnih skupnosti Domžale, Kidričeva 14, Domžale. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA prosta dela in naloge 1 VARUHINJO za določen čas za enoto »Savska« nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta 1 VARUHINJO — čistilko za določen čas za enoto »Palček« nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta POGOJI: — šola za varuhinje ali končana osnovna šola starost najmanj 18 let — tečaj higienskega minimuma — pričetek del in nalog 1. marca 1987 — poskusno delo 2 meseca 1 ČISTILKO za enoto dr. Igor — Vir za nedoločen čas 1 ČISTILKO za enoto »Kekec« Radomlje za nedoločen čas POGOJI: — osnovna šola — tečaj higienskega minimuma — poskusno delo I mesec Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev prinesite osebno v 8 dneh po objavi na upravo WO Domžale, Savska 3. O izidu bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. Mala zimska kronika naše občine 11. 1. 1987 Na Ljubljanski cesti sta se sprla soseda G. C. in G. F. Prvo navedena občanka je na drugo navedenega občana vrgla skozi okno smeti, la pa ji je to vrnil ičjko, da je zmetal v kuhinjo sneg. Zaradi tega se je prepir nadaljeval in so morali intervenirati miličniki. Napisan bo predlog sodniku za prekrške. Kaj bi soseda!! Bot sta si! Umazanija je eno kot drugo: sneg in smeti. . . 13. 1. 1987 V. I. je pustila ob cesti v Zalogu svoj osebni avtomobil zaradi okvare dne, 12. 1. 1987. Voznik tovornega avtomobila, ki je plužil sneg na tej cesti, je pri tem vozilo nekoliko oplazil. Očitno je, da vozniki premalo poskrbijo za svoja vozila, sploh pa v primerih, ko so ceste močno zasrrežene. Veste kaj? Občan I. V. je očitno prelahko prišel do avtomobila — pa mu nič ne pomeni. Tako je ... 13. 1. 1987 Okrog 12. ure je bregove prestopil potok Mlinščica zaradi zmrzovanja dna, zaradi česar je voda poplavila okolico. Štab civilne zaščite je organiziral akcijo, tako da so še isto popoldne zaprli dotok vode v strugi potoka in s tem onemogočili nastanek škode. Včasih premalo (nič), včasih preveč. Kot v življenju .. . 13. 1. 1987. Nekateri so se, kljub temu da je bilo vozišče zasneženo in je bila plast debela približno 15 cm, vozili tudi z motornimi kolesi ter kolesi. Takšna nepravilnost je bila tudi vzrok, da je na Prešernovi cesti pri vožnji kolesa z motorjem' v levo pred nasproti vozeči osebni avtomobil, zaneslo občana B. D. iz Velj-ka Vlahoviča. Neprevidnost bo plačal z daljšim molčanjem, saj je za-dobil zlom čeljusti. Bo pač manj hodil po sestankih . . . 14. 1. 1987 Okrog 22. ure se je porušila streha skladišča.Kurivo oz. konstrukcija šotora. V prostoru je bilo uskladiščeno apno in podoben material, poškodovan pa je bil tudi parkirani tovorni avtomobil. Škoda je bila precejšna. Razen navedenih se je v tem dnevu oz. noči porušilo še nekaj podobnih objektov oz. šotor-skih konstrukcij. Skupno nastala škoda je precej visoka. Vprašljiv je odnos zaposlenih do varovanja družbenega premoženja, saj bi se morali zmigati, ko so bile zaradi obilice snega šotorske konstrukcije, preobremenjene. Kljub temu se nihče ni potrudil sneg očistiti. Ali so na KURIVU pokurili tudi odgovornost, pridnost, skrb za družbeno imetje? 15. 1. 1987 Pred vhod v Komunalno podjetje na Savski cesti so se z osebnim avtomobilom vinjeni pripeljali trije občani Domžal. Bili so očitno razburjeni in so nameravali delavce podučiti, da je njihova do'žnost ceste čimbolj očistiti. Pri tem niso bili uspešni, saj so bili sami podučeni, da naj se pijani ne vmešavajo v komunalne zadeve. Ker so bili navedeni trije pri poudarjanju »krivice, ki se jim godi«, zelo vztrajni, so bili dani v prostor za pridržanje na postaji milice. Prijavljeni bodo sodniku za prekrške, verjetno pa tudi disciplinski komisiji v svoji OZD, saj so z »veselico« pričeli na delovnem mestu. 17. 1. 1987 Na Šubljevi sta se zaradi odmetavanja snega sprla soseda in so- sed. Ko je prva drugega opozorila, naj snega ne meče na njen vrt, ji je ta zagrozil z lopato, tako da so ga morali opozoriti miličniki. Še je bilo moči... 23. 