Ob drugi obletnici Vodnikove domačije
Moj spomenik
Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.
Spomin, takšen ali drugačen, toda Valentin ga je dobil. Po 20-letnem »sprehajanju« po raznih načrtih
so 8. februarja 1984. leta odprli prenovljeno Vodni-kovo domačijo v Zgornji Šiški. Zdaj, nekaj dni po drugi obletnici, smo jo obiskali, da bi se prepričali, če je domačija res postala središče kulturnega dogaja-nja v Šiški, kot so obljubljali pred dvema letoma. »Je in ni,« nam je odgovoril Milan Pirker, tajnik Zveze kultumih organizacij občine Šiška.
»Je, predvsem zato, ker jim je kljub velikim teža-vam (o katerih bomo spregovorili ob koncu) le uspelo pripraviti vrsto ražstav in drugih kulturnih pri-reditev. Prostor namenjajo predvsem mladim, še neuveljavljenim umetnikom, amaterjem, šolskim otrokom. Tudi z obiskom so v zadnjem času vse bolj zadovoljni. Dober glas se širi v deveto vas, in takose je tudi glaso domačiji razširil med Ijudmi. Kljub temu pa sami priznajo, da je še vedno premalo storjenega za reklamo in da bo temu v prihodnje potrebno posve-titi več pozornosti. Prvi korak v tej smeri bodo naredili že v kratkem, s postavitvijo oglasnega panoja ob Vodnikovi cesti.
Fi&dila me Sava, Ljubljansko poljš, navdale Triglšva me snežne kopš.
Ni pa šišenski kulturni hram v celoti dosegel svo-jega namena, predvsem zaradi neurejenega statu-sa. Sedaj upravlja z domačijo Zveza kulturnih orga-nizacij, kar pa ni trajna rešitev.
Od nekdaj snežniki so najina last, od tod se je naša razlegala čast.
Nujno je rešiti tudi kadrovske probleme. Vodni-kova domačija kot glas vpijajočega v puščavi išče kulturnega animatorja, profesionalca, ki bi vodil in skrbel za delovanje Vodnikove hiše. S tem je pove-zan tudi neustrezen »obratovalni« čas domačije, ki zaposlenim sedaj le dvakrat na teden omogoča ogled razstav in hiše nasploh.
Potreba po takšnem objektu v naši bližini je dovolj velika, da bi se lahko vsi tisti, ki so za to pristojni, podvizali pri iskanju primernega človeka, ki bi omo-gočil, da postane Vodnikova domačija šišenski Cankarjev dom, vendar bolj dostopen za tiste s tanjšo denamico in brez zvez in poznanstev.
»Kdo bo branil kosu peti? Ženil se je včeraj brat, jutri mislim svojo vzeti, ravno vabim, bodi svat!«
Kaj je čemu namenjeno:
—  pionirska knjižnica
(pionirčki, pridite, izberite in berite, ob četrtkih ob 17 pa še na uro pravljic skočite)
—  Vodnikova galerija (občasne slikarske raz-stave — ureja likovni odbor ZKO)
—  spodnja galerija (še ni dokončno urejena — namenjena bo predvsem kiparskim razstavam)
—  dve sobi za stalni razstavi (Vodnikovi sodobnt-ki, 150-letnica rojstva S. Jenka)
—  dvorana pri kamniti mizi (še ni funkcionalno opremljena — nujna postavitev odra in tribun — za glasbene in dramske nastope in občasne razstave)
—  podstrešje (še v fazi obnavljanja — dokončne odločitve o namembnosti še ni).
ODPRTO:
ob delavnikih: 8—14
torek, četrtek: 16—19.
Mile Jovanovič