Leto X. - Štev. 306 (2925) PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovim Spcdiztorie in abbon. post. 1. gr TRST, sobota 25. decembra 1954 Vesele božične praznike vošči vsem svojim sotrudnikom, naročnikom m čitateljem PRIMORSKI 0HEVH1K Cena 25 lir Gospodarski položaj Trsta je 'zelo resen, in še huje je, da ni nobene jasne in gotove perspektive za pcstop-»o premagovanje sedanji Krize. 2e mesece .ie pristanišče skoraj prazno: vsi se popolnoma zavedajo. da predstavlja to zelo resno stvar za naše mesto In zaradi tega je tudi zahteva po nujnih ukrepih soglasna. Toda medtem ko neposredno zainteresirani krogi postavljajo razne zahteve, zlasti po uvedbi rednih pomorskih prog, v prvi vrsti onih, In so za Trst bile tradicionalne, odgovarjajo z druge strani, da bodo linije uvedene, ko bo dovolj bla-£a za prevoz, ker pa blago ue prihaja, če ni prog, raze, da se, bo vse končalo * brezplodno diskusijo, podobno oni o tem. ali je “Ha prej kokos ali jajce. Medtem ko se razpravljanje nadaljuje, vozita «Saturnia» Sl «Vulcania», kj bi motali, priti do konca leta v Trst. še vedno iz Genove in medtem ko grczijo Ge-hovčani z ukrepi,. če bosta °be ladji odvzeti njihovemu mestu. Tržačani mirno kledajo. kot zvezde v znanem Croninovem romanu. Drugi steber tržaškega gospodarstva. ladjedelniška industrija, životari v skoraj enakih razmerah: mnogo obljub, večkrat samo najavljenih in na razne načine zabeljenih, konkretnega pa se vidi kaj malo. Zaradi tega hira mala industrija, °brt in mala trgovina in z vseh strani se čujejo glaso-vi o zmanjševanju obratov In odpustih. Nekaj odpustov so odložili na cas po praznikih. Spričo tega položaja se ustvarja vtis, da so se ob* :lasti, ki jim je poverjeno upravljanje našega področja, znašle v hudi zadregi. Poluradni tisk zatrjuje, da je vprašanj toliko in da so tako zapletena, da mora nujno poteči določeno razdobje, preden bo mogoče vse to rešiti. Toda med tem čakanjem postaja, položaj čedalje bolj zapleten in resnejši. Na drugi strani pa se med javnim mnenjem vedno bolj uveljavlja prepričanje. da zapletenih tržaških vprašanj ni mogoče rešiti samo iz centra, samo v Rimu- temveč predvsem na kraju samem. To v prvi vrsti zato, ker imajo v Rimu svoj vpl v in svojo težo pogosto močni interesi,- ki so v nasprotju z gospodarskim razvojem našega mesta. drugič pa je tudi res. da v Rimu objektivno ni mogoče dobro' razumeti \n: pravilno rešiti naših vprašanj. Zaradi tega potrebuje Trst poleg proste luke, in svobodne cone predvsem tudi upravno avtonomijo, ki jo med drugim predvideva tudi italijanska ustava. Doslej so naše mesto upravljali funkcionarji, imenovani od zgoraj, in posledice niso mogle izostati. Končno na je vendar treba dati Tržačanom možnost, da se sami upravljajo, kot se na primer sami upravljajo Sici-lijani. To ne bo samo konkretno uresn čenje demokracije, temveč bodo tako postavljeni tudi temelji, na katerih se bo lahko razvijal in uspeval Trst kot industrijsko središče in naravno trgovsko izhodišče širokega evropskega zaledja. (Iz «II Progresso») Zavrnitev zahodnoevropske zveze v francoski narodni skupščini Mengeš-France je tahoj nato postavil vprašanje zaupnice in zahteval ponovitev glasovanja, ki bo v ponedeljek - Sprejet sporazum o Posarju in obnovitev nemške suverenosti V Londonu in Washingtonu odklanjajo sleherni komentar pred dokončnim glasovanjem skupščina PARIZ, 24. — Francoska skup. ščioaje danes v prvih jutranjih urah zavrnila z 280 glasovi proti 259 prvi člen načrta zakona. ki spreminja bruseljsko pogodbo in ustanavlja zahodnoevropsko zvezo. Pri glasovanju o tem členu ni Men-des-France postavil vprašanja zaupnice, zato da prepreči 24-urno zgubo časa. Takoj nato je Mendes-France sporočil, da bo zahteval ponovno glasovanju o tem členu in je s tem v zvez; postavil vprašanje zaupnice,' o kateri bodo 'glasovali v ponedeljek popoldne. Prav tako je postavil vprašanje zaupnice glede 2. člena, ki določa sprejem Nemčije v NATO, ter glede člena, ki vse buje priložene protokole. Tretje vprašanje zaupnice je postavil tudi v zvezi z dodatnim členom, ki ga je predlagal Palewski in na podlagi katerega bodo morale države podpisnice istočasno položiti vse protokole in konvencije, ki sestavljajo skupino pariških sporazumov. Dalje je Mendes-France postavil vprašanje zaupnice proti . sprčminjevalnemu predlogu, ki ga je predložil Loustau-nau-Lacan, in na podlagi katerega naj bi uveljavitev sporazumov bila podrejena protokolu o vestnem izpolnjevanju. ki naj bi ga podpisale vse države pogodbenice, ter proti spreminjalnemu predlogu, ki ga je stavil Palevvski. naj bi se izvajanje sporazumov po ratifikaciji odložilo do 1. decembra 1955. Mendes-France je predlagal. naj skupščina takoj prouči razne spreminjevalne predloge, kar je bilo tudi sprejeto. Seja se. je prekinila, zato da je zunanjepolitični odbor lahko takoj razpravljal o teh predlogih. Ko se je ob 6.30 seja nadaljevala, je skupščina glasovala najprej o členu, ki določa prenehanje okupacijskega režima v Nemčiji m razporeditev zavezniških čet na nemškem ozemlju, ko bo Zahodni Nemčiji zopet priznana suverenost. Mgnaes-Fraa.ee m postavil s tem v zvezi vprašanja , i-i rala posvetovati, preden pri zaupnice, ker se je pokazalo, - 1 Moch.pa se ie držal strankarske discipline in je glasoval za ratifikacijo. Pri glasovanju tega člena se je vzdržalo nad 70 poslancev. Skupščina je sprejela tudi resolucijo, na podlagi katere mora vlada zamenjati ratifikacijske listine seie tedaj, ko se bodo izmenjale ratifikacijske listine fraucosko-neniške-ga sporazuma o Posarju. -Vlada je sprejela tudi predlog nekega solističnega poslanca, na podlagi katerega pristaja na imenovanje parlamentarne komisije, s katero se no mo- NASIPI SOTZDKZAU pred silo morskih valov da' Bo člen snreiei. kar se je e. tudi zgodilo. Sprejet je bil s 300 glasovi, proti 180. S 363 j glasovi proti 145 je bil sprejet tudi francosko-nemški sporazum o Posarju. Tak je bil položaj danes zjutraj ob 7.55, ko je skupščina zaključila sejo m jo odložila na ponedeljek, ko bo glasovala o 'zaupnici iq nadalje rala irzpravd o ostalih členili. Ni se znano, kako bo -kupščiaa glasovala glede zaupnne. ker je vlada .vezala svoj obstoj s petimi vprašanji, ki so združena z ratifikacijo. Ni namreč znano, ali bo skupščina glasovala petkrat ali če bodo vsa vprašanja združili in glasovali enkrat. Ko je zapuščal skupščino, je Mendes-France izjavil, da je gotov, da bodo sporazumi p-dobreni. K zavrnitvi člena, ki Ustanavlja zahodnoevropsko zvezo, so v precejšnji meri pripomogli demokristjani, ki so na . nočni . seji sklenili-, da bodo glasovali proti temu členu in tudi proti sprejemu Nemčije, v NATO. Glede sporazuma o Posarju pa so se sporazumeli, da se bodo vzdr- lihur na Severneni morju se je polagoma polegel iu sedaj je nevarnost katastrofe minila = Veliko število človeških žrtev io ver. ladij potopljenih vojska prevzela nadzorstvo nad vsemi križišči v glavnem. mestu države QuitU-Predsednik Jose’ Mana Ve- 1949 v Pragi, kjer so aretirali tudi njegovega brata Hermanna, ki ga je prišel iskat. Hermann Field je bil izpuščen v lasco Ibarra, ki je, to izjavil | oktobru po petih letih zapora v govoru posadki v Guayaqui- ! ’n je nato odpotoval v Švico. ]u. je med drugim dejal, da je • ——- so nasipi j sprejel odstop dveh ministrov, nekaterih | mecj njimi ministra za gospo- ttAAG, 24. - Vihar, ki je v zadnjih dneh divjal na Severnem morju in ob tamkajšnjih obalah, je začel polagoma pojehjavati. Na Nizozemskem, kjer so ^e bali katastrofe, kakršno je deželo pri-2adela jeta 1953, Vzdržali, razen v krajih, kjer pa škoda ni znat- j dar5(vo Jaima Nebota Velasca. j Ra. Nevarnost se je začela j (1V javnem interesu in za do-: tanjšati danes zjutraj, ko j« bro naroda«. j BRUSELJ, 24. — Kasacijsko Začela plima padati. Veter sej v Guayaquilu se zdi položaj | sodišče v Bruslju je potrdilo tudi deloma polegel. normalen in doslej ni bilo no- j sodbo prizivnega sodišča v Veliki nasipi, ki ščitijo pol- i bonih nemirov. Vse kaže. da | Liegeu. po kateri je Hubert derje na iiiuderz.ee, so bili j je predsednik republike dobil j Chantraine. ki je skril 11-let-deioma poškodovani, predvsem . podporo posadke v Guayaquilu nega jugoslovanskega fanta na'onih krajih, kjer so popu- I ;n r]a se namerava čimprej “ Pravomočnost sodbe o izročitvi Zagožna tarie na povečanje števila nemških divizij nad 12, kakor določajo pariški sporazumi. Francoski predstavnik v svetu zahodnoevropske /veze »•* bo moral posvetovati i s to parlamentarno komisijo,. preden bo lahko sprejel kateri koli predlo za povečanje števila nemških' divizti. V bounsk.ih urada dl krc g h odklanjajo siehc-rat komentar v zvezi z glasovanjem v francoski skupščini ir. poudarjajo, da nočejo s komentarji vplivati na dokončne sklepe skupščine. ker upajo, da bo ta v j ponedeljek sporazume odobri- : la v celoti. Prav taiio ocikla- i njajo uradne komentarje tudi v Wasaingtonu, dčkler ne bi več prišlo do nemške oborožitve. Ne gre za vprašanje, ali se bo nemška zvezna republika zopet oborožila, pač pa, kako se bo oborožila. Obveznost, ki jo je združeno kraljestvo ponudilo na londonski konferenci (da. obdrži oborožene britanske sile na evropski celini), je odvisna od ratifikacije pariških sporazumov po vseh prizadetih.« Britanski zunanji minister Eden, ki se je danes zjutraj razgovarjal* tri ure s svojimi sodelavci v Foreign Officeu in ki je imel oditi na oddih, so je popoldne vrnil v svoje ministrstvo, Uje.r je nadaljeval posvetovanja s svojimi svetovalci. Obveščeni krogi so mnenja, da so ti dolgi razgovori v zvezi s položajem, ki je nastal po današnjem glasovanju v francoski skupščini. I Ob odhodu iz Novega Delhija v Simlo se od maršala Tita poslavljajo vladni predsednik Nehru (levo) in poveljniki oboroženih sil. 7 ito bo prispel v R Komentarji mednarodnega tiska o izjavi Tito-Nehru BEOGRAD, 24. — Danes je bilo v Beogradu objavljeno, da bo predsednik republike maršal Tito na povabilo burmanske skup- j vlade prispel na uradni obisk v Rangun 6. januarja 1953. žali. Toda pri glasovanju o omenjenem členu je glasovalo sporazumov proti tudi 21 socialistov. Jule* java — ne bi ščina ne zaključi glasovanja. Foreign Office pa je izdal uradno izjavo, v kateri pravi, da je britanska ponudba, da bc obdržala angleške čete na evropski celini, odvisna od ratifikacije pariških sporazumov po vseh prizadetih vladah. Izjava omenja nato glasovanje o teh sporazumih v pariški skupščini, ki, se bo v ponedeljek ponovilo, in dodaja, da je jasno, da gre za enotnost zahodnih zaveznikov, «Morebitna zavrnitev pariških nadaljuje iz-pomenila, da Predsednik Tito se bo zadržal v Burmi 11 dni. se namerava •tili leta 1953 in kjer niso po- ‘vrniti v glavno mesto. Pravila še pri kraju. | Kasneje je Ibarrova vlada Otok Tesel se je v zadnjem 1 sporočilu, da je razbila zaroto trenutku rešil pred katastro-lza državni udar. ki ga je pri-t°. ker se je vihar polegel | pravljaln skupina častnikov Prav v trenutku, ko je polo- i redne vojske. Glavni pobudnik postajal izredno kritičen. tyai-ote ie bil obrambni minister Reinaldo Varea Donoso. Poli-aretirala štiri visoke ki jih dolžijo da so pri poskusu držav-Varea Donoso pa policija ga se ni Državni urad za nadzorstvo ju zaščito nasipov javlia, da nevarnost, sedaj praktično Prenehala, da so bile komunikacijske zveze vzpostavljene ln da škoda ni velika. Tudi iz Anglije prihajajo tolažilne vesti, ki javljajo, da nasipi dobro vzdržali in da »e Sedaj nevarnost mimo. Vso Uoč Pa so se varnostne sku-Pme borile na nasipih proti naravnim elementom. Vihar, ki je začel divjati Evropo v sredo, je zakrivil smrt 115 oseb ter je Poškodoval ali potopil 23 la-Včeraj so se potopile v Severnem morju tri ladje, ka-erih posadke še vedno po-Sresajo. Gre za dansko ladjo *Gerda Toft« s posadko 28 °K za švedsko ladjo «Fetra» n za belgijski parnik «Hen-1 Devveert«. Te ladje so se Potopile skoraj istočasno na “,°rju med nizozemsko in "eniško obalo. Ni več nobena upanja, da bi našli še kakega mornarja pri živlie-uju: cija je častnike, sodelovali nega udara, je izginil in Franca Zagožna, obsojen na leto zapora, jooo belgijskih frankov denarne kazni in 50.000 belgijskih frankov sodnih stroškov. Sodba je s tem postala pravomočna. Za malim Francem Zagožnom pa ni, odkar je izginil, nobene sledi. Sodišče je bilo mnenja, da je Chantrain skril Franca, da ga ne bj moral izročiti zakonitemu očetu, ki živi v Jugoslaviji. Spor med parlamentom in vlado v čim ^SANTIAGO DEL CHILE, 24. "7 Večina čilskih poslancev je ®*lenila obtožiti notranjega "Bnistra Artura Olavarrio za-tkdi kršitve ustave, ker se edno vzdržuje v veljavi ob-® dno stanje, čeprav je parlament sklenil, naj preneha. Ce 0 Parlament vztrajal pri svo- 1 m sklepu, bo verjetno vlada Vstopila. Položaj v Ekvadorju 9DAYAQUIL (Ekvador). 24. Po izjavi predsednika ekva- rePublike. da je država robu revolucije«, je redna Izpuščena iz zapora prosita za zatočišče DUNAJ, 24. — Radio Budimpešta sporoča, da sta Noel in Herta Field, dva nedavno izpuščena ameriška državljana, zaprosila madžarske .oblasti za politično zatočišče in ga tudi dobila. Izpustitev Noela in Herte Field, ki sta bila oba aretirana pred petimi leti pod obtožbo vohunstva, je madžarska vlada sporočila, pred mesecem dni. Noel Field je bil aretiran leta HONGKONG, 24. — Za božič je predsednik vietminške vlače Hošiminh naslovil na kato- v kateri zatrjuje, da njegova vlada spoštuje svobodo veroizpovedi in vabi vse, ki so odšli, naj se vrnejo na ozemlje severnega Vietnama. našla. Uradno poročilo vlade doda-ja. da so vojaške posadke po-1 hčane Vietnama poslanico vsod potrdile .svojo zvestobo -....... J - predsedniku Ibarri iu položaj v vsej deželi ((popolnoma miren». Vlada je tudi prijavila sodnim oblastem list «Diario de la Terra« zaradi ((Večkratnega obrekovanja« predsednika republike. Odgovorni urednik lista bo v kratkem prišel pred sodišče. Pravijo pa, da ta proces nima nobene zveze s ponesrečenim državnim udarom. Pričakujejo, da bosta zdaj oba ministra, ki sta odstopila na zahtevo vojske, spet rehabilitirana. Zmeda v Ekvadorju se je začela v sredo, ko je odstopil obrambni minister Varea v protest proti delovanju notranjega ministra Poncea in ministra za gospodarstvo Nebota, ki ga je Varea Donoso dolžil, da je užalil vojsko«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Vse svetovno časopisje beleži zgodovinsko izjavo predsednika Tita in premiera Nehruja. Indijski tisk poudarja, da je izjava predsednika Tita in ministrskega predsednika Nehruja potrdila vse upe, ki so jih polagali v njune razgovore. »Hindusstan Times« ugotavlja, da je rezultat teh razgovorov krepitev sil miru v svetu. Posebno je važno, poudarja list, d* je koeksistenca označena kot aktivna akcija za mir, ne pa pasivnost. «Times of India« ugotavlja, da sta Tito in Nehru skovala zvezo, da bi uresničila koeksi- stenco. V sporazumu med Beogradom in Delhiiem je posebno pomembno, dejstvo, da enakost gledanja na mednarodna vprašanja ni rezultat izmenjave mišljenj, temveč rezultat izkušenj obeh narodov. Indija je pozdravila predsednika Tita, ko je prispel, poudarja list, kot genialno osebnost, kot tvorca neodvisne politike in prijatelja Indije. Danes, po podpisu izjave sporazuma ga lahko pozdravimo kot sijajnega in postanega zaveznika v borbi za mir.. Komunike o razgovorih Ti-to-Nehru je objavil tudi ves zahodnememški tisk in radij- V bivši coni B ostanejo v veljavi predpisi bivše VUJLA Tako določa uredba zveznega izyršnega sveta, ki upošteva specifičnost področja bivše cone B S I. n n razgovoru z ameriškim državnim tajnikom Fosterjem Dullesom ob priliki zasedanja sveta ministrov NATO v Parizu. Skozi sito in rešeto Možgansku železna zavesa Dr. Josip Agneletto — ki stoji skromno pred vodstvom SDZ v Italiji — je poslal božično poslanico vsem Slo-vencem, «kakor tudi vsem onim v domovini, tam preko železne zavese...« Ta zavesa pa je tako malo iclez-na, da se na tržaški kvesturi kar tare ljudi, ki zahtevajo in čakajo na potni list za Jugoslavijo. In če je kdo otežil prehod, ni bila to Jn-gos lavtja, ampak italijanske oblasti, ki danes zahtevajo potni list, in ki se upirajo, da bi čim bolj poenostavili osebni promet in omogočili čim svobodnejše gibanje oseb tu stvari med Italijo in Jugoslavijo Ta njegova ((železna zavezan je seveda v popolnem skladu z njegovim zatrjevanim prepričanjem, da mora med obema narodoma priti rto medsebojnega mirnega sožitja — kakor je po drugi strani v skladu s tem kar neki D r...c. poroča v zvezi s svojim nedavnim obiskom v Zagrebu, kjer odkriva «da ozračje ni tako. kakor ga- pogostokrat popisujejo begunci iu ubežniki« (in kakor o njem prepogosto govore njegovi prijatelji v radiu Trst II.). O raarijMioski politiki tfospociov okoli «Deuiokraeije» Na njihovo zasmehovanje neodvisnega socialističnega gibanja, smo gospodom okoli »Demokracije« odgouorili z nekaj zanje težko prebavljivimi dejstvi. Na te naše besede so ont začeli s psom, ki zacvili, če mu stopiš na rep. Ta pes naj bi bili mi, rep pa neodvisni socializem. Pri lem se morajo pri »Demokraciji« presne to slabo spoznati na slovenski jezik, ce «dvigajo klobuk« tn se »prijazno nasmihajo» besedam, ki so v resnici njihove, ne naše. Sedaj pu poslušajte, kaj nudijo oni. »Manjšinska politika je grem;a. Manjšina si zaman domišlja da bi usodno vplivala na v reditev družabnega (sici) reda, o katerem odloča večine .. Zato mislimo, da bi bile za manjšino ugodnejše, če ne bi izgubljala sil v naporih za dosego stvari, o ka'erih lahko odločajo večinski narodi v svojih domovinah, ne pa v tuji sredi... Boljše sam kot v slabi druščini!« Hkrati pa so prepričani, da najbolje tolmačijo želje našega človeka. Kes zavidanja vreden program: Slovenci bodo kar v trumah drveli u to njihovo »dobro« druščino! Obilo u-speha v manjšinski politiki, brez «slabe» druščine! Mi si manjšinsko politiko zataknemo zu klobuk in ostanemo raje v uslabi druščini» našega preprostega slovenskega delavca in kmeta, ki predstavljata ogromno večino tržaških Slovencev, kakor ostajamo z ogromno večino oalijanskega delavskega in kmečkega ljudstva. Mi smo za večinsko politiko slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki je za vas «staba druščina». Ta naša manjšina pa bo usodno vplivala na družbeni red, medtem ko vaša manjšina res ne ■■i mogla biti kos taki nalogi. Socializem je za vos slaba druščina: to smo vedeli. A takrat, ko mu bo delovno ljudstvo zgradilo kolesa in pripreglo konja, bo na vozu laka gneča da bo tudi Aristokratska itmanišinska poli-tika» vražje rdeča. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Na seji zveznega izvršnega sveta, ki se je pričela danes in ki se bo verjetno nadaljevala jutri, je med drugim na dnevnem redu uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, ki je po londonskem sporazumu prišlo pod jugoslovansko civilno upravo. Uredba ureja med drugim vprašanje izvajanja zveznih predpisov o plačah državnih uslužbencev, vojaških oseb, o civilnem zavarovanju in o invalidnini. Politika zveznega izvršnega sveta je, da se na tem ozemlju zadrži dosedanja življenjska j raven. Zato bodo tudi v bodoče vsi uslužbenci prejemali poseben dodatek na plačo, ki so ga prejemali doslej. Uredba upošteva specifičnost ozemlja in mednarodne obveznosti, ki jih Je Jugoslavija sprejela s sporazumom o Trstu. Tako bodo ostali v veljavi do novih predpisov vsi dosedanji predpisi bivše vojne uprave in lokalnih oblasti, zlasti pa s področja lastninskih pravic. B. B. odbor, v katerem bi bili po en zastopnik liberalne in demokratske stranke, EFEK in kmečke skupine. ATENE, 24. — Močan potresni sunek je včeraj zvečer prizadel severnozahodni Peloponez in Jonske otoke. ske postaje. Vladni list «Die Welt» ugotavlja med drugim, da sta se oba državnika sporazumela, da vodita politiko koeksistence, da sta se izjasnila proti politiki blokov in podarja, da je mirno sožitje osnovno načelo, na katerem je treba urediti mednarodne odnose. Ameriški «World Tele-gramm« pa v pregledu naj-vašnješih dogodkov v svetu poudarja, da sta Tito in Nehru ugotovila, da je miroljubno sožitje med narodi imperativ za obstoj civilizacije. .Jugoslovanski voditelj in Nehru sta pozval? svet in Združena narode, naj zasnujejo svoje odnose na suverenosti, nenapa-dalnosti in nevmegavanju v notranje zadeve drugih držav." Tudi današnje pariško časopisje objavlja obširna poročila o izjavi predsednika Tita in Nehruja. »Popularne« in »Figaroii ugotavljata, da sta oba državnika poudarila svoje zaupanje v pozitivno, ak-tivuo in konstruktivno politi- : se izve, da bo predsednik Ei-ko, ki vodi k vzpostavitvi 'roi- ] senhower v januarju zahteval ru in preprečevanju atomske jod novega kongresa (ki' bo vojne. «Combat» pa ugotavlja, I imel demokratično večino), naj da je skupna izjava jasen de- : odobri davčno olajšavo v viši-manti predpostavke o ustano-: ni dveh odstotkov za ona pod-vitvi tretjega bloka. Se več, jetja, ki imajo dohodke iz ka- mevan.ie za trenutne težave Jugoslavije in pristala na podaljšanje plačilnih rokov in na zmanjšanje obrestne mere. Pogajanja o kulturnih dobrin FLRJ RIM. 24. — Zaradi božičnih praznikov so bili v Rimu prekinjeni razgovori o vrnitvi kulturnih dobrin, ki so bile med vojno odpeljane iz Jugoslavije v Italijo. Člani jugoslovanske delegacije se vračajo v Beograd, da bi o poteku pogajanj obvestili državno tajništvo za zunanje zadeve. Pogajanja o vrnitvi se vodijo, ie dalj časa. L^ni so biht • peflaj®n.ia od ju-pa so se pogajanja začela 28. oktobra. Eisenlmerjev ukrep za ameriške investicije na nerazvitih področjih \VASHTNGT0N. 24. — Iz krogov, ki go blizu Bele hiše, pitala. investiranega izven ZDA. Davčna olajšava bo veljala samo za dohodke iz tujine. ne pa za celotni dohodek določenega podjetja. ,i fv A Sodijo, da bo kongres sprejel Eisenhoiverjev predlog, katerega namen je spodbujanje I BEOGRAD, 23. - Včerai so | investicij ameriškega kapital, se v Beogradu s sporazumom ,v Jtu-1’n.V zlastl na izvitih Iz prvih poročil je razvidno. | končali razgovori med vlado področjih. FLRJ in Veliko Britanijo o I --------- posojilih, ki jih je dala Velika 1 HELSINKI, 23. — Finski poudarja list, izjava predstav- j 1 ja tudi negiranje neutralizma. ' B. B. nied FLRJ In Anglijo o II da je potres porušil več hiš v Patrasu in prekinil dobavo električnega toka mestom Pa-tras, Amalias in Grinion. ki so čez noč ostala v temi. Preplašeno prebivalstvo je v hudem nalivu bežalo iz hiš na ulice. Britanija Jugoslaviji po letu 1949, v skupnem znesku 17 milijonov funtov šterlingov. V razgovorih, ki so ■ potekali v ozračju sodelovanja, je 'Velika Britanija pokazala' veliko razu- parlament je danes zjutraj dokončno izglasoval s 138 glasovi proti 11 podaljšanje Zakona o izrednih pooblastilih vladi za leto 1955. Proti podaljšanju so glasovali samo liberalci. ■ Komentarji o glasovanju v italijanski zbornici —■ Venizelos ustanavlja združeno opozicijo ATENE, 24. — Po treh tednih razgovorov z vodilnimi politiki opozicijskih strank za ustanovitev združene opozicije, je častni predsednik liberalne stranke Venizelos sporočil, da ima namen ustanoviti liberalno demokratsko unijo. Vodstvom liberalne in demokratske stranke, progresivne unije centra (EPEK) in kmečke skupine je poslal pismo, v katerem razlaga program in organizacijo nove u-nije. Ko jih vabi, naj pristopijo, zahtev? Venizelos ukrepe za ozdravljenje socialno-go-spodarskega položaja, večjo demokratizacijo, splošno amnestijo za politične obsojence in odpravo jetmških taborišč. V zunanji politiki odobrava sodelovanje o Balkanski zvezi in Atlantskem paktu, hkrati pa zahteva, da se prouči vprašanje eksteritonal-nih pravic tujih sil v Grčiji. | Novo liberalno demokrat-jsko unijo bi vodil politični (Manchester Guardian> o vzrokih za zadržanje poslancev KPI «New York Times» želi isto srečo kot Scelbi tudi Mendes-Franceu NEW VORK, 24. —- Današnji «New York Times« piše o prizadevanjih za ratifikacijo pariških sporazumov in pravi, da je ((italijanska poslanska zbornica z odobritvijo pariških sporazumov z eno izmed najmočnejših večin v svoji zgodovini dosegla veliko zmago za stvar miru«. List nadaljuje, da pomeni včerajšnje glasovanje v rimski poslanski zbornici ve. lik uspeh za ministrskega predsednika Scelbo, in prehaja nato k obravnavanju debate o ratifikaciji v francoski narodni skupščini. «New York Times« piše o teni, da vodi Mendes-France «pogumen boj za ratifikacijo sporazumov« in da «v normalnih časih ta borba ne bi smela biti pretirano huda«, da pa »francoska narodna skupščina trenutno dela v ozračju oseb- kominformovskega tiska pričakovati podobno obstrukcijo kot v poletju 1949,. ko je šlo za pre-prečenje italijanskega pristopa k atlantskemu paktu in ko se je razvneto ozračje v parlamentu preneslo tudi na ulice, kjer so izhruhnili neredi. List sodi, da je vzrok za mnogo bolj zmerno «Togliattijevo zadržanje v ^pravkar končani debati o pariških sporazumih v italijanski poslanski zbornici ta, da «Malenkov noče povsem odpraviti 'možnosti za razgovore med Vzhodom in Zahodom«. Nato opozarja list, da je skrajna desnica, ki je v italijanskem parlamentu zdaj močnejša kot leta 1949, tokrat glasovala za sporazume, namesto da bi se jim uprla ali se vzdržala. Končno meni list, da je s to ratifikacijo ugled Rima v va- li Amsterdamu nobenih sklepov nih nasprotij, cinike in drfe- shingtonskih očeh zrastel. tizma«. V boju z ((zavezništvom komunistov, nacionalistov in nevtralistov« brani Mendes-France, pravi «New York Times«, »interes Francije in postavlja na kocko sam obstoj svoje vlade«. Končno izraža list upanje, da bo predsednik francoske vlade v tem boju zmagal. I Londonski ((Manchester I Guardian« pa opozarja danes v članku o italijanski ratifikaciji pariških sporazumov, da je bilo mogoče tudi po pisanju generalnega sveta socialistične internacionale.Dr.Schiiff, ki je poslal poročilo o konferenci, je omenil dve stvari, ki sta po njegovem mnenju zelo važni za nadaljnje delo organizacije: tesno sodelovanje a socialisti azijskih držav in sedanji položaj v svetu po pariških in londonskih sporazumih, Delegacije so s« posvetovale o teh vprašanjih, niso pa sprejele skupnega sklepa o pariških in londonskih sporazumih. DUNAJ, 24. — Podkancler Schiirf, predsednik kluba socialističnih narodnih poslancev Pitterman in sekretar stranke Probst so se sinoči vrnili iz Amsterdama, kjer so ljati o zaplembi ladje «Bat Ga-ss udeležili letne konference J lini«. Ealafiani Mo Mili posadka ladm NEW YORK, 24. — Egiptovska delegacija pri OZN je poslala predsedniku Varnostnega sveta sporočilo, da je egiptovska vlada sklenila osvoboditi posadko izraelske tovorne ladje »Bat Galira«. Posadka bo izpuščena 1. januarja in tudi ladja to vrnjena. Za vrnitev ladje sporočilo še ne navaja dneva. Varnostni svet bi se moral sestati 4. januarja in razpraV- *i»o:ms».Ki iukvi Na današnji dan je leta 1924 umrl slovenski skladatelj, tržaškr rojak, Viktor Parma, mmm PROMET TRŽAŠKIH JAVNIH SKLADIŠČ V DECEMBRU Znatno povečanje prihodov in zmanjšanje odhodov blaga Promet skladišč v tekočem letu bo višji kot lani, vendar pa znatno nižji kot v letu 1952 — Danes, SOBOTA 25, decembra Božič, žitigoj Sence vzide cb 7.45 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 751 in zatone ob 16.37. Jutri, nedelja 26. decembra Stefan, Zlatka Živahen potniški promet ’ Spnnn™,n-1™ JMR!- žMMnrEtprtf ffiiaffeif spremembe glede dajatev ;di tdtcr&t mnoeo ljudi, trni' ■ ■ *J k Promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča bo v decembri dosegel okrog 210.000 ton in to 180.000 ton pripeljanega in 30.000 ton odpeljanega blaga. Seveda so ti podatki le okviri in na osnovi prometa prvih treh tednov, ko so prepeljali skozi pristanišče 149.000 ton blaga kakor tudi na prijavljenem tovoru za zadnjih deset dni decembra. Letošnji decembrski promet bo po vsej verjetnosti znatno presegel promet istega meseca preteklega leta, ko so prepeljali skozi pristanišče le 151,618 ton blaga. Ta porast prometa v decembru gre izključno na račun povečanega izkrcanja premoga in rud, katerih bodo izkrcali v letošnjem decembru kar 132.000 ton, medtem ko so jih v decembru 1953 le 43.000 ton. 2itarice so dosegle dokaj skromen obseg in so jih izkrcali 4.700 ton, medtem ko se je obseg izkrcanega raznega blaga dvignil za 6.000 tor in bo dosegel okrog 43.000 ton. Naravnost katastrofalno pa je padet v decembru obseg v pristanišču vkrcanega blaga. V decembru 1953 so tako vkrcali v pristanišču 70.032 ton blaga, letos pa bodo vkrcali le okrog 30.000 ton. Največji delež pri odpeljanem blagu ima tudi tokrat les, čeprav,, je dosegel le 15.000 ton zaradi izredno težavnega stanja na lesnem trgu zaradi pomanjkanja blaga. Lansko leto so tako prepeljali skozi Javna skladišča 24.000 ton lesa. Predvideni podatki o prometu v decembru omogočajo morajo ladje vračati iz pristanišča na pol prazne, kar znatno vpliva na brodnine. Dvig prometa proti koncu leta ne gre samo na račun pripeljanega blaga temveč izključno na račun pripeljanega masovnega blaga-premoga in rudnin. Promet premoga in rud se je namreč skoro podvoji! in dosegel kar 864.667 ton, medtem ko je lani znašal 439.015 ton. Zato pa so se znižali dovozi raznega blaga (s 254.951 na 232.450), obseg pripeljanih žitaric (s 475.196 na 292.595), znižal se je obseg vkrcanega lesa (s 230.501 na 213.917) itd. Optimistični podatki o stabiliziranem prometu Javnih skladišč odnosno celo o rahlem porastu so torej zelo varljivi. V resnici imamo o-pravka s ponovnim izredno močnim padcem prometa tra- dicionalnega blaga tržaškega pristanišča in s porastom prometa z rudami in premogom. To pa seveda pomeni, da se je zaslužek, katerega prinaša pristanišče, ponovno zmanjšal. Urnik tramvajev danes in 1. januarja Ravnateljstvo ACEGAT sporoča. da bo danes zjutraj začel tramvajski promet okoli 7. ure, prav tako tudi v soboto 1. januarja. 31. decembra bo tramvajski in filobusni promet ukinjen dve uri prej kot običajno. Med tem časom bodo vozili izredni nočni vozovi, in sicer na progah 31, 32, 33 in 34. V času, ko ne bo normalnega tramvajskega prometa, bodo ti nočni vozovi vozili v presledkih 10 do 15 minut. tire za izboljšanje uslug za svojce zavarovancev, za katere se ne zahteva več skupno gospodinjstvo tudi trikrat mnago ijtidi. trni —.......... ... družinskim članom zavarovancev UTAT prvič organizirala izlete v Jugdilavijo, in sicer v Ljubljano, na Reko, v Opatijo, Poreč in Ajdovščino. Po podatkih te agencije je odpotovalo v Jugoslavijo z avtobusi, ki jih je najeja, nad 300 turistov. K temu je treba seveda prišteti veliko število ljudi, ki so se vpisali za izlete agencije Adria Express ali pa se odpeljali posamezno z vlaki in osebnimi vozili. Čeprav je letos le malo snega, tako da niso mogli doslej niti organizirati smučar-! skih vlakov za Trbiž, je odpotovalo za božič iz Trsta 5000 smučarjev, V glavnem so izbrali za kratko dvodnevno zimovanje kraje v Bustri-ški dolini in v vzhodnih Dolomitih, to je v Cortini, Sap-padi, Corvari, itd. Mnogo pa jih je odšlo v Avstrijo, kjer so kljub poviškom cene še vedno nižje kot v dolomitskih krajih. Manj petični smučarji pa čakajo seveda na »beli« vlak, ki bo vozil vsako nedeljo, kakor hitro zapade tudi v Trbižu dovolj snega. Glavno ravnateljstvo iNAM tako redi najdenčka, ki je poje uvedlo več novih spre- leg tega še psihično nerazvit memb glede zdravstvenih da- in je zaradi tega njegova jatev družinskim članom za-; vzgoja toliko težja. Sa-varovancev. Da prilagodi raz- monijeva pa se je izkazala ne_ določbe, ki so veljale na kot požrtvovalna in nesebična | Tržaškem ozemlju, Splošnemu delavka v šoli za gluhoneme' razvoju socialnega zavarova- in je vzela k sebi na dom , | enega izmed otrok, ki so ob- ' iskovali to šolo. i/ h q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 26. decembra 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera «3 + ena» Komedija v treh dejanjih Spisal: Ferdinand Roger Režiser: Nada Gabrijelčičeva POJASNILO GLEDE PISANJA «IL P1CCQLA» IN «UNITA'» Resnica o poslovalnicah DZ v Škofijah in Hrvatinih Pismo tov. Ivana Kneza o dejanskem stanju zadrug v koprskem okraju in o nezadružnem zadržanju uprave DZ v Trstu nja je izdalo ravnateljstvo naslednje ukrepe: 1. Odprava zahteve po skupnem bivanju («coabitazione»). Za razne zdravstvene usluge se ne zahteva več skupno bivanje družmsKega člana z direktnim Edini moški, ki bo nagrajen prihodnjo nedeljo ob pri-: sotnosti najvišjih predstavni-1 kov oblasti v mali dvorani j, gledališča Verdi, je Erancesco j ! zavarovancem. S : Basso, katerega zasluga je da ! tem se razširi na Trst zakon , so se izboljšale naprave z dne 11.1.1943 st. 138, ki se ! javnih spalnicah Basso omejuje na zahtevo, da dru- sveča ves svoj v po- ... . — revežem, ki nimajo svojega stanovanja ! in se ponoči potikajo po uli-! cah. tudi prvo cenitev prometa vladnega Javnih Skladišč v 1954, letu I sarJa P«f^ta palamaro «11 Piccolo« od 17. t. m. je’ da lahko te zadruge nemote--trajala le malo časa in se bo- objavil vest, da so ((Delavske j no poslujejo. Trditve v član-1 fno tako že v januarju lahko zadruge« ~ žinski člani živijo v breme zavarovanca, pa čeprav niso v skupnem gospodinjstvu. 2. Izenačeni z otroki. Kolektivne pogodbe in razni pravilniki, ki so veljali v tržaški pokrajini, niso določali, da družinski člani, izenačeni z otroki zavarovancev, uživajo zdravstvene usluge. Glavno ravnateljstvo, upoštevajoč, da sistem posebnih j zakonov o socialnem zavaro-! vanju in pravne norme dolo- I čajo podobno ravnanje za si- . _ ______ | nove in posinovljence, odre- zaradi česar se je z re | ja, da lahko uživajo bolniško i silnim avtom zatekel v bolniš- , zavarovanje tudi pastorki in j n'co, kjer so ga zaradi prask 'pastorke, posinovljenci in za- na desni nogi in desni ličnici koniti varovanci zavarovan- i J.er omotičnega stanja pridrža-cev. .s Prognozo okrevanja v 5 3. Izenačeni s starši, po po- ^eb na I. kirurškem dobnem kriteriju, ki velja, za j oddelku. izenačene z otroki, je glavno' ravnateljstvo INAM določilo, da uživajo zdravstvene usluge tud! očim, mačeha,^edni-j,frjij| fljj 2j(| y [j| GjliliaStiCa bil Zaradi trčenja v bolnišnico Med vožnjo v vespo po Greti je 30-letni Bruno Lori^ar iz Ul. Carducci trčil v naproti vozečega 39-letnega Ivana Furlana s Proseka, ki se je tedaj premaknil na levo s tran ceste. Od obeh se je samo Furlan Prazen avtobus št. 25 I inaset!hVOv bivši coni zaključimo, da bo letošnji pro- . met skozi Javna skladišča dosegel pri prihodnih 1.389.712 ton in pri odhodih 579.476 ton. Skupno bo torej znašal promet 1.969.188 ton. Promet je nekoliko višji kot lani, ko so pripeljali 1.169.135 ton, odpeljali 678.176 ton in je znašal celotni promet 1.847 ton, Ti podatki se seveda nanašajo samo na promet Javnih skladišč in ne obsegajo tudi prometa lesnega skladišča in prometa z mineralnim oljem, kar vse registrirajo posebej. Vendar pa predstavlja promet Javnih skladišč osnovo prometa tržaškega pristanišča in dopušča naslednje ugotovitve. Promet je padal v prvih mesecih 1954. leta in se je popravil šele proti koncu leta tako, da je rahlo presegel številke iz 1953 leta, a je še vedno zelo daleč od stanja 1952. leta. Istočasno imamo ponovno o-pravka z znatnim povečanjem ki posinovljenca ter redniki, i . .. _ _ „____.......... katerim je bil zavarovanec Med šofiranjent Acegatove- v Trstu zaprosile j ku še zdaleč ne odgovarjajo! sprehajali po najlepšem- par-: svoj čas izročen v zakonito : 8a avtobusa proge it. 25 je eneralnega komi- j točnosti. Pisec trdi, da smo i ku na hašem področju Občin-! varstvo. 130-letnj Franceseo Bordon Delavske zadruge vključili v ska uprava se je tudi že spo- ' Okrajno zadružno zvezo in se i razumela glede paznikov v s tem polastili njihove im o-j parku ki jih bodo ^ vine Ta trditev m točna, ker orst delavcev, ki so zaposleni obstaja v Piranu le začasna | pri SELAD. Upravičeno tudi za intervencijo pri ob-B zaradi ((praktične vključitve dveh zadružnih prodajaln v Skofi-i j ah in Hrvatinih v tako ime-| novano ((Okrajno zadružno j zvezo cone B». Ta dogodek, ki se v članku omenja kot i ((Clamorosa violazione« odredb j mirovne pogodbe in londonskega memoranduma, naj bi prišel na dan ob priliki inšpekcije v obeh omenjenih krajih, ki naj bi jo izvedel član nadzornega odbora De- zacasna i n samostojna uprava Delav-1 pHčalcajemo skih zadrug, na celu Kat ere . je bil sporazumno z upravo ': ■ ,l .v s^ij-ho slovenske Delavskih zadrug v Trstu ime- j ,■ s0 ~e ®.’n tet« novan delegat, ki skrbi za i ,„ars^.i<, L V? ne0ovali mira-redno poslovanje poslovalnic i s par ' na področju okrajev Koper in ‘ Grad sam bodo za javnost Buje. Prav tako ni točno, da \°dprli pozneje. To pa zaradi 4. Bratje in sestre, starost-1 z-Sornje^ Grete opazil na meja, ki je veljala za te - garačii okvare ne gre kot bi mo- da avto 15. smo odpustili uslužbence poslovalnic v Škofijah in Hrvatinih. Piscu članka prav goto-lavskih zadrug. «Unita» od 18. vo ni znano, da je nekaj dni t. m. je to vest povzela in pred priključitvijo Hrvatinov, iniciativo za ta ukrep pripi- j Škofij in Plavij k Jugoslaviji sala osebno tov. Knezu, pred- j šel delegat Delavskih zadrug sedniku Okrajne zveze v Kqprp, zadružne i za okraja Koper in Buje, tako uredili razstavo zbirk , . na upraVfi pz v Trst ter o-1 «Garzolini», ki je edina te V zvezi s' 'tem nam je toV- ! sebno govoril. z,.'Wd*teljem \ vrst,e v Italiji', in ki. je Šila Kopra poslal J p zvezi z omenjenimi pošlo-} doslej zaradi- pomanjkanja prostorov vskladi- družinske člane do se zviša na 18 let. 5. Splošne norme. Svojcem , , , , zavarovanca se zagotovi a J odo jponov- j zdravniška oskrba v vseh tistih primerih, ko živijo v nje-■: .vi- bre.n - P-goi za to je ta. da nimajo ti svojci nobenih dohodkov, da imajo omeje.- . do' cdke. .Vi po da presega njihova nezmožnost za delo 50 odstotkov., Ta splošna norma pa se izvaja z nekaterimi izjemami za posebne kategorije družin. Po splošnih normah imajo svojci zavarovanca pravico do zdravstvenih uslug od dneva predložitve prošnje in dokumentov. tega, ker bodo preurejevalna dela zahtevala več časa, ker nameravajo v uMalem gradu)), v bivših konjskih hlevih in n, kavarni tenis igrišča urediti prostore za umetnostni muzej. V bivših hlevih bodo Ivan Knez iz Kopra poslal j v naslednji dopis, ki gd priobr I vadnicami ter ga zaprosil, da j-ustreznih čujemo v celoti: «V tržaškem «II Piccolos je nedavno izšel članek o stanju Delavskih zadrug v Kopru in Bujah. Clankar je hotel z prihodov in zmanjšanjem od- njim omalovaževati delo hodov. Ponovno je namreč padel obseg odpeljanega blaga, kar je za pristanišče zelo negativno, saj se zaradi tega skrb začasne uprave Delavskih zadrug v Piranu, kakor tudi skrb in pozornost, ki ju imajo organi ljudske oblasti, NEZADOVOLJSTVO GOJENCEV PREUSMERJEMLNIH TEČAJEV Včeraj so se vsi gojenci popolnoma vzdržali dela umetnosti, v gradu samem pa bodo ohranili «No- Ostali pa so na kraju dela, kjer so imeli skupščino t §.“• Do d“nes ,s? iavil- v ^ 1 Kopru noben inšpektor, tem Predlog Delavske zvese za podporo odboru proste cone ukrene vse potrebno, da se j ščena. V drugih prostorih babo delo v teh poslovalnicah, (io uredili galerijo stare lahko nemoteno nadaljevalo. < sodobne Opozoril ga je tudi, da se mi- ' slita poslovodje omenjenih, , • . poslovalnic preseliti v Trst in . M , .’ ^!. ,^° -spominja- ga prosil naj ostaneta obal'a'la ^^ihjana. , vsaj toliko časa v poslovulni-l JU prihodnji turistični stzo- ci, da se namestita nova po- vrl.hbao grad in park vklju- slovodja in izvrši redna pre- j ('jf v okvir trzaškil^ turistič-daja poslovalnic. | "‘h dejavnosti. Naravno *jej da Na vse to delegat ni dobili J veseljem po- nobenega jasnega pojasnila. I' ... ... ,° o^Jtontev te Ravnatelj mu je odgovoril, da E-1 oljene izletniške točke, o zadevi ni točno informiran, '0 lstočasvo privabljala v da pa bo ukrenil vse, kar jel se 0 številne tujce, v njegovi moči. Tudi trditev | pisca, da je prišel v Koper inšpektor Delavskih zadrug, i kateri naj bi zahteval pojas-l nila o poslovalnicah v Škofijah in Hrvatinih, je neresnič- leta I ‘al it;i- Zaradi tega je napro-' 1 sil potnike, da bi izstopili, kar je storil tudi on, ki je hotel obvestiti o okvari prometni odsek. Komaj pa je izstopil se je avtobus, ki je bil ustavljen v Ul. Ginnastica, začel pomikati navzdol in se šele v višini križišča z Ul. Gatteri u-stavil ob zidu stavbe v kateri je tudi mesnica Pilat. Avtobus je utrpel precejšnjo škodo, medtem ko so se vsi potniki, zaradi Bordonove spretnosti, rešili hujšega. Nsvaren padec .» i Zaradi zloma kolčnega sklg-Vse podrobnejše - pa so. včeraj sprejeli na orto- informacije dobe prizadeti na 'pokrajinskem sedžu INAM v Ul. Tarabocchia 13 ali pa pri sindikalnih organizacijah. ( GLEDALIŠČE VEKDI) Danes in jutri je blagajna gledališča zaprta. V ponedeljek se nadaljuje prodaja vstopnic za parter in balikone za prvo predstavo Wa-g-nerjeve opere «Le-teči Holandec«, ki bo za red A v parterju j in na balkonih ter za red C na galerijah v četrtek ob ,20.30, Opero bo dirigiral Mo-lmari-Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Giglio-la Fraz-zoni, Bruna Ron-chim, Giuseppe Zampifri, Raiimondo Botteghellj, Rolantfc Panerai in Mario Petri, Zborovodja Fanfara!, režija Bruno Nofri. Oče - Rado Nakrst Razpis natečaja pedskem ddde.lku 88-Ietijo E-lisabettb Bbrri vd.' Pellls š Tfgu Goldoni: ki je predvče-raranim padla v lastnem stanovanju. Njeno stanje je resno. zaradi česat* so si zdravniki. pridržali progngozo. V Italijanski republiki je bil razpisan izpitni natečaj za 170 mest tajniškega namestnika osrednje uprave državne I Roka v krožni žagi Žrtev prometne nezgode Gojence tečajev za poklicno preusmeritev je odklonitev njihovih zahtev močno razburila. Včeraj je vseh 500 gojencev teh tečajev v centru za usposabljanje delavstva prenehalo z delom. Niso pa zapustili kraja dela ter so ostali na svojem mestu. Poslali so tudi delegacijo na Delavsko zvezo in Delavsko zbornico, ki je prosila sindikate, naj gojence podprejo, predstavniki Delavske zveze so šli' nato na kraj dela, kjer so bili zbrani gojenci, ter so jim zagotovili vso svojo solidarnost. Na skupščini so na-sindi- v Drevoredu XX. septembra pa bo ves dan zaprta. Jutri bodo vse menze odprte ves dan. Poštni uradi bodo imeli praznični urnik 25. decembra in 1. januarja. Dne 26. decembra in 2. januarja bodo Vsi poštni uradi poslovali samo dopoldne, le glavni brzojavni u-rad bo posloval neprekinjeno. Gostilne in javni lokali bodo za božič, novo leto in tri kralje, odprti vso noč. To velja za noči med 24. in 25., 25. in 26. 31. decembrom in 1. januarjem, med 2. in 3. ter mod 5. in 6. istega meseca. le pogojno obsojen to gojenci pooblastili vem' Naio°jevšiaj'Te- Zaradi delne slaboumnosti legacija Delavske zveze na viadni generalni komisariat ter izjavila, da ne odobrava poročila komisariata o tem predmetu. Hkrati pa je zahtevala, naj se sprejmejo p.-polnoma upravičene zahteve teh delavcev, ki živijo v zelo resnih gmotnih razmerah. * * Š! Delavska zveza se je obrnila na Delavsko zbornico s predlogom, naj bi vse sindikalne organizacije enotno izjavile, da se pridružujejo akciji odbora za ustanovitev proste cone v Trstu. več le bivši poslovodja poslovalnice v Škofijah, ki je zahteval, naj se da na inventar državni pečat in s tem postavil nemogočo zahtevo, ki ni v skladu s statutom Delavskih. zadrug, saj ne gre za prodajo poslovalnic neki tretji ustanovi, temveč le za zamenjavo I Zaradi globoke in dolge ra-, i. „ s i ne na desni roki so včeraj zakladnice (skupina A). Pros- Cprejei: na ortopedskem oddelku 53-letnega Gina Bian- n.je za pripustitev k natečaju je treba vložiti na kolkova-nem papirju 200 lir in jih nasloviti na zakladno ministr-[stvo — glavna direkcija za chija iz Ul. delle Ginestre, k: se je med delom v neki delavnici porezal s krožno žago Po mnenju zdravnikov bo splosne m personalne zadeve, | Bianchi okreval v 10 ali najin sicer do 21. januarja. Pod- j Kasneje v 15 dneh. pise na prošnji mora overo-1 ;---- viti notar ali občinski tajnik ! Mati - Ema Starčeva PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA Folklorna skupina vabi na kulturno prireditev, ki bo danes ob 19. uri v BORŠTU. Na sporedu so plesi, igra in pevske točke. Sodeluje domača godba. Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. V ponedeljek 27. dec. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU JH pred sodiščem" Razprava pred sodiščem ža mladoletnike .v dveh dejanjih Spisali: Hans Tiemaye^ .Prodaja vstopnic v JUL-Roma 15/11 - tel. 31-119: danes 25. od 11. do 13, nedelja 26. od 11. do 13. ih od 14. do' 20.30. ponedeljek 27. od 11. do 13. in od 17. do 20.30. Za objavo novoletnih oglasov kličite telefonsko štev. 37333. Uprava ttPRIMORSKEGA DNEVNIKA« 0,1 (JL,(..I|»IY1 lajUiK r. občine, v kateri prosilec pre- j UdVCOl S8ZUQnil D(1 Vpogled biva. Vsebino razpisa si lahko prizadeti ogledajo pri finančni intednaci vsak dan od 10. do 12. ure. Štiri osebe bodo dobile Zaradi poškodb na nogah so včeraj sprejeli na I. kirur- škem oddelku 71-letno Uršulo Mazetič vd. Zidarič iz Milj, ki je izjavila, da je med prekoračenjem neke miljske ulice postala žrtev prometne nesreče, Po mnenju zdravnikov bo, zenska, razen seveda če ne , v * . j s. i kj«-«j« * »»im outukmi nastopijo komplikacije, okre- I DOZICIIO n0qradO Z0 GODrotO j ** “P?flost‘ f]npp j J kov, do uavKarija Sodno lzterje- Odbor za podelitev božične j vpisu v se- nanrade zn Hnhrntn 1» znajiie je dopuščen priziv na pre- , nagrade za dobroto je obja fekti, v. ^9, mesecih po 30 poslovodij v okviru iste usta-1 ahlrn rpčpjn l/pr hnčpin I Vl1 lmena nagrajencev za le-1 decembru 1954 nove in uprave. \ in,E|U, Itar IlOLejO-.- j to 1954, ki so Luigia Kelle-1 Potemtakem je točno le, daj ...lahko delajo, kar hočejo: j r's, Maria Clemente, Gisella stališče, ki ga je zavzela u- nalivnega peresa BERNUM ne zna | Šamani in Franceseo Basso.! prava Delavskih zadrug v Tr-:n,t'čl? posnemati. BEtiNUM jej Gospa Kelleris bo dobila! stu ni v nobeni zvezi z za- ']L a11 božično nagrado zato, ker je ; = Od 26. do 30. decembra hodo vsak dan od 9. do 12. ure v IV. oddelku za davke in pristojbine v občinski palači v Ul. Rettori 3, III., občinstvu na vpogled glavna In dodatni seznami dižavnih in občinskih davkov Po tem roku bodo izročili sezname davčni izterjevalnici. 'i i davki se lahko plačajo v šestih obrokih vala v 30 dneh. ZAHVALA Ob prvi obletnici smrti mo-* j jega nepozabnega sina Silvana Z5-, popusta delavcem in uradni- , 1 *■ družno moralo. Saj uprava ne, kom. Cena 1.000 lir z Jamstvom 1 pred 9* letl vzela za svojega, ■ nr , da je izdala nalog poslonod-jpri PAPIRNICI IN TISKARNI j nekega otroka, ki ga ji je | * zahvaljujem IV. okrajem, da naj vse blago, v ko- •< Q .. T , ... .. . . ., : ponudila na cesti neka njej j )u *n ^TT za izkazano mi Ukor ga ne utegnejo prodati U. uBrDOfUl, I fSt, Ul- IV132ZII1I 44 neznana mati. Podobno je sto-! pomoč. v poslovalnicah, odnesejo. In ] tako je bilo tudi izvršeno, pa ne samo z blagom, temveč tu- j di z velikim delom inventarja, ki je bil v poslovalnicah, tako da ni v njih ostalo ne tehtnic ne drugih nujnih predmetov, ki so potrebni za nor-1 malno poslovanje. Vprašujem: J ali je to v skladu z london- .1 rila tudi Clementova, ki prav' JULIJA VEKJET Sredi septembra letos je Carlo Schillani iz Banov prijavil policiji, da So mu neznani zlikovci, ki so prerezali I skim memorandumom na kg-j žično ograjo in razbili okno terega se pisec članka skli-na stavbi njegovega podjetja, j cuje? odnes.i več stvari v vrednosti j Z vsemi navedenimi dejanji 130.000 lir. Policija je takoj j je uprava Delavskih zadrug uvedla preiskavo in še istega i v Trstu prikrajšala članstvo dne so opazili v bližini Schil- j ter skušala onemogočiti, da lanovega podjetja 24-letnega j hi se lahko normalno oskrbo-Luigija Tauzzija, stanujočega! balo v svojih poslovalnicah. na Proseški ulici na Opčinah. 1 Ge danes te poslovalnice Slednji ie, čim je opazil agen- , kljub vsemu normalno poslu-te, zbežal. Tauzzi se je več 1 jfJo in oskrbujejo svoje član-i dni skrival, ko je po nekaj j stvo z vsemi potrebščinami ! dneh prišel domov, so ga a- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsujcna skupina zlikoi/cni/ ki so kradli klago s tni/nrniknv V varstvu noči so skakali na tovare av tomobile in z njih. metali razno blago priznali pogojnost kazni. Q- .stala dva, in sicer Sammarcb in Mlach pa sta bila tudi spoznana za kriva neprevidnega nakupa in sodišče je obsodilo prvega na 2 meseca in na 2.000 lir, drugega pa na 2 meseca in 15 dnia po ra ter na 2.500 lir globe,. Preds. Fabrio; tož. Visalli.' zapis. Petrocelli, obramba odv. Presti, Morgera, Foilluc-ci in Padovani Urnik za praznike Danes 25. decembra in 1. ja- aretirali. Med zasliševa- nuarja: vse trgovine ostanejo ! "Jem je priznal dejanje in zaprte, razen cvetličaren, ki ' ?}’ 'ejn.e^ ,ukrac*eae" bodo odprte od 8. do 13. ure «a blaga prodal starinarju Heter slaščičaren, ki bodo odprte I ml8Uu Mtaniju, kar seveda ni Novembra letos je policija >asačila nekega mladeniča, ko je skušal prodati ukraden dežni plašč. Toda ta banalni potem se je za to treba za- prekršek je odkril pravo od 8. do 21.30. 26. decembra: vse trgovine ostanejo zaprte, razen pekaren in mlekaren, ki bodo odpn ; od 7. do 12. ure. cvetličaren. od 8. do 12, ure in slasčičaren od 8. do 21.30, odgovarjalo resnici. Svojo prvotno izjavo je Tauzzi kasneje preklical, vendar ni hotel ali ni znal pojasniti kje je blago prodal. Prvo razpravo je sodišče preložilo, ker je obram- hvaliti predvsem organom ljudske oblasti, ki so vsestransko priskočile na pomoč zadrugam, da so lahko v pičlih dveh dneh začele z normalnim poslovanjem in da redno poslujejo tudi sedaj.« Miremarski park bodo ponovno odprli 31. decembra lahko trgovci | ba zahtevala zdravniški pre-podaljsajo večerno prodajo do gled zaradi Tauzzijevega 21. ure. popoldne pa lahko od- | zdravstvenega stanja, ki prejo trgovine eno uro prej kot od neke prometne ' nesreče j , Pf>-prihodu v ryd vnj, običajno. ,111 bilo več normalno Ker ga j „nde AnJ* „,,„1 Brivski in bodo zaprti danes in jutri. ] slaboumnega ga je sodišče Prihodnji mesec bodo baje odprli za javnost miramarski park, ki je bil že dolga leta , • , . , 1 . , ,*’a ! vode Aoste je ostal za jav- frizerski saloni j je zdravnik spoznal ‘za delno nost na razpolago samo gorje sodisce | nji del parka, po zaključeni Pobiralci smeti ne bodo delali danes in 1 januarja. Smeti pa se bodo pobirale jutri in v nedeljo 2. januarja. Občinske menze bodo imele naslednji urnik: danes bo menza na Trgu Lihertu odprta ves dan. v menzi v Ul. Gam bini serviiah samo kosilo, ona itvino le na 5 bsodilo za mesecev :n na 4.000 lir globe, medtem ko ga je za klevetanje starinarja Mianiia oprostilo zaradi pomanikanja dokazov. Tauz-ziju pa so priznali tudi po-goinost kazni zaradi česar so ga po razpravi izpustili. . vojni, ko so se vanj dni zapora ter 1 ameriške čete vselile pa Se ta ne j več. Oblasti so podvzele vse j potrebne ukrepe za uredilev parka, kakor tudi notranjosti grada. Glede na to, da so ameriške čete zapustile park m , grad v floti.) ohraejei>eni s‘a-I ti ju, bodo obnovitvena dela gnezdo zlikovcev in tako se je letečemu oddelku v kratkem času posrečilo aretirati in spraviti na varno več oseb, ki so živele le od tatvin ir so bile po svojem načinu de la posebno nevarne. Skupina aretiranih je namreč pripadala krogu zlikovcev, ki so ponoči skakali na obložene tovornike, s katerih so med vožnjo metali vreče in zaboje blagu. Po končani preiskavi je policija prijavila sodišču 22-let-nega češkoslovaškega begunca brez stalnega bivališča Jožefa Mouko, 25-letnega Odona Koc-ca iz Ul. E. De Arniči«, 22-ktnega Riccarda Zavana iz Ul. Piela, 35-letnega Anielln S: tnmarca iz Ul. Aleardi, 25-letnega Stcllia Mlacha iz Ul. d’l eila, 25-letnega Giovtmnija Petrina iz Ul. Karneto 12 in 27-letnega Luigija Cutrjja iz Ul Doda. Ncjhujšc obtožbe co b'l 1 naperjene pioti Mouki, ki so, ga obtoževali tatvine 3 fotografskih aparatov, več radijskih aparatov in dežnega plašča ter tudi neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Mou-ka so nadalje obtožili skupno s Petrinom ’n Rccrom tudi tatvine fotografskih aparatov. Rocco je bil tudi obtožen, da je s pestjo razbil šipo na vratih kvesture ter da je ukradel s sodelovanjem Zavana vrečo kave s tovornika last av-teprevozniškega podjetja M 1-ritana-Tagnina. Ostali, in sicer Mlach, Sammarco in Cu-tri pa so bili obtoženi neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Na sodišču se je Culri, ki že sedi v zaporu zaradi sramotenja zastave, rešil s popolno oprostitvijo, medtem ko so bili vsi ostali obsojeni. Mouka je sodišče obsodilo na poldrugo leto zapora in na 2.000 lir denarne kazni, Rocca za več prekrškov na skupno 3 leta zapora In 21.000 lir globe, Petrina za tatvino na leto dni zapora in na 8,000 lir globe ter Zavana isto tako >■;> ntvlno na 6 mesecev in na B.Odo lir globe. Slednjemu so Uprava in ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Trstu želita vsem cenjenim obiskovalcem, uesele praznike. S PD priredi JUTRI, 26 t. m., I.Z—E C NA GRMADO Zbirališče na glavni postaji oh' 1 url za odhod z vlakom. Darovi ih prispevki Ida in Papi darujeta 1.000 lir za Dijaško Malico. V -počastitev spomina Otokarja Pižona daruje R. A. 5.000 lir za Dijaško Matico. Cotičev! darujejo 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob nepozabne ((paronces Marije Morelj daruje družina Cesar 1.000 lir za Dijaško Matico. DRUSTVOSLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV dramski odsek Uprizori . v četrtek 30. decembra ob 20. uri v kino dvorani v NABREŽINI Nušičevo komedijo «Navaden človek* DlfUSTVO SLO VENSKI H SREDNJEŠOLCEV ■ m i .j# ,. A- . priredi jutri 26. t m. ob 17. uri v Ul. H. Manna št. 29 plesno čajanko Igr* jazz - orkester IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Star žepar ponovno za zapahi Na leto dni in 4 mesece zapora ter na 16.000 lir globe je sodišče obsodilo 49-letnega Pietra Farro iz Ul. Molin a vento, ki je znan zlikovec, saj se je moral že 24- krat zago- j i raiičišck Gadnik varjati zaradi raznih pre- rja Paludan vd krškov. Mož je namreč 4. novembra oprezoval na glavnem kolodvoru in čakal ugodne prilike, da izmakne kako listnico. Na postaji je bila precejšnja gneča, kar je bilo za Farro prava mana Toda neki agent ga je opazil in ga je v'notranjo- j no včeraj do danes i ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. decembra t, 1. se je v. Trstu rodilo 9 otrok, umrlo ,e 12 oseb, poroke pa ral bilo u-obene, UMRLI SO: 73-letna Marija Petratič por. Fraiica, 22-letna laria Anrva Francese, 78-lttrai 75-letna Ma-Pol-i, 62-letns Vmcenza Petronib vd. Lorenzon, 72-letna Santa Massarutti por. Gremese, 46-lelna Maria Sa-iva-r o por. Žiberna, 67-letni Adol-,o Savcdim, 61-le-ina Anna Fab-bro vd, Diano, 53-let.rai Mano Lu\a, 56-tet.na Ivanka Znidaišič por, Teeilazič, 72-letma Olga Vi-.irbo vd. Hussi. sti vlaka tudi aretiral. V že- \ pu so mu našli listnico z , 10.000 lirami in raznimi sli-: kami, s pomočjo katerih so 1 identificirali tudi žrtev Farro- ; ve spretnosti. Možakar se je ‘ izgovoril, da je moral odpo- j tovati, zaradi česar je potre- ! 2; CipoPa, Ul. Belraoggio 4; De boval denar | Colle, Ul. 1J. Revo![el 1 a 42, De- Preds • Gnezda tož- n„ 1 pa.nghcr, Ul. s, G-ius o 1; Man- ‘.I. ,„L,m. i. I’ zoni, Ul. tUtico u ie 2: Marchio, Franco zap, n la hacca, o- j ul. O i,. mestica 44; Rovis, Trg bramba; odv. Moro. J Ci/ida-ui 8. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAJabarda Istrska ulica 7, ue Leite ibutg, Trg S. Giovanni 3: Braxma'-er. Trg Unitk 4; Pren-Gi ni. Ul. T. Vecellio 24; Hara-baglia v Sarkovljah in Nicoll v .DF.LJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro, Trg Oberdan Rossetti. 14.30: «Mogambo», A. Gardner, C. Gable. Excelsicr. 14.30: ((Kavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gara-n-er. Fenice. 14.30: «Ul(is», K. Douglas«, S. . Maragano. Nazionale. 14.30: ((Postelja«, D. Adams, M, C a rol. Mladoletnim prepovedano. Fbodrammaiico, 14.30: «Saska- tchevvanski rdeč: jopiči«, A. Lada. S. VViruers. Supercinema. 14.30: «Kruh, lju- bezen in ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Šica. Arcobaleno. 14.00: ((Gladiatorji«, V. Mature, S. Hayward. Astra Rojan, 14.30: «Dve sirotici«, M. Bru, M, Vi-tale. Capitol. 14.30; ((Rimljanka«, G. Lollobrigida«. Mladoletnim prepovedano. Cristallo. 14.30: «Mogambo», C. Gable: Giattacielo. 14.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lollo--brigida, V. De Sica. Alabarda. 14.00: ((Vesela- četa«, S. Fampanini, V. De Sica. Ariston. 14.00: »Konjenik samotne dblirre«- A - Ladd. - -........- Artr.oma 14.00: «Most neustrašnih«. .... Aiirora. 14.30: «Dež», R. Hayi worth. Garibaldi. 14.00: «NeapeLj poje«, G. Rondliraella. lieo e 16.00: ((Sokolja krila«, V. Heflin. Ini.ci u. 14.30: «Dež», R, Ha.y- worth, Italia. 15.00: «M-a'la svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 14.00: ((Oddaljeni bobni«, G. Cooper. Kino ob morju. 14.30: »Cartou-cheove pustolovščine«, R. Ba-sehart. Moderno. 14.00: »Ljubezni pol stoletja«, S. Pamiparaini. Mladini izpod 16 let prepovedano. S a von-a 13.30: »Tramvaj — poželenje«, M. Brando. Mladoletnim prepovedano. Viale, 14.30: ((Patrulja rdečih jopičev«, J. Craig Vittorio Veneto. 14.00: «Dekle stoletja«, J. Holliday, Azzurro. 14.00: ((Maščevalna roka«, A. Murphy. Belvedere, 14.00: «Odkar si moja«, M. Lanza. Marconi. 14.30: ((Poročila sem se s pilotom«, R. Stack. Massimo. 14.00: «Bela furija«, E. Parker. Novo cine. 14.30: »Saratarellina«. Odcon. 14.30: »Naši časi«, V. Dc Sica. Radio, 16.00: »Veliki variete«, Rascel. Secolo. 14.00: «Vzhodno od Sumatre«, J. Chandler. Venezia. 15.30: «Sadko». Skedenj. 16.00: »Sveti tiger«. Kino na Opčinah. 15.00: «Samoa», I reprodukcija I. javnega radijske-| ga koncerta; 15.00 Morja š roka .cesta: 15.15 Jugoslovanski solisti lip ansambli;. 15.30 Z naredad i pesmijo po slovanskem swtu, j 16.00 Po r.aši zemlji; 17.10 Pojo priljubljeni pevci; 18.00 W or ton Gould: Spit" Tnale, izvaja simi. orkester iz Haaga; 18.50 .Šport, 19.15 15 minut dobre volje cb zabavnih motivih: 20.15 45 minut v svetu sevdalink; 21.00 Slusrta igTa: Tagore: »Cifra«; 22.00 l! e šiite z nami; 23.10 Glasba z» lahko noč. *» \ i-: N 3 •» a 254,6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00. 6.00, 7.00. 12.30. 15.00, 17.00. 19.00 in 22.00. 11.00 Radijski koledar; 11-0® Glasbena medigra; 11.15 PiMjJ drobiž za pionirje; 11.35 Louis Moreau Gotisrha!k-He-rthey Ka>-C?ke-walk, baletna suita; 12.1“ Polke in valčke igra maribcrsKi pihalnii' ansamtoel; " 13.00 Okno v svet; 13.10 Opoldanski orkestralni spored: 14.10 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.4“ Hrvatska narodna glasba; i.6-^ Glasbena medigra; 16.10 Utrinki iz literature - Pesm-i Josiipa Mu,r' rra-Aleksandrova; 16.30 želeli ste — poslušajte!; 17.10 Glasbene uganke; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Poje mladinski pevsW zbor iz Gornje Radgone; 18.4“ Igra taimburaški orkester; 2o.“u Pisan sobotni večer. I I I KVIŽIJA 17.30 Božič Rdeče kapice, Pj* di z zvezd; 20.45 Dnevne v63®, in športna poročila; 21.30 Franz Schubert: »Pri treh mladenkaitJi opereta. NEDELJA, 26. decembra ntSi S J, 306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke meledlije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Zenski kvartet; 9.45 Portreti slovitih umetnikov: Arthur Schnabel: IJ-JS Priljubljene lahke melodije: l'-" Mozart: Kvintet za klarin ša-Kt dami orkester v A-duru; 12““ Pestra operna glasba; 13.00 Glasba po željah in voščila;. 1«“ Parada lahkih orkestrov; 15.“u Slavni pevci; 15.30 Zabavna gjasj ba; 16.00 Dramatizirana zgoeta, 16.40 Veseli ritmi: 17.00 P™c zbor z Opčin; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Glasba iz film®” 18.20 F1 g ar: Koncert ža vrol.no in orkester; 19.10 Pestra glasba. 20.00 Soort: 20.05 Gl=sba Johana Straussa; 20.35 Operetne mno-dije; 21.00 Donizetti: Don Pa- squale, opera, v 3 dej.; 22.50 večerni ples. trst i . 13.25 MeUdeen orkester Cergolija: 15 30 Prenos dru polčasa noedmetne tekme ,ta‘* prvenstva; 16.30 Napolitanski «' ktsier; 19.00 Plesna glasba. 14 O 1" K »t 7.45 Jutranji koledar; 8.15 * nedeljo zjutraj vstala bom-” L druge narodne za dobro juf,rt2 8.40 Za naše kmetovalce: Pol ure znanih melodij in ritm0’’ 9.30 Mladinski oder- 10.00 bena matineja: 11.00 Nedeljs". simfonični kcrcert: 13.45 GH»7 po željah; 15.00 Primorski zb«f; ansambli in solisti - amater, pojo in igrajo: 15.30 Naši k™, in ljudje; 16.00 Promenadai ko" cert; 16.30 Izbrano cvetje z “v mače grede; 17.15 Slušna iffa-tal.: Carlo Rocca: «Ce nisOj"g untmi,- jih ne maramo«; 10'rt- Glaeberai intermezzo; 18.50 SP®1,« 19.15 Kontrasti v ritmu; ZjL, •Turina in Fra-pi-na; 20.30 GlaL, po,željah v hrvaščini; 21.0ODjJ. -g'i-7umetn,iški večer: 23.00 ■GB61' za lah-ko noč. SLOVENIJA.: 327,1 m, 202,1 f. 212,4 t® 8.15; Dcm-ače pesmi za .1 ut r - 9.00 SOBOTA 25. decembra , IS is i . i predstava — Janez” in M»r' Svan-cer: Bobek; 9.30 Op&vl, a fc-arba; 10.10 DOpo^s kil smonični koncert: P I. p", kovrki: Peta simfonija; 13.00, ure za našo vas; 13.30 Zelen " — poslušajte!: 15.15 Lahka Sj* ha; 15.30 Jo>e Zorn-Zvone Z°r-. * “ > * O V' c- k-iVJt 11” f-i VUMIIC Koroška; 16.00 Javni vesela 1 »v*i vono , 1U.UV J d V ili čer radia Ljubljana (ponovitev, 18.00 Promenadni koncert: -L. »Glasba ne pozna meta«, f/P, dukcija V. oddaje mednarod™ glasbenega festivala severoz**1" nega nemškega radia. I ELKVIKI.TA 15.00 Na večnih snežiščih: Športno popoldne: 20.45 lzK filmov; 21.05 Giuseppe Verdi: «» Traviata«, opora. 