elo XVIII. V. b. b.
wr»
1 (Celovec), dne 2. februarja 1938
SI. 5.
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC1.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Hitler in Evropa.
Z rastočo pozornostjo sledi svet razvoju Nemčije Adolfa Hitlerja. Nedavno še je bil nemški narod po velikih možeh znanosti in umetnosti učitelj in vzgojitelj evropskih ljudstev in menda ga ni naroda na našem kontinentu, ki ne bi bil sprejel vsaj nekaj iz zakladnice nemške kulture. Ta nemški narod zna postati po svoji bodoči usodi še vse večji učitelj pravih in nepravih naziranj o svetu in življenju. Postal je danes glasnik stoodstotnega nacionalizma s tem, da ga skuša izvesti v življenju do skrajnih meja človeške mogočnosti. Usoda Nemčije bo usoda evropskega nacionalizma. Razvoj povojne Nemčije se je moral nujno zaključiti z Adolfom Hitlerjem. Po izidu svetovne vojne je Evropa pričakovala od Nemcev, da krenejo s poti železnega Bismarcka in pruskega Viljema v nove poglede na narod in nemško poslanstvo. Strašna izkušnja svetovne vojne bi to tudi dala slutiti. Dejansko je povojna nemška vlada socialista Eberta skušala preokreniti nemški voz v mirne vode, a že pri vprašanju vojne krivde se je znašla v zadregi in se le prerada podredila nemškemu nacionalizmu, ki dolži svet krivice nad nemštvom. Stresemann, gibčni nemški diplomat ob zeleni ženevski mizi, je gradil z miroljubnimi izjavami in se ni ustrašil razgovorov z Francozi, a njegova miroljubnost je imela ozadje, ki je upravičeno vzbujalo francosko in angleško nezaupanje. Bruning, katolik iz Prusije, je za njim veljal kot oni voditelj nemštva, ki bo varno krmaril med skalami in čermi državno ladjo na mirno morje.
O tem nedvomno velikem možu sodi današnja Evropa, da mu ni nedostajalo zmožnosti, pač pa železne energije za izvedbo njegovih načrtov. V njegovi senci je vzrastel Adolf Hitler, le predobro je videl hibe nemških kanclerjev, jih spretno uporabil in v razmerno kratki dobi sam sebe postavil ob državno krmilo. Danes je Nemčija v njegovih rokah, nazor Adolfa Hitlerja o življenju in življenjski borbi postaja nazor nemškega ljudstva.
Povsem napačna je sodba, da se sedanja Nemčija giblje v vodah nekdanjih sentimentalnih sanj partgermanizma in puhlega „proč-od-rimovstva‘'. Hitlerjev nacionalizem nikakor ni več prazno obo-žavanje nemške zgodovine in veličine, marveč do zadnje podrobnosti izdelan miselni in organizator-ni sistem, kako naj Nemčija, to je po Hitlerjevem pojmovanju v knjigi „Mein Kampf" država vseh Nemcev, z ohranitvijo in poplemenitvijo „ najdragocenejših lastnosti nemškega plemena vodi Nemce do nadvlade*1. Težišče narodnega socializma je v vzgoji nemške mladine, ki se v šoli in izven šole uri v samozavesti in vojaškem samozataje-vanju in ki s športom in vojaškimi igrami spoznava najlepšo lastnost mladega človeka: brezpogojno disciplino. Nemški učenjak Forster, ki sedaj živi v emigraciji v Parizu, sodi o sedanji Nemčiji, da je utelešeno prusovstvo, t. j. oni element nemštva, ki ima svoje korenine v davni veliko-pruski državi, zgrajeni po menihih-vitezih s potoki krvi polabskih Slovanov, in ki je doslej le životarilo v vzdušju vojašnic, železne pruske discipline, pruskih škornjev in strumnih vojaških parad. „Prusi-ja in Nemčija, to je eno!“ tako je izjavil Hitler sam in za njim je ponovil Mussolini: ..Italija je romanska Prusija !“
Nemška kri in nemška zemlja — to je vsebina novega nacionalizma, v katerem se že petletje uri ves nemški rajhovski narod. Kri in zemlja, to mu je postala nova nemška vera, ki ne trpi več poleg sebe nobene druge vere. Šolska, vojaška in še posebej vzgoja bodočih voditeljev narodnega socializma, ki se vzgajajo kot bodoča nacionalna elita v posebnih zavodih, stoji izključno v znamenju plemenskega, krvnega in avtohtnega čiščenja. Kri je posebna tekočina, ta rečenica velja danes za sedanjo Nemčijo, ki sili iz vsake razsod-osti in treznosti v nekako duševno omotico.
Hitler igra z odprtimi kartami. Pred seboj gleda razvaline stare, preživele Evrope, na katerih bo postavljeno tretje nemške cesarstvo. Kot učenec nemškega Nietzscheja, ki je pridigal v nadčloveku in gosposkem narodu, nima smisla ne za Zvezo narodov in še manj za razmišljanja o kaki Pan-evropi. Njegov izrek „Močni je sam najmočnejši**
je do potankosti izveden v stranki in državi in je j zarta, Adama Miiller-ja ni več, živi samo še Nem-tudi vodilo njegove zunanje politike. „Država, ki čija vročekrvnega Kleista, umsko razdražena in se v času plemenskih blodenj in krvnega zastrup- duševno bolnega Nietzsche-ja, razkošno plitvega Ijenja trudi s poplemenitvijo plemenskih elemen- Wagnerja, hladno računajočega Otona Bismarcka, tov, mora nekoč postati gospodar zemlje,“ pravi ! Prosluli evropski nacionalizem slavi v sedanji sam v svojem „Mein Kampf*.	, Nemčiji svoj največji, ja, demonski triumf.
Takole bi lahko rekli o naši Evropi: Njen kapi- Kaj bo storila v očigled tej Nemčiji Evropa? talizem je rodil militarizem, militarizem pa je u- i Ona Evropa, katere mrzlično stanje se z razvo-stvaril fašizem. V narodnem socializmu se evrop- ! jem v Nemčiji še stopnjuje in narašča? Ali bo še ski fašizem stopnjuje v doslej v svetu nepoznano naprej varuhinja svoje lastne brezduhovnosti, a-demonsko skrivnostno nacionalno čustvenost. Du- narhije, brez- in nenravnosti? Potem je Hitlerjev hovitost stoji v službi neduhovitosti, red v službi pesimizem v pogledu bodoče Evrope upravičen in anarhije, nravnost v službi breznravnosti, država i umesten. Evropa se bo znašla v stari, komaj do-v službi politične stranke, narod v službi enega igrani igri dveh nasprotnih, a vendar miselno sočloveka. V strahotni obliki se maščuje neurejeni | rodnih si taborov. Če bo tudi ta druga igra kon-idealizem nemškega naroda minulih desetletij, j čala enako, kot pred dvajsetletjem, pa je že danes Nemčije velikana Goethe-ja, Diirerja, Bacha, Mo- Ì odprto vprašanje.
