fttor. 27. MMu yl»(iu ▼ gotovini. Ljubljana, dne julija 1935. Leto XVIL KHCT/KILIJT Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. I. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Daj nam danes naš i?sah» danji letvah. Ako hočemo razumeti politične dogodke idama in po svetu, se moramo vedno zavedati dejstva, da politika ni nikoli sama sebi namen. Vse dogajanje v svetu ima svoje vzroke in tudi vsi politični dogodki v bistvu en sam skupen vzrok: Boj za kruh! Res je sicer, da je ta bistveni vzrok pogosto tako spretno skrit in zavit, da ga površno oko niti ne opazi, res pa je tudi, da tega vzroka nikdar ne manjka. Ogledati si je treba samo Japonsko. Država je razširjena po otočju. Zemlje je malo, prebivalstvo pa se silno liitro množi. Pomanjkanje zemlje in stalno naraščanje prebivalstva sili politike, da najdejo izhod iz te zagate. Izhod pa je dala narava sama na bližnji — azijski celini. Prostrana Mandžurija je kakor nalašč ustvarjena za japonsko naseljevanje. Tu ne pomagajo nobeni oziri, nobena načela, nobena modrost. Treba je živeti, a za življenje je treba kruha in tega si Japonec v Mandžuriji lahko preskrbi dovolj. Zato gi'e in se tam naseli in udomači. Ako ne gre zlepa, gre zgrda. Tak je ukaz življenja, taka je gola resničnost. Vse drugo so lepe, a prazne besede, ki naj samo na zunaj opravičijo to, kar je v resnici neizogibno. Zato tudi vidimo, da je zastonj vse kitajsko upiranje napram Japonski. V boju za obstoj poznajo ljudske množice brez ozira na vero in narodnost en sam klic: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Prav isti primer imamo v sporu med Italijo in Abe&inijo. Abesinija je dežela, kjer je pri-rodno bogastvo še deviško nedotaknjeno. Poročila vseh poznavalcev te dežele iz Evrope kakor tudi z drugih celin soglašajo v trditvi, da je abesinsko bogastvo neizčrpno. Kakor hitro to vemo, razumemo našo sosedo in njeno ravnanje v abeeinskem sporu. Naša soseda potrebuje zemlje in novih življenjskih virov. To, kar je na versejski mirovni konferenci pridobila ji ne donaša koristi in ji je bolj v breme nego v pomoč. Morda ji utegne kdaj kaj koristiti t, vojaškem oziru, vendar pa je tudi to še velikz>. Stejadincvič sestavlja neve vlade Z ostavko Jevticeve vlade je prešla situacija v roke kraljevskih namestnikov. Pričela so se obširna posvetovanja. Na dvor so bili klicani vsi šefi političnih, grup. Najznačilnejša je bila avdi-jeuca šefa hrvatske opozicije g-dr. Vladka Mačka. Njegovo izjavo po tej avdijenci smo že objavili v zadnji številki »Kmetskega lista«. Na dvoru so bili predsednik radikalov, stari Aca Slanojevič, Ljuba Davidovič, dr. Spaho, Joca Jovanovič in dr. Anton Korošec. Posledica teh posvetovanj je bila ta, da je dobil finančni minister v Jevtičevi vladi g. dr. Milan Stojadinovič mandat za sestavo nove vlade. Njegova vlada je bila hitro sestavljena in jo obeležujela v glavem imeni: dr. Anton Korošec, šef bivše SLS in dr. Mehmed Spaho, predsednik bivše muslimanske stranke, ali gledano po glavnih mestih, ki jih predstavljajo ti gospodje: Beograd, Sarajevo, Ljubljana. Predsednik nove vlade g. dr. Slojadiuovič je že davno preje pripravljal to politično grupacijo. Takoj po kraljevem pogrebu so se gospodje sestali v Beogradu in sklenili tak dogovor. Svoje zaupnike &o pošiljali tudi v Zagreb k dr. Mačku. Njegove zahteve so javnosti znane iz resolucij, ki so jih sklenili šefi opozicijskih grup v Zagrebu, dne 2. junija 1.1. Glavne zahteve teh resolucij so nove volitve v narodno skupščino. In sicer »svobodne« volitve pod nevtralno vlado iu na podlagi novega volilnega zakona. Šele tako izvoljena narodna skupščina naj pristopi k reševanju perečih notranjepolitičnih vprašanj, posebno hrvatskega vprašanja. Dr. Maček s svojimi prijatelji v sedanjo narodno skupščino ue gre. Thdi v nobeni vladi do novih volitev noče sodelovati. 2>p. 5Mačcfe in vlada Vlada dr. Stojadinoviča je bila spočetka od dir. Mačka prijazino sprejeta, razven nekaterih osebnosti, za katere smatra, da ne bodo mogle ustvariti ugodnega ozračja za sporazum s Hrvati. Končno sodbo o tej vladi bo dr. Maček izrekel šele po izjavi (deklaraciji), ki jo bo vlada podala pred narodno skupščino ta teden. Stojadinovičeva vlada naj bi imela namreč pred vsem to nalogo, da reši tako zvano hrvatsko vprašanje, oziroma da ustvari ugodno ozračje in izvrši priprave za rešitev tega notranjepolitičnega vprašanja, ki 3e rešuje že vsa leta, kar obstoji Jugoslavija. Afovc politične stranke Na drugi strani pa pripravlja sedanja vlada novo politično stranko, ki bi sestojala v glavnem iz radikalov, muslimanov in SLS. Tej stranki nasproti naj bi se organizirala druga stranka, katere jedro bi tvorila Hrvatska seljačka stranka, kmetsko-demokratska koalicija, Davidovičevi demokrati in Jovanovičevi zemljoradniki. Izgleda pa. da streme radikali v prvi vrsti na to, da bi se ustanovila politična stranka ali zajednica iz njil) in radičevcev. Celokupno politično življenje se nahaja torej v močnem vrenju. Vrši se berita za in preti šestejanuarsbim načelom da se zopet vzpostavijo verske, plemenske in pokrajinske politične stranke, ali da zmaga načelo vsedržavnih strank. Iz izjave sedanje vlade, ki jo bo podala pred narodno skupščino, se bo moralo razvideti njeno stališče do teh načel. Vlada se mora o teh vprašanjih izjasniti zaradi tega, da se bo mogla javnost opredeliti, ali za njo, ali proti njej. Te politične izjave so gotovo važne, zelo važne. Toda še bolj zanimive bodo njene izjave v gospodarskih vprašanjih. Te izjave pričakujemo 8 še veliko večjim interesom. Kai pa mi kmetje Kakšno stališče naj zavzamemo napram Sto- jadinovičevi vladi kmetje in kaj naj rečemo o rovih političnih strankah? V našem »Kmetskem listu« smo že neštetokrat povedali kaj hočemo kmetje. Mi hočemo ©stati zvesti našemu kmetskemu stanu in kmetski misli. Nobena politična sprememba in nobeni dogodki nas g te to*ke ne premaknejo. Kmetje se med seboj nismo nikdar kregali, ne slovenski, ne hrvatski in ne