1. 1987 V Račnem vrtju so dopoldne našli ob cesti poginjeno tele. Na kraju je bilo ugotovljeno, da tele tam leži že od 18.1, ko ga je tja odvrgla neznana oseba. Za odstranitev je poskrbel Veterinarski zavod, kdo je tele odvrgel pa se še ugotavlja. Menimo, da mora biti res tele, ki odmetava teleta . . . 7. 1. 1987 Ob 17.30 je bila prijavljena tatvina v veieDiagovnici. uuuanka \K. i.. je izvršila tatvino hlač, vrednih 28.899 din. Ko so jo dobili, se je zlagala, da dela pri RTV Ljubljana in da sodeluje v akciji preverjanje budnosti prodajalcev. Tudi pri postopku z miličniki se je poskušala izogniti izvedbi ukrepov o sebi, nudila pa tudi napačne podatke, zaradi česar je bila privedena na postajo milice in so bili podatki preverjeni. Očitno je preverila, da je bila budnost dobra ... 24. 1. 1987 Ob 7.20 je bila prijavljena tatvina elektronske prenosne luči last Komunalnega podjetja Domžale. Luč je bila postavljena v Spodnjih Jaršah na lokalni cesti zaradi opozarjanja na prekopano vozišče. Neznani storilec je s tatvino pridobil neupravičeno materialno korist. Lučka mu sveti, posvetili pa mu bodo tudi za to poklicani. .. 24. 1. 1987 V noči na 24. 1. je Komunalno podjetje v Mengšu odvažalo sneg ter so pri tem skupaj s snegom naložili in odpeljali tudi betonska korita za rože izpred gostinskega lokala Jalšovec. Ko bo sneg skopnel, bodo korita poiskali in vrnili. Kaj pa rože? 26. 1.-1987 Ob 19.50 je bilo sporočeno, da je prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti Trzin—Mengeš. Na avtobusnem postajališču v Loki so iz ustavljenega avtobusa izstopali potniki. Skupina mlajših potnikov je za avtobusom ne da bi se prepričala, če je to varno, stekla čez cesto. Da ne bi trčila vanje, je voznica osebnega avtomobila smeri Mengša, zapeljala v kup napluženega snega. Na vozilu je nastala materialna škoda, na povzročiteljih pa še ne. To škodo še načrtujejo ... 27. 1. 1987 Občan S. J. je prijavil, da mu je bilo odvzeto kolo z motorjem To-mos automatik A-3 MS svetlorjave barve. Kolo je imel nezaklenjeno na dvorišču stanovanjske hiše v Domžalah. Vrednost je okoli 150.000 din. Zakleni ali pa ga imej v sobi... Ob 16.45 je bilo sporočeno, da so bile poškodovane pipe v WC-ju kina Domžale. Ugotovljeno je bilo, da sta občana v starosti 16 oz. 17 let poškodovala dve pipi, tako da sta ju zvila, tretjo pa sta odlomila. Povzročila sta škode za okrog 25.000 din. Zoper oba bo napisana' kazenska ovadba, »tošelj« pa bodo odpeli starši... 28. 1. 1987 Okrog 2. ure so v samskem domu na Cesti talcev 19c v Domžalah štirje občani kartali. Zaradi suma goljufanja je med njimi prišlo tudi do spora. Karte in denar so jim bili ooVzeli, napisan pa bo predlog sodniku za prekrške. Ne pravijo zastonj (zaradi kazni, ki pride), da so karte hudičev »špil« ... 30. 1. 1987 Ob 1.30 je bila opravljena intervencija na Slamnikarski ulici v Mengšu. Miličniki so ugotovili, da sta pomoč rabila vinjena zakonca J. F. in J. V. Mož se je pri rezanju kruha urezal v prst, zaradi česar je bil napoten k zdravniku. Še dobro, da se je zaradi vinjenosti zaklal samo v prst. . . 30. 1. 1987 Ob 20.15 je občan P. J. v vinjenem stanju z osebnim avtomobilom trčil v .parkirano vozilo last V. M. na Adamičevi ulici v Domža- lah. Povzročitelj je nato še napadel oškodovanca in njegove sorodnike. Materialna škoda je bila približno 20.000 din. Povzročitelju je bilo pridržano vozniško dovoljenje, napisan pa bo tudi predlog sodniku za prekrške. 31. 1. 1987 Po 14. uri je prišlo do prometne nezgode na dvorišču gostilne Kavka v Moravčah. Občan F. P. doma iz Ljubljane je s kombijem z neprimerno hitrostjo pripeljal na dvorišče ter trčil v tam stoječe vozilo. Nastala je materialna škoda v skupni višini okrog 2.000.000 din. Odkar mladi Lojze odhaja, se pri Kavki že RS dvorišču zaletavajo... 1. 2. 1987 Ob 11.45 je prišlo na vaški cesti v Turnšah do trčenja med voznikom osebnega avtomobila in smučarjem. Voznik K. N. je vozil pravilno po poti, ko mu je iz leve strani prismučal smučar S. F. ter trčil v prednji blatnik. Telesnih poškodb ni bilo, nastala pa je le manjša materialna škoda. Mar bi šel v Crans Montano, Turnšan, ne pa da dirjaš po ravnem ... 