Slovenska beseda k kanclerjevi l knjigi.
Ljubljanski „S lo venec** ocenjuje v sobotni | številki minulega tedna kanclerjevo knjigo „Drei-mal Oesterreich**. Ocena podčrtava kanclerjeve ! poštene namene pri vodstvu države, ki skuša, zgrajena na avtoritarnem načelu, uresničiti po- : slanstvo avstrijskega nemštva. V posebnih odstavkih se ocena ljubljanskega dnevnika bavi z zunanje-političnimi poglavji kanclerjeve knjige, v katerih pisatelj poudarja nalogo Avstrije, da mora postati most in posrednik med narodi in državami, ki so nekdaj pripadale stari Avstriji. H posredovalni vlogi avstrijske države dodaja „S 1 o v e n e c" sledeči tehtni dodatek:
..Na kulturnem pol”! ima Avstrija odgovornosti polno dolžnost posredništva med nemško in slovansko kulturo. Ne samo, ker meji na slovanske nacionalne države, marveč tudi zato in predvsem zato, ker ima v mejah svoje države močne slovanske narodne manjšine. Tretja, Schusch-niggova Avstrija v pravem pomenu besede, je imela do sedaj zlate priložnosti, da svojo posredniško nalogo v dejanji izvede, da na svojem lastnem ozemlju v medsebojnem spoštovanju približa slovansko in nemško kulturo in jima pomaga, da kot enakovredni druga ob drugi živita, druga drugo plodita in ustvarita most, ki je na srednjeevropskem shodišču kulturnih ozemelj tako kričeče potreben za ohranitev miru. Toda, če gremo na Koroško, kjer živi močna slovenska narodna manjšina, ki je svojo zvestobo do države, v kateri živi. velikokrat poudarila in tudi dokazala, bomo zaman iskali potrdila za to, da hoče Avstrija biti ..posrednica** med kulturami, pač pa bomo dobili nešteto dokazov, ki govorijo trd in neizprosen jezik o narodnostnem in kulturnem osvajanju. Raznarodovanje ni posredovanje! Morda pošteni in spoštovani zvezni kancler razmer ne pozna, ker mu jih prikrivajo, toda poznamo jih mi in te nam vsiljujejo dvom nad tem, da se je sedanja, tretja Avstrija v dejanju že zavedla, da je „most in posrednica4*. Še je čas, da to popravi, čeorav ga ima zgodovina le malo. Od srca želimo, da bi se to zgodi'o. kajti v nasprotnem primeru bo Avstrija zato, ker ni bila svoiemu poslanstvu zvesta, sama I kriva, če se bo v škodo vseh k trem Avstrijam pripisalo še četrto poglavje.44
Hitlerjeve! na Dunaju. Nedavno je izšel v nekem slovaškem listu članek, pisan na podlagi izjav tajnika voditelja avstrijskih narodnih socialistov inž. Tavsa. Članek navaja podrobnosti delovanja narodnih socialistov v Avstriji in potrjuje, da vzdržujejo hitlerjanci svojo lastno pisarno. Takoj na članek je dunajska policija izsledila pisarno, našla v njej mnogo sumljivega gradiva, aretirala je inž. Tavsa in zaslišala več drugih voditeljev protizakonite hitlerjanske stranke. Aretacija in preiskava sta vzbudili v avstrijski javnosti veliko pozornost in ju smatrajo za začetek ostrejšega postopanja z nepostavno opozicijo.
Ostre besede polk. Adama proti hitleriansk! propagandi. Minuli petek je v Celovcu govoril zvezni komisar Adam. Uvodno je poudaril potrebo
poostritve dosedanjega kurza proti nepostavni na-rodno-socialistični propagandi. Kancler je izvedel pogodbo od 11. julija do skrajnih meja in že obstoja nevarnost, da bi ga v njegovi popustljivosti njegovi lastni ljudje ne razumeli več. Odboru sedmih odličnih nacionalcev na Dunaju je bilo poverjeno, naj sodelujejo na pomirjenju nacionalne opozicije. Eden članov tega odbora je obljubo lojalnosti kršil na trd način, odborov urad je sedaj zaprt. Verjetno je, da bo sledil sedaj nov napad in nova natolcevanja od strani nepomirljivih elementov. Za nas velja: „K j e r je naš kancler, tamjeAvstrij a.“ Ob tej naši odločnosti bo odpravljena vsaka nejasnost in odbita vsaka nepo-stavna propaganda. — Polk. Adam je svoj govor zaključit ob živahnem pritrjevanju navzočih.
Nemčija in nemške manjšine. Madžari so se že dalje časa hudo pritoževali nad hitlerjansko propagando v vrstah nemške narodne manjšine. Nedavno jih je šel mirit voditelj organizacije nemštva v inozemstvu. V velikem govoru je pridržal narodnemu socializmu vse nemške državljane v inozemstvu, a jim odrekel pravico vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Poudarit je, da morajo nemške narodne manjšine ostati izven vpliva berlinskega urada ter se pokorovati državi, kateri pripadajo.
Evharistični kongres v Budimpešti bo v letošnjem juniju in se zanj že vršijo velike priprave. Izredno pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta Nemčija in sovjetska Rusija prepovedali svojim državljanom udeležbo na kongresu. Svoječasno je berlinska vlada obljubila za udeležbo nemških katoličanov vso pomoč, očividno pa sta sedaj dr. Goebbels in Rosenberg zmagala s svojim nazira-njem, da se Nemčija kongresa ne udeleži. Prepoved je seve izdala za svoje državljane tudi sovjetska Rusija, dočim sklepi rdečih vlad v Španiji in Mehiki še niso znani.
V Čehoslovaški se pripravlja po najnovejših vesteh nekak notranje- in zunanje-političen pre-okret. Vodja najmočnejše vladne stranke, Beran, zahteva v notranjosti odmik od levičarskih strank, v zunanji politiki pa odmik od kvarnega prijateljstva s sovjetsko Rusijo. Pričakujejo se sedaj nekatere spremembe v vladi.
Nemiri na Portugalskem in v Grčiji. Portugalski komunisti in socialisti so pripravljali državni udar. Na gotovih mestih so nagromadili potrebno orožje in tudi že določili dan začetka revolucije. Policija je namero pravočasno odkrila, aretirala voditelje levičarjev ter zaplenila orožje. — V Grčiji pa so pripravljali šefi nekaterih bivših političnih strank upor proti kralju in vladi. Policija je aretirala vrsto oseb, med drugimi tudi visoke vojaške doi stojanstvenike.