srbski. Mi težimo za vsedržavnim kmetskim pokretom. Politične spore si je izmislila gospoda zato, ker jih potrebuje. Mi želimo in zahtevamo gospodarskega dela, mi zahtevamo kruha, obleke in človeškega življenja. Mi zahtevamo znosne davke, ki so primerni sedanjim našim dohodkom. V kolikor pa obstojajo nerešena čisto politična vprašanja, zahtevamo, da se hitro in temeljito rešijo, da se bomo mogli že enkrat vreči na gospodarsko delo. S tega stališča bomo motrili in presojali ne samo/izjavo temveč tudi delo nove vlade in se bomo po tem ravnali. S tega stališča bomo motrili tudi nove politične tvorbe. Mirno in hladno. Naši poslanci Narodni poslanci iz Slovenije so podali sledečo izjavo k novi politični situaciji; Krožek je mel v sredo 25. t. m. konferenco, na kateri je ugotovil popolno enotnost v pogledih na politično situacijo in ■« vsa vprašanja, ki g« *e pojavila glede vladne kriie, ter bo isto tak« mK-darno ukrenil vse, kar bo potrebno sa ečuvanje interesov slovenskega ljudstva. V ™ Češki agvavci v Jug os lavi ji V našo državo je prispelo v soboto 55 čeho-slovaških izletnikov, predstavnikov čehoslovaške-ga agrarnega gibanja. Namen njihovega potovanja je spoznavanje naših krajev, predvsem pa naših gospodarskih razmer. Prvo kar so posetili v naši državi je bila slovaška vas Bački-Petrovae, od tam so odpotovali v Beograd, odkoder romajo na Oplenac. Potem obiščejo Sarajevo, Dubrovnik, Ljubljano, Bled in najbrž tudi druga važnejša me8ta< da pričakujemo baš od teh vzgojnih krožkov znatno izboljšanje kmetijske vzgoje našo vasi. Prav gotovo je, da letošnji krožki še ne bodo rodili zaželenega uspeha. So pač prvi poskus, ki bo imel še mnogo pomanjkljivosti. Toda od leta do leta bodo izkušnje večje, delo boljše ni uspeh lepši. Našim mladim gospodarjem in gospodinjam pa k njihovi lastni pridobitvi čestitamo z željo, da krepko vztrajajo pri začetem delu, ki naj dvigne blagostanje naših kmetij. SV/. Vel. Uvalt 2>eiep na medu Včeraj je prispel na Bled Nj. Vel. kralj Peter II. Z njim je prispela Nj. Vel. kraljica Marija »» kraljeviča Tomislav in Andrej. Kraljevska družina je bila deležna pri prihodu na Bled od vsega prebivalstva prisrčnih ovaeij. Strašna smvt na električnem dvegu Za praznike, ko je vladala povsod silna vročina, se je kopalo vs« kar je živega v Savi okrog Jezice. Mladi fantje iščejo in prikazujejo ob takih prilikah grozne iznajdljivosti pa naj si bodo te kakršnekoli. Eno tako posebno iznajdljivost je hotel pokazati drugače izboren telovadec, član ljubljanskega Sokola, pleskarski pomočnik Albin Drobtina s tem, da je splezal na visok železen drog električnega daljnovoda in počenjal na vrhu za njega usodne akrobacije. Ko je hotel pokazati navzočim kopalcem na vrhu droga tezno »loj«, je omahnil in zadel električne žice z 20.000 V napetosti. Dotik žic je imel zanj naravnost strašen učinek. Drobtina je na drogu zgorel. Eden od angleških zračnih velikanov nad Londonom, katerega goni 6 motorjev in tehta kaj« brez tovora nad 30.000 kg. Koliko kg bomb in strupenih plinov bo nosil v slučaju vojne, tega Angleži nc povedo Korak naprej Skoraj neopaieno se je letošnjo pomlad med našimi mladimi uresničila zamisel novega načina praktične kmetijske vzgoje in izobrazbe. Kdor zasleduje podrobneje njihovo delo, je lahko že dalj časa opazoval, kako se pripravljajo tla med kmetsko mladino za uvedbo praktičnih gospodarskih krožkov, ki naj dajo naši vasi samostojnih, izkušenih in stroltovno-izobra-ženih gospodarjev in gospodinj. Vsakdanje življenje je namreč vedno bolj očito kazalo, da imajo dosedanji načini kmetijskega izobraževanja nekatere nedostatke. Govorjena beseda, četudi še tako razumljiva, ne more predočiti poslušalcem vseh onih neštetih možnosti, ki se pojavijo v živem kmetijskem gospodarstvu ob raznih časih, raznih krajih, v različnih razmerah i. t. d. Mladenič, ki je z največjo pazljivostjo obiskal predavanja in tečaje o živinoreji, bo potem, ko bo prevzel domače gospodarstvo, dan za dnevom naletel na stvari, katerih vsa predavanja ali sploh niso omenila ali pa tako, da v njegovem primeru ni pravega uspeha. Razumljivo je to: Kdor kmetu-je, dela z živimi bitji, naravo, rastlinami, živalmi. Vse to je podvrženo najrazličnejšim vplivom okolice, podnebja, tal, razmer in sredstev, a vsi ti činitelji so v različnih krajih, ob različnem času, celo na posameznih kmetijah mnogokrat zelo različni. Baš ta razlog je dostikrat pripravil kakega mladeniča do napačnega prepričanja, da vse to, kar so učili v kmetijski šoli, na predavanjih ali tečajih, ne drži, ker se na njegovi domačiji kljub njegovemu vestnemu trudu ni obneslo. In zavrgel je etvar, ki je bila sama na sebi dobra in bi, de bi jo pravilno, to •e pravi njegovim posebnim okotaostim primer- i no izvajal, donašala tudi njemu mnogo koristi. To spoznanje je rodilo hvalevredno misel, da naj se izobrazuje kmetski fant tam, kjer bo potem gospodaril, na domačem posestvu, v razmerah in pod okolnostmd, katere bo moral pozneje kot samostojni gospodar upoštevati in obvladati: na domači njivi, v domačem hlevu, domačem travniku in gozdu. Ta izobrazba pa naj bo taka, da bo res popolnoma sam moral ne samo opazovati, kako drugi delajo, temveč sam tudi odločati, kaj in kako je delati, prav tako, kakor mora gospodar na svoji kmetiji. Samo na ta način lahko pričakujemo, da bo bodoči rod naših kmetskih gospodarjev samostojen in izkušen v svojem gospodarstvu. Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je tudi na tem polju krčil pot tej pridobitvi. Letos je organiziral za začetek troje vrst takih vzgojnih gospodarskih krožkov: krožke za pridelovanje krompirja, deset po številu, dva krožka za vzrejo piščancev in en krožek za vzrejo prašičev. Vsak krožek šteje najmanj po 6 članov. Obdelovalna površina vsakega člana krožka za pridelovanje krompirja meri 250 m*, vsaka članica krožka za vzrejo piščancev je podložila po 30 jajc štajerske pasme, a vsaka članica krožka za vzrejo piščancev je podložina članica krožka za vzrejo prašičev je prejela po dva mlada prašička. Vs© delo v krožkih se vrši po navodilih in pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov, ki od časa do časa obiščejo vse krožke, pregledajo na licu mesta delo posameznih članov, ter jim obenem dajo potreben pouk h> pojasnila. K podrobnemu opisu dela v teh krožkih se So povrnemo. Za danes hočemo le pripomniti, Pogled na tisoče broječo množico rcrnikor na Stadionu med svečano sy. mašo na praznik sv. Petra in Pavla Ž« r četrtek prod kongresom se je odelo vse verno ljudstvo, zlasti pa vsa Ljubljana r praznično obleko, vse hiše ob glavnih ulicah, trgih in cestah so bile bogato okinčane z venci in zelenjem, državne in cerkvene zastave so plapolale na številnih cerkvah, hišah in drogili, tako, da j« s pestro kmetsko množico na ulicah izgledala Ljubljana kakor cvetoče morje. Vse mesto je bilo razgibano in t veliki mrzlični napetosti pričakovalo prihoda zastopnika sr. očeta, kardinala dr. Hlouda. Prihod in sprejem kardinala je bil že na meji na«e države nadvse prisrčen. Maribor, Celje in Ljubljana pa so ga sprejeli z banom g. dr. Pucom na čelu naravnost kraljevsko, s polno zayestjo, da je kardinal dr. Hlond, sin slovan- Dvanajst mladih fantov nese čudodelno podobo ■ Marije Pomagaj iz Brezij t procesiji iz stolnice na Stadion ske matere in edini kardinal, ki ga sploh imajo milijonski slovanski narodi. Prve slavnosti kongresa so se začele v petek na Vidovdan pri prinoen Marije Pomočnice % Brezij, višek pa so dosegle v soboto in nedeljo. Vlak je prihajal za vlakom, voz je prihajal »a vogom, iz vseh kolodvorov, cest in steza, ki peljejo ▼ Ljubljano, so se valile ogromne množice povečini vernega kmetskega prebivalstva, kar pa je posebej podčrtati — to je, da je dala najlepšo sliko naša podeželska kmetska mladina. Glavne prireditve poleg drugih pobožnosti po cerkvah iu Stadionu so bile nočne ia podnev-»f. procesije, katerih s« je udeležilo preko 40 tiso* vernikov. Vseh udeleinikov na kongresu pa sodijo, da je bilo do 100 tisoč, saj so jih dale smo« podeželske fare preko 20 tisoč. Kongresa g« je udeležila kr. vlada, vojska, rsi jugoslovanski škofje, bas i« drugi predstavniki civilnih, vojaških iu cerkvenih oblasti Organizacija kongresa je bila izvedena odlično, *a katero gre največja zasluga glavnemu odboru ia sodelavcem, zlasti pa podeželski duhovščini, mnogim požrtvovalnim učiteljem, učiteljicam i h drugim verskim organizacijam, ki so si dali mnogo časa, truda in dela, da so vse r tako strumnem redu pripeljali r Ljubljano in tudi iz Ljubljane domov. Na Daljnem Vzhodu razmere še vedno niso razčiščene. Japonska, ki hoče biti vodilna država v Aziji, stavi vedno večje zahteve nasproti Kitajski. Hkratu se pa tudi živahno zanima za Evropo in japonski poslaniki so zborovali v Parizu. Namen tega zborovanja je bil, dobiti kar najbolj jasno sliko o stanju evropskega oboroževanja. Sestanka so se udeležili japonski poslaniki iz Londona, Pariza, Berlina, Rima, Ženeve pa iz Belgije in Turčije. Medtem ko se je na ta način Japonska brez dvoma natančno poučila o Evropi, pripravlja v Aziji drug, še važnejši sestanek, ki se ga bodo udeležili zastopniki cele vrste azijskih držav. Geslo tega sestanka bo: Azijo — azijskim narodom! Kakor se. to sliši prav za prav lepo in pošteno ter se zdi samo po sebi razumljivo, tako je po drugi-strani samo pretveza za pravo japonsko zahtevo, ki bi bila izražena v dveh besedah: »Azijo — Japoncemlc Na tej konferenci uaj bi bita zastopana tudi Kitajska. Še bolj nego spori med državami ua Oaij-. Naš železniški aparat je funkcioniral pri tak« ogromnem številu vlakov brezhibno, kar sc mora priznati posebej poslovnemu osebju. Evharističiii kongres v Ljubljani, kot izključno verska manifestacija, bo brezdromno mnogo pripomogel v pogledu duševnega pomir-jenja na našega danes tako demoraliziranega bi se reklo modernega človeka. nem Vzhodu nas zanima vprašanje naših sosedov in drugih evropskih držav. Augleški minister Eden je obiskal zapored več evropskih držav in je bil tudi v Rimu. kjer je skušal posredovati v sporu med Italijo in Abesinijo. Prav v tem, da Anglija posije svojega ministra posredovat v tem sporu, je vidna važnost in nevarnost italijansko-abesinskega spora. Anglija bi za vsako ceno rada preprečila oborožen spopad in je Italiji predlagala, da je v slučaju ntirne rešitve tega vprašanja pripravljena sama odstopiti Abesiniji del svoje afriške kolonije. Tako bi Abesinija dobila prost izhod na morje. Mussolini je angleški predlog odklonil. (talija namreč slej ko prej vztraja v svoji trditvi, da mora Abesinija brezpogojuo ugoditi vsem njenim zahtevam, sicer pa da mora odločiti orožje. Z drugimi besedami se to pravi, da hoče ta država za vsako ceno začeti vojno! Kam to lahko dovede ne le v Afriki, ampak' tudi v Evropi, o tem govoriti je danes še prezgodaj, vsekakor pa taki oblaki ue napovedujejo najugodnejšega vremena. Kardinal dr. Hloiul s spremstvom pri prihodu v Ljubljano led. w>u.ntOLmi^ politični pregled! Mirovna konferenca ▼ južni Ameriki, ki smo jo na tem mestu že napovedali, se je pričela ta teden. Na konferenci sodelujejo poleg zastopnikov Bolivije in Paragvaja že zastopniki petih drugih ameriških držav in poseben odposlanec Anglije. Upati je, da bo konferenca potekla ugodno in bo vsaj tu mir zagotovlen. Kmeiska mladina PodcdboF Iveze kmetskih fantov in Aoklot za notvanf" sko okrožje; Dne '20. junija t. 1. smo imeli prvi redni občni zbor. našega pododbora. Ob pol 4. uri je predsednik otvoril občni zbor, pozdravil navzoče delegate, delegate Zveze tov. predsednika Kronovška in nato prešel na dnevni red. Po poročilih funkcionarjev je razvidno, da je pododbor v svojem prvem poslovnem letu zelo marljivo deloval. V preteklem letu smo prirediti tekmo koscev v Starem trgu, katera je prav dobr uspela. Istotako tekma ža-njic v Grahovem. Organiziral se je tudi izlet na Križno goro. V mesecu decembru je bil prirejen dvodnevni prosvetno-organizatorični tečaj za fante. Vseh udeležencev je bilo 26, katerim je pododbor preskrbel brezplačno hrano in stanovanje. Vsak dan je bilo po 8 ur predavanj. Udeleženci so si ogledali mlekarno in vrt tov. Lenaršiča. Tečaj je uspel prav dobr in rodil vidne uspehe. Blagajniško poročilo izkazuje okoli 2000 Din dohodkov in nekaj manj izdatkov. Po poročilih je povzel besedo tov. Kronovšek, ki je pozival in vzpodbujal vse navzoče k vztrajnemu delu za napredek in organizacijo pododbora. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči tovariši; Ivan Korošec iz Nove vasi, predsednik; Remžgar Lado, Grahovo, podpredsednik; Meden Tone, Grahovo, tajnik; Klučar Franc, Grahovo, blagajnik; odborniki: Šega Andrej, Zigmund Jože, Škrabec Ivan, Verica Remžgar, Anica Kraje; revizorja: Šle Jakob n Kotnk Marca. / Železna gora v Medjimurju Prva tekma koscev, ki se je vršila dne 23. junija pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Draga Marušiča na železni gori, je bila prava manifestacija jugoslovanske kmetske misli. Hrvatska kmetska mladina je z navdušenjem sprejela novo mladinsko kmetsko organizacijo, ker spoznava, da le v složnem in bratskem delu moremo preporoditi našo vas. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu nepričakovano velika. Po sodbi naroda samega se je udeležilo tekme preko 1600 hrvatskih in slovenskih kmetskih ljudi. Pred slavolokom z napisom: »Vera u Boga i seljačka sloga« — Stjepan Radič in »Kmet je narod« — minister dr. Drago Marušič, so se sprejemali in pozdravljali vsi gostje. Predvsem je pozdravil vodja pripravljalnega odbora zastopnika sreskega načelnika g. dr. Farčnika, ereskega kmet. referenta g. Znidariča iz Ljutomera, kateremu je izročila tovarišica Tkalčičeva lep šopek domačih rož s prisrčnim nagovorom. Nadalje je pozdravil neustrašenega borca za kmetske ideale tovariša Kronovška iz Ljubljane In tovariša Tomažiča iz Sv. Bolfenka ter vse •enjene goste. Razvila se je povrka, v kateri je korakalo od zvokih domače godbe 15 železnogorskih fantov in 12 železnogorskih deklet, ka- terim so se priključili še bolfenški fantje in dekleta. Za povorko je korakala nepregledna množica kmetskega ljudstva. Ko je povorka prispela na travnik, je bilo zbranega že velko ljudstva in željno pričakovalo-tekmo koscev. Pred pričetkom tekme je najprej pozdravil vodja pripravljalnega odbora zastopnika sreskega načelnika g. dr. Farčnika, sreskega referenta g. Znidariča, nadalje tovariša predsednika Kronovška, tovariša Tomažiča, predsednika občine g. Kovača iz Strigove, vs tovariška društva in ostale goste, ki so prihiteli iz raznih krajev Dravske in Savske banovine. V kratkih besedah je pojasnil vsem pomen Društev kmet. fantov in deklet. Spomnil se je blagopokojnega kralja Aleksandra, kako je isti ljubil našega kmeta, kar se zrcali najlepše iz njegovih znamenitih besed: »Selo je selo i bez njega nije ništa.« Omenjal je tudi pokojnega Aleksandra Stambolijskega in njegovo veliko požrtvovalno ljubezen do kmeta. Lepo okrašeni slavoloki z napisi raznih borcev za kmetske ideje so še povečali pomen te slav-nosti. Za njim je govoril gospod Znidarič in v prav Jepih besedah razložil ljudstvu, zakaj se organiziramo v kmetskih mladinskih organizacijah. Nato je govoril tov. Tomažič iz Sv. Bolfenka in poudarjal, da je potrebna kmetska sloga, če hočemo, da bo imel kmet tisto mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Kot zadnji govornik je povzel besedo tovariš predsednik Kronovšek iz Ljubljane, ki je v krepkih odkritosrčnih in prepričevalnih besedah dokazal veliko vrednost in pomen kmetskih mladinskih organizacij. Ta nova ideja mladinske organizacije se naj ponese iz Medjimurja naprej preko bratske Hrvs slie, Srbije in Bolgarije (vzkliki tako je). Mi vstajamo, v nas je moč in ljubezen, naša pot je ravna, ki vodi k vstajenju jugoslovanskega kmeta. Posebno je naglašal, da se fantje in dekleta ne smejo sramovati kmečkega dela; nikdar ne smejo zatajiti svoje kmetske matere. Za njegove odkritosrčne besede mu je kmtsko ljudstvo izreklo največje priznanje in odobravanje. Nato se je pričela tekma koscev ob silnem zanimanju posebno hrvatskih kmetov, katerim so take prireditve še neznane. Tekmovalo je 14 železnogorskih in 3 bolfenški fantje — vsaki za svoje nagrade. Izmed železnogorskih fantov je dobil prvo nagrado Zorman Franjo iz Gra-brovnika in sicer žepno uro, darilo trgovca g. Senčarja, drugo nagrado je dobil Kocen Ivan iz Martinovskega vrha. Vsi fantje so dobili praktične nagrade. Od bolfenških fantov je dobil prvo nagrado Zorjan Franjo, a drugo Kolarič Konrad. Po tekmi so zapeli železnogorsiki fantje in dekleta domače medjimurske pesmi z zaključno pesmijo »Hej Slovani«. Ko se je vsa kmetska proslava zaključila, so odšli fantje in dekleta z Železne gore v štrigov-sko narodno šolo, kjer so gostovali bolfenški fantje in dekleta z vaško igro »Ploha«. In tako naj bi se po besedah tovariša Kronovška prebudilo tudi Medjimurje in kmetska ideja naj bi združila vse jugoslovanske brate ter preporodila zedinjeno Jugosilavijo. Kardinal dr. Hlond, divizijonar g. Nedeljkovič, ban g. dr. Puc ob slovesu na kolodvoru Sv. Bolfenk pri Središču Velika tekma žanjic pri tovarišu Tomažiču na Vitanu v nedeljo, dne 7. julija se prične ob pol 3 pop. s povorko od Sv. Bolfenka na Vitan, zatem zborovanje, tekma žanjic, kolesarska dirka v Središče in nazaj, nakar je razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, »rečolov in drug pester spored. Obiščite nas polnoštevilno! Birčna vas Tudi naše Društvo kmetskih fantov in deklet je sklenilo prirediti dne 7. julija tekmo žanjic in tako dati priliko našim vrlim dekletom, da pokažejo kaj in koliko znajo! Vabimo vse naše somišljenike in sosednja društva k tej lepi prireditvi! Dobrava pri Kropi Prvič se bodo naši fantje poskusili med seboj, kdo je najboljši kosec pri t e k m i k o s c e v, ki jo bo priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet na Dobravi pri Kropi. Na to prvo kmetsko manifestacijo in tekmo na Gorenjskem vabimo