8.30 Lanke melodije; 9.00 Mozart: Kvintet v g-molu; 9.30 Vesela glasba; 10.00 Beethoven: ' Koračen za klavir in Orkester; 10.30 Priljubljene lahke melodije; 12.15 Pestra operna glasba; 13.00 Božična voščila naročnikov. 13.30 Voščila šolskih otrok; 14.15 Glasba po žeajah; 15.00 Parau.i lahkih orkestrov; 15.50 Glasbena medigra; 16.00 Oddaja za malčke: P. Goli-a: Sneguljčica; 17.00 Priljubljene melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Poje zbor :'/ Boljunca; 18.20 J. Gotovac: Simfonično Kolo; 18.30 Grieg: Koncert. za klavir in orkester; 19.00 Poje ženski tercet Metuljček; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Anton Foerster: Gorenjski slavček opera v 3 dej.; 21.35 Igra orkester Fred VVaring; 22.00 Paganini: Koncert št. 1 v D-duru za violino in orkester; 22.37 Večeriti ples; 23.30 Polnočna glasba. T II N i 11.30 Simfonična glasba; 12.00 Glasbena fantazija; 15.00 Dramatizirana povest: 16.30 G, Puccini. »Madam Butterfly», opera v 3 dej.; 19.00 Plesna glasba. K O I* K It 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dara oh 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.00, 19.00 :n 23.00. Slovenski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje iri pontdeli-ka) ob 6.30. Italijanski pregled tiska: vsak dari Lažen nedelje ni ponedeljka) ob 6.15. 6 40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.03 Jutranja glasba; 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.00 Od o-oere do opere; 12.00 Parada orkestrov; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Koncert slovenskega okteta; MNOGO KANADČANOV evrOP, skih narodnosti se želi P? jet z Jugoslovankami do 41) Irttf reseratke naj iavijo sv,°J!in,'kl slove generalnemu 7SSl0&iidt-znanega nemškega instituta ner za Kanado: Mr. Ludvik A,., ter. 117 Hunter St. West. milto-n-Ontario, Canada. KOLESA: otroška lir 9.000, , ska in moška lir 8.000, kolesa po lir 52.000 na oDru Marcon. Ul. Pieta 3. . jz. VESPA privatno naprodaj-redna priložnost. — Ostuni Moto, Machiavelli . , MLADO DEKLE lepe zuaf,'!fteV išče kakršno koli ^^»nike sprejme Uužbo tudi za P-az Naslov na upravi l-te+J. «UKI0N» Svetovno znana zavarovalnica od Jeta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO H tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK ADEX IZLETI izleti, ki bi morali bit* 31. decembra '«954 L 2. januarja 1955 za in Rovinj, so Preneses na 8. ... 9. januarja 19«* Izleti za Tomaj, Outo ije, Komen m Kostanj ViCO, k. 90 b"> dan. *a31.dec.mM>l ' j,nuar» januar preloženi na 6. Ja“ 1935. , -njo Vsi ostali izleti ob novem leiu. Vsa pojasnila pU , A D H 1 A • K X H B B Jt,_ Ul. Cicerone st. «■ Telefon 29243 TRST Tvrrllia KBRZK Pi n orno R Oiovantii 1 mol 35-019 VLADIMIR BARTOL o svojih spominih Pisanje teh svojih mladostnih spominov smatram za eno izmed svojih najlepših in najbolj osrečujočih dolžnosti, ki sem jih bil kdaj prevzel. Odkar sem moral leta 1919 zapustiti svoj rojstni kraj in se presaditi v sicer po duši blizke in sorodne razmere, ki pa so po mnogočem od prejšnjih prav tako različne, kot so si različni morje in planine, sem nehote storil vse, da bi se osvobodil vezi, ki so me vezale na mojo prvo mladost. Bodočemu slovstvenemu zgodovinarju bo tako omogočeno razumeti odkod nekemu slovenskemu pisatelju tolikšno veselje in tako nenavaden okus za pustolovce in pustolovsko življenje nasploh. Toda vtisi iz prve mladosti so bili trdoživi in zahtevni. Cez dan sein bil gospodar nad njimi. Izbrali so si drugo pot, prikradli so se mi v sanje, ki so se skoraj vse dogajale nekje v Trstu, pri Svetem Ivanu in zlasti pod Razklanim hribom. Ob svojem povratku leta 1946 v Trst sem ob vsakem kotičku, zlasti pri Svetem Ivanu, zagledal torišče svojih sanj, ki sem Jih imel v dolgih desetletjih svojega »izgnanstva*. Izvori premnogih mojih novel imajo korenine v pozabljenih spominih iz moje prve mladosti dokler nisem končno izsledil, da ima v njih svoje korenike celo moj roman oAlamut«. Razmere v tržaški okolici, na primer pri Svetem Ivanu, so bile v letih, ki jih mislim obravnavati, tako specifične in nenavadne, da terjajo obuditve in fiksiranja v pisani in tiskani besedi. Sveti Ivan je takrat prehajal iz okoliške slovenske vasi v eno izmed tržaških predmestij. Tu so bile še stare navade, na primer pradavno praznovanje svetega Ivana, ki je v marsičem spominjalo na stare poganske o-brede. Tu so se po vseh sosednjih gričih in hribih prižigali kresovi in tudi mi, otroci, smo si kurili svoje in skakali čeznje. Pust sam se je praznoval v okolici drugače kakor v mestu, kamor so se zanesle navade iz drugih italijanskih mest. Bil je ta naš pust sorodnik Kurentov, čigar preostanke iz pradavnine smo otroci še poznali. A da ne govorimo o živem in intenzivnem kulturno-prosvetnem življenju, ki je prav v letih, ki jih mislim obravnavati, doseglo svoj višek, da se je potem, po okupaciji, pogreznilo v mrtvaški sen. V tem kuturno-prosvetnera življenju je sodelovalo vse, kar je imelo na katerem koli področju talent — in teh je bilo takrat precej. Kakor v tuj svet presajen pradavni hrast živi v Ljubljani 96-letni Josip Negode, ki je bil z mojem dedom Stefanom Nadli-šom med soustanovitelji »Edinosti* in ki je leta 1922 igral z mojo mamo »Staro Bolgarko* za — srbski Rdeči križ, ki je potreboval pomoči v balkanski vojni. Tu je bila slovenska osnovna šola pri Svetem Ivanu z znanimi narodnimi učitelji Danevom, Germekom, Sabadi-novo in drugimi. Tu je bila Ciril-Metodova šola na Akve-dotu, kjer je bil moj učitelj slavni slovenski komponist Emil Adamič. Za ljudskim vrtom je bila Pripravnica, ki jo je vodil zavedni ravnatelj Pretner. Tu je bila nemška gimnazija na Lipskein trgu z velikim številom nemških, slovenskih in italijanskih profesorjev in s pretežno veči- no slovenskih in italijanskih dijakov. To je svet, ki terja obuditve. Zgodovina ga je pokopala pod svojimi ruševinami, a ostal je v mnogih izmed nas v naših spominih, v naših srcih in v naši zavesti. Dajmo te razbite in raztresene drobce spet kos za kosom sestaviti in priklicati ta potopljeni svet na svetlo! V Ljubljani, 16. XII. 1934 VLADIMIR BARTOL **t :vv Gilbert Michel Bernard Kristina PRED JUTRIŠNJO PREMIERO SNG V AVDITORIJU Samogovor pred premiero «3+ena » Zakaj se je režiserka Nada Gabrijelčičeva odločila za to komedijo Rogera Ferdinanda V velikem pravokotniku moje sobe je pod oknom majhen pravokotnik, kjer je napeljava centralne kurjave, ki pa že več let ne deluje. Ta prostorček mi služi za odlaganje časopisov, dnevne pošte in knjig, zlasti dram in komedij, s katerimi me stalno zalaga moj zvesii gledališki prijatelj Pino Fišer. Danes popoldne sem ponovno listala po eni izmed komedij, ki že precej časa zavzema viden prostor moje priročne knjižnice. Roger Ferdinand. Ferdinand je priimek, malce nenavaden za naša slovenska ušesa in vendar je tako. »Trois garcons et un fille« (»Trije fantje in eno dekle«J, komedija, ki jo bo uprizorilo naše gledališče dne ,26. t.m. v Avditoriju pod naslovom «3 + ena«. To komedijo je uprava Slovenskega narodnega gledališča sprejela na moj predlog v svoj repertoar ter mi dodelila režijo. Ob tej priliki se je oglasil moj drugi jaz, moj hudi, kritični jaz, katerega se po pravici povedano včasih bojim, in mi zastavil to vprašanje; RESEN POSKUS ZA POPULARIZACIJO SLIKARSKE UMETNOSTI Grafična razstava v Miljah Na razstavi je bila zelo vidna razlika v umetnostni vrednosti del Te dni se je zaključila v Miljah zanimiva razstava črnobelih slik v najrazličnejših grafičnih tehnikah, ki jo je priredila občinska ustanova za dvig turizma. Ni nam znano, koliko je dosegla svoj namen v mestecu s periferno lego tik ob državni meji, ne da bi bila najmanj vidna težnja, da bi se obračali tudi na ljubitelje umetnosti iz neposredne bližine tudi onstran meje, sledeč najprirodnejšemu kriteriju povezanosti z okolico, z zaledjem. Razstava se sicer naziva •(nacionalna«, vendar sodeluje tudi skupina francoskih, Pač povabljenih likovnikov, sledeč očitno politični liniji večine v občinskem svetu. Isti vidik je jasno viden tudi v vsebini, tematiki razstave, ki so ji še vidni sledovi stalinsko—ždanovske •(uravnilovke« v italijanski umetnosti. To sicer ni absolutno prevladujoč vidik, ker je prispevalo s svojimi deli tudi več domačih, tržaških in miljskih, znanih in neznanih umetnikov z običajnimi umetnostnimi sižeji, nekaj celo z moderno stiliziranimi — madonami. Na splošno pa stoji razstava na resni umetniški Višini, vendar jo zelo kvari Velika neenotnost, različnost v umetnostni vrednosti del Več kot šestdesetih razstavljavcev. Poleg pomembnih umetnin znanih slikarjev' je kopica začetniških del, ki se je le za silo prekopala skozi osnovne slikarske tehnične težkoče. Prav isto lahko trdimo o francoskih grafikih, ki sodelujejo. Jean Amblard 3e na pr. precej dober. Njegovo realistično zamišljeno, folklorno nadahnjeno Ognjišče z rahlo «štimungo» je bilo nagrajeno, dasi ni nekaj izrednega. Rastlinje v gozdu je prav nadrobno obdelano, razblinjeno, da skoraj m vidne kompozicijske zamisli. Gracies je pa začetniško plehek, vsiljiva tematika Manifestacije s ploskim ilustrativnim realizmom pa ga še poslabša. Miailhe Mireille z modernimi težnjami je boljša. (Mimogrede rečeno: francoski napisi so večkrat nerazumljivi, — očitno prireditelji ne znajo tega jezika, tako da včasih celo lahko podvomimo, če je ime slikarja pravilno natisnjeno, n. pr. Ta-slitzkj ali Tascitzky?) Mittel-berg, edini grafik, ki ima razstavlje..lh šest jedkanic za vse druge sta dopuščeni le po dve deli — ima dobre antifašistično satirič-hc, ekspresionistično pojmovane črnobele sličice. Tudi Taslitzkega Orleansville, Politično satirični ilustraciji, Pač iz obširnejšega cikla, sta rahlo eks. ^sionistični. Pi-Snona že poznamo iz oseb- ne razstave pred nekaj leti v galeriji Škorpijon po njegovih krepkih litografijah. Med sodelujočimi tržaškimi likovniki ni del,' ki bi vzbujala presenečenja; Cara je svoje «nude» obdelal z že običajno «roaniro»,i jo zajela Trst, z začasnimi ukrepi finančnega značaja, z izrednimi denarnimi nakazili za javna dela, ki ne morejo zaposliti brezposelnih delavcev in dvigniti glavne tržaške gospodarske panoge iz sedanjega mrtvila. Italijanska vlada je že pred časom, še preden je Italija u-radno prišla v Trst, vključila naše področje med pasivna področja, za katera ima zakonsko možnost določanja zasilnih ukrepov za investiranje kapitalov in za druge ustrezne rešitve. Ena izmed takšnih rešitev bi bila tudi proglasitev vsega našega področja za prosto cono. Vse prebivalstvo, delavci, proizvajalci, tigovci itd. so prepričani, da je v sedanjem položaju celo edina rešitev gospodarske krize prav ustanovitev proste cone. Dejstvo je, da so do sedaj skoraj vse gospodarske organizacije in združenja, razne politične stranke in druge ustanove gospodarskega in političnega značaja, vstopile v nedavno ustanovljeni uMestni odbor za tržaško prosto cono». Ta odbor se je ustanovil 20. oktobra. Prvi člani odbora so bila naslednja združenja in organizacije:, Združenje interesentov s tr; .vino z lesom; Združenje trgovcev na drob- PREDLOGI ODBORA ZA TRŽAŠKO PROSTO CONO Trst je danes v en kot je bil Zader pred 35 leti Izlrgan iz svojega zaledja si Trst ■ kot nekoč Zader * lahko zajamči svoj obstoj le z izrednimi upravnimi in gospodarskimi ukrepi, med katerimi je eden najvažnejših ustanovitev proste cone za vso bivšo cono A Združenje male trgovine; Skupina ladijskih dobavite^ Ijev; Združenje pekov; Združenje trgovcev mesnih proizvodov; Združenje hotelirjev; Združenje trgovcev z vinom; Združenje lastnikov javnih lokalov Odbor je takoj razglasil, da je pristop k odboru odprt vsem združenjem, ustanovam, organizacijam in osebam, ki podpirajo in se strinjajo z ustanovitvijo proste cone. Začelo se je vsesplošno veliko zanimanje za novo pobudo. Proti prosti coni pa se je izjavil zelo ozeij krog gospodarskih ustanov. To nam tudi dokazuje dejstvo, da so nato prijavile svoj pristop k odboru že sledeče organizacije: Združenje neposrednih ob-| delovalčev zemlje; Republikansko «C. Facehinetti»; Socialistična stranka Julijske krajine; Združenje hišnih lastnikov; Dalmatinski odbor; Reški odbor; «Klub Adriacoa; Združenje Julijske krajine in Dalmacije; Zbor industrijskih tehnikov; Združenje oseb, ki zahtevajo stanovanje; Združenje male industrije; Evropska ljudska univerza; Združenje lastnikov lekarn tržaške pokrajine; Organizacija lekarnarjev in mnogo posameznih podjetij. Združenje obrtnikov, Združenje lastnikov pomorskih družb. Združenje špediterjev in Združenje trgovcev na debelo so na rednih in izrednih skupščinah sprejeli načrt za ustanovitev proste cone. 0nasledniku L. Einaudija združenje Tudi Slovensko gospodarsko združenje je navezalo stike z odborom. «Odbor za tržaško prosto cono», ki je začel izdajati tudi svoj poseben list «La zona francan, ki bo periodično izhajal,. je zelo aktiven. Poleg drugih iniciativ, so bili člani odbora sprejeti tudi pri komisarju dr. Ralamari, ki so mu predložili načrt za prosto cono, hkrati pa so mu razložili osnovne točke vprašanj, ki so povezane z nujno ustanovitvijo proste cone in sicer; Trst je mednarodno pristanišče; Trst že od prve aneksije pričakuje, da se mu prizna izredna funkcija, ki se bistveno rarlrktrje od ostalih itali-lijanskih pristanišč; Trst ima predvsem pomorsko trgovinski značaj; njegova os je pristanišče; industrializacija Trsta, ki naj bi nadomestila njegovo pomorsko trgovinsko funkcijo, ni prinesla nobene bistvene dobrobiti tržaškemu gospodarstvu, ampak je samo prispevala k zaostritvi I faktorjev stalne gospodarske Volitve bodo šele čez štiri mesece, toda kandidati se kripd;, že omenijo: Merzagora, Gronchi, Pella, Rossi in drugi industrializacija je možna samo potem, ko bi se ustvarili pogoji dejanskega znižanja produktivnih stroškov in tako imenovanih generalnih cen; v nasprotnem primeru pa bi pomenilo investirati kapital Cez dobre štiri mesece po- more očitati ničesar. Nekate- sodniških volitvah so monar- teče mandat sedanjemu pred- ri trdijo, da bi bila levica histi odklanjali volitve in «- sedniku italijanske republike precej naklonjena njegovi ročali bele volilne glasovni- ^________ profesorju Luigiju Einaudiju. kandidaturi. ce, saj kot monarhisti niso pa trhijh tleh' Četudi se na prvi pogled zdi Drugl po vrstnem redu je mogli glasovati za predsedni-1 v sedanjem 'položaju, ko se nekoliko prezgodaj, se v ita- sedanji predsednik rimskega ka — republike. Kaj čudno bi I t ... . lijanskem tisku, v Italijan- parlamenta Giovanni Gronchi, torej bilo, da bi se pri bo-i enaki ravni skih političnih krogih in tu- kj bl po členu ustave dočih volitvah obnašali dru-j b°a*> Je Trst na enaki ravni di med širšo javnostjo ze tudl jmei nekako prednost gače. : ko* Je. bl1 z#def j920- '***• razpravlja o morebitnih san- pred ostai,ml tremi kandida- Nadaljnji kandidat je Gae- Tedaj se je Zader lahko diaatih za novega predsedni- ker ustava zahteva, da tano Martino. Po poklicu je dvignil in razvil kot narod- ka republike. Luigi Einaudi m’ora predsednik parlamenta zdravnik in hkrati rektor u- nostna in gospodarska enota, r.e pride več v poštev, ker v medvladju po ostavki ali niverze. Nekaj časa je bil samo po zaslugi carinskih u-ne mara sprejeti ponovne smrtl predsednika republike1 minister za prosveto, v zad- godnosti jn drugih dopolnil- kandidature. V rimskih kro- in do izvolitve novega pred- njem času pa je zunanji mi-1 ukrepov. gih omenjajo kot najprimer- sednika v 15 dneh pripraviti nister. Martino je liberalec itmHm.v.m nejše kandidate za predsed- in izvesti volitve za novega kot Einaudi in zanj upravi- P niško mesto sledeče politike: predsednika republike. Poleg čeno zatrjujejo, da je edini j “umu je lrst v hujšem po- predsedniaa senata Cesara tega pa je Gronchi eden iz- liberalec, ki je v zadnjih 1 ložaju Kot je bil tedaj ^ader; Merzagoro, predsednika po- med vidnejših predstavnikov rimskih vladah *kaj napra- zato se Trst ne bo mogel slansie zbornice Giovannija demokrščanske levice in mno- vili* Pri tem mislijo seveda dvigniti če se ne podvzame-Gronchija, bivšega predsed- gi zatrjujejo, da bi bil vprav aa Trst Njegova pot navzgor j j0 enaki ukrepi kot za Zader, nika italijanske vlade Giu*ep- on nekak simbolični kandidat le nagla m m nemogoče, ki pg mor,j0 biti bolj izpo_ pa Pello, sedanjega ministra za pomirjenje med sredinski- ie bl se madalJevala vse d0 polnjeni in radikalni; za zunanje zadeve Gaetana mi in levimi strujami in predsedniškega mesta. Martina in pa enega izmed strankami v parlamentu in K°l z“d,'u ji 2,‘ ‘.'j* podpredsednikov parlamenta javnem življenju. Ker je du le P®010 Rossi. Toda to Paola Rossija. Merzagora je Gronchi med vsemi kandida- ne Pomeni, da zanj nnj- demokristjan, vendar nekako ti najbližji levici, bt ne bilo "!ar>i 8ZS- e.'a . V neodvisen. Gronchi je levi nič čudnega, če bi ravno to ■; *° volili sedanjega predsed-demokristjan, Martino je li- dejstvo na prihodnjih volit- ; n'ka repu . j *> ‘J? »aragat beralec, Rossi je saragatovet, vah za predsedniško mesto odločil o izidu volitev. Jn pri Pella pa predstavnik demo- odločalo Pri Gronchiiu pa bi °menlanlu Rossija kot sara-krščanske desnice. migfa odločatr še poisem zm ! ff^ud.ri.10 deJStV° P°g0’ Po čl 86. italijanske ustave nanjepolitična okolnost; po- Ce pa bi hoteli napraviti vsaka druga rešitev, ki ne predpostavlja carinske oprostitve, bo v sedanjem polo- žaju obsojena na propast; hkrati pa je treba omeniti, da je samo vzpostavitev proste luke neznaten in popolnoma nezadosten ukrep za konkretizacijo delovnih potreb predvsem na področju tranzitne trgovine. Na osnovi gornjih vprašanj je odbor sestavil in predložil vladnemu generalnemu komisarju sledeče zahteve: Ustanovitev proste cone za celotno Tržaško ozemlje z dopolnilnimi zaščitnimi ukrepi za industrijsko dejavnost kot je bilo to napravljeno za Zader; valutne ugodnosti in oprostitve za tranzitno trgovino; ustrezni ukrepi za borbo proti trgovinskim ukrepom severnih pristanišč in Reke (izboljšanje pomorskih, železniških in cestnih prometnih zvez, povračila, nagrade, itd.); ustrezni davčni in bančni u-krepi za stimulacijo trgovine in tranzita (na tranzitnih u-slugah je treba odpraviti IGE; glede valutnega poslovanja pa bi morali valuto uravnati s tujimi finančnimi tržišči, itd.); nekaterih 12a nekatere gospodarske panoge pa bi se morali podvzeti izredni in specifični ukrepi, Iz gornjih zahtev je razvidno, kako deluje odbor za u-atanovitev tržaške proste cone. Hkratj pa te ugotovitve in zahteve dokazujejo to, kar smo mi vedno trdili in pisali, da je Trst pomorsko me-( Sto v službi svojega naravnega zaledja, da je vsaka zamisel spremembe tržaške gospodarske strukture, ki se ne naslanja na pristanišče, na pomorstvo in na tranzitno trgovino obsojena na propast. V sedanjem položaju, ko je Trst odtrgan tudi od najbliž-njega zaledja, v sedanji hudi gospodarski krizi, ki vedno močneje pritiska na vsa gospodarska področja in grozi popolna gospodarska propast, je ustanovitev proste cone, ki bi pripomogla omogočiti mestu in njegovemu področju obnovo vseh glavnih virov gospodarstva, vsekakor ena izmed važnih ukrepov za rešitev hude gospodarske in socialne krize. ob koncu nekak zaključek, bi Mer/agora kot sedanji mirjenje med Vzhodom predsednik senata skoraj av- Zapadom. b] mQral) reči 5ledeče; Grom tomatieno postal kandidat aa Pravo nasprotje Gronchiju clu avtomatično izloči Pello. predsednika, kajti ustava za- je bjv§j predsednik italijan- Pella pa Gronchija in to zahteva da ((predsednik senata ske vlade Giuseppe Pella, ki radi njunih različnih položa-prevzame funkcije predsedni- je izrazit kandidat desnice. : jev v isti stranki. Martino lika republike v vsakem pri- y desničarskih krogih je Pel- beralec izloči saragotovca meru, ko bi jih ta ne mogel la zelo priljubljen in v koli- i Rossija, kakor Rossi izloči izvrševati.)) S tega vidika je kor bl se rimska politika o- Martina. In tako ostane kot Merzagora resen kandidat, brnila v desno, je Pella naj- j najbolj resen kandidat tisti, hkrati pa zaradi svoje seda- resnejši kandidat. Kar se ti-1 ki smo ga imenovali prve- nje funkcije precej znan, pra- j če njegove kandidature za ga in sicer sedanji predsed-vijo tudi, da je umirjenega predsednika republike pnha- ntk senata Merzagora, ki je političnega stališča in da mu Jamo tu do nekega čudnega sicer demokristjan, ki pa baje celo skrajna levica ne i protislovja, Pri zadnjih pred- hkrati velja za neodvisne!