O Španiji se začenja spet pisati. Predvsem Italiji ni povšeči, da ne pride v Španiji do odločitve. Boji okoli mesta Teruela, ki ga imajo zasedenega rdeči, se še vedno nadaljuje brez vidnejšega uspeha. Izvzemši zračne napade na razna mesta na bojiščih ni že izza mesecev nobene spremembe. Splošno se sedaj pričakuje, da bo Italija odpre-mila v marcu v Španijo še več desettisočev vojakov in potrebno orožje, da izsili odločitev v prilog generalu Francu, če bo Italija to res storila, je pričakovati novih mednarodnih zapletljajev.
Kako hočejo reševati evropsko gospodarstvo, j
Bivši belgijski min. predsednik Van Zeeland je j izdelal na podlagi svojih potovanj po Evropi ne- j kak sanacijski gospodarski načrt. V njem predlaga čim ožje gospodarsko sodelovanje Erancije, Velike Britanije, Amerike, Nemčije in Italije. Ostale države naj bi pojasnile svoje gospodarske težkoče in predložile svoje predloge, nakar bi se sklicala svetovna gospodarska konferenca. — Evropa je sprejela Zeelandov predlog simpatično, a ga ne smatra za izvedljivega.
Amerika tekmuje v oborožitvi. Ameriški kongres je enoglasno sprejel Rooseveltov predlog, naj se Amerika v očigled oboroževanju po vsem svetu in zapletenosti najmanj četrtine človeštva v spore čim najbolj oboroži. Predlog predvideva izdatke za opremo ameriške vojske na suhem, v zraku in na morju v ogromni višini 30 milijard dolarjev. S tem postane Amerika najbolj oborožena država na svetu in bo — po predsednikovih izjavah — izsilila nedotakljivost mednarodnih pogodb in zavarovala svetovni mir. — Ameriški sklep je mogočno odjeknil po vsem svetu.
Kitajci so ustavili japonsko prodiranje. Vojaške operacije Kitajcev vodi sedaj maršal Čangkajšek osebno. Odredil je, naj kitajske čete napadajo Japonce, kjerkoli in kakorkoli morejo, a se ne spuščajo v odločilne bitke. Prodiranje Japoncev je s tem ustavljeno in so kitajske čete dosegle celo že nekatere uspehe. Mednarodna pomoč Kitajski, o kateri so govorili v Ženevi, pa bo vsled raznih ovir izostala in bodo le posamne države pomagale Kitajcem z orožjem in denarjem. Sosebno Rusija hiti s svojimi pripravami na Daljnem vzhodu in bi v slučaju, da si v Evropi zavaruje hrbet, posegla v spor z orožjem.
Drobne vesti minulega tedna. Albanski kraj Zogu se je zaročil z madžarsko grofico Apponyi. — Velike priprave se vršijo za sprejem kanclerja Hitler- ! ja v Rimu in upravitelja Ogrske Horthy-ja. — I Pričakovano zasedanje rajhovskega državnega zbora na 30. m. m., t. j. ob petletnici hitlerjanske-ga režima, je izpadlo in tudi Hitler ni govoril. Nemčija očividno pričakuje večje jasnosti v mednarodnih zapletljajih. — Minuli teden so zamrzli niagarski slapovi podrli veliki most. Led ogroža tudi veliko električno centralo. — Francija bo, kot napovedujejo, odpovedala vojaško pogodbo s | sovjetsko Rusijo. — Čehoslovaški min. predsednik Hodža je praznoval svojo 6()letnico. Dunajska „Reichspost“ mu je posvetila uvodnik, ki je vzbudil precejšnjo pozornost. — Belgijski fašisti, zvani reksisti, se spet začenjajo gibati. — Tudi Čehoslo-vaška bo priznala vlado generala Franca. Bolgarija hoče rešiti vprašanje turške manjšine s tem, da.ji omogoči izselitev v Turčijo. — Italijanski letalci so v dveh poletih preleteli pot iz Rima v Rio de Janeiru. V 39 avstrijskih šolah so zaradi pomanjkanja otrok odpravili 1. razred. — Amerika zahteva 1 milijon dolarjev kot odškodnino za od Japoncev potopljeno ladjo „Panay“. — V Italiji je zletela v zrak velika municijska tovarna. Škoda je ogromna, število žrtev ni znano.
Naša pravica do družine.
Naslednje vrstice smo sprejeli iz peresa brezposelnega kmečkega fanta iz Roža, ki težko doživlja bridkost našega časa. Naj bi njegove tehtne misli našle čim največ odmeva!
Op. ur.
Podlistek
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(36. nadaljevanje.)
Mesnat, debel jezik mu je lezel iz ust.
Katarina je od strahu zavpila. Ugriznila je v mrzlo roko.
..Kristus, Kristus!" Z nadčloveško močjo je razklenila prste. Glava je ležala na slonilu klopi, iz ust je molel modrikast jezik. Ro tleh so ležali srebrni denarji.
V glavi se ji je vrtelo. Bežala je skozi vrata, maček je preplašeno odskočil, čez polje je tekla in padala. Tedaj se je zavedla. „Ljudje me bodo videli." Vrgla se je na zemljo in grebla s prsti, da bi se skrila.
Ni šlo. Plazila se je po vseh štirih med žitom. Za mejo je hušknila v gozd.
Maček je počasi prišel v hišo, skočil na mizo in predel pred mrtvim gospodarjem.
Skozi gozd pa je bežala Katarina. Kamor je pogledala, debel, mesnat jezik iz spačenega obraza. Okoli zapestja mrzli vlažni prsti.
»Martin, Martin," je ječala, ko se je spotaknila ob korenino. Zdelo se ji je, da je divja gonja za njo. Veje pokajo, ljudje kriče.
Pred kočo se ni ustavila. Mrak je zgrnil strašne prikazni krog nje.
Mlad sem še. Grem v drugo polovico tretjega desetletja. Mati me je učila moliti in upati v božjo pomoč, pri očetu in starejšem bratu sem se izučil delati in skrbeti. Naša kajža skromno preživlja malo družinico, le prepogosto se je treba za vsakdanji kruhek udinjati pri tujih ljudeh v delo. Če daje mali naš domček dela in jela za silo enemu, | pač prvorojencu, mi za njim si moramo sami iskati službe in zaslužka. Po večletni zaposlitvi na žagi K. sem sedaj že dalje časa brezposeln in tako v breme bratu in materi ter v spotiko svojim sovrstnikom. Kakor mora težko ječi na meni prekletstvo brezposelnosti in mi krati zadnje veselje mojih mladih let.