vse, ki nam sledijo in čutijo smisel za naše mlado kmetsko-mladinsko gibanje. Notranje gorice Društvo kmetskih fantov in deklet v Notr. Goricah priredi v nedeljo 14. juSija ob 14. uri v Dragomeru kolesarsko dirko. Start in cilj je pred gostilno Rupret v Dragomeru. Dvojni številki »Grude«, mesečnika za kmetsko prosveto, ki izide 20. avgusta 1.1., bo priložena nova priloga vzorcev za naše žene in dekleta, na kar že danes opozarjamo. Naročajte »Grudo«, poravnajte naročnino! TISKOVINE ml? ivslUrcjmke, uradne,rekla m. ne,Časopise, knjige, večbar -^j^šr-iHiiHcU hilre in pečeni! TISKARNA MERKUR UU B U AN A G R E GORč I č E VA <23 Jell 5 - 52 JAiegram :Jtikamo Vkrkar _ _ _KMETSKI LIST iŽrfev kamniških planin Prazniki 90 zvabili v planine mnogo naših Idealnih turistov. Med drugimi sta se odpeljala tudi magistralni uradnik g. Mirko Slepišnik s [svojo zaročenko gdč. Marijo Zupančičevo. Namenila sla se, da gresla v Kamniške planine. (Ko sla prispela v Kamnik, sla nadaljevala takoj pol v Kamniško Bistrico, kjer sla ludi prenočila. jDrugi dan sta se že na vse zgodaj napotila proti Kamniškemu sedlu in od tam nadaljevala pol proti tako zvanemu Mlinskemu sedlu. Ko sta prišla kakih 50 do 80 m preko sedla, se (fima je baje nenadoma utrgala vrv, nakar je Zupančičevi na produ spodrsnilo. Začela se je jkotaliti po stTmini navzdol. Slepišnik, ki je plezal za njo, videč položaj, se je v hipu pognal proti njej in jo prijel za roko, a sila padca je potegnila po strmini oba navzdol. Ko sta se kotalila oba že nad 100 m daleč, je naenkrat zadel Stepinška v roko večji kamen in mu v istem hipu izbil Zupančičevo iz rok, katera je JVcvicc * Kardinal dr. Hlond »e je odpeljal. Včeraj pred 12. uro dopoldne se je odpeljal papežev zastopnik evharističnega kongresa v Ljubljani, kardinal dr. Hlond. Ljubljansko prebivalstvo mu je priredilo na kolodvoru pri povratku prisrčno slovo. Zopet kmetska vojska. V Petriancu pri Va-raždinu je bil prejšnji teden spopad med orož-niško patruljo in skupino kmetov, ki so hoteli ovirati orožnike, da preprečijo nered, ki so ga povzročili nekateri kmetje s svojim prepirom. V spopadu je bil težje ranjen en orožnik, ki je nato zgrabil za orožje in z enim strelom iz puške lahko ranil štiri osebe. Red so takoj vzpostavili. Sreski načelnik je z enim orožniškim oficirjem takoj odšel na kraj izgreda, banska uprava pa je poslala svojega nadzornika, da dožene krivce in ugotovi, kako je prišlo do izgreda. . Motorni vozovi na naših železnicah. Naša država je kupila na Danskem za enkrat za po-skušnjo šest motornih železniških vozov, kateri bodo jako dobro došli posebno za lokalni promet osobito v Sloveniji. V vsakem vozu bo prostora za 60 potnikov. 501etni jubilej konjskih dirk v št. Jerneju proslavlja tamošnje Dirkalno in jahalno društvo pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine dr. Dinka Puca v nedeljo, dne 7. julija 1.1. Dolenjci, Posavci in drugi prijatelji konjereje in tovrstnega šporla vljudno vabljeni, da se alav-nosti v čim večjem številu udeleže! Prav važna rešitev ministrstva financ. Finančno ministrstvo je z odlokom št. 41.309 z dne 5. junija izdalo odlok, da policijski obmejni komisarji lahko izdajajo iujim turistom vizum potnega lista ob prehodu meje po znižani turi-slovski pristojbini po 10 Din. Seveda se je treba pri ozirali, da prihod takih turistov ne bo v škodo državnih interesov. Ta pristojbina velja samo za one, ki si niso mogli zaradi oddaljenosti od našega konzulata preskrbeti vizumov, in za one, ki potujejo ob izletnih prilikah iz letovišča v letovišče ter v podobnih primerih. Oprostitev obsojenih radi policijskih prestopkov. Notranje ministrstvo je dalo naredbo sreskim načelnikom in policijskim oblastem, da izpustijo iz zaporov vse, ki so bili obsojeni radi policijskih pregreškov, v kolikor njihova dejanja ne spadajo pod kazenski zakon. Kakor se sliši, je bilo izpuščenih v Savski banovini preko 1000 oseb na svobodo radi takih manjših policijskih pregreškov. V imenu >Društva slepcev«. Neki neznani himpac srednje postave, plavolas, star okrog 30 nalo priletela na nižje ležečo polico in udarila z glavo ob skalo, kar je bilo za njo usodno, nato je v velikem loku priletela na 100 m nižje ležeče snežišče, kjer je ostala nepremično in bila na mestu mrtva. Težko ranjeni Stepišnik je ves obupan začel klicati na pomoč. Njegov klic je slišal prvi oskrbnik Češke koče in še neki drugi turist, katera sta Stepišnika našla, ga obvezala in nato rešila. Zupančičevi pa pomagati nista mogla, ker je bila kakor rečeno že mrtva. O težki nesreči je bila takoj obveščena rešilna ekspedicija z Jezerskega, kateri se je po hudem naporu posrečilo prispeti na kraj nesreče in Zupančičevo s težavami prenesti na jezersko, odkoder so jo prepeljali v Ljubljano na njen dom. Pogreb blagopokojne je bil ob udeležbi številnih turistov in nešteto njenih prijateljic in prijateljev v ponedeljek popoldne. let, oblečen v dokaj čedno obleko, nosi s seboj aktovko in v nji nabiralno knjigo, v katero vpisuje in pobira neupravičeno milodare za Društvo slepcev. Ker pa mu ne gre posel radi pomanjkanja denarja z milodari bogve kaj od rok, pa prodaja radi lepšega tudi čaj in dišeče milo. Kdor bi ga zalotil pri goljufivem poslu, naj ga javi policiji ali pa orožnikom. Hranilne vloge v Jugoslaviji rastejo. Po statističnih podatkih so znašale hranilne vloge v naši državi 1. maja 1933 9999 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade na vložne knjižice 7612 milijonov, na tekoči račun pa 2387 milijonov, do-čim so znašale hranilne vloge 1. marca 1934 9965 milijonov, od tega na vložne knjižice 7576 milijonov, na tekoči račun pa 2389 milijonov dinarjev. 