«. SOCIKTA’ CflRSICA a r. I. IMPORT-EXPORT TRST, Ul. Imbriani št. 14-11- Zastopstvo tovarne preprog «PIROT» in usnjenih izdelkov vošči vesele praznike in srečno novo leto riških dogovorov tik pred glasovanjem v Franciji, ki je še vedno uganka, utegne imeti svoj vpliv na Burbonsko palačo. Pomembnejši bi bil ta vpliv, ko bi ratifikacija v Italiji ne uspela ali ko bi se debata zavlekla. V tem primeru bi nasprotniki ZEZ v Franciji nedvomno dvignili greben. Tudi zaradi tega — in zaradi ogromne važnosti, ki; joi očitno sovjetska zunanja.*p6lt* tika pripisuje temu, da bi ratifikacija na najšibkejši točki, v Franciji, spodletela — je zanimivo f/m skoraj prese-netljivol zadržanje KPl in njej bolj ali manj podrejenih Nennijevih socialistov med debata o pariških,, sporaamnih,, v rimski zbornici. Od toliko napovedane obstrukcije tako reko- ‘rti bilo nič; debata nr bila niti malo ostra, vse se je odvijalo v najlepšem redu in s takšno parlamentarno korektnostjo, ki je Italija skoraj ni več vajena,' zlasti pri tako važnih vprašanjih ne. Sila daleč so ostali spomini na burno, v pretepe prehajajočo debato o večinskem volilnem zakonu ali o — po vsebini bližnjem — vstopu Italije v atlantski pakt. Je za tem stališčem KPl res samo spoznanje, da je bitka vnaprej izgubljena? Do neke mere to drži — prehud hrup v izgubljeni bitki bi utegnil škodovati ugledu, u-tegnil bi se zdeti opozicija is opozicije in kraja dragocenega časa parlamentu, ki ga čaka še vrsta važnih vprašanj — zlasti še, ker Italija še zdaj pričakuje, da bo Scel-bova vlada začela izpolnjevati obljube, ki jih je dala ob svojem nastopu. Tu se začenja drugo poglavje, v katerem. je verjetno jedro razlage za kominformovsko zadržanje. Stiristranska vladna koalicija se očitno krha. Tu ne gre samo za vprašanje zemljiških pogodb, v katerem so se spopadli liberalci in socialni demokrati, ki jim sekundirajo republikanci in del demokristjanov. Vprašanj je še cela kopica — v vseh pa se odraža dejstvo, . da dežela vedno bolj terja izboljšanje nemogočega socialnega in gospodarskega položaja, mnenja v vladni koaliciji, kako bi to storili, pa se daleč razhajajo. Neenotnost vlada tudi v sami demokristjanski stranki, kot je pač stranka po svojem sestavu neenotna in zbira pod megleno katoliško firmo najrazličnejše družbene sloje, od sestradanih poljskih delavcev na Jugu do dela velikega kapitala na Severu in do vatikanskega velekapitalističnega koncerna. Dokler se je Scelbova vlada otepala z zadevami in zadevicami, ki so sproti prihajale na rešeto, dokler je bila stisnjena v kot s široko opozicijsko kampanjo zaradi afere Montesi, dokler je končno imela tudi še na razpolago tržaško vprašanje — z eno besedo, dokler je lahko zavlačevala reševanje perečih velikih vprašanj, je biio z njeno enotnostjo kolikor toliko vse v redu. Sčasoma pa se bo nujno morala odločiti za napredek ali pa za konservati-vizem. In naj bo saragatov-ska družbena naprednost še tako medla, prihaja vendarle v konflikt z interesi, ki poskušajo s posredovanjem liberalne in demokristjanske desnice uresničiti svoje cilje. V parlamentarnih komisijah se je vlada v zadnjih dneh dvakrat znašla v manjšini, enkrat zaradi koalicije levice in desnice pri vprašanju o-lajšav poplavljenim predelom pri Salernu, enkrat zato, ker so v petrolejskem vprašanju socialni demokrati in republikanci potegnili z desnico. Qba dogodka sicer po svojem obsegu nista kdo ve kako važna, sta pa značilna. V predvidevanja novega vrenja rmd sredinslUmi strankami se verjetno uvršča To-pliaUijeva taktika. Drugi del te taktike je sistematična o-fenziva na socialdemokratske člane vlade, zlasti na podtajnika Pretija in na ministra Vigorellija; med to ofenzivo kominformovska opozicija nikakor ni nastopala tako v rokavicah kot ob diskusiji o /// Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko I7 TTTv \\ ki * ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Zapomni si: tvrdka KERZE - Trst - Piazza S. Giovanni 1 ■ tel. štev. 35019 PRODAJA TUDI JToJrOČNO^DPLJčEMNJE AVTOPREVOZNO PODJETJE FEMC LIPOVEC PRIVOZ P3TM0V aaIrlaš?isj3,BlBgo-siavijo, A¥Sfri|B in druge Mm GARAŽA: . UL Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 UGO MARGON skladišče vreč in jutovega platna TRST, Ulica Fonderia št. 10. tel. 90-720 želi vesele praznike vsem cenjenim klientom Mizarji podjeinikš kmetovalci g Deske s mre 1 snove in trdih — lesov in tra- me, nudi najugodneje m'UU Cii TRST ivielc Sonnina ?4 * Tel. 90441 (Nadaljevanje na 8. strani) FRANC BERGIiC IMPORT.EXPORT in razna trgovska zastopstva TRST. Ulica F. Filzi št. 2, tel. 28-748 Tvrdka RflDIUl/ALM/HJRa TRST. UJ. Valmaura št. 1 želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Gostilna Karlo Gruntar BAZOVICA, štev. 4 zeli vsem svojim cenjenim gostom vesele praznike in srečno novo leto Gostilna «Na pošti» - Presl BAZOVICA, štev. 95 želi svojim cenjenim gostom in znancem vesel božič in polno uspeha v novem letu «Ex Društvena gostilna» BAZOVICA, štev. 150 želi vsem svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto LJUDSKI MOTOR ZNAKE F. B. M. TVRDKE mORIMI in ( ,. NSINARELLI za vse vrste poti, posebno hribovite, lepo ^ - izoblikovan, primeren za vse osebe Vam /amči lepo m trdno izdelavo iz prvovrstnega materiofd L 125 cc cena 164.000,- n GABBIANO" - EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO JOŽEF LUTMAN pooblaščen tudi za nadomestne dele ,.ltt O T O M1’ GORICA, UL. MARCONI 9 NABAVNO - PRODAJNA ZADRUGA NA IJPClNAH Seli vsem svojim ranjenim klientom vesele praznike in srečno novo leto Trgovina električnih potrebščin Hrnest Malalan Opčine, Narodna ul. 128 - 21-189 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto. GUSTILNA RSTRmiŠRA TRST, Ulica S. Nicold št. 3 seli vsem cenjenim gostom vesele praznike- Aloj/. Danioli-Daiiou zaloga gradbenega materiala, trgovina *el,e^r nine, štedilnikov in kuhinjskih predmete vošči cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo le—_ ELEKTROINSTALACIJSKO PODJ ETJE Milan Aiiilirn/.i(: TRST, Ulica Boc aceio št. 10, tel. 29 322 zeli svojim klientom vesele praznike Vesele božične praznike in srečno novo teto želi vsem odjemalcem trafika SS9B TEKICB SV. KRIZ pri Trstu________________ Vesele praznike žeti svojim klientom DIPLOMIRANA KROJACNICA Miiiimit lmiiGmtMtt TRST, Ul. Oriani št. 9, tel 41-915 TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA KARLO KALC gropada štev. 97 voŠČi vsem cenjenim odjemalcem vesele . ^ božične praznike in uspeha polno na — NAS INTERVJU S PREDSEDNIKOM društva slovenskih srednješolcev Brusiua smuensl sramiežoiccu 11 pnneunfein iti« Pred zaključkom šolskega leta se bo slovenskemu občinstvu predstavila že druga skupina mladih igralcev, ki delujejo v dramskem odseku DSS, medtem ko prva že misli na novo igro Pripravljajo tudi glasbeno veseloigro in ustanavljajo tamburaški zbor Obiskali smo predsednika Društva slovenskih srednješolcev osmošolca Petra Sancina ter mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je rade Jolje. odgovoril V «Demokraciji» smo opazili nov napad na Društvo slovenskih srednješolcev. Ali nam lahko v tej zvezi■ pove-' ste kaj novega? ■> i itii > F' * I lil Na politični del članka, ki Sa je objavila ((Demokracija«, ne odgovarjamo, ker je netočno, da je naše društvo politična organizacija in je zatorej vsaka polemika odveč. Kar se pa kulturnega udejstvovanja tiče, je naše delo najboljši odgovor vsem obrekovalcem. Omenim naj le, da smo poslali ((Demokraciji« Prošnjo za objavo vabila na Premiero Nušičeve Gomedije “Navadni človek«, ki so jo ALI JIH POZIVATE? ii inmlu literate ki so sodelovali na Ul. literarnem večeru DSS Marija Mislej Lidija Debelli Vijolica Fonda Emil Cuk V zadnjem času so bile akademske volitve na nekaterih italijanskih univerzah. Za te volitve ni določen točen datum, |ampak, se na_ vs;y-ki univerzi ravnaji' po last- ' ni volji. Na tržaški univerzi so bile akademske volitve pretekli teden. Volilp se je na želja naših članov, da se|,za obnovitev t r ni e še tč 1 a n sV e v prihodnji sezoni začne z delom tudi na tena področju. Zato smo se natančno pozanimali a njihovih željah in ko bo mogoče bomo lahko takoj pristopili k sistematičnemu delu. Izjemo tvorijo le .igralci namiznega tenisa, ki so v_ zajinjem času nekajkrat nastopili ter šahisti, ki se pripravljajo na organizacijo ša-n hovskega turnirja. « it r Omenim naj še, da smo med dijaki izvedli anketo, katere rezultat je bil, da je 80 odstotkov vseh članov izrazilo željo po aktivnem delu v raznih panogah udejstvovanja. Le 20 odstotkov naših članov je bodisi zaradi mature bodisi zaradi bivanja izven mesta odgovorilo, da ne morejo aktivno sodelovati. Na podlagi ankete smo člane tudi uvrstili v posamezne skupine. Pr^&avahjaTso bila tradicija dijaških društev. Opazili smo, da Društvo slovenskih srednješolcev predavanj, .ne . pri-, reja. Kaj je temu vzrok? Povabili smo nekaj profesorjev, da bi nam predavali. Toda predavanj kljub temu ni, a to ni naša krivda. Zato Sitfo na zadnjih Sej sklenili, aa' si bomo dijaki predavali sami, in sicer o vsem, kar nas zanima. Po vsem, kar ste nam po- bično požrtvovalnost naših blagajnikov ter velik čut odgovornosti naših članov pri čuvanju društvene imovirie. Trenutno stojimo na krepkih nogah k čemur so pripomogle prav zadnjp prjrfedil^ve. Se eno vprašanje.' Katcšni so vaši načrti za prihodnje leto? Načrti so veliki, skorajda ambiciozni. Priznati moram, da -nas -je .močno podžgalo predvsem razumevanje naše;-, ga slovenskega’ prebivalstva (natrpana dvorana na Opčj-nah) in smo zato prepričam, da nas bodo naši starši in prijatelji mladine sploh, še nadalje podpirali. Poleg plesnih čajank, ki jih imamo za važen družabni faktor, saj se naši dijaki na njih zabavajo v izključno slovenskem okolju, bomo v'tem letu predstavili občinstvu našo drugo dramsko skupino (prva bo z »Navadnim človekom« gostovala še drugod, njeni člani ------------------------------- pa že mislijo na novo delo) spevoigro, proti koncu leta, pa morda tudi tamburaški zbor. V programu so seveda tudi izleti, športno udejstvovanje ter stalna sobotna poljudna. predavanja. Vse to bo seveda zahtevalo mnogo organizacijskega truda, vendar smo prepričani, da bomo vse težave uspešno premostili, posebno še, če nam bodo' priskočili. na pomoč naši profesorji. Ob koncu bi rad poudaril, jla je naš glavni cilj ta, da aktiviziramo čimvečje število Slovenskih dijakov ter jih tako odtegnemo pasivni brezbrižnosti, ki nujno vodi v narodno mlačnost z vsemi posledicami. Trudimo se’ da bomo postali zavedni člani slovenske družbe, posebno še, ko bomo dokončali svoje štu-* dije ter bo naša dolžnost prispevati k splošnemu razvoju slovenskega prebivalstva na tem področju. igrali člani našega dramske-| ga odsejca preteklo ^edeljo na Opčinah, vendar 'nhm o-glasa niso objavili. kdrfcu, pa bi ob tej priliki radi kaj več vedeli o delovanju društva v pretekli sezoni. Do sedaj sp je. delo v glavnem omejevalo, na razna no-tfanja in.oj-ganizpcijska vprašanja, na iskanje sposobnih kadilnih y, kar je zahtevalo mnogo’ truda in ni bilo mogoče pokazati večjega delovanja na zunaj. Toda to fazo smo zaključili. Sedaj imamo možnosti, da se vsestransko razživimo: imamo dramski odsek, ki je 'uspelo pre-l stal odrski krst in kar je še bolj važno, imamo dovolj dijakov, ki, se bodo v okviru tega odseka nadalje izživljati! Tpžfeife’Imamo le v izbiri primernih mladinskih del. Primanjkuje tudi režiserjev- diletantov in smo morali za-. PO AKADEMSKIH VOLITVAH NA TRŽAŠKI UNIVERZI radi tega povabiti člana SNG^ Jožka Lukeša, da bo režiral prihodnjo igro. Istočasno pri-pčavljarno’5 tudi' glasbeno veseloigro, da omogočimo tudi uveljavitev naših pevskih talentov. To skupino vodi absolventka ‘učiteljišča Neva Vrabec. Ustanavljamo tudi tamburaški zboC ki bo izšel predvsem iz vrst dijakov pr-, vih razredov višjih srednjih Šoj. lajamo literarni krožek, ki je še pred netJavriim priredil svoj tretji literarni večer. • , v Na športnem področju nismo zaradi pomanjkanje primernih prostorov storili ničesar, vendar je bila ižraže- Mladinke in mladince, ki so sodelovali v našem letošnjem literarnem natečaju, opozarjamo, da bomo v novoletni številki ((Primorskega dnevnika® objavili rezultat natečaja. Nagrade bodo po novem letu na razpolago v našem uredništvu. Ob tej priliki opozarjamo vse tiste, ki so v natečaju že sodelovali in one, ki še niso, da bomo z novim letom zopet uvrdli naš mladinski literarni natečaj. U-deležijo se ga lahko vsi mladinci in mladinke do. 25. leta starosti, in sicer s črticami, krajšimi novelami, potopisi itd. Izkoristite božične počitnice in v tem času pripravite rokopis za naš mladinski literarni natečaj. Vsako objavljeno delo, bo honorirano, najboljša pa bodo prejela še posebne nagrade! ^_______________________________J USPELA PRIREDITEV SLOVENSKIH DIJAKOV NA OPČINAH B. Nušič: ^Navaden človek" Režiser m igralci so se že s svojim prvim nastopom odiičao uveljavili in želi splošno priznanje občinstva « SVOBODNA UNiVERZA» ZMAGALA TUDI LETOS Laična zveza je na tržaški univerzi dobila absolutno večino Potrjen dosedanji, tribun - Poraz fašistične in monarhistične liste - Slovenski visokošolci se volitev zopet niso udeležili akademske zbornice in za novega tribuna, t. j, predsednika zbornice. Zbornica ima nalogo, da upravlja študentske organizacije in da posreduje pri vodstvu univerze, ko gre za kakšne pod-_pore določenim visokošplcem, za izpitne roke in za druge študentske probleme. Vendar pa obstaja na italijanskih univerzah, in- tudi na tržaški, težnja, da se vzame vse delo preveč na lahko z neko mladostno brezbrižnostjo, ki bi je v takih zadevah ne smelo bjti. V prejšnjih volitvaL so sč predstavile samo tri-skupine, letos pa so bile predložene štiri listy. Roleg laipe liste, demokrištjanske ' ih misinske so rse letos pojavili tudi monarhisti, ki. pa niso dosegli uspeha. V saka skupina je delila med študente tiskane programe. Skoro ,vsi so ena- iki, vsi zahtevajo, Študentsko' menzo, študentski dom in študentski klub, zahtevajo bdpravo omejitev glede izpitov, itd. Vsi bi torej kar najbolje branili koristi študentov. V prejšnjih letih je odnesla volitvah absolutno večino laična zveza «Universi-ta libera — Svobodna univer- ~včd?ali; ima vaše društvo Tudi letos je zmaga pri- sežen delokrog. Ali vam bo uspelo obdržati vse sku pipe in njihovo dosedanje delovanje sploh na tej višini, kot ifadanes? ,j ,,,, To je največja skrb odbora, kajti dijaki smo preobremenjeni s šolskim delom in še rie morčmo povsem posvetiti' društvenemu delu.T^ Vendar sinu, optimisti, kajti v odboru lot odlični elementi, pri članih pa se opaža vedno večja volja do samostojnega dela. Čutimo pa veliko potrebo po moralni podpori, predvsem iz vrst profesorjev. Čudimo se, in to je tudi največje razočaranje .člano.v* d.a so profesorji od nas tajco odmaknjeni, saj bi se z njihovo’ pomočjo dijaki z neprimerno večjim veseljem pa tudi zadoščenjem udejstvovali na kulturnoprosvetnem področju, t tu« Kako pa je kaj s finanč-čnimi sredstvi? Kako se vzdržujete? Vzdržujemo' se * ž 'izkupičkom naših prireditev. PrF t[em , moram poudariti nese- Filibert Benedettč Pri uprav' PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 lahko naročite JUGOSLOVANSKE in« , i SLOV E N S K E r g v 1 j e zdravstvene ) ž literarne pravne pedagoške po lit ičn e 1 t d padla tej listi, v kateri so združeni socialdemokrati, liberalci in drugi študenti, ki bol antikonfesionalnega mišljenja. Ta iskupina, ki je lani imela’ v»H>brtiici attselut-no večino z 19 sedeži je u-spešno upravljala vse štu-dantske organe univerze (tribunat, glasbeni odsek, odsek za zveze s tujino, športni odsek, filmski odsek). Litos je dobila 629 glasov in je število svojih sedežev povišala na dvajset. Ta skupina je lani v'okviru tribu-nata ustanovila akademsko knjižnico. Tu lahko dobijo — do sedaj samo omejeno število — .akademiki nekatere šolske knjige, ki bi jih sicer morali kupiti. Te k«jir ge dobijo na posodo za celo šolsko leto. Lani so izdali tudi eno številko časopisa (dniziativai), ki pa letos ni še izšel. Nadalje jma ta *sktjpi-na v načrtu ifAJrurvitev ‘odseka za obveščanje javnosti, ki bi skrbel, da bi bili štu-dfenti obveščeni o akademskem življenju, da bi bili bolj navezani na univerzo, kot so sedaj. Dokaz za to je dejstvo, da se je volitev udeležila komaj polovica študentov vpisanih 'n'a 'Univerzo. Ta skupina je tudi — e-dina — 'p.qp»ayit hapdiea^a za tribuna; izvoljen je bil kar lanski tribun, ki je dobil nad 600 glasov. Druga skupina «lntesa uni-versitaria* — akademska sloga« pa je skupna lista Katoliške federacije akademske mladine in skupin Katoliške akcije. V.' njihovem programu si najel samo običajne fraze o obrambi študentov, seveda vse vzeto s klerikal- nim programom. Študenti pa ji niso šli na limanice in ta vori o potrebi za izboljšanje učenja, o znižanju taks, s se mora^a zšdO- i o zboljšanju redov, protesti- voljiti z 232 glasovi. Na tretje mesto sa se plasirali fašisti ■ s svafjo listo «Lista goliardica nazionale — narodna akademska lista«. Program teh je zbudil največ ironije pri študentih in hkrati tudi malo odziva. Dobili so namreč Sl glasov, to je kar polovico manj kot ra proti omejitvi izpitov, hkrati pa zahteva, da se z univerze odpravi vsaka politika, in da sg za volitve za akademsko zborliito odpravi sistem list in naj se ustvari enotna lista. Tak program pa verjetno študentom ni prijal, kajti dali so jim le 32 glasov. To pomeni, da lani. Njihov program se je (.niso zanje volili niti vsi zdel, vzet iz kake Hrani humorističnega tednika. Oni namreč ne zahtevajo zgraditev telovadnic, kajti že vnaprej veao. daj je to nemogoče in se zato z zahtevami niti ne ponižajo. Oni «se ne fregano« na UNURI. to je ‘na Nacionalno zvezo vseh italijanskih, akadenjikoy, ki je edina znala v zadnjih letih koordinirati vse delovanje akademske mladine v Italiji. Oni nimajo ((socialnih problemov«, ki naj bi jih posredovali «masi». Ne praznujejo ((moralnih vrednot o-svobodilnega gibanja«. Zahtevajo pa, da študenti volijo njihove predstavnike zaradi tega, ker verjamejo, da je tržaški "univerzi potrebno akademsko predstavništvo, ki naj. bo izraz iredentizma, ker je «akademska demokracija« zastarela stvar, in «dul-cis -in fundo«, ker smatrajo, da je potrebno, da se vodstvo akademskega predstavništva menja. Verjetno bi oni hoteli, da bj. se povrnili — zanje zlati časi GUE* — in fašistične vladavine. Ce bodo tako nadaljevali bodo prihodnje leto-izginili z akademske pozornice v Trstu.. Četrta skupina je nastopi-* la pod geslom »Lista goliardica nazionale ..S^ella d’Ita-lia”». To so monarhisti, ki pa so že pri svojem prvem nastopu pogoreli. Njihov pro-gčam, ki 6bšega l4 točfe, go- kandidati in podpisniki liste. Odsotni na teh voiitvah pa so, bili že v tretjič slovenski akademiki, ki jih je na unverzi okrog 150, Tržačanov in Goričanov., Uveljavili bi se torej z lahkoto. Bomo videli, ali bo nova zbornica — v kateri pa bodo verjetno skoro samo stari svetovalci — znala kaj ukreniti za izboljšanje razmer na univerzi Hvale vredno je, da se mladina skuša udejstvovati na odrskih deskah in da se temu posveti z vso resnostjo. Dijaška mladina se je zelo dobro pripravila s trodejanko tega zabavnega in duhovitega srbskega komediografa. Zato si je tudi zagotovila odličen uspeh. Natrpano polna dvorana, tudi tu so mladinci in mladinke v pretežni večini, je pričala o zanimanju našega ljudstva za slovensko besedo. V predgovoru je dijak Peter Sancin obljubil, da bo dijaška skupina nadaljevala v tem svojem poslanstvu in da si bo prizadevala, da bi se vedno bolj izpopolnjevala. Toda že to, kar sem v nedeljo popoldne gledal in poslušal priča o resnem prizadevanju izvajalcev, da bi igrali tako. da bi misli in nameni pisatelja prišli do iz-*raza. «Navaden človek» spada v bolj nenavadno zvrst ljudi. Pesnik je, in ko je prisiljen, da se pri nekem prijatelju skriva, ker bi sicer moral sedeti zaradi neke politično-sa-tirične poezije, se od prizora do prizora dogodki tako zapletejo, da mu postaja čim dalje bolj vroče. Obupuje in se skoro odloči, da se sam javi oblasti in sprejme naloženo mu kazen. Najhuje mu je, ko izve, da je sestra njegovega prijatelja vanj za ljubljena in sicer zato, ker ga kot pesnika Damjanoviča smatra za izrednega človeka-Dopovedovati tej mladi, sanjavi deklici, da navaden človek čuti ravno tako kot pesnik ih da je( pesnik kot človek cnavadenn ter jo o tem tudi prepričati, ni lahka naloga. Končno se mu pa le posreči, in glej tudi vse ostalo postane tedaj jasno, tako jasno, da bo mladi par lahko prišel do zaželene sreče. Igra je lahkotno napisana in spretno zgrajena. Od prizora do prizora raste. Kot režiser se je Adrijan Rustja uveljavil. Pri nekaterih prizorih mu je celo uspelo doseči tako slikovito in efektno vzdušje, da mu lahko k temu čestitamo. Karakteri-ziral je tudi vlogo Vičentija, revmatičnega, zrelega moža, pristno, le tu pa tam je nekoliko preveč' izstopal. Arsa Miličevič — Mario Ban, ni mnogo zaostajal in moramo mu priznati, da ni slab interpret. Pri njegovi ženi Mariji — Darija Ukmar, bi v prvi vrsti pohvalil to, da se ni sramovala biti tudi v zunanji drži in v maski starejša ženska. Za tako mlado dekletce je to hvale vredno, saj se še zrele ženske komaj sprijaznijo s tem, da bi igrale postavno žensko. Hčerka Zorka (Karmen Sluga) je bila zares ijublfa. Ni čudno, če se mladi pesnik zanjo vname. Samo malo j manj patosa bi ji le priporo-I čal. Žarko Damjanovič (Pavel \Tonon) je bil sicer v prvem j dejanju nekoliko medel, a po- ! zneje ga je dejanje razvnelo, ! da je zaživel. Dušan Miličevič (Drago Gr-ipič) je nekoliko preveč mahal I z rokami, a se je dobro od- i rezal. Kot Jovanče Mičič je bil I Jurij Volk malo pretog, pa j je vkljub temu v —nekaterih | prizorih kar zablestel. j Zofija Damjanovič (Savina | Remec) in Persa Milič (Lju-’ ha Ukmar) sta v suojih malih vlogah, bili kar na mestu. (Kako težko je v mali vlogi nekaj pomeniti, ve samo poklicni igralec). Tudi Pavel Podgornik ni v vlogi sluge Nikole zaostajal. Edino kar bi priporočal tem mladim amaterjem je jasna in pravilna izgovarjava. Skrb za to ni nikoli pretirana. Dijaki! Začeli ste, a le tako dalje in skušajte, da napravite iz dneva v dan korak naprej. J- F. i? '■ """ Prizor iz 2. dejanja * - i v>: ><> Dramska skupina DSS, ki je nastopila z Nušičevim »Navadnim človekom« Prvi dve številki »Literarnih vaj» Pred kratkim je izšla druga j pisne napake, temveč je tre-stevilka Literarmh vaj. Ker b a včasih tudi kaj izločiti ah letos o tej dijaški reviji še j predrugačiti. Vse to pa seve- nismo spregovorili, bo p rai^ če ji danes posvetimo nekaj besed. Na pivi pogled postane o-čitno, da se je krog sodelavcev dvignil med dijake višjih razredov; vsaj v teh dveh prvih številkah prevladujejo dijaki višjih šol, medtem ko so f>ilt tFČgsik sodelavci posamez-rčili štetilk skoraj sami niž-ješolci. hogično bi bilo pričakovati, da se je tudi kvaliteta prispevkov dvignila — ju se je, o Jtem ni dvoma. Toda Se ‘vedrin velja, kar smo že pred letom napisali, da se namreč pri tej reviji vse preveč čuti utesnjenost, ki se ji bržkone morajo sodelavci podvreči, kajti sicer bi skoraj na bilo razumljivo, ! da so mnogi med prispenki le preveč b rezvsebinski, bledi in plehki, bre2Žit'ijenjjki. In vendar bi po tem, kolikor poznamo naše dijake, ne mogli verjeti, da bi oni ne bili sposobni tudi dpugače pisati. Pri tem je treba pripisati uredništvu ne malo krivde. Gotovo ni naloga uredništva ■ mladinske revije samo po-1 pravi jati slovnične in prav o- da tako, da se mlademu avtorju pove, zakaj je tako boljše. Na ta način bi iz revije izginilo mnogo nelogičnosti, neverjetnosti, izumetničenosti, nemogočega govorjenja in nemogočih situacij. Kako naj se drugi mladi pisatelji uče ob slabih vzgledih v reviji? Pri- 'Vicrirui' - tievCJS •: H* < > f-i*»-(.* jf % ^ IIP ' :>£! fliPil llii spevki dijakov so pač takšni, kakršni so, nekateri boljši nekateri slabši. Toda s tem še ni rečeno, da se morajo objaviti takšni, kakršne jih pač uredništvo dobi. Tudi bi se z nekaterimi popravki najbrž preveč ne oddaljili od prvotnega teksta. Za naprej pričakujemo torej več uredniškega 'dela. Literarne vaje imajo podnaslov Dijaški list. Ce ga pogledamo, kdo vse sodeluje v listu, vidimo, da to ni dijaški list v tem smislu, da bi ga pisali sami dijaki. Dobršen del lista namreč zavzemajo prispevki profesorjev, kar je lahko prav. Le da so nekateri prispevki taki, da skoraj presegajo okvir dijaškega lista, saj so ponatis drugje u-porabljenih sestavkov. Tudi način poročanja je često tak, da bi z njim podpisani profesor ne smel s svojo avtoriteto mladih bralcev zavajati. Mar misli prof. Jevnikar, da je pošteno in prav, če v poročilu o Jadranskem koledarju napiše, da je v kronologiji tržaškega vprašanja po letih, mesecih in dnevih prikazana borba Jugoslavije in Italije proti STO? In zakaj si prav n>č ne pomišlja napisati, da je Jadranski koledar nepopoln (kje pa je kaj popolnega!), medtem ko se na prejšnji strani v poročilu o Mohorjevem koledarju gladko izogne taki oznaki. Mar to pomeni, da je ta koledar popoln? In ali končno pri Literarnih vajah mislijo, da je za tržaške dijake res tako strašno važno, če vedo, da je nekje _neki Stanko Kociper, (bivši domobranski častnik,) izdal neko knjigo? Brez škode bi jim lahko ta informacija izostala. Te pripombe pa seveda nočejo zmanjšati velikega pomena, ki je že v samem dejstvu, da imajo slovenski dijaki v Trstu svoj list, da v njem sodelujejo, da so navezani nanj. Literarne vaje so gotovo že doslej dijakom mnogo koristile in jim bodo še naprej, zlasti še, če bo uredništvo poskrbelo za tisto zboljšanje, ki ga je mogoče doseči. Ako bodo nekatera imena iz Literarnih vaj prešla še v druge revije ali pa se bodo kdaj samostojno pojavila, tedaj bomo še posebno lahko poudarili, da so kljub vsemu bile v Literarnih vajah vendarle dobre literarne vaje. Gostilna Franc Hri/.inančič BAZOVICA,.štev. 185 želi vsem cenjenim ftostom vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem mesnica Branko Žerjal BOLJUNEC štev- 41 Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem Stana Zadnik Gostilna «Pri Silvestru« — NABRE2INA-TRST sit»CKii maki: MESNICA - KATINARA želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične p Paznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim postom gostilna «IV I IVI 11» SV. KRIŽ pri Trstu Vesele božične praznike in srečno novo teto želi trgoi/ina Križman GABROVEC Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim od jemalcem trgirvina jestvin KOŠUTA FELIKS SV. KRIŽ pri Trstu TRGOVINA CEVLIEV Marcel Malalan OPČINE, Proseška cesta št. 59 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike URARNA ZLATARNA Anton Malalan OPČINE, Alpinska ulica 83-1 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike Krojaška delavnica JOSIP KRAMAR OPČINE, Narodna ulrca št. 65 želi svojim klientom, znancem in prijateljem vesele praznike in srečno novo leto Gostilna «ALLA GROTTA« in trgovina zelenjave PK/lNi: PFHI0T - Sv.Križ pri Trstu žeti vsem postom in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Čevljarna Leopold Štolfa TRST, Ul- Cologna 19 želi vsem svojim klientom vesele božične praznike in srečno novo leto Mlekarna Štoka PROSEK, štev. 1 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN Zdravko Kante želi svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi cenjenim klientom in prijateljem čevljarna COLJA PROSEK, štev. 212 Mirodilnica Josip Antončič PROSEK želi vsem svojim odjemalcem vesele bo žične praznike in srečno novo leto STAHA LIJXA PROSEK, štev. 167 želi vsem svojini cenjenim klientom vesele praznike in srečno novo leto Gostilna Vladimir l.uxa PROSEK, št. 137 želi svojim cenjenim postom vesel božič in srečno novo leto Trgovina jestvin Marija Daneu BROS EK, štev 124 želi cenjenim odjemalcem vesel božič ter srečno nemo leto 1955- Gostilna Guštin - Zgonik želi vsem cenjenim postom vesele božične praznike in srečno novo leto Slaščičarna Kralj Dragica TREBČE želi vsem svojim klientom vesel božič in polno uspeha v novem letu Vsem svojim cenjenim postom zeli vesel božič in srečno novo leto gostilna Milkovič GROPADA. štev. 60 Mesnica Vera Krizmančič BAZOVICA, štev. 5 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto xT*y^! ti’ ::■:•■'V: ,m-i- BOLJ UNEC .Lučanje" na Stefanovo Za Stefanovo bomo tudi le- ] los, kot vsako leto po našem I starem običaju, imeli na va-j škem trgu «lučanje». Ce bo' vreme ugodno pričakujemo precejšnje število gostov iz sosednih vasi in iz mesta, tembolj ker je letos Stefanovo v nedeljo. Dekleta si že pripravljajo jabolka in pomaranče, da bodo »napadle« z njimi fante jutri popoldne, vaška deca pa še že veseli, kako bo levila in pobirala po trgu sadje. Ne bomo vam zdaj povedali, kako to gre. Videli boste lahko sami in se nasmejali, če boste prišli jutri popoldne v našo vas. Ne bo vam žal, ker imamo tudi dobro kapljico, s katero vam bomo postregli! ACEGAT naj uvede progo Trst - Donijo * Boljunec OPČINE da ne bo šlo kar tako na I lahko, je začel groziti; »Ce ! mi nočete zdaj prodati po j Ze pred nekaj let, je. bilo «aš traillVftj in tssjsri^ rt rtis! "Navaden čl0V8k' Tito in vam bo vse odvzel,! 2ična vrv, ki vleče vozove Trst-Domjo-Bol junec. Takrat pa a[j pa boste n,oraji prodati I openskega tramvaja do Skork-so pravih, da so za progo ve- vaSe stvari za nekaj grošev«. J->e, !e ie že P° trfcb mesecih like ovire zaradi slabih cest. Pa tudi ta nesranJln* ž. tako izrabila ,da je moralo Zdaj pa so ceste urejene in nja mu ni pomagala j* se vodstvo družbe »Malih zelez-asfaltirane m bi bilo prav, j je moral odpeljatj praznih ,:le>) 'rauivajski promet ukini-da bi naša občinska uprava; rok Neki km^t Jga ? tako j ti ter ga na enem delu pro-stopila v stik s tržaško obci- odsJovi]. ((Ce mislft uj ge nadomestiti z avtobusi. Tu- no in se z njo dogovorila za s takimi besedami k £enj | ko moramo sedaj presedati s ustanovitev omenjene proge. kupovat vino je bolje za vas tramvaja na avtobus oz- z Od tega bi imeli predvsem da se ne pokažete več Na ?ytobusa na tramvaj ar vse-korist domači delavci, ki so tak način nKe boste d bi, . . j kakor m prijetno, bposteva-zaposlem v Trstu, perice, kaplje vlna, pa tudi če bi ^ d? *° nl "»vda. družbe mlekarice, dijaki in vsi ki cvenketali sami cekini» temveč tovarne. ki i** ^ičnn imah opravke v mestu. Večje j Se več vijudno • je udobnosti pa bi imeli tudi odgovoril! Takemu nesram-sarai Tržačani, ki bi bolj po- nežu pritiče le brca, ker dru-gostoma in v. večjem številu gega res „e zasluži zahajali v nase kraje in na do novo žično vrv kmalu do tavili ter tako zopet vzpostavili normalen promet. Preteklo nedeljo so v Prosvetnem domu gostovali slovenski dijaki, ki so se nam predstavili s komedijo «Nava-den človek«. Openci smo napolnili dvorano in ni nam bilo žal. Od srca smo se nasmejali posameznim prizorom, posebno še v zadnjem dejanju, ko je prišlo do čudovitega razpleta. Želeli bi. da nas slovenski dijaki še kaj obiščejo, saj je neki dijak pred začetkom predstave povedal, da imajo še marsikaj na programu. BRIŠČIKI Kaj bo s telefonom? Ce vprašate naše ljudi, kako da se počutijo, vam bodo vsi odgovorili, da gremo »normalno« navzdol in ne kaže, da bi krenili navzgor. Ameri-kancev nismo mogli ohraniti v dobrem spominu, naše ograde jih tudi ne bodo, ker so jih dovolj obrili. Vendar moremo priznati, da so nam tako ali drugače pustile lepe lire. A sedaj? Odnosno kje m kako bomo dobili kakšen zaslužek, ugibamo in računamo, koliko časa bodo zaposleni .še delali in lake reči. Torej sa-\ mo neprijetne misli, ki nas vežejo s spominom na polpretekle čase, Ze toliko časa si prizadevamo, da bi dobili javno telefonsko govorilnico, a ne uspemo, čeprav je splošn oznano, da je ta neobhodno potrebna. Kaže, da tudi nova oblast nima razumevanja za naše Krajevne potrebe, povezane z vprašanjem tujskega prometa (jama!). To se vidi tudi pri vprašanju ureditve ceste proti Melemu Repnu, ki dela našemu cestnemu omrežju sramoto. sevala iz gospodarske zagate. Ce bi nam z eno roko kaj dala, bi nam z dvema kaj odnesla. Ne bomo srečno pogodili, če mislimo, da bi mogla biti za finančne vire zlata jama takšna ne le neproduktivna, ampak tud: nasploh škodljiva igralnica. To je krtina iz katere vodijo taiinstveni rovi na vse strani. Z igralska strastjo je, kot znano, zvezana , mnogotera druga strast, vse to pa ne more služiti naš; mladini za vzgled. Naši občinski možje naj to zadevo temeljito preudarijo predno kaj ukrenejo. Strinjamo se z prizadevanjem občine, da si z gospodarsko aktivnostjo preskrbi dohodke, a je treba poiskati zdrave vire. Privatniki znajo črpati lepe dobičke iz našega kamna, zakaj bi se kaj podobnega ne mogla lotiti občina? Pekarna Kudulf’ illarc BAZOVICA, štev. 55 vsem svojim vrnjenim klientom in znarmem želi vesele praznike in srečno noro leto TrgoitnH jestvin Union Krizniančiu CROPADA, štev. 29 i rJ i vsem svojim cenjenim klientom iti znanj em vesele, praznike in srečno novo leio NABREŽINA S E S L J A N izlete v Glinščico. Prav gotovo bi bila tarifa na tej progi cenejša in turizem bi se še bolj razvijal, kar bi koristilo vsej občini. Glinščica je Tržačanom zelo priljubljena izletniška točka. Mnogi pridejo sem peš, drugi pa se vozijo s svojimi motornimi vozili in avtomobili dokler morejo. Na po- VASCAN temveč tovarne, ki je žično vrv dobavila. Nikoli se še ni zgodilo, da m morali žico zamenjati že po treh mesecih, kajti običajno traja vsaka najmanj er.o leto. Kjub temu pa upamo, da bo- luiš br je sicer že omejena Brzina (15 km na uro), toda zlasti ob nedeljah se razni motoristi in avtomobilisti za to ne Važnost pravilnega prehoda od zelenih h suhim krmilom Hiter prehod povzroča pri kravah molznicah izgubo mleka. Dostopijo motnje v prebavilih pa tudi druge bolezni Naši kmetovalci ne posve- zmenijo in kar dirkaio po (.a30 dovoli Paznie Prehrani ozki cesti. To je zelo nevar- 2‘vine prav v casu, ko je to no posebno za otroke in bi n3jbolj nujno, v času prOho-bilo prav da bi policija ime- da od zelene k suhi krmi. la bolj odprte oči, da ne bo dirkanja in nesreč, Živina se pase iz dneva v dan, ne da bi pomislili, da Tudi ozka ulica, ki pelje laWco vsak dan nastopi sjabo mimo cerkve z vaškega trga | vreme (to velja seveda la ne8varCna °Tu eUn?mreč otro! za vliie Prefiele> in da bo™ "ki vrtec razni motoristi i moral‘ z zivino na Ja*“- 2” morda tega ne vedo in vo- vina je prisiljena ostati v zijo brez skrbi. Zdai je po ulici hlevu, kjer začne dobivati dovoljen le enosmerni pro- ! brez vsakih priprav le suho met. prav pa bi bilo, da bi j krmo; občina zaprla to ulico za vsak in nezadostne in nekvalitetne krme. Kdor hoče torej imeti od živine tudi čez zimo čim več koristi, naj počasi preide od svežega k suhemu krmljenju. Naši kmetovalci posvečajo obenem premalo skrbi rednemu krmljenju. Krmo pokla-dajo v jasli v nepravem času, obenem pa živina nima I potrebnega miru ob času j krmljenja. Nekateri so mišljenja, da moramo krmiti živino trikrat na dan, dočim Nismo navdušeni za nameravano otvoritev igralnice Nismo še niti dva meseca pod novo upravo, a že čutimo razliko med prejšnjo in sedanje roko, Trbovci 'n gostiln -čarji bi mogli o tem največ povedati in uolociti za Kousu odstotkov se je že skrčil zaslužek tukajšnjih delavcev in ostalih delovnih ljudi. Tudi rp'*a obč’r»a i« » svojim letošnjim proračunom v zadregi, ker se zdi, da je spo-l;.zum požri puhlic z/, ja.ua dela in bo moraia občina u-ravnrvfin ‘' -*-r.-ra'un u,o mogla, vsekakor pa po načelu zmanjšanja izdat/cov m zvišanja dohodkov — obremenila bo v prvi vrsti davkoplačevalce. Ni torej čudno če je našim občinskim svetovalcem padla misel o graditvi igralnice v nasi vasi. ivu piv., uio nismo vedeli kaj to pravzaprav pomeni, čeprav smo nekaj slišali o svetovno znani igral-, niči Montecarlo. Kmalu pa j nam je postalo jasno za kaj grr in smatramo za svojo dolžnost povedati o tem svoje mnenje; Take reči so za gospode. Gospoda pa nas nikoli ni in nas tudi ne bo re- Odpreti nameravajo O0opolavoro" pri postaji? Sicer ne polagamo dosti na razne govor.ee, ker smo se že spet privadili velikemu kokodakanju z malo jajci. Ker pa vidimo, da se močno skrbi za čimbol.išo povezavo Trsta z Kirnom, verujemo govorici, da bedo kmalu začeli z graditvijo obalne ceste od Miramara proti Sesljanu, ltalstrado pa da bodo razširili za dva metra. Tudi se širi glas, da nameravajo na železniški postaji napraviti kino in odpreti »Dopolavoro«. Lahko si mislimo po čem to diši, posebno, ker je tukaj precej takih, ki tiščijo glave v preteklost m se ne morajo otresti »grandioznega« fašizma, ki nam je in nam bo še dolgo ostal v ipominu. Nočejo videti, da to spada v preteklo šaro. Draga hrana, drago gorivo, drago vse, kar si je treba nabaviti, zaslužek pa pojema. Sedaj nam občina napoveduje zvišeoie pristojbin n» eleVr-ko. Vemo, da je tudi ona z utrni vre a v hudem položaju in išče dohadka kjer koli more, vendar mislimo, da ne bo ta’ vir dohodkov preveč posrečen. S A L E Ž Kanal je zamašen Pirc pa potolažen promet z motornimi vozili in! TaK hiter prehod od dose-1 drugj pravijo, da je dovolj-da bi bil dovoljen prehod le danjega načina prehrane no dvakratno krmljenje. Po za kmečka vozila. /»--,= > i. o™- „i D O L I IV A Varujte se špekulantov Vsem je že dobro znano, kako so kominformisti. šovinisti in razni špekulanti plašili prebivalce v Miljskih hribih ob sporazumu med Italijo in Jugoslavijo glede nove razmejitve. Šovinistični a-gitatorji so imeli svoje načrte in namene razni trgovski špekulanti pa svoje, samo (sveže krme) k suhi krmj ni vedno brez posledic; krave molznice izgubijo mleko, drugo govedo pa shujša; pojavijo se motnje v prebavilih ali pa tudi druge bolezni. Ako se hočemo takšni izgubi ali škodi izogniti, je nujno potrebno, da preidemo po-lagoma od zelenega k suhemu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji najdemo v pozni jeseni še vedno nekaj trave v jaslih in ko ni mogoče dobiti sveže trave, pa si na da so kupili od zmedenih: piedtn živinorejec pomaga z kmetov njihove pridelke in jnjm a)j pesinim )istjem, živino. Se danes se nekateri1 trgovci, ki so napravili te u-mazane posle, hvalijo, kako poceni so kupili v Miljskih hribih vino in govejo živino. Te dni se je pripeljal s svojim topolinom v Dolino tak trgovec — špekulant. Rekel je, da bi rad kupil 30 hi vina, toda po tako smešno nizki ceni. kakor ga je kupil v Miljskih hribih. Naši kmetje pa niso še zgubili pameti in znajo po čem je vino, posebno letos, ko ni bila prav bogata letina. Zato se za špekulantovo ponudbo niso sploh zmenili. To mu ni bilo všeč in ko je spoznal, zeljem, peso, repo in ostalim korenjem. Vsa ta različna krmila lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih mešamo med dobro seno in večkrat med rezanice iz slame. Nekaj dobre zrezane slame, ovlaženo z vročo vodo, kateri pridamo nekaj otrobov in korenja, nam nadomešča najboljše seno. Vsak napreden živinorejec dobro ve, da je težko spraviti mlečnost prav na prejšnjo višino, ako se je znižala zaradi nepravilnega krmljenja našem mnenju je dovolj, da se živina nakrmi dvakrat na dan. Da to drži in je pravilno, so nam najboljši dokaz divje živali kot n. pr. jelen, srna in divja koza, ki se navadno dobro napasejo dvakrat na dan in nato počivajo. Izvzeti moramo samo prav mlade živali. Tako naj teleta do dveh tednov sesajo vsaj štirikrat dnevno, nato pa do pol leta po trikrat na dan in šele nato jih lahko začnemo polagoma krmiti po dvakrat. pri prašičih dosežemo najboljše uspehe z dvakratnim krmljenjem na dan. Seveda se morajo dp sitega najesti. Ko je govora o suhi krmi, moramo opozoriti naše živinorejce na nevšečnosti, ki se večkrat pripetijo ob krmljenju živine s prašnim senom. Gre predvsem za tiste živinorejce, ki imajo poleg jasli še nad jaslimi posebne lestve (lojtre). Živina mora pri zajemanju sena gledati navzgor in si lahko natrosi seno v oči. Posledice so lahko hude. Za oglase, osmrtnice itd obračajte se vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Krančiška žOTIt Tel. 37338 Zvedeli smo, da je svetovalec Pirc na zadnji seji zgo-tiiškega občinskega svčta zahteval od občine, da se zamaši cev odtočnega kanala, ki je bil pod cesto speljan na njegovo posest. Pirc je svojo zahtevo utemeljil s tem. češ da bi se z napeljavo kanala razlivalo še več vode po njegovi posesti kot doslej, ko je voda drla namesto pod cesto kar čez cesto. Zupan je svetovalcu Pircu zagotovil, da je bil odtočni kanal speljan tako. kot je pač poprej voda tekla, pri čemer je poudaril, da se bo odslej na njegovo posest razlivalo' manj vode kot prej. Zaman so bili vsi tehtni razlogi, ki jih. je navajal župan. Pirc je trmasto vztrajal na svojem in zahteval, naj kanal napeljejo kamor hočejo, le na njegovo ne. To je svetovalcu Cibicu dalo povod, da je omenil delo prejšnje, j Pirčeve občinske uprave, ki je kanalizacijo zelo nemarno u-I redila in neki kanal napelja-J la celo v hrib! Zadeva je sedaj rešena. Kanal na Pirčevo pose3t bo zamašen, voda pa se bo vsa odtekala v požiralnik na posesti Toneta Kralja, ki ni imel takih pomislekov kot Pirc. BAZOVICA Naš pevski zbor je v sredo nastopil v radiu Trst II. Kdor ima v vasi radio je njegov koncert poslusal in pri tem z zadovoljstvom ugotavljal, da se je zbor povzpel do kar lepe (Nadaljevanje s 3. strani) me italijanske redne vojske, krivi za kri sta in stotisočev pobitih Jugoslovanov, ne bomo izrekali žaljivih in sramotilnih izrazov na njihov račun, ker so zapeljani in pod pritiskom morali počenjati strašna in nečastna dejanja, toda tudi jim ne moremo reči, da je bilo tako prav, < a so se hrabro borili za svojo domovino (ki v resnici sploh ni bila njihova domovina, čim je bila domovina njihovih izkoriščevalcev) in da Jugoslovani niso imeli prav, ko so se v obrambo svoje svobode ter najosiiovriejoin pravic morali z njimi spoprijemati, pri čemer seveda ni šlo za božanje, ker se je horoa vodila na življenje in smrt Tudi ne moremo, kakor to skušajo prikazati razni pisi-teljčki kot Giovanni Trucco, potrditi, da bi hib ti itahian-ski vojaki dobri in pogumni vojak/, saj to pri najouijsi volji niso mogli biti, ko sa/iu niso ne vedeli ne razumeli, čemu vsi ti spopadi in kri, čemu zasedba krajev, kjer ljudje niso Italijani in kjer Času neprimerna italijanski vojaki potem takem nimajo kaj tskati itd. Vsi ti ljudje, tudi najpreprostejši, so nekako nagonsko čutili, da je vse to zgrešeno, da predstavlja to napad, ki je neopravičljiv, in da se bo to prej alt slej moralo maščevati. Ne bomo se spuščali v podrobno oceno Truccove knjige, ker tega ne zasluži, saj sodi kvečjemu kot okrasek v knjižnico kakega nostalgičnega fašističnega hierarha. Mnenja pa smo, da bi lahko bil p. Giovanni Trucco. nesojeni kronist ne vem katere že alpinske divizije v okupirani Jugoslaviji, s svojimi štiriinpetdesetimi leti nekoliko bolj resen pri sestavljanju »vojih »zgodovinskih« zapiskov m bi bil moral slej ko prej tudi bolj pretehtati svoje gradiv >. preden ga je objavil. Njegova trditev na prv da so ita- lijanske čete ljubile jugoslovansko ljudstvo, ne pa ga sovražile (str. 17.), je prejkone izzvala posmeh pri vseh, ki imajo le trohico soli v glav,. Toda omenjeno še ni najhujše, oglejmo si nekaj, kar to daleč presega. Na ;tr. 22. svoje knjige pravi dobesedno-»Bili smo okupatorji .to drži. Toda gorje, če bi to ne bili! Zakaj po izbruhu vojne in potem, ko je bila jugcslovan :ka vojska v nekaj dneh likvidirana, dežela pa je zajiadla v anarhijo, je prisotnost italijanskih čet postala za to ljudstvo (jugoslovansko ljudstvo, op. ured.) edini pogoj življenja.« Vsak pameten človek, ki se mu bo ta »zgodovinska resnice« takoj zazdela sum-ltivn. bo seveda g. Truccu postavil na- ..ieunje vpra-urij/-. «i,U:, g. Trucco, dovolite vprašanju, centu pa je bila prisotnost italijanskih čet na ozemlju, ki nima nobene zveze z Italijo, tako potrebna, in na kakšen način je to moglo predstavljati edini pogoj življenja za ondotno prebivalstvo? G. Trucco ima odgovor že pripravljen. Strahotni nmož.č ni pokoli ali jugoslovansko gverilsko gibanje, pravi on. ni bilo toliko naperjeno proti italijanskim četam, ki «o deželo zasedle kolikor je v resnici šlo pri tem za državljansko vojno, za Krvavi obračun med podivjanimi balkansicirai krdeli, ki je temeljil na nacionalnem, verskem itn sovraštvu, pri tem pa je bilo ljudstvo izpostavljene :ako nezaslišanemu terorju, ia je bila prisotnost italijanskih čet na tem teritoriju, ki je te ljudi zaščitila, zanje piava sreča in edina rešitev. Na o-snovi takšnih in podobnih »argumentov«, pravih biserov. višine. Razen pevcem pa se imamo zahvaliti tudi požrtvovalnemu pevovodji tov. prof. Karlu Boštjančiču in to še toliko bolj, ker prihaja za vsako vajo v našo vas iz oddaljenih Opčin, Bil bi lahko za zgled vsem tistim, ki jim je predaleč na vaje iz domače vasi ali pa celo samo čez cesto. zgodovinske točnosti, je sestavljena vsa Truccova knjiga. Ni naša dolžnost, da bi g. Giovanniju Truccu bistrili pamet. Sicer pa ne gre za to, gre bržčas za nekaj povsem uru-gega. Kadar nekdo nima toliko moralne moči in poguma, da bi nekaj, kar je težko priznati, priznal, kadar hoče nekdo veljati za boljšega, kakršen v resnici je in si zraven tega domišlja, da je resnica vselej bila na njegovi strani, ker je pač takšna njegova volja, potem se ta nekdo mora zateči k lažem, in sicer tako, da ne laže samo drugim, ampak tudi samemu sebi .G. Trucco si verjetno ne domišlja samo da je velik pisatelj, temveč da je, odnosno, da je bil tudi velik junak. Izvrstno, stari mladenič, za svoja leta se držite odlično! Knjiga «NelTombra di Tito« spada v take vrste beletristiko, ki ne bo mogla nikoli prispevati k dobrim sosedskim odnosom, ki bi italijanskemu ljudstvu gotovo bolj koristili, kot pa «ku!tura» in »zgodovinske resnice« g. Gio-vannija Irucca, f sem odjemalcem želi vesele božične praznike, in polno usj>elia v novem letu mesnimi DE I.UIDUIZI A I VU SV. KRIŽ pri Trslu Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim orl jemalcem musuica I.U/./1R StSLJAJN - SV. KRIŽ Vesele praznike in srečno novo leto želi cen/enim odjemalcem mlekarna Ulga Dolič OPČINE, S’a Grdini GOSTILNA v PRI KANARČKU« Frane Držinie (Dhersiuicb) OPČINE, Narodna ulica 154-, tel. 21-272 želi vsem svojim gostom in klientom vesele božične praznike in srečno novo leto Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele praznike in srečno novo leto trgui/ina drv PfllMGOS NABREŽINA Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto HUV/IHU UH IDE IV TRGOVINA JESTVIN NABREŽINA Mesni«« FIIHK UD,MI NABREŽINA želi vsem strojim cenjenim odjemalcem in znancem vesel božič in srečno novo telo Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN Josip smiiiii OPČINE, Narodna ulica št. 42, tel 21-026 Trgovina jaatvin Franc Burce BORŠT. št. 90 želi cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem vesele praznike in srečno novo leto Dualilna «ŠVAIiA» VIKTOR ROJC — HI CM ANJ E št. 111 želi vsem svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto GOSTILNA IN PRODAJALNA TOBAKA M 11.1 Č BRISCKl vošči vsem odjemalcem in gostom vesela božične praznike, in srečno novo leto Ob 50. obletnici ustanovitve želi podjetje BMMA iu TULIJO COBEZ OPČINE, Narodna ul. št. 30 svoji naklonjeni klienteli vesele praznike Duslilna AVGUST H10/.1V11 TREBČE, štev. lo želi cenjenim gostom vesele praznike in srečno novo leto Vsem svojim cenjenim eostom že’i vesele praznike in obilo usttelta v novem letu gostilna KOMAN COL NA POKLONI.’ TRGOVINA JESTVIN H. Guštin * Hupunlabur želi vsem svojim cenjenim klientom vesele božične praznike in srečno novo leto Dl PLOM IRANA KROJ ACMCA VLADIMIR GORUP PROSEK želi svojim cenjenim klientom vesela božične praznike ter srečno novo let-' Vesele božične praznike in si e'no novo leto. želi vsem svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN FAHII OBREZA , PROSEK «Go8podarskii društio» - Prosek želi vsem svojim klientom vesele božične praznike in srečno nov u letu ^Gospodarsko društvo» • Kontovcl želi svojim cenjenim klientom vesele praznike in srečno ter uspeha polno leto 1955 Srečen božič in veselo ter uspeha potno novo leto želi vsem cenjenim klientom PLEMENILNA POSTAJA Maksimiljan PiUltlVtil. MACKOVUK, i/cv. Sl ’ ■__________ Knjigarna SRKU . SESLJAN vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno noco leto l sem cenjenim klientom želi vesele božične praznike, in srečno novo Ido gostilna KOCMAN S T l V AN Vsem cenjenim klientom želi vesele praznike ter polno uspeha v novem letu krojačnica Viktor PETELMF NABREŽINA l'»em cenjenim odjemalcem žeti i'eselc božične praznike in srečno novo leto trgovinu Danica KOCMAIV SIT VAN Tvrdka H Al K Z NABREŽINA ši. 150 želi vesele' božične praznike in srečno novo leto i sem svojim im!,>■ mutcem Vsem svojim odjemabem m prijateljem zeli vesele božične praznike in srerno novo Ido trgovina jestvin IiKUDLIVI DEVIN Pekarna LEDIŠA SEbLJ.AN želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto Pokarna JAZBEC najemnik ALBIN MALALAN NABREŽINA ; . želi vsem svojim cenjenim odjem'h*1* BOŽIČNA CRTICA TRST, UL. C. BATTISTI 231. Tel.44-208 Telegr. IMPEXPORr-TRtES| E lončkov že od lani. Postavil jo oo na mizo, da jo bo mamica lahko gledala s postelje in se je veselila. Ni se bil več premaknil od tiste Smreke. iHoka, se mu je bila sama od sebe že nekajkrat stegnila in sama od .sebe spet skrčila. Cesa neki se je mamica 'tako bala, ko ga m pustila na ulico* . Da, če bi vzel smrečico, bi vendar kradel. Ne tega ne sme, tega noče. Mamica bi bila še bol] za njim in se s kupci pogajal za ceno, ga ni niti opazil. Kako naj ga torej prosi, če ga noče videti, če nima niti trenutka časa zanj.. Kako bi bilo če bi stegnil roko, pograbil majceno drobno drevesce in stekel z njim domov, mu je nenadno prišlo na misel. Ljudje se preveč gnetejo, da bi ga kdo opazil. Oko »mu je nato obstalo na nizki, vitki smrečici. Za njo imata z mamico dovolj ba- žalostna. Toda vendar, kako bosta preživela božični večer brez bo žičnega drevesca. Minevale so minute. Petr-čefi je pohablja! riu mamo, ki se je morda zbudila m ga zdaj kliče zaman. Pred seboj je videl simo še lepo. razsvetljeno božično drevo. Nič m veclel, ■kdaj se mu je približala neka gospa in ga nagouorila. Tudi m vedel, da je imela nekoč prav takega temnolasega in temnookega fantka, kakor je bil on. In deklico je imela. Skupaj sta rasla, postala velika. Pa je prišla vojna in ji vzela oba-dva njena otroka. Njeno ubogo materino srce ni poslej našlo več miru. Mnogokrat se je zgodilo, da ni mogla strpeti doma. Morala je ven na ulice, da pozabi med ljudmi svojo bolečino. Slučajno se je ustavila pred prodajalcem smrek in 'se zagledala v malega dečka. Opazila je, da se mu je pogled ustavil na mali, drobni smreki. Tudi ročico je opazila, ko jo je že hotela zagrabiti in ni mogla. Takoj je bila doumela, kaj se godi v dečkovi duši. «Bi li rad to smrečico?» ga je vprašala. In Petrček je presenečen izjecljal: «Da, da...» Trepalnice so se mu povesile na oči. Bilo ga je sram pred tujo, neznano gospo. Zdelo se mu je, da je vedela, kaj je nameraval. «Koliko stane«, je vprašala prodajalca tako glasno, da je preglasila vse ostale. ((Samo pet sto lir.n «Na, nesi jo domovi Ne, čakaj, še v trgovino morava po balončke, da jo okrasiš.» ePetrček, Petrčekhi je že na stopnicah zaslišal mami-čin slabotni klic. Zbudila se 'je bila in njega ni bilo. A zdaj bosta imela božično drevesce in vse, prav vse ji o o povedal. IZ VAZA : tekstil, kolonialno blago in raa. novrstne »troje Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Za nabavo polnega Ušla se obrnile na TRST - U;. Mecchiavelli 13 Tel. 31 404 Ki varn izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, pro&nje za koprsko področje, različne dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazenski list, dokumente anagrafskega urada in dr. CENE ZMERNE UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 VAŠA TRGOVIN V njej dobite t OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej. — VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseli barvah m po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, 'AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE itd. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV POSKUSITE! Tale mi ugaja. Tole bi vzel... " *................. ~ "T' DOLGA VERA ALBREHT S težkim tovorom obdan hodi v hrib in Čez ravan. Kdo je, ki vrši ta posel? Oh, to je gotovo ■. . (I9SO) Hrr, se vanje zakadi. A petelin Kikiri, kavsne Bimba, kokodak, Bimbo-bambo siromak. Potlej je po cesti šel. Mučil ga je strašen gnev. Avto, piip, še čisto nov, Bimbo nadenj hov-hov-hov in polomi kremplja dva in po treh, dojnov šanta. Sel je Bimbo na potep. Svet je Širen, svet je lep. Sel le zajčke je lovit, vrnil se je invalid, Bimbo-bambo potepin, grdi Bimbo kosmatin. Dane Zajc Vesela abeceda vto naj si naroči, če se komu kam mudi. Dič odmeva na večer, u ko se vrača v vas pastir. f1 este ravne so speljane uiz vseh krajev do Ljubljane. v P asopis nem sporoči, u kaj po svetu se godi. Dom je naš naj ljubši kraj, tja prihajamo nazaj. Blaz je moral iti spat. Mama mu je rekla: «Blaž, unaček v spalni srajčki, takoj v posteljo.* Sipko je zagodrnjal kot medvedek in odcopatal v copatkah v sobo. Zlezel je na posteljo in mama ga je pokrila z veliko belo pernico, da Je bil skrit pod njo kakor pod veliko kepo snega. «Spi, 'sinko,* mu je mama ljubeče rekla. «Bcm,» je odvrnil sinko in takoj postavil pogoj. «Bom, če mi bo dedek Mraz prinesel, kar si želim* ♦Seveda ti bo prinesel,* mu je odvrnila mama. ki ga nd hotela vprašati, kaj si želi, ker je vedela, da bi Kaj ded ceni, dobro vesta vnuka Janezek in Jaka. In pogostokrat iz mesta mu prineseta .. . (e3piqo£) Uspavanka Aja-tutaja, punčka že aja. Psiček pred vrati nič več ne laja. UGANKE 2e polagoma zmrzuje, slednji dan bolj zebe nas-Vsa narava prerokuje: Kmalu tu bo , .. (zejpi yapoQ) Muca v zapečku nič več ne prede Na nebu svetijo zvezdice blede. Fantje so brizgalno vzeli in v sosednjo vas hiteli. Tam je hišica gorela, ker užgala jo je . . . (nians) V hišo domačo legel je mir, aja-tutaja, tihi večer. A. Rijavec Bimbo-bambo Sel je Bimbo na potep. Svet je širen,- svet je lep, šel je Bimbo, hov-hov-hov, šel je, šel na divji tov, Bimbo-bambo kosmatin, Bimbo-bambo potepin. Sel je Bimbo v gozd teman, zajčke je lovil ves dan, zajčke je lovil — hov-hov, vračal prazen se domov, Bimbo-bambo potepuh, lačni Bimbo požeruh. Vračal se je ta vodo, kjer se račke kopljejo. V vodo skočil je čoh-čuh, da je moker bil koltih, da mu teklo je od dlak, Bimbo-bambo siromak. Vračal se je tam čez dvor, kjer se pase kurji zbor. Kako urne so ribe ? j Mnogo znanstvenikov si je ■ že prizadevalo dognati, ka- $ ko ume so ribe. Neki bel- 1 gij ski znanstvenik, ki je || več let proučeval življenje f lososov, je ugotovil, da le-ti plavajo skoraj tako hitro, kakor teče dober lahkoatlet. Neki Američan je pri drugi, malo znani vrsti rib, ki žive v Oceanu, dognal enako hitrost. Res je, da mnogo rib plava dosti bolj hitro, kot si mi predstavljamo. Tako morski psi po več dni mljajo najhitrejše parnike. *“ iijiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiMMiiiiniiiiiiiMiiiiimuiiiiiiinimiinuiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiMitiii Malo skače, uialo hodi, 'je na suhem in je v VQdi. jZa korakanje je slaba. 'Kdo to dtuoi je kot... - (equZ) Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte |o pri ivojem urarjul živo vodo in Colle Croce, ki j* bila više gori, kjer se križajo poti. Danes je tam ostanek stare cerkve ob poti ki pelje do pokopališča. V tej vasi so zelo stari sledovi o njenem nastanku, toda prve zaznamujemo iz 14. stoletja in ti nam povedo, da je markiz Antonin Pel- letta, ukomturnik« reda Je-rosolimitanov naselil semkaj skupino Slovanov, da bi tako obljudil to pokrajino. Leta 1466 je postala vas do hodijo z vrči iz kotlovi-ne, ki so na jugu zelo v rabi; so zelo preprosto izdelani in jih ne drgnejo, da bi se svetih kot tu pri nas, ko skrbe dekleta, da se vsa ba' rena posoda lepo blišči. Tem vrčem pravijo tin, in jih ženske nosijo napolnjene z vodo na glavi; seveda si podložijo pri tem svitek Ko sem stopil z voza, sem šel v stanovanje v prijazni in gostoljubni hiši, ki mi Ga je pripravila voditeljica šole tamošnja domačinka, in ki mi je tudi pri vsem mojem folklornem delu rada pomagala. Ko sem si malo ogledal vas, sem začel takoj z delom. Da so si vasi te pokrajine vse enake, smo že omenili; enake so tudi v bližnjem Abrueu in v Apuliji, kar jih je po hribih. Ulice v teh vaseh so precej stisnjene, ponekod ne pro-dro. v stanovanja nikdar sončni žarki. Leže zaradi nagnjenih tal vse po pobočju hribovja in tako tudi deževje lahko spere vso nesnago, ki se nabere na ulicah. (Nadaljevanje sledi) uslužbenci, ko oddajo pošto, silijo naprej. Spočetka vozimo malo navzdol, cesta je Se precej gladka in potem, ko se nam prikaže v enaki daljavi kot prej tudi večja vas na griču, se začenja ce-sta' 'pbT5|o'ma vzpenjati, saj je ta vas že 500 m nad morjem. To je Paluta. Avtobus ne gre dalje »ko-zi vas," ampak' se ustavi pred Vasjo in odda pošto. V Pa-lan je okrajno sodišča.- Nekoč so tudi tu govorili slovansko narečje, takd 'vedo povedati v bližini vasf“ Avtobus..se obrne, gre. navzdol, do razpotja, kjer zavozi na desno in tako se peljemo naravnost, k našemu cilju, v prvo vas s hrvaškim narečjem. Po 9 km poti od Pa-late smo v Acguaviva Colle Croce. Domači študentje so prevedli za šalo to ime v izogne ozkim ulicam skozi središče. Prebivalstvo je tu italijansko, pravijo, pa. da je bilo nekoč tudi tu nekaj slovanskih družin. Vozimo se vedno bolj v strmino in smo žs več kot 300 m nad morjem. Ko 'zapustimo mestece zapazimo že na drugem griču pred nami vas s cerkvenim stolpom na sredi. Vse te vasi imajo od daleč videz nekakih trdnjav, tako tesno So hiše druga ob drugi m prva vrsta hiš tvori nekako obzidje, podobne so si zefb med seboj, razlikujejo se samo po obsežnosti. Ko dospemo pred vas, zavozimo kar naravnost po glavni ulici Vas se imenuje Monlecilfune, je popolnoma albanska s 4000 prebivalci, ki govorijo svoje narečje, na katero so ponosni. Toda m bilo časa poslušati njihove govorice, kajti «2iva vodda-bodo-križa« ip v domačem narečju imenujejo vas Na Kruč ali samo Kruč. Tako je okrajšana dolga o-znaka vasi. Vas šteje sedaj točno 2375 prebivalcev in leži na strmem pobočju 410 'm~’had morjem, -tam) da se voda ob aezju lepo odteka, i Cesta, ki gre »kozi vaS, tvori glavno ulico in jo deli na dva dela. Domačini pravijo vasi grad, prav tako kot : mestu, Preden začnemo z o- i pisom', ; razčlenimo , etlmojo- ! sko n. oznako vasi in po-vejrrio nekaj' ‘ iz njene ‘pfe- S tuklostl. JNaselje Acquaviva je zgodovinsko znano še iz časov rimskega gospostva o-koli leta 3C0. ko so biie tu že naselbine in sicer ravno zaradi studenca dobre pit-' ne vode, ki je v teh krajih kaj redka. Prvotno sta bili tu dve vasi. Acijuaviva z Ljudje žive tu le v središčih, ki so oddaljena po 8 do 13 km drugo od drugega in vmes, ne ob cesti in ne na zemljišču, ni nobenega kmetskega ali gospodarskega poslopja razen kake staje. Ko se vozimo dalje, nas spremlja vedno enaka pokrajina. Le tu pa tam ‘•Je pojavi kak manjši primitiven vinograd, obdelan kot v tistih krajih na severu, kjer morajo zaradi ostrih 'Z!m trte bolj nizko povezati na enem kolu brez pripog-njene rozge, saj bi votlo trs-5e niti ne vzdržalo večje teže. Koli iz listnatnega drevja pa tu primanjkujejo. Ko dospemo do te velike vasi, čaka že velika množica ljudi na avtobus, ki nadaljuje Vožnjo okoli mesteca, da se Acquaviva, ena izmed treh vasi, ki so ohranile hrvaški značaj. \ Mij Vremenska napoved za danes: Lepo vreme s spremenljivo oblačnostjo. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.2 stopinj; najnizja pa 5.4 stopinj. TttMT, sobota 25. deoeuibra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK RAMO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 20.00: Anton Foerster: »Gorenjski s!avček», opera v 3 dejanjih. — Trst I.: 16.30: G. Puccini: «Madame Butterfly», opera v 3 dejanjih. — Koper: 21.00: Slušna igra: Tagore: »Citra«. — Slovenija: 12.10: Polke in valčke. ŠPORTNE VESTI Partizan: Racing-Reims 1:0 V sredo je ob električni raz-1 nastopili svetovni rekorderji svetljavi na stadionu Pare de Zatopek, Kuc, prvak Evrope Prince v Parizu beograjski no-1 Szentgali. Kovacs in drugi. gometni klub Partizan igral j -------- tekmo pioti francoskemu moštvu. ki je bilo sestavljeno iz najboljših igralcev pariškega Racinga in Reimsa iz istoimenskega mesta. Zmagal je Partizan z 1:0 (1:0). Za Partizan so igrali: Stojanovič; Lelin. Lazarevič; Čajkovski. Jovanovič, Borozan; Mihajlovič. Jocič, Zebec. Bobek in Herceg. V Francoskem moštvu pa so igrali: Pivois, Le- long (Racing), Zimny. Gabet. Jonquet (Reims), Mahjoub. Grillet (Racing). Glovacki. Bliard. Leblond (Reims) in Ci-ryl (Racir.g) Partizan se je dogovoril za gostovanje tudi v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Holandski. £vici in verjetno bo nastopil tudi v Italiji. Po programu bi moral včeraj zvečer igrati v Reimsu proti Austriji z Dunaja (rezultata zaradi predčasnega zaključka dela redakcije še nimamo), 28. dec. v Belgiji proti Koblenzu. 1. jan. pa v Rotterdamu proti dunajskemu Rapi-du. Nato bo igral dve tekmi v Nemčiji, 9. jan. pa v Ženevi proti Servette. Mogoče bo še 16. jan. nastopil proti Torinu. Deset najboljših Švedov Švedi so objavili lestvico svojih 10 najboljših atletov leta 1954. Jasno je, da je prvo mesto pripadlo Bengtu Nilsso-nu, ki je postal evropski prvak v skoku v višino (in prej že tudi evropski rekorder). Lestvica je taka: 1. Bengt Nilsson; 2. Torsten Ullman (svetovni strelski prvak v Caracasu); 3. Bjoern Thofeldt (prvak modernega peteroboja 1954); 4. Gert Fredriksson (svetovni veslaški prvak - kanu posamezno); 5. Aake Moberg (vojaški prvak peteroboja na svetovnem prvenstvu); 6. Ragnar Lundberg (odbojka); 7. Tage Flisberg (namizni tenis; 2. na svetovnem prvenstvu); 8. Sven Davidson (tenis); 9. Sigge Ericsson (kotalke; hitrostna vožnja); 10. Bill Nilsson (prvak v motocrossu). UHEM iinl., [Sklepi pokrajinskega upravnega odbora 22. t.m. se je ponovno sestal upravni odbor goriškega pokrajinskega sveta. Na seji so bili sprejeti sledeči sklepi, ki se tičejo uprav goriških občin; občina Gorica ureditev nagrade občinskim delavcem za praznike; občina Doberdob — ustanovitev poštnega urada; občina Ronke — dodelitev prostora za gradnjo stanovanjskih hiš IACP; občina Sovod-nje — dodelitev zemljišča za gradnjo ljudskih hiš; občina Tržič — odobritev izdatkov za božičnico. ZA MIRNO SOŽITJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI Oblasti ne smejo dopuščati provokacij in razpihovanja narodnostne mržnje Vozni red avtobusov za praznike Podjetje Ribi obvešča, da danes mestni avtobusi ne bodo vozili. Prav tako pa tudi danes in na dan 1. januarja ne bodo vozili avtobusi na medmestnih progah. Zato morajo pristriči peruti raznim šovinističnim prena petežem Lege Nazionale, AGl, PNM in stranke ezulov V dnevih, ko so vsi ljudje mirno in dobrohotno razpoloženi, se nam vsiljuje misel o potrebi izboljšanja odnosov med obema tukajšnjima narodoma. Goriški Slovenci so v stikih s . tukajšnjimi Italijani, s katerimi jih veže vsakdanje življenje vedno kazali dobro voljo in razumevanje za njihove narodnostne in politične probleme. Bili so strašni časi za primorsko ljudstvo, časi preganjanja, zaporov, požigov in vsakovrstnega mučenja primorskih Slovencev; prenašali smo to s težavo vendar isto- Mrilof namesto Mihaliča? Gaston Reiff, znani belgijski dolgoprogaš in svetovni rekorder. že več let zaporedoma vabi Jugoslovana Mihaliča, da bi se udeležil crossa, ki ga vsako leto v januarju prireja njegov klub. Mihalič pa se temu vabilu ni odzval, ker je bil v tem času vedno na tekmovanju v Braziliji (po nastopu na Silvestrovem teku v Sao Paolu). Letos bo enako, ker je Mihalič že odpotoval v Sao Paolo. Jugoslovanska atletska zveza je zato predlagala Reiffu. da bi namesto Mihaliča nastopil Štritof. Cez nekaj dni bo znan odgovor in tedaj se bo vedelo, ali bo nastopil 9. januarja v Belgji Štritof ali ne. ijt i'f **: Mihalič je prvič tekmoval v Sao Paolu 1951. leta. Tedaj je zasedel tretje mesto, medtem ko je bil Ceraj peti. Zmagal je 40-letni Erich Kruzitski (Nemčija). Naslednje leto se je Mihalič spet pojavil na «corridi». Tokrat ni bil več novinec. V močni konkurenci je zasedel prvo mesto pred mladim Fincem Julinom. Leta 1953. so organizatorji povabili na tekmovanje tudi Ceha Zatopka. Ceh je prišel in zmagal. Takoj za njim pa se je uvrstil Mihalič. Tudi to ie bil velik uspeh, kajti za našim atletom so ostala mnoga slovit i imena. «Corrida da Sao Silvester*) postaja od leta do leta "bolj popularna in ima čedalie več navdušenih pristašev, številni atleti iz vseh krajev sveta prihajajo na to veliko tekmovanje v noči od starega na novo leto. Letos slavi Sao Paolo 400-letnico obstoja. Velika atletska prireditev bo zaključek sijajnih proslav ob prazniku mesta. V organizaciji tekmovanja bo letos izvedenih več sprememb. Število tekmovalcev ni več neomejeno kot je bilo doslej, marveč bo letos lahko -tartalo Proizvodnja solkanske apnenice se bo zvišala do konca 1955 dnevno na 120 ton Skoraj vse apno namenjeno za potrebe tovarne dušika v Rušah Letošnja geološka raziskovanja strokovnjakov iz tovarne dušika v Rušah sicer še niso povsem zaključena, vendar so že doslej pokazala, da je skalnat svet okrog Solkana poln apnenca, ki sodi med najbolj kakovostne v Evropi. Spričo tega so po mnenju strokovnjakov tod najbolj idealni pogoji za razvoj močne industrije apna in najrazličnejših gra-mozov: le-ta bi v prihodnjih neka; letih lahko zaposlila precej novih delavcev in se po višini ustvarjenega narodnega dohodka uvrstila med Mai tet/enaki pregled (Nadaljevanje s 4. strani) IŠKO MISLIMO MI: Bologna - Atalanta Genoa - Fiorentina Milan - Lazio Napoli Intel Novara - Sampdoria Konta Triestina Spal - Juvenlus 'lormo Catania Idinese - Pro Patria Brescia Modena Verona Padova Carbosarda - Bari Siracusa Livorno Pavia - Marzotto Empoli - Piontbino 1 2 1 X 1 1 2 1 t 1 2 X 2 I 1 1 X 2 I le 350 izbranih tekačev. Doslej je organiziral dirko vedno list «Gazetta Esportiva«, letos pa bo prevrela vodstvo tekmovanja Brazilska atletska zveza. Doslej so prijavljeni ze mnogi znani atleti, med drugim bi moral prispeti tudi Zatopek ven dar r.e brazilske oblasti niso strinjale z njegovim prihodom. Zanje je češkoslovaški major nezaželen zaradi nektn izjav ki jih je dal. ko se je lani vrnil iz Brazilije. Konkurenca bo močna, vendar ima Mihalič navzlic temu veliko možnosti, da zasede prvo mesto. f> * d Največja lahkoatletska prireditev v Jugoslaviji v prihodnjem letu bo gotovo lahkoatletski miting 15. junija v Novem Sadu, kjer bodo poleg najboljših domačih labkoatletov | pariških sporazumih. Ob istem času se množijo glasovi o nezadovoljstvu v PSDJ zaradi sodelovanja z vlada in o močnih tendencah v stranki in njenem vodstvu, ki se potegujejo za izstop iz. vlade. Vsekakor smemo po praznikih pričakovati v italijanski notranji politiki še zanimiv razvoj. Medtem se v Franciji Men-des France bori, krčevito bori za ratifikacijo pariških sporazumov. Pravzaprav se bori samo za ratifikacijo, temveč za obstoj vlade — ne le zalo, ker je ta obstoj sam povezal z ratifikacijo, ko je napovedal zahtevo po zaupnici, temveč predvsem zato. ker so mnogi v francoskem parlamentu pripravljeni, da mu ob kakršni koli priložnosti podstavijo nogo. Vsako predvidevanje o izidu glasovanja o pariških sporazumih m o zaupnici Mendes Franceu bi bilo odveč. Nemara lahko računamo samo s spretnostjo dinamičnega ministrskega predsednika in z dejstvom, da zija za njim praznina, o kateri nihče ne ve, kako bi jo izpolnil. Sestavljanje nove francoske vlade po Mendes Frnn-ceovem padcu bi bila kaj kočljiva zadeva, pa še nihče ne bi mogel reči, koliko časa bi po hudih mukah sestavljena vlada potem trajala. V Moskvi so se temeljito potrudili, da Mendes Franceu čim bolj zagrenijo njegovo nalogo. Nota z grožnjo, da bo v primeru ratifikacije par t-ikih sporazumov razveljavljena sovjetsko-francoska pogodba, sicer morda ni imel zaželenega uspeha — v Moskvi so se že večkrat uraču-nali glede zahodne psihologije. — toda pridružila se ji 'je še cela vrsta potez, od grožnje, da tudi z rešitvijo avstrijskega vprašanja ne bo nič, do napadov na navzočnost ameriških vojaških od-d elkov na francoskem področju Avstrije in do najnovejše afere Jakoba Kolba, novega berlinskega Johna. Ta je morda najbolj zahrbtna: Kolb je bil visok obveščevalni in vojaški funkcionar in že se širijo govorice, da je odnesel na Vzhod važne dokumente in načrte. Novica, da nemške obveščevalne in vojaške tajnosti tako zlah-prehajajo železno zaveso, se-teda ne more spodbudno vplivati na francoski parlament, k0 naj sklepa o oborožitvi Zahodne Nemčije in njeni vključitvi v zavezništvo v katerem sodeluje tudi Francija. Vsekakor bodo ti božični dnevi še precej razgibani. r c. vodilna podjetja v bodoči go-riški skupnosti komun. Samo Sabotin krije po dosedanjih ugotovitvah v svojih nedrjih za 90 let apnenca pri sedanjem obsegu izkoriščanja, vtem ko ga je v Gabrijelu dovolj za 50 let. Po splošno sodbi pa bodo nadaljnja raziskovanja prav gotovo pokazala, da je apnenca pri Solkanu dovolj za nekaj sto let. Preskrba kemične m metalurške industrije z zadostnimi količinami kakovostnega apna postaja v naši državi zmeraj bolj kritična. Temu je krivo preveliko izčrpavanje zalog apnenca v kamnolomih in naraščanje nečistoč v njem (zlasti žvepla in fosforja). Krizo povečuje še to, da v bližini velikih potrošnikov apna sko-' raj po pravilu ni zadostnih zalog kakovostnega apnenca, Kar bi edino opravičevalo kakršne koli investicije v to industrijo, V naši republiki samo ležišča pri Solkanu ustrezajo po količini in sestavu vsem zahtevam. Solkanski apnenec vsebuje na primer komaj en odstotek raznih nečistoč. Tovarna dušika in karbida v Rušah je eden največjih jugoslovanskih odjemalcev apna, kj je njena osnovna surovina. Pred prvo svetovno vojno so apno dobavljale razne avstrijske apnenice, potem pa manjše slovenske firme in celo neka apnenica iz Jajca v Bosni. Večina tega apna iz najrazličnejših krajev pa ni bila zadovoljive kakovosti, kar je povzročalo in še povzroča motnje zlasti v proizvodnji karbida in vpliva na stalno večanje proizvodnih stroškov. Da bi prišli do zadostnih količin kakovostnih surovin in s tem odprli tovarni možnosti za nadaljnji razvoj, so strokovnjaki iz Ruš že vsa zadnja leta raziskovali nova nahaja lišča apnenca in skrbno proučevali n i ih slabe in dobre lastnosti. Tako so prišli do zaključka. da tovarni najbolj u-streza apno iz solkanske apnenice. Pri sedanjem obsegu proizvodnje potrebujejo letno 26.000 ton apna. po razširitvi tovarne in zgraditvi še ene peči za žganje karbida pa se bo potreba po tej surovini čez nekaj let povečala za 100 odst. Solknska industrija apna s sedanjo zmogljivostjo 45 ton dnevno še zdaleč ne more zadovoljiti vseh potreb. Podjetje bi lahko dnevno prodalo najmanj 160 ton apna. Zanj se na primer potegujejo tudi jeseniška železarna, jeklarna v Ravnah na Koroškem in druga večja tovrstna podjetja v Sloveniji. Program razširitve in moderniziranja apnenice, ki ga je OLO Gorica pred dnevi predložil v odobritev pristojnemu organu pri izvršnem svetu LRS, predvideva povečanje proizvodnje do konca prihodnjega leta na 120 ton apna dnevno. Proizvodnja bo v začetku skoraj popolnoma rezervirana za tovarno dušika v Rušah, z nadaljnjo razširitvijo apnenice in povečanjem njene zmogljivosti na 160 ton dnavno pa bodo v perspektivi lahko ustregli tudi drugim kupcem. V programu je nadalje predvidena montaža dveh novih peči za žganje apna, katerih zmogljivost bi bila po 60 ton dnevno. Urejeni bosta na plinsko kurjenje, s čimer bo po računih strokovnjakov moč poceniti apno za 470 din pri (oni. Z zgraditvijo industrijskega tira in žičnice ter' mehanizacijo celotnega proizvodnega postopka bodo znatno izboljšali sedanje izredno slabe delovne pogoje ter zmanjšali proizvodne stroške. Bager z veliko zmogljivostjo bo precej olajšal izkop in prevoz gramoza, kar sedaj opravljajo vse ročno in tudi sicer vplival na izboljšanje delovnih pogojev v kamnolomu. Skupne stroške za izpolnitev tega programa cenijo na blizu 412 milijonov dinarjev; del sredstev je že zagotovljen iz proračuna OLO Gorica. (Iz uLjudske pravičen) 13. plača gospodinjim pomočnicam Opozarjamo vse služkinje in gospodnjske pomočnice, da imajo pravico do trinajste plače, in sicer po zakonu i dne 27. novembra 1954. Trinajsta plača znaša toliko kolikor , povprečna mesečna plača vsake uslužbenke. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. Od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 105 -tel. 31-52. Obveshlo ZSPD v Gorici organizira za nedeljo 26. t.m. popoldne avtobusni izlet, v Trst k Ro-gerjevi predstavi «3 + ena». Vpisovanje pri Bratužu. Za vožnjo in vstopnico 600 lir. Odhod izpred kavarne Bratuž ob 14. uri. Ker je predstava v nedeljo, vabimo k udeležbi predvsem ljudi iz okolice, ki drugače nimajo priložnosti prisostvovati podobnim prireditvam. častno s- samozavestjo in odločnostjo v, srcu, ki nam je govorilo, da ni daleč dan splošnega upora človeštva proti fašističnemu in nacističnemu nasilju. Sledili so slavni časi osvobodilne borbe in zmage nad fašizmom; takrat je slovenski človek podal roko tudi tistemu italijanskemu človeku, ki je uvidel, da je tudi za njegov narod edini izhod v oboroženi borbi proti fašističnim tiranom in pijav' kam lastnega naroda. Toda kljub skupni antifašistični borbi in končni zmagi nad temnimi silami tega stoletja pa naše ljudstvo kakor tudi delovno ljudstvo Italije ni doseglo tistega cilja, ki 91 ga je v srditi borbi postavilo, italijanska buržoazija se je po neodločnem nastopu To-gliattijeve stranke ponovno zasidrala v vodstvu države in zavladala delovnim ljudem; sicer ne tako brezobzirno kot fašizem, vendar t isto vlogo kapitalističnih izkoriščevalcev m zagrizenih nasprotnikov osnovnih načel demokracije, s katerimi se je tako v preteklosti kakor tudi danes rada ponašala pred svetom. Zaradi tega je ostala tudi vloga razdiralcev in šovinističnih nestrpnežev v italijanski družbeni stvarnosti še vedno zelo pomembna in včasih tudi odločujoča na kar nas opozarjajo dogodki v lanskem oktobru. Toda čas pomiritve men obema državama na Jadranu je po zaslugi in velikih žrtvah Jugoslavije le nastopil. Ta moment v zgodovini medsebojnih stikov obeh držav je bil nujen in velike važnosti za ves rarzvoj mednarodnih odnosov. Tega so se namreč zavedli tudi vodilni krogi v Rimu, katerih želje in pobude pa krajevni- nacionalistični krogi v Trstu in Gorici le neradi izpolnjujejo in jih, če le morejo tudi zavirajo. Da se to žaviranj* preneha. bi morali tudi vzeti odločilno besedo tistim prena* petežem, ki so jih polne go-riška Lega Nazionale, goriška AGI, PNM v Gorici ter š*» posebno stranka ezulov. Ti ljudje v svojem šovinističnem in imperialističnem delovanju ne morejo mirno mimo dejstva pomiritve in dobrega sosedstva z Jugoslavijo, ker se zavedajo, da brez pomoč: vladnih krogov in ljudi v vladajoči demokristjanski stranki odpade vsaka možnost za dosego njihovih umazanih ciljev. Zaradi tega nastopajo s krajevnimi izzivanji, ki imajo nalogo netiti jže kolikor toliko pomirjeno šovinistično razpoloženje goriškega meščanstva. Toda ne bodo uspeli, če bodo odgovorni ljudje odločno zainteresirani na raz-krinkovanju takih šovinistič- OlilUE jesenske. in /irnsltn, dobre in poceni dobite za velike m mala v trgovini /o&£f» Tfcpoi&cffii TRST, Ulica lasari 1U - tal. H9RB1 TULIM STARA IN ZNANA TVRDKA ',w?rw,i lit st it preselila v Ul. della IM IS tel. 95619 e zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da trna na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke jlMČA s križnim šivom ca gumbnice, pntrje vanje gumbov m čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljeni po(lobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po M lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. nih akcij, ki samo motijo dobro sožitje med tu živečima narodoma in poskrbeli “Ta zmanjšanje napetosti in šovinistične nestrpnosti tako v javnem življenju kakor tudi v odnosih oblasti do slovenske manjšine. KINO CORSO. 15: «Kruh. ljubezen in ljubosumnost«, V. De Sica in G. Lollobrigida. VERDI. 15: »Rihard Levjesrčni«, G. Sander in V. Mayo. CENTRALE. 15: «Sin bledega obraza«, B. Hope in J. Ru-chel. VITTORIA. 15: »Indijska zvezda«, C. Wilde in J. Šanson, barvni film. MODERNO. 15: »Dogodivščine generala Palmerja«, Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Preteklo nedeljo je bil v Dijaškem domu v Gorici prvi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu. Sestanka se je udeležilo veliko število staršev, ki se zavedajo važho-sti neposrednega stika med njimi in vodstvom Dijaškega doma, v katerem se vzgajajo njihovi otroci. Zaradi tega so tudi z zanimanjem sledili razpravljanju o potrebi povezave med njimi in šolo, ker le tako se lahko dosežejo dobri vzgojhj in učni uspehi. Po živahni razpravi pa so se udeleženci pozanimali za svoje sinove in hčere, ki so gojenci Dijaškega doma. Izrazili so zadovoljstvo z ravnanjem z njihovimi otroci in zaradi tega tudi pokazali popolno razumevanje za finančne težave zavoda. Kritizirali pa so tiste, ki ne plačujejo redno oskrbovalnine in s tem spravljajo zavod v denarne težkoče. Ob koncu so se vsi zahvalili skrbnemu vodstvu Dijaškega doma Nakazila za tekoče gorivo Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da veljajo vsa letošnja nakazila za tekoče gorivo le do 31. t.m. Televizija ra vse TELEVIZIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH TOVARN po 17 in 21 palcev GALATIC IRRAOIO po 17 palcev s panoramskim platnom po 17 in 21 palcev PRODAJA NA OBROKE Višina prvega plačila in obrokov določite sami ANTENA IN VSA TEHNIČNA POMOČ BREZPLAČNO fM §||§ St, HI SlP Tvrdka RUG6ER0 ROSSONI CORSO GARIBALDI * CORSO GARIBALDI 8 Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH V KS! 'LESA IN TRDIH GOKIV TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZtE 19 — TEL. 96-510 MOTOM 48 DELFINO 160 CCM CCM Čudoviti motorček. kt vas polje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli ra vse motorje, hitra popravita immjw | Moschion & Fnsorl Trs! Ul. Vslfivo 36 teL 23-475 Portala ta usluge v Nabrežini.- FRANC SlBLllA ZNIŽANE CENE PIETRO CONTENTO TRST - ULICA CAKDUCCI »lev. 7 - TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRSI Ul Moren 7 lelefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo Khwna Želi vesele božične prazritke vsem svojim obiskovalcem. Predvaja DANES 25. t.m. z začetkom ob 15. uri film: «\jMn&Ctr » GARRY COOPER Predvajamo JUTRI 26. t. m. z začetkom ob 15. uri in v PONEDELJEK 28. t.m. z začetkom ob 18. uri lilm: iv. 7'»........ W!DMARK! f KtnMALDEN 1 iufisi« CAfiff 'V! IR - .fes TAffiti - b« ŠTEWART j t AVT0GARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAR TKST (ROJAN) ULICA M0RER17 TELEFON ŠTEV. 35-608 RADIO TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA- RADIJSKI APARATI MARELLI UNDA MINERVA TELE EL \ K EN SIEMENS PHONOLA TELEVIZIJSKI APARAlI PHONOLA’ MARELLI UNDA m .154 Telefon: trgovina 21-155 — stanovanje 2 1 PRODAJA TUDI AA OBROKjjJ •JrihUNISl vi). ULICA MUNIbCCHI *i v III. nad - teiefon številk« 93-808 n, ivojs — r*uA:m I* — TeL uduovoui) uiediiil) Sl AMIbLAV KtNKO predal 50i - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 'JO - Telefonska številk« 37-338 - OULASI: od 8. do 12 30 In od 15 17-338 — cene oglasov: Lla vsak nun višine v širini l stolpe« trgovski 80 finančno up*avnl 100, utunrtoce «0 lir — tu FLKJ za vsak mir. širine 1 stolpca za vw vrsiz oglasov po 2V- din. - Tlaka Tiskarski zavod ZTi - Pndmžn Goric« IH R. Pelliro t-Il Tri 33-82 - Rokopisi sr n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 300, četrtletna DUO polletna 1700, celoletna 3200 Ur, FecL Ijud. repuD. Jugoslavija: Izvod ;U, mesečno 3it^ din-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst n,537« — Za FLRJ:" Agencija demokratičnega Inozein. tiska. Drž. založba f nlje, Ljubljana. Stritarjeva M., tel 21-828 trk. račun pri Narodni^ banki v Ljubljani 60« . T 375 — izdaja Založništvo tržaškega tiska l). /.<>z ' _