Pravijo mi, da je bilo nekoč lažje. Starši so dali svojega drugega in tretjega sina v uk, kot pošten in spoštovan rokodelec si je v desetletju prislužil toliko, da si je zamogel ustvariti skromno družinico in jo preživljati. Koder so bile premožnejše hiše, je' dobil drugo- ali tretjerojenec od doma še za skrajno silo, pri nekoliki podjetnosti je našel zaposlitev in zaslužek in kmalu smel misliti na zgraditev svojega, četudi skromnega domčka. V našem času pa ne izhajajo niti sinovi, ki prevzamejo od starišev posestva, kaj šele njihovi mlajši bratje, ki se le prepogosto ne morejo preskrbeti ( niti kot boljši hlapci. Ne čudite se torej mladini, ki nima brige za ničesar duševnega in ji je malo i mar za cerkev, društvo in knjigo. Nihče je ne raz- j ume v njeni težki bolesti. Doma je v napotje, za-branjeno ji je vsako veselje, če najde slučajno delo in plačo, trepeče zanj in se le prečešče spet znajde pred nujnostjo „štemplanja“. Kdor sam ni doživel strašne negotovosti, kam gre v bodoče njegova pot, ne more razumeti, kako zajame skrb za najpotrebnejše celega človeka in ga stori brezbrižnega napram vsemu ostalemu dogajanju in potrebi. Po dveh ali treh letih brezposelnosti pa običajno zapade mladi človek nekaki otopelosti, v njegovem srcu se naseli sovraštvo do vsega sveta, ki mu ni privoščil niti vsakdanjega kruha in mu je onemogočil toplo družinsko srečo. Ti mladi ljudje so le preveč dovzetni za razne prevratne načrte in si iz njih obetajo lepšo bodočnost.
Z zavistjo beremo takole v predadventnem in pustnem času številna poročila o mladih, pred oltarjem sklenjenih družinah. V vsakem petindvajsetletniku se vzbudi želja, da bi imel košček posesti in na njej topel družinski kot in tod ženo in otroke, za katere bi skrbel kot skrben in priden oče. Zakaj ravna usoda z . nami, ki smo tudi dela-željni in delavoljni. tako po mačehovsko? Ali smo res manjvredni od drugih ker smo se rodili kot drugo- iu tretjerojenci in, nam torej ne pripada skrb za očetov dom?
V našem listu pišete o krščanski državi. D o-tlej ne bomo mogli verovati v njo, dokler ne bo v njej spet upostavljena pravica slehernika do d e,la, plače in družine. Delo in družina, za tem kriči vsa naša nrav in zato mora biti ta naš notranji krik znamenje krščanske vesti. Pa sodijo o nas. da ne poznamo resnosti in skrivnosti očetov in smo lahko-rnišeljni ter potratni. Kako redki pa so, ki bi vedeli, odkod ta naša navidezna površnost in zapravljivost. Z desetimi šilingi v žepu se sam sebi zdim gospod in le presilna je težnja, da bi vsaj enkrat smel prosto obrniti svoj denar — pač kakor otrok, ki si je prislužil prvi krajcar in ga obrača na vse strani in si z njim kupuje ves svet. Verjamem, da se brezposelnost ne da odpraviti od danes na jutri. Vidim tudi prizadevanja države.
»Martin, Martin!" Vila je roke v obupu. V gosti temi se je sesedla. Nikamor več ni mogla. Noge so krvavele, lasje so ji padali čez čelo na razgaljene prsi, z rokami se je oklepala drevesa. Spodaj pod njo je žuborela voda. Bila je žejna, da bi legla vanjo.
Tedaj je začutila, da krvavi. A ni se mogla dvigniti. Padla je v sladko nezavest.
Tri dni pozneje se je zbudila v koči, a ni razločila, kje je. Smrtna mrzlica je pretresala ubogo telo, ki se je borilo z zadnjimi urami.
Martin je držal roko in gledal trdo v usodo. »Kaj se je zgodilo, kaj se je zgodilo, Katarina?" je zaman izpraševal.
Bala se ga je in se branila v vročini. Noč in dan je prebedel Martin in strmel v uganko.
Nekega večera se ji je razjasnilo obličje.
»Martin!" je zašepetala.
»Katarina! Moja Katarina!"
»Nikoli ne bova imela mlina!" je dejala mehko. Vstal je in jo objel. Tako še ni nikoli ljubil človeka. V silnem objemu jo je hotel obuditi v življenje.
»Igra se, igra se," je bledla.
Po zarjavelem obličju moža so lile solze.
..V vodo bo padel! Padel bo! Drži ga!"
Tiho ihtenje je tožilo nad umirajočo, ki je odhajala trudna, a lahka kot pero.
Ko je zvedela Liza, da so pokopali Katarino, se je ustavila pred Križanim: „Bodi zahvaljen, maščevanje prihaja!"
*
da omogoči zaposlitev brezposelnih z javnim denarjem. A na drugi strani stoji zapisana
naša sveta pravica do dela in družine, pravica, ki jo mnogi v državi in deželi preradi teptajo in odpravljajo.
Občina in soseščina bi morali v teh težkih ča-i sih stati mladim ljudem ob strani z nasveti, z moralno in gmotno pomočjo. »Kaj še, da bi poleg tebe redili nekoč še tvojo družino na občinske stroške!", tako je nedavno nek župan odgovoril enemu mojih prijateljev na prošnjo, naj bi izvedel neko večjo intervencijo v njegov prilog. In vendar je na naši, četudi skromni zemlji prostora in črnega kruha za vse, prav vse in je odvišno vsako izseljevanje kam v rajh ali drugam. Treba bi bilo samo dobre volje in nekoliko več uživetja v mišljenje ljudi, ki proti svoji volji stojijo nezaposlenih rok. Rad priznam končno, da je še na nas samih kos krivde, ko se obračamo na vse strani za rešitvijo in ne doumemo, da moramo delo in srečo najprej zgrabiti sami. Tudi sami bi si morali stalno dopovedovati, da je v veliki meri usoda v naših rokah. V dneh brezposelnosti bi bila mnoga prilika za to ali ono učenje, ki bi nam pozneje nekoč gotovo dobro služilo. Ne vem kod sem čital, da bi j dobro z ukom izrabljena doba brezposelnosti lah-| ko pomenila velik, neizčrpljiv kapital. Končno bi i večja vzajemnost med nami, katerim je usoda za Ì krajšo ali daljšo dobo odrekla delo in eksistenco, ! morala roditi še mnog drug izhod iz morečega ' razoloženja, da smo napotja človeške družbe.
To naj bi še enkrat naglasil:	Krščanska vest
pravi, da ima vsak sveto pravico do dela in družine. Če se bo kedaj oglasila tavestprt vseh, premožnejših in ubožnejših, v e 1 j a v n e j š i h in manj vplivnih, bo o-lajšana tudi naša usoda. Franc O
Domače novice * V
Nemška priloga našega lista je izšla v knjigi.