1. aprila let. leta pa je znašala skupna vsota vseh vlog 10.038 milijonov dinarjev, od tega na vložne knjižice 7647 milijonov, na tekoči račun pa 2391 milijonov dinarjev, kar znači, da vloge v naši državi kolikor toliko rastejo. Poskus grdega in ostudnega zločina. V torek pretečenega tedna se je vračala proti svojemu domu v Košakih neka 12 let stara deklica, katero je na poli ustavil delavec Franc K. in jo z nekimi ponudbami zvabil v bližnji gozd. V gozdu pa jo. je nenadoma popadel, jo do golega slekel in privezal k drevesu. Pohotnež ji 2>opzsz * Iz Strug na Dolenjskem Tudi pri nas solnce pripeka, da se je zemlja že pošteno presušila po vsej dolini, toliko hujše pa je še v treh hribskih vaseh, kjer rastline že omahujejo in se sušijo, ker jim manjka potrebnega dežja. Zalo se bo marsikak bralec vprašal, če je to sploh mogoče pri nas, ker smo znani vsej javnosti iz septembra 1933., ko je bila naša dolina podobna jezeru. Takrat so se posvetovali razni strokovnjaki, kako nam odpomoči, da bi se lako nastale ka-laslrofe vsaj olajšale, če ne že odpravile. Napravili so se razni projekti itd., pričelo se je tudi lansko leto že z nekaterimi deli z namenom, da se lelos nadaljujejo, čez zimo pa je nekdo vse skupaj spravil v svojo miznico, baje zaklenil, ključke pa izgubil, vsaj tako izgleda. Naši občinski očetje ludi ne mislijo preveč, kako bi se naravno gorje lajšalo svojim podložnim, baje ker nimajo časa, ker se bolj bavijo z višjo politiko, namreč kdo je in kdo bo mini- je hotel storiti silo, a na krike deklice so prihiteli ljudje in zločinca prepodili. Ker je bil deklici kakor ludi drugim znan, so ga takoj prijeli orožniki in ga izročili sodišču, kjer bo dobil zasluženo plačilo. Bojevniški govori pred sodiščem. Pred celjskim sodiščem se je vršila pretečeni teden dokaj zanimiva razprava proti bivšemu vodju bojevnikov Stanetu Vidmarju radi njegovih govorov, ki jih je imel dne 10. maja v Celju. Tožbo proti Vidmarju je naperil senator dr. Kramer in tudi Celjska posojilnica, ki se je čutila pri Vidmarjevih govorih istega dne prizadeta. Razprava je bila kot rečeno zelo zanimiva, a radi zaslišanja nadaljnjih prič preložena, o čemer bomo še poročali. Zblaznela mati vrgla svoja dva otroka v vodnjak 351etna kmetica Marija Kalanova iz Gornje vasi pri Podbrezjah je že dalje časa kazala znake duševne zmedenosti. V svojem drugem zakonu z Al. Kalanom je imela dva, iz prejšnjega pa tri otroke. Ko je ponoči odšel njen mož od doma po nekih opravkih, je začela žena bloditi po vrtu, nenadoma pa se je vrnila v hišo in zgrabila 41etnega Lojzka in 4mesečno Micko ter ju vrgla v domačo sštirno«. Po moževi vrnitvi mu je hladno dejala: »Lojz, otroka sem zagnala v štirno!« Obe trupelci so potegnili iz vodnjaka mrtvi, blazno žensko pa oddali v opazovalni oddelek splošne bolnice v Ljubljani. Združeni sadni eksporterji so zborovali. Te dni se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev za dravsko banovino. Poročilo v imenu pripravljalnega odbora je podal na občnem zboru g. Srečko Kranjc, v katerem je med drugim omenil tudi uspehe, ki jih je doslej dosegel odbor ter podal pro-gnozo letošnje sadne letine v naši in drugih državah. Občnemu zboru so bila predložena tudi nova pravila, katera je občni zbor soglasno odobril. Sprejelih je bilo več prav važnih sklepov, ki bodo brezdvomno mnogo pripomogli k napredku izvoza našega sadja, katerega upamo, da bomo precej imeli. Godbeno društvo Št. Jurij pri Grosupljem priredi v nedeljo, dne 14. julija t. 1. na Pijavi gorici pri gospej Hočevar — gostilna pri C o t u — svojo prireditev. Na sporedu se bodo izvajale koncertne in plesne skladbe. Gostje v obilnem številu vabljeni! ^Primorska Pošta«. V Splitu je začel izhajati 1. t. 111. nov dnevnik pod imenom »Primorska Poštar. ster, ban itd., revež pa naj se utopi ali pa od žeje pogine. Predvsem nam manjka pitna voda, pa na> si bo ob poplavah kakor ob sušah, zato bi bilo na meslu, da bi se oblasti tudi ob tako velikih sušah zanimale za naše Struge, proučile sedanji suhi položaj in ukrenile potrebno, če pa so že kaj ukrenile ludi v tem pogledu, naj bi se zadeva pospešila, da se pride tudi suši v okom, saj vode je pri nas mnogo, samo spraviti na dan jo je treba! Nekateri domačini so se že mnogo bavili s pridobitvijo vode, toda so bili premajhni kredili od strani bivše občine, ali pa jih je dež prekinil z delom, in med lem ko smo včeraj vodili akcijo v južnem hribu za pridobivanje vode, smo morali čez noč spremenili svoje načrte in misliti, kako bomo jutri v severnem hribu napravili odtok vode. — Take so Struge. Sedaj vemo lo, da je v Strugah suša in ne vidiš na cesti drugega kakor voz za vozom po stari cesti proti kompoljski jami, kjer gledamo struško krilno črpalko, ki je montirana in ne deluje; kmet ves spoten, prašan stoji pred vozom s kravami in majhnim sodčkom brani svojo živalco pred strupenimi piki muh in čaka, kdaj bo prišel na vrsto h kompollski črpalki, ki jo sme Stružanec uporabljati le kadar ni Kom- Danica Kiferle, vsi vzorno čuvajo in vzgajajo našo mladino. Zato živeli in hvala jim! Brusnicami. Cerknica. Letos praznuje naša Gasilska godba svojo desetletnico. Ta svoj jubilej proslavi e celodnevno prireditvijo v nedeljo, dtoe 7. julija t.l S proslavo desetletnice bo združeno tudi svečano gasilsko zborovanje, koncert in ljudska veselica. Notranje!, udeležite se naše proslave v oim vetjem številu. gcspcdmslvc Kil, med.na.vcd.ni zadvužni dan poljcev, ko naioči zopet, gre 1 % ure daleč, med potjo pa se mu pripeti še — defekt, seveda izgubi polovico vode do doma in komaj ko bi sc obrnil zopet nazaj po drugo. Res, uboga »Suha krajina«, če se je Gospod Bog ob ustvarjanju sveta spodiaknil, ko je naredil previsok hrib Sv. Ane, da se mu je naramnica pri padcu utrgala in raziresel ves kamen, ni menda to vzrok, da bi zaradi tega še nas prezirali naši merodajni činitelji in pustili nas počasi poginjati, ker smo v neprometnem in pasivnem kraju. Vidimo in vemo, da so kraji v banovini odeli z vsemi naravnimi dobrinami, pa jim poleg tega še oblasti gradijo asfaltirane ceste, železnice, vodovode, elektriko itd. in pri nas pa ostajamo le pri načrtih, ki ležijo po predalih raznih miznic! Gospodje, kje je državljanska enakopravnost? Krajinčan. Kozje. 