4. 2. 1987 Ob 21. uri je prišlo do pretepa v restavraciji Slamnik. K. I. doma iz Domžal je udaril natakarja, ker mu ta zaradi vinjenosti ni hotel postreči s pijačo. Zoper kršitelja bo napisan predlog sodniku za prekrške, za poškodovanca pa je bil' napisan zdravniški recept.. . 5. 2. 1987 V večernih urah je bila iz vozila, parkiranega na parkirnem prostoru v bližini železniške postaje v Domžalah, ukradena garnitura orodja. Storilec je v vozilo prišel skozi vrata, katera je oškodovanec pozabil zakleniti. Odnesel je tri kovinske kasete, v katerih je bilo razno orodje za mehanikarska opravila. Skupna vrednost ukradenih predmetov je okrog 500.000 din. Čudno, čudno, ljudje: Kradejo, da bi delali... 5. 2. 1987 Okrog 22. ure je imel pred gostiščem Repovž v Domžalah parkiran svoj osebni avtomobil občan K. Š. Nekdo mu je v tem času z motorja snel razdelilno kapo in table ter jih odnesel. Ugotovljeno je bilo, da je oškodovanec pokrov motorja vozila pustil odklenjen, kar je olajšalo delo storilcu. Olajšalo je tudi denarnico: oškodovancu. 6. 2. 1987 Okrog 13. ure je v samopostrežni trgovini v Radomljah zalotena pri tatvini starejša ženska. Ukrasti je hotela dve steklenici konjaka kar pa ji ni uspelo zaradi budnosti prodajalk. Preprečili so škodo in nekaj najbolj nemarnega: žensko pijanost .. . Domnevno ena najstarejših dmožalskih razlgednic iz začetka tega stoletja RAZPIS Iščemo najstarejše razglednice Na pobudo občana F. J. iz Domžal smo se odločili, da razpišemo natečaj za najstarejšo razglednico posameznih krajev naše občine. Tako bomo za najstarejšo razglednico posameznega kraja (Mengeš, Lukovica, Moravče, Radomlje, Domžale in druge kraje) nagradili občana, ki bo tako razglednico poslal, nagradili z znatno denarno nagrado, ki jo bo prispeval občan F. J. Z najstarejšimi posnetki naših krajev bomo zelo popestrili likovno podobo našega časopisa, občanom pa ponudili zanimivo brskanje po podstrešjih, predalih, omarah in drugod. Vse poslane razglednice bomo vrnili! Razglednice bodo svojo starost dokazovale z natisnjeno letnico, datumom na žigu, napisanim datumom pošiljatelja ipd. Seveda pa tudi prosimo, da nam ob njej sporočite tudi vse druge zanimivosti in podatke katere veste. Obeta se nam preko vsega leta zanimivo tekmovanje. Razglednice pošljite na naslov: Uredništvo občinskega glasila Občinski poročevalec, Ljubljanska 34, Domžale Zlati slamnik naj tokrat krasi ŽUN FRANCA, oseminsedemde-setletnega upokojenca iz Trzina. Entuziasta, ki je pred desetimi leti ob pogledu na zanemarjeno trzinsko avtobusno postajo samoiniciativno vzel v roke metlo in samokolnico ter od takrat dalje — verjemi ali ne — sedem let brezplačno čistil in pometal zapuščino človeške nemarnosti okoli nje. Ni spraševal za plačilo, ni pričakoval pohval in medalj — enostavno je delo vzel in čutil potrebo, da ga postori... kot to dela že vse življenje. Življenje mi res ni prizanašalo in človeku, ki je od malih nog rasel pri tujih ljudeh, »služil od otroka«, da si je priboril svojo skorjo kruha in nenazadnje kot partizan doživel vse strahote vojne, res ni težko verjeti, da so delavnost, skromnost in poštenost odlike, ki so mu lastne. Ljudje sicer kaj radi brezplačno »pometajo pred tujim pragom«, a takih, ki bi to delali kot ZUN, je dandanašnjih bore, bore malo! Mar ne? Pred dnevi so se na delovnem razgovoru dobili predstavniki, kinomatogra-tov Ljubljana na eni in domžalskih kulturnih in družbenopolitičnih dejavnosti na drugi strani. Tema pogovora je bila uporaba nove kinodvorane v različne namene, pogovorili pa so se tudi o programskih vprašanjih kina. Grajo Gorjača rokovnjača namenjamo lastniku edinega Plečnikovega objekta v Domžalah. Objekt na Ljubljanski cesti žalostno propada v dneh, to slavimo spomin velikega slovenskega ustvarjalca — arhitekta Jožeta Plečnika. 16 STRAN OBČINSKI 1'OROČEVALEC