V času izdajanja priloge smo od mnogokod sprejeli reklamacije, naj dostavimo vnovič to ali ono številko. Ker pa je naklada lista s prilogo domala čisto pošla, uprava tovrstnih reklamacij ne more upoštevati. Našim naročnikom in bralcem bo sedaj ustreženo s knjigo, ki jo je v prav lični obliki dotiskala tiskarna dunajskih Čehov in jo lahko vsak za nizko ceno S 2.50 naroči pri upravi ali Slov. prosvetni zvezi. Na knjigo posebej opozarjamo čč. g. duhovnike kakor vse ostale duševno razgibane kroge. Temeljita razprava bo ohranila svojo vrednost nedvomno še po dolgih desetletjih.
Iz duhovniških krogov smo sprejeli sledeči dopis: Na podlagi dopisa nekega duhovnika, ki je četrt leta na Koroškem, je objavil »Slovenec" od 15. januarja t. 1. članek, ki opisuje potujčevanje slovènske mladine na Koroškem. Dobra je požrtvovalnost dotičnega duhovnika, nikakor pa ne moremo odobravati načela, da bi duhovnik samo tu pa tam zato omenil par besed v nemščini, da bi ga ne ujeli v besedi kakor Kristusa. Tako načelo odklanjamo z vso odločnostjo, ker je proti krščanski pravičnosti in praksi katoliške Cerkve. Ker je verouk nadaljevanje domače vzgoje, se mora vsak otrok pri verouku poučevati v tistem jeziku, ki ga stariši rabijo pri domači vzgoji. Tega načela se drži vsepovsod katoliška Cerkev in izjemni slučaji, kjer otrok razume več jezikov, ne
Martin se je po pogrebu zatekel k Revežu. Pred hišo je sedel bebec Boštjan in lovil muhe po zraku. — »čigav je?" je vprašal.
Revež je mrko odgovoril: »Jeračeva mi ga je zapisala."
»Jeračeva je umrla?"
»V tej zimi."
Srepo je gledal Martina. Kamor se je ganil, ga je prebadal s pogledom.
„No?“ je zadirljivo vprašal Revež, kar ni bila njegova navada.
»Kaj, no?"
»Sta ga?"
»Koga?"
»Kaj boš tajil?"
»Vraga, govori! Kaj namiguješ?"
Revež je odprl vrata in pogledal, če kdo ne prisluškuje. Vrnil se je in šepetaje resno očital: »Tista tvoja ljuba je Balanta."
Široko je odprl Martin oči.
»Le taji, le taji," je rohnel Revež. »Edinega mojega dobrotnika."
»Revež, jaz vem toliko, kot za svojo smrt, kaj hočeš?"
»Tvoja je prišla in ga okradla. Jaz vem, videl sem jo tisto popoldne, kako je bežala v gozd."
Martin je povesil glavo. »Ne, ne, denarja ni prinesla. To se je moralo zgoditi prej."
Revež je stopil k Martinu in mu zašepetal v uho: »Nihče ne bo zvedel."
(Dalje sledi.)
pridejo v poštev. Verouk izobražuje srce in do srca se pride le na podlagi maternega jezika. Zato se vsa slovenska duhovščina na Koroškem, izučena po stoletni praksi, strogo drži načela pouka v maternem jeziku in uči otroke, kakor so jih v predšolski dobi učili stariši, ne glede na to, ali kdo hoče veroučitelja ujeti ali sumničiti, ampak edino glede na to, da izvajamo načela katoliške Cerkve v praksi. Če zahtevamo pravico zase, moramo pravico poznati in se je držati tudi mi. Tako delamo vsi, ki smo ali tu zrastli ali pa imamo že dolgoletno dušnopastirsko prakso med našim ljudstvom.
Tiskarski škrat je v dopisu zadnje številke iz Rut pri Želinjah zapisal sledečo nesmisel: „Novi dušni pastir so sedaj uvedli slovenske katekizme za slovenske in nemške otroke." Pravilno se seveda glasi: „ ... slovenske katekizme za slovenske in nemške za nemške otroke." S tem popravljamo.
Generalni vikar J. B. Schmutzer — umrl. V petek 28. m. je preminul Tlletni generalni vikar krške škofije hišni prelat J. B. Schmutzer. Rajni je bil rojen v M611tal-u, bogoslovne študije je dovršil v Celovcu in nato pastiroval v številnih farah nemškega dela Koroške. V generalni vikarijat je bil poklican leta 1921. Bil je vseskozi vzoren duhovnik. dober iz srca in napram vsakomur ustrežljiv. Njegov nadpastir ga je v težki bolezni pogosto obiskaval, iz njegovih rok je tudi sprejel sv. popotnico. Naj vzorni služabnik Gospodov počiva v miru!
Ferlach—Borovlje. Za občinsko sejo, ki se je vršila dne 25. januarja 1938, je bilo izredno zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o izvršenih poneverbah bivšega obč. uradnika. Navzoči so bili vsi odborniki in tudi še precej poslušalcev. Župan poroča o izvršenih javnih delih zadnjega časa v boroveljski občini. K tlakovanju ceste je prispevala občina 30%, kar znaša 12.000 S, katera svota se bo plačala v teku 3 let, ostalo krije dežela. Bivši nadučitelj Seebacher je bil upokojen, deloval je 8 let kot obč. odbornik, deloma bil tudi finančni referent, zakar se mu izreka s tega mesta zahvala. — Za zimsko pomoč tokrat ni došlo toliko podpore kot druga leta, zato je nameravana pustna veselica, katere čisti dobiček je v celoti namenjen najrevnejšem. Upa se, da bo možno iz tega nakupiti in razdeliti mesa od ene ali dveh govedi. — Volijo se pododseki obč. uprave z naslednimi načelniki: Stummer — finance, socialno skrbstvo — Urbas, stavbni ods. — Stockl, pravni ods. — Vertič, saniteta — dr. Rom, kino — Kometter in pregledovalci računov gg. Egarter, Antonitsch in Oswald. V krajni šolski svet voli občina 3 zastopnike, in sicer so: Župan, Richter in Borovnik ter več namestnikov..— Mestni svet predlaga mesečne odškodnine županu S 150.