60 letnico bomo praznovali, a ne vsi. Le nekdo in to je: Prostovoljna gasilska četa v Kozjem. — Marsikdo bi morda mislil, ali je to mogoče, da bi to društvo v tem kraju bilo že tako staro. Le oglejmo si zgodovino slovenskega gasilstva po celi Sloveniji in videli bomo, da smo le samo 4 leta za Ljubljano. Ponosni smo na našo starost in ponosni tudi na to, da nismo zamudili časa in dolžnosti. Stojimo pred proslavo 60 letnice in hvala Bogu smo tudi temu času in razmeram primerno pripravljeni. Imamo gas. dom, močno ročno in motorno brizgal no, prapor in drugo primemo orodje ter obleko. Tudi nismo zamudili naših dolžnosti, ko nas je klical in vabil zvon naše farne cerkve, da prisostvujemo sv. maši za-dušniei za blagopokojnim Viteškim Kraljem in tozadevni veličastni komemoraciji. Nismo zamudili časa, ko nas je presenetila nesrečna vest iz Celja, da je gasilstvo za vedno izgubilo svojega organizatorja in delavca tov. J. Vengusta. Ker se njegovega pogreba zaradi prometnih zvez nismo mogli udeležiti, smo potrebno ukrenili, da se je zanj v naši farni cerkvi brala sveta maša zadušnica ir. rekvijem in da smo isti prisostvovali. Zamudili nismo časa, ko nas je obveščal zvon ene ali druge farne cerkve, da je preminul ta ali oni naš tovariš in spremili smo ga dostojno na njegovi zadnji poti. Zavedali smo se pa tudi dobro, da nismo zamudili časa, ko nas je klical plat zvona, ko je trobil gasilski rog, naj si je bila noč, dež, sneg. šli smo trpečemu na pomoč. Hvaležni smo našim ustanoviteljem, katere po večini krije že črna zemlja, le eden je še med nami v visoki starosti 86 let, t. j. Anton Bevglez star., bivši posestnik v Kozjem. V prepričanju, da bode naše tov. gasilstvo v dravski banovini upoštevalo našo visoko starost — naš izredni jubilej in posetilo ta dan (21. VII. t. 1.) tuk. gasilsko četo, naš ljubki trg iu se pridružilo naši proslavi. Zato upamo, da bode naša gasilska 601etnica (ker je v tem letu v naši državi edina) od savskih, savinskih in dravskih ter drugih gasilskih čet in prijateljev gasilstva prav dobro upoštevana iu obiskana, v kar pomozi Bog! Brusnice. — Solze so nam orosile oči, ko smo v nedeljo 30. junija prisostvovali »Siroti Jerici«. Tako lepo so jo predvajali naši otroci. Jerica, sirota, mačeha okrutnica, vila Radomila in njen zbor, kralj Svitozar in palčki, Majda in Miran vsi so lepo igrali. Ljubko so rajale vile, ubrano so peti angelci. Tudi mestni otroci ne igrajo in ne zapojo nič lepše kot naši podgorski. Tudi naša skromna pozoroica je bita dostojna palčkov in vil in kralja Svitozara. Vse priznanje našemu požrtvovalnemu učiteljslvu, ki se tako lepo trudi za napredek naših otrok. Dvorana gasilnega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Potili smo se, a kaj to — med odmori je vse pelo. staro in mlado, veselo m žalostno, kakor je bilo razpoloženje, Res lep popoldan je bil in prihodnje leto si zopet želimo tak lep zaključek šolskega leta, kajti da je bila z igrico združena tudi proslava Vidovega dne in materinski dan in da je predstavi prisostvoval tudi g. sreski šolski nadzornik iz Novega mesta, tudi to moramo pripomniti in nagla-šarno: naše učiteljstvo, gospod veroučitelj župnik Lunder, gospodična Habetova, ki deluje na naši šoli že preko četrt stoletja, naš navdušeni upravitelj Marine in naša marljiva gospodična Mednarodna zadružna zveza v Londonu združuje v prvi vrsti vse centrale nabavljalnih zadrug, pa tudi mnoge organizacije kreditnih, produktivnih in vnovčevalnih zadrug. Tudi jugoslovansko zadružništvo je potom Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji včlanjeno v tej Zvezi. Zveza prireja vsako teto v začetku julija mednarodni zadružni dan, ki je določen letos na soboto dne 6. julija. Ta dan naj vse zadruge proslave čimbolj svečano. Prirede naj sestanke zadružnikov s predavanji, obhodi, izleti, veselicami in podobno. Zveza je poslala tudi besedilo resolucije, ki naj jo letos sprejmejo vse zadruge. Resolucija se glasi: Zadružniki! Imejte zaupanje v svojo stvar, bodite resni v borbi za zadružne ideale in vztrajajte do zmage! Resolucija Ob priliki proslave trinajstega mednarodnega zadružnega dne sto milijonov zadružnikov, združenih v okrilju Mednarodne zadružne zveze, ponovno potrjuje svoje neomajno zaupanje v načela, ki so ideal in osnova zadružnega po-kreta. Chuženje sadnega dvevja Kr. banska uprava Dravske banovine je izdala okrožnico, kako se moramo boriti proti nevarnemu škodljivcu sadnega drevja, ščitasti uši San Jose. Iz te okrožnice posnemamo naslednje: Prve vesti o ugotovitvi ščitaste uši ali ameriškega kaparja v Jugoslaviji so se pojavile ob koncu leta 1933., ko je avstrijska 1'itopato-loško-entoniološka služba prepovedala uvoz dveh vagonov jugoslovanskih jabolk iz okolice Subo-tice, ker so bili plodovi baje okuženi. Kmetijsko ministrstvo je lani v oktobru po strokovnjakih ugotovilo okužbo predvsem ob madžarski meji, zlasti v privatnih drevesnicah v Stari Kaniži in v Senti. Ker je bil iz te drevesnice še pred okužbo razposlan sadni material v razne kraje, je kmetijsko ministrstvo odredilo tudi pregled drevja iz omenjenih drevesnic in se je pri tem pregledu ugotovila okužba v nekaterih drevesnicah in nasadih, toda le severno od Dunava, dočim glavna jugoslovanska sadna področja niso okužena. Ministrstvo je izdalo najstrožje določbe glede obrambe pred tem nevarnim škodljivcem (prepoved prodaje in prenosa drevesc, škropljenje z raztopino drevesnega karbolineja, pose-kauje napadenih dreves itd.). Še letos bo v Du-navski banovini ustanovljenih več postaj za raz-kužbo s strupenim cianovim plinom. Ščitasta uš San Jose ali amerikanski kapar napade vse vrste listnatega, zlasti pa sadnega drevja. Škodljivec je komaj 1 mm velik in se silno naglo razmnožuje, škoduje pa drevju s tem, da sesa drevesni sok in se drevo v par letih posuši. Tudi kr. banska uprava Dravske banovine bo vodila strogo nadzorstvo nad sadnimi nasadi v banovini ia poziva k sodelovanju vse kmetovalce, da prijavijo vsak sumljiv slučaj pristojni Odprla vrata za pristop novih zadružnikov brez ozira na raso, narodnost in vero so osnovni znak zadružnega gibanja; samouprava in svoboden razvoj so bistveni pogoj za njegov obstoj; delo za skupnost namesto osebnega dobička je temelj gospodarske organizacije zadružnega gibanja in njegov najvišji cilj. Zadružniki naglašajo svoje zaupanje v nedvomno premoč zadružnega gospodarskega reda, čigar odpornost se je jasno pokazala v krizah, ki so v zadnjih desetih letih pretresle vse gospodarsko življenje. Zadružniki so prepričani, da more samo splošna prilagoditev zadružnim načelom trajno zagotoviti povratek blagostanja. Mednarodno zadružno sodelovanje omogoča odstranitev številnih ovir, ki so nastale po Vojni in ki so, preprečavajoče svoboden promet med narodi in državami, razdirajoče delovale na edinstvo in slogo svetovne družine narodov. Zadružniki vsega sveta se združujejo z namenom, dati izraza svoji želji po miru. Zahtevajo zagotovitev miru kot edine ustrezne Osnove za kulturni napredek in blagostanje človeštva. občini ali sreskemu kmetijskemu referentu, od nosno kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani. Izgledi za letino v Vojvodini Po nekaterih krajih prostrane Vojvodine se je žetev pšenice, rži in ječmena že pričela. Koliko se bo naželo in kaka bo kakovost žit, se bo moglo presoditi šele čez nekaj tednov. Konoplja se zaradi ugodnega vremena odlično razvija. Prav tako dobro kaže koruza, pa tudi vsa ostala živinska hrana. Tobak tudi dobro napreduje. Hmeljska letina kaže dobro, toda sadja bo tako v Bački, kakor tudi v Sremu in Banatu malo. Hmelj kaže tudi v dunavski banovini dobro. Rastline so dosegle višino drogov, izgledajo zdravo in sveže. Dežja je bilo dovolj. Trgatev se bo zaradi hladne pomladi zakasnila za kakih 10 do 14 dni. Kupčije ni, ker vsi čakajo na novo letino. Zaključkov v naprej ni. Sicer bi bili nekateri kmetje voljni skleniti kupčijo za bodočo žetev, vendar pa trgovci zaradi kmečke zaščite niso pripravljeni dajati denarja brez efektivne protivrednosti. Okrog Bele Cerkve je peronospora povzročila veliko škodo v vinogradih in zaradi nje odpada že sedaj mlado grozdje. Vinogradniki so v skrbeh in imajo polne roke dela z brizganjem z modro galico. Ovčjerejsko društvo za Dravsko banovino Na pobudo Rejca malih živali in priznanih ovčjerejcev Jezerskega, Kokre in Solčave se jo zbralo v nedeljo dne 23. junija v gostilni Štular na Zg. Jezerskem precejšnje število ovčjerejcev, med nimi tudi star priznan rejec Virnik Ivan z Zg. Jezerskega. Zborovanje je otvoril in vodil sam predsednik občine g. Virnik Peter i« toaglasil uvodoma res nujno potrebo ustanovitve društva za pospeševanje domače ovčjereje. Navzoče rejce je toplo pozdravil tudi g. Inkret s Šenkovega turna pri Ljubljani, ki je pojasnil namen in cilj novega društva. V dobro zasnovanem strokovnem predavanju je kamniški sres-!ki kmetijski referent g. llladnik Jakob, ki je veščak na polju ovčjereje, podal zgodovino je-zersko-solčavske ovce, njen svetovni sloves s posebnim ozirom na kvaliteto volne ter izvajal smernice za razširjanje in ohranitev domače pasme. Navzoči so z zanimanjem sledili razlagi o selekciji volne in plemenski odberi ovac, dalje o zapiskih v rodovno knjigo itd. S pozivom na ■skupno delo za napredek naše ovčjereje je končal predavatelj svoja strokovna izvajanja, ki so jih navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Po predavanju je sledila debata o raznih pojavili, ki ogražajo našo ovčjerejo, tudi medved 'je bil na dnevnem redu, saj je posameznim posestnikom napravil že ničkoliko škode, nekaj pa so jo povzročili zlobni ljudje na rovaš med-jvedove kože. Prečitana in obravnavana so bila Ipravila, na kar je bil izvoljen pripravljalni odbor s starosto ovčjerejcev g. Virnikom Ivanom •na čelu. V odboru so tudi zastopniki iz Solčave, Jezerskega in Kokre. Pravila so bila takoj podpisana in vložena na sres. načelstvo v Kranju. Izreklo se je še mnogo dobrih načrtov za prihodnje delovanje novega društva, ua kar je bilo zaključeno dobro uspelo zborovanje, ki pomeni zopet korak naprej k napredku našega malega gospodarstva. Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij pri Ce-;lju začne novo šolsko leto 1936-36, ki traja 11 lin. pol meseca, 15. septembra. Prošnje za spre-jjem, naslovljene na upravo šole, naj se vpošljejo Ido 1. avgusta. Prošnji, ki naj bo koleliovana z ! Din 5-—, se priloži: domovnico, krstni list, nrav-• stveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo sta-j rišev (kolek Din 2"—), da bodo krili stroške šo-ilanja, v kolikor odpadejo na nje. Vsi, ki žele {banovinsko podporo, naj prilože ali »Uverenje« davčne uprave o višini davkov in posestva, ali pa v prošnji navedejo sami velikost posestva in višino davkov ter to predsednik občine potrdi, oziroma prošnjo priporoči. Oni, lri žele tudi pod- Kam — kako — zakaj? Konec. Ni torej demokratične kulture, ni zadrugar-jevl Da se ob tem dejstvu ne preplašimo in obupamo — kar se tako rado neutemeljeno do-jgaja —, naj podčrtamo drugo, prav iako resnično dejstvo: Česar ni, lo bodo uslvarile zadruge. One nas učijo in vzgajajo, one tehtajo in merijo značaje. Naj te še neštetokrat propadajo, pojavile se bodo obnovljene in pomlajene, vsa-kikrat za eno skušnjo bogatejše. Pojavile se bodo in polagoma množile z geometrično pro-j grešijo (2, 4, 8, 16 itd.). Tako terjajo same gospodarske prilike, tako bo zahteval nov rod — mladina, ki bo te prilike znala iudi pravilno oceniti. Delo v najbližji bodočnosli bo posve-ičeno zadružnemu gospodarskemu in moralno-I kulturnemu delu. Nele naši zasebni, ampak narodni in državni interesi nam stavijo io zahte-vo. Moderno zadružništvo bo združilo male in najmanjše gospodarske moči v veliko ljudsko maso, ki si bo mogla in znala urediti gospodarske in socialne odnose na znosnejši in pravičnejši osnovi. Kot so različne naše gospodarske moči in , potrebe, teko so različne ludi zadružne vrsle. Od poglavitnih oblik — pridobitne zadruge m gospodarske zadruge — obstojajo p