—. Oswald in Wiedergut menita, naj dobi samo 100 šil. Dr. Rom se čudi, da Wiedergut prej nikdar ni zinil besedice o tem, ko je imel bivši župan 200 S in vrhutega bil še sam član mestnega sveta. Stummer je mnenja, da mora biti župan odškodovan, zastonj nikdo ne more zahtevati tega delovanja, ker se stavijo na njega precejšnje zahteve. Vertič je za predlog 150 S, vendar zahtevamo od župana, da bo na svojem mestu, ne tako kot se je dogajalo prej, da so ljudi iskali župana po 8 dni, predno so mogli ž njim govoriti. Ako bo ta v polni meri izpolnjeval njegove dolžnosti, bo izdani znesek gotovo na drugi strani prihranil. Predlog je sprejet z 10 glasovi. — Veselični davek pro 1938 se določi 20 %. — Za otroški vrtec se dovoli 10 m drv kot vsako leto. — Sledi poročilo o poneverbah bivšega, medtem umrlega obč. uradnika Werner-ja. Debata je trajala skoraj dve uri ter bila deloma zelo živahna. Prečitano je bilo poročilo dež. vlade, ki je izvršila tozadevno preiskavo. Največ denarja si je prilastil od davka na bicikle, katerega sploh ni oddal. Prispevek za zimsko pomoč 747 S je v celoti obdržal, inkasiral za vodovod 753 S, celo kazenski denar od okr. glavarstva 345 šil. je prevzel sam in okr. glavarstvu potrdil, da je došlo v redu (seveda v njegov žep). Preiskava ugotavlja skupno poneverjeno svoto S 7398,70. Egarter stavi predlog, da imajo to svoto vrniti do-tični, ki so zakrivili, da je prišlo tako daleč. Predlog sprejet z 16 glasovi. Različna so bila mnenja o tem, kdo je kriv. Oswald dolži deloma revizorje, bivšega podžupana, finančnega referenta in pač obč. prcdstojništvo. Zgraža se nad tem, da so do-tični zopet v mestni upravi. Kometter slika svoje delovanje kot finančni referent, ponovno je zahteval obračun predvsem prispevkov za bicikle, letni obračun itd., toda Werner je vedno našel kak izgovor, vedoč pač, da se ni treba bati, saj je imel polno zaupanje od strani župana. Vertič citira potek pri občini od februarskih dogodkih 1934 naprej. Bivšega župana dr. Scheschina je imenovala dež. vlada in kot komisar je pač lahko vladal po svojem. Njegovo prvo delo je bilo, da je nastavil Wernerja, četudi nikdo ni vedel odkod in kaj da je. Ne domačin, ki bi se lahko zgovoril z našim ljudstvom, ampak tujec je moral priti, četudi imamo sami dosti brezposelnih in tudi še poštenih ljudi! Župan je bil za svoje delo plačan, on ga je
nastavil in zato nosi tudi sam odgovornost. Kaj nam pomaga, četudi smo pri raznih sejah imeli svoje pomisleke, doseči nismo mogli ničesar, kar je pač najboljši dokaz dejstvo, da je celo pri zadnji seji prejšnjega obč. odbora glasovalo od 16 navzočih odbornikov še vedno 9 članov za župana in mu s tem izkazalo zaupnico! Dr Rom u-gotavlja, kako se je župan svojčas hvalil pred njim, kakšnega dobrega uradnika imamo v osebi Wernerja. Čudno je bilo slišati stavek poročila dež. vlade, kako je župan pri neki seji javno hvalil uradnike in dal priznanje za delovanje posebno dotičnemu uradniku, ki je bil obenem komandir frontmilice, komisar nemškega turnvereina, zastopnik zavarovalnice koroške dežele, prej tudi komandant Heimatschutza in še kurator neke u-božne. Izvoli se 5 članski odbor, ki naj do prihodnje seje izvede preiskavo in ugotovi krivce ter stavi potem svoje predloge glede poravnave škode. — Prošnja gospe Alojzije Ogris za gostilniško koncesijo se odkloni, istotako tudi Mačk Terezije za točenje piva. Enaka gostilna koncesija gospe Pepce Mai. pd. Pravh, se priporoča, ker gre za staro gostilno. — Sprejmejo se nekatere osebe v obč. pristojnost, deloma tudi odklonijo.
Kappel a. D.—Kapla ob Dravi. Če se ženijo drugi, zakaj se ne bi tudi jaz, tako si je mislil Maksi Košat iz Borovelj in šel je na Strugo po najmlajšo p. d. Helfarjevo hčerko ter se začel ž njo pomenkovati. In kot navadno, Lini si je mislila ravno isto, v pondeljak 24. januarja je bila poroka. Poročal je č. g. dekan Singer, ki je nevestin stric. Pa fantje iz Kaple si niso pustili dopasti in Maksi je moral še plačati precejšnjo odkupnino, da so ga pustili v cerkev. Ker je ženin vnet in marljiv član boroveljskega društva, so pevci na predvečer napravili nevesti primerno podoknico, nakar jih je povabila v hišo na okrepčilo. Ob milih zvokih domače pesmi in prijateljskem razgovoru je kaj hitro minul prijetni večer. Bilo srečno!
Trogern—Korte. Letošnja zima nam je prav naklonjena. Iz snega in ledu smo si sklesali v našo samoto pot, ki prej že ni bila več uporabna ne za pešce in še manj za voznike. Sedaj nas pa skrbi, kaj bo, ka skopni sneg in se otaja led ter se spet prikaže razdrta peščenina in tramovje pokvarjenih mostov. Toliko obljub so nam že dali, a doslej se še ni ničesar ukrenilo. Če se ne podvzame v zgodnji vigredi potrebno, ostanemo od sveta čisto odrezani in pozabljeni. Naj potem pozabijo od nas iztirjavati še visoke davke!
St. Kanzian—Škocijan Da ne boste mislili, da se nahajamo v zimskem spanju, spet nekaj. Vsi se že zelo veselimo na Lihardino nedeljo 6. februarja, ko gremo v Kamen za štručke se pipat. Naj jih Kamenjani le dosti napečejo, da se ne bomo vra-čevali kislih obrazov prazni domov. Ta nedelja je za nas Podjunčane res prava slovesnost in blag spomin na bi. Hildegardo, ki je živela nekako v 11. stoletju. Še naši bratje in sestre z žile in Roža bi si morali to posebnost ogledati. — Naši društ-veniki na Vrhih se učijo lepo igro „Tri sestre" in jo bodo igrali 13. februarja pri Volavčniku v Gra-balji vesi. Za tedaj vabimo vse sosede tam od Št. Vida, Galicije in Mohlič. Dne 15. februarja pa se na Žamanjah pri Pavlu začne gospodinjski tečaj, ki naj nam vzgoji novih mladih gospodinj-nevest. V Škocijanu bomo za pust ponovili „Dve nevesti".
St. Egyden—Št. Ilj nad Dravo. Naša letna bilanca je prav razveseljiva. Imeli smo lani 9 smrtnih slučajev, najstarejša oseba je bila stara 77 let, najmlajša pa 5 dni. Zibeli smo stesali 32, od otrok se je rodilo 27 doma in 5 v celovški porodnišnici. Po spolu je dečkov še enkrat toliko kakor deklic. Poročeni so bili trije pari doma in štirje izven fare. — Naš gospodinjski tečaj zaključimo v nedeljo 6. februarja z rastavo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer in zaključno prireditvijo ob 3. uri popoldne. Na prireditvi sodelujejo tečajnice, otroci, fantje-pevci in tamburaši, vmes nagovor. Pričakujemo velike udeležbe.
Suetschach—Seveče. V velikem številu smo dne 21. m. m. spremili na zadnji poti 171etno Anico, hčerko delavca Valentina Vanšu na Mačah. Dobila je angino in v par dneh postala žrtev hudega vnetja. iNa grobu so se poslovili od ranjke preč. g. župnik z mehkimi tolažilnimi besedami: s starši vse sočustvuje. — Mlada gospodinja Kosmovega doma Pepca Parti je nevarno zbolela in morala iskati pomoči na Dunaju. Želimo ji, da se kmalu vrne zdrava v svoj družinski krog. — V nedeljo 23. m. m. pa je imelo naše društvo svoj družinski sestanek, ki je nepričakovano dobro uspel. Otvo-rili so ga pevci s pesmijo .,Hej rojaki", nakar so govorili preč g. župnik o družini in njenem velikem pomenu za Cerkev, narod in državo. Po govoru so spet peli pevci in želi splošno priznanje, nato je naš vrli Šiman bral iz dr. Šašljeve knjige v rožanskem narečju vesele prigode našega podeželskega življenja. Štefka pa nam je lepo deklamirala in zacitrala. Želeti bi bilo, da bi take poučne in razvedrilne sestanke posečala mladina v čim največjem številu. Želimo, da nam društvo prav kmalu nudi kaj sličnega in tedaj bo udeležba še številnejša. — H koncu še kaj o naši revni šol-
ski mladini. Poslušam govor dveh šolarjev-fan-tičkov. Starejši vpraša mlajšega, ki obiskuje menda tudi že 3. razred: „No, koliko pa vas je bilo?"
—	Odgovor: „Sechzehn." Pristopim in pobaram, kako reče sechzehn slovensko. Fantiček me nekaj časa začudeno gleda, se vidno muči in nazadnje odvrne: „Sechzethn.“ Revežu domači ..šestnajst" in njegova nemška inačica nista eno in isto.
Eisenkappel—Železna Kapla. Bog je poklical k sebi vrlo mater Katarino Piskernik v 92. letu starosti. Od Skalarjeve hiše v Beli je prišla leta 1869 kot skrbna gospodinja in mati k Vrbniku. Bog je blagoslovil zakon s 13 otroki. Pet izmed njih je že pričakovalo mater v večnosti. Ljubila je svoj dom in materino besedo, bila je globoko verna. Zato je tudi svojim otrokom kot najboljšo življen-sko doto zapustila: s tem, da jih je vzgojila v krščanskem duhu. Zadnja leta, ko so jo zapuščale telesne moči, je veliko molila. Pred dvema letoma je obhajala vsa srečna v krogu svojih otrok in vnukov v cerkvi. D. M. v Trnju spomin 901etnice krsta. Do zadnjega dneva življenja je bila kljub visoki starosti duhovno čila. Ob obilni udeležbi je bilo njeno telo položeno v blagoslovljeno zemljo blizu oltarja D. M. v Trnju na god sv. Antona. Spoštovani Vrbnikovi in Košnikovi družini naše sožalje!
Goritschach—Zagoriče. Pavlinova hiša v Zago-ričah je imela 12. m. m. praznik, kakoršnega prinese hiši koledar komaj vsako 50 leto. Naš Tonej Galob, pd. Pavlin, si je izbral za nevesto Elico Merlin, pd. Jakličevo in se z njo poročil 12. m. m. Pavlinova hiša je že težko pričakovala gospodinje, ker so mati vsled velikih dosedanjih skrbi bolj bolehni. Naj uživajo sedaj svoj lepi večer! Toneju pa želimo mnogo sreče! Naj ohrani svoj veseli obraz doma in med nami in naj ostane še zana-prej naš ostrudnik pri delu, ki smo ga prevzeli od naših starišev!
To in ono. V Mariboru je oblast razpustila društvo nemških akademikov, ker je prekoračilo svoj delokrog. - Redko nebesno prikazen smo videli na večer predzadnjega torka. Nebo je žarelo v temnordeči barvi, vmes so bili vidni dolgi svetlobni traki. Bil je to severni sij, ki je na severnem tečaju običajno viden, v naših krajih pa sila redek.
—	26. t. m. se je na železniško progo pod Humber-kom zavalila težka skala, da je bil promet cel popoldan oviran. - Nemško planinsko društvo šteje v deželi 1582 članov. Lani so turisti največ obiskovali dom pod Visokim Klekom, dobro posečani sta bili tudi celovška in pliberška koča. —- Seme-stralne počitnice na srednjih šolah trajajo od 11. do 16. februarja. — Na Dobraču so minuli teden ustrelili volka, ki je bil 1.50 m dolg in skoroda 1 m visok. — V Celovcu je umrla žena uradnika kor. zavarovalnice Jožefa Poschinger. ležko prizadetemu možu naše iskreno sočutje! — Na Dunaju je umrl bivši gvardijan cel. očetov kapucinov Gottfried Vojtek. — Na Djekšah so pokopali posestnico Uršulo Ladinig z Vovberske gore. — Za 401etno službovanje je bil odlikovan bivši mežnar pri cel. kapucinih Janez Wrulich. — V Pliberku so pokopali vdovo po univerz, profesorju v. Met-nitz, Lujizo v. Metnitz.
Naša prosveta
Oton Župančič Miklovi Zali.
Pred leti so nastopili igralci šentjakobskega društva „K o t" v ljubljanskem gledališču z „Mi-klovo Zalo”. Eden posestnikov koroške prireditve nam je tedaj sporočil svoje utise, kakor so smatrali mnogi nastop podeželskega odra v kulturno izobraženi, ja, razvajeni Ljubljani, tem osrčju slovenske umetnosti, za drzen, jako drzen poizkus. Tudi igralci sami so doživljali pred nastopom težke trenutke in le premnog izmed njih je trepetal v pravem „Lampenfieber-ju". Kako tudi ne, ko pa so se znašli v dvorani, kjer bi se lahko sešlo domala pol Roža, in na odru, ki je v primeri z našimi oderčki pravi velikan in gledalcem v resnici pričara videz resničnosti dogajanja. Vrhuvse-ga pa še gosposko občinstvo, ki je prihitelo na prireditev radovedno na koroško umetnost, še bolj pa za to, da s Korošci doživi kos vsoje slovenske zgodovine. In to jim je prireditev v veliki meri nudila. Po prestanem prvem strahu so se igralci „Miklove Zale" uživeli v svojo igro, kakor morda še nikdar prej, topli odmev med občinstvom je stopnjeval njihove zmožnosti, da so se ob koncu svoje neverjetne korajže še sami veselili in z hvaležnim ponosom sprejemali burna pritrdila.
Po svoje je to šentjakobsko prireditev v Ljubljani doživel veliki naš Oton Župančič. Ne moremo si kaj, da ne bi objavili njegovega pesniškega posvetila igralki Miklove Zale gčni Marici Zwitter-jevi, kjer pravi:
„Ko v turški sužnosti ječala in k svojemu Bogu molila za drage Miklova je Zala, vso dušo mi je razsvetlila.
Kadar me skrb za nas napade, in več nikjer ne vidim nade, se spomnim Zale na kolenih, poln zopet upov sem ognjenih in vem: naj pride kar še koli, za nas še zvesta Zala moli.“
Gallizien—Galicija. V nedeljo 6. t. m. nastopi naše društvo na novo postavljenem odru Suhčeve dvorane v Encelni vesi z igro „Pogodba“. Za oddaljenejše goste igra ob 2. uri pop. za domačine pa ob 8. uri zvečer. Med odmori obakrat sodelujejo domači tamburaši. Odbor se nadeja, da bo še nepoznana veseloigra privabila mnogo občinstva.
Schiefling—Škofiče. Dne 9. m. m. so v naši dvorani nastopili naši mladi pevci in igralci. Najprej v dveh igrah „Nemški ne znajo“ in „Kisle gobe'* 1, ki sta izvabili gledalcem smeh v solzah. Nato pa v pesmi, ko so prvič zapeli mladi fantje in je po dvorani zaorila njihova pesem korajžno in samozavestno. Mešan in moški zbor sta izvajala ..Izgubljeni cvet“, fantje pa ono znano o polju in soncu. G. Štefanu Verčniku kakor tudi g. Umeku gre za njun požrtvovalni trud polna pohvala. Med odmori so zabavali občinstvo naši pridni tamburaši s svojimi veselimi komadi. „Naš’ pvubi pa le kej volajo, k' peti pa ihrati znajo," se je po prireditvi vsa zadovoljna odpravljala stara mamica.
Sittersdorf—Žitara ves. Katoliško slovensko izobraževalno društvo „Trta“ v Zitari vesi uprizori v nedeljo dne 13. februarja t. 1. šaljivo igro „Moč uniforme", isti dan ponovijo tam tudi gališki igralci igro ..Pogodba". Sodelujejo tudi tamburaši.
Gospodarski vestnik
Kmetova hranilnica.
Dober poznavalec kmetijskega gospodarstva-razsodi sedanje razmere z enim samim pogledom: gozdovi se redčijo. Tista stara rečenica o gozdovih, ki so kmečka hranilnica, iz katere jemlje gospodar v težkih časih in vlaga v dobrih, postaja čimdalje bolj nazorna. Hranilnica-gozd se prazni in je ponekod že izčrpana.
Odveč bi bilo razpravljati o vzrokih, zakaj gospodarji segajo po lesu in gozdu. Ti vzroki so le prečesto tehtni, sila tehtni. Predno propade kmetija, naj trpi škodo gozd, je običajno mnenje, kate- | remu se ne da oporekati. So pa tudi slučaji, kjer sega gospodar po hranilnici, ko potreba še ni nikakor nujna. Sekanje lesa za razne investicije, poprave in male dolgove ali celo za nakupe novih zemljišč je navadno zelo opasna potrata. Kdor izčrpa železno rezervo, ki jo ima v gozdu, brez nujne potrebe, uničuje kmetijo.
Važnejši je danes beseda o pogozdovanju. Država in dežela se zavedata, kolikega pomena so gozdovi za narodno in zasebno gospodarstvo. Zato pospešujeta pogozdovanje z vsemi mogočimi sredstvi. V deželi obstoji dvanajst državnih vrtov z gozdnimi mladikami. Mladike se prodajajo povprečno po 7 do 12 šilingov na tisoč komadov.
V posebnih slučajih dovoljuje ministrstvo še posebno denarno pomoč. Za dobro pogozdovanje je ministrstvo razpisalo posebne premije in deli vrhu-vsega posebne diplome. Istočasno povdarja v govorih in člankih ter tečajih važnost pogozdovanja. To važno delo naj bi mi kmetje podpirali z vsemi močmi. Poleg sadjarstva, ki se razvija v najbolj pridobitno panogo našega gospodarstva, pridobiva gozdarstvo vedno bolj rastočo važnost. Vprašanje, kako gojim in vzdržujem svoj gozd, postaja eno glavnih in najvažnejših. Seve je znamenje časa, če se posveča gozdu pozornost kot še nikdar poprej. A je hkrati svarilo, naj se s tem zadnjim stebrom kmetijskega gospodarstva ravna skrajno previdno in razsodno. Kajti malomarnost in potrata se baš pri gozdu najbolj bridko maščujeta.
A. G.
Kmetija se začne na travniku. Večkrat se pri razgovorih o pridelovanju krme ugovarja, češ naši predniki so imeli dovolj krme, pa niso travnikov posebej negovali. To je res. Res pa je tudi, da tedaj naše doline še niso bile tako obljudene kakor dandanes, kmetije so bile znatno večje in zemlja še ni bila izčrpana. Danes so prejšnje mnoge velike kmetije razkosane in treba je intenzivnega gospodarjenja, da jih vzdržimo pokonci. Živinorejo smo postavili na novo podlago, ko smo začeli gojiti krmo na njivah. Sedaj bi imeli biti na vrsti travniki. Zakaj? Dobro oskrbovani travniki dajo obilo tečne klaje, ob dobri krmi bolje uspeva živina in da boljega gnoja, boljši gnoj na njivah pa da več poljskih pridelkov. Večina naših travnikov se ne da preorati in jih torej ne moremo spremeniti v umetna travišča. Ravno ti pa se dajo izboljšati brez posebnih izdatkov. Najprej moramo
I vedeti, da dobivajo travniki preslabo in premalo ; gnoja, mahoviti so in zarastli, na milost in nemi-j lost prepuščeni ljubemu sončku in dežku. In vendar je resnica, da tako dobro kakor travnik no-! beno zemljišče ne poplača truda, dela in stroškov, j S pravilno nego travnikov se začne dvigati cela kmetija.
Na sadnem vrtu bomo v letošnjem februarju čistili drevje, odžagali vse suhe veje in štrelje, odstranili pregoste veje in rane na drevju dobro zamazali. Prav dobra sadna maža se pripravi iz 1 kg kolofonije, 2 kg lesnega katrana, 80 gr špirita in malenkosti lanenega olja. če drevesa pre-vživo izredčimo, požene spomladi cela množina I vodenih poganjkov, ki drevo slabijo in zgostijo, i Mah, lišaj in staro skorjo, kjer se skriva ves mo-! goči mrčes, bomo odstranili in sežgali. Pri ugodnem vremenu končno očiščeno drevje poškropimo | z 10% arborinom. Cepiče je treba pravočasno pre-1 skrbeti, najboljše pri zanesljivem sadjarju. Po-taknemo jih do cepitve v vlažen pesek.
Sedaj je čas za apno. Mnogokteri ne ve, kako naj postopa pri apnenju svojih njiv in travnikov.
I Kose žganega apna spravimo na kup, ki ga pokri-| jemo z vlažno zemljo. V tednu kosi razpadejo v j prah, nakar apno lahko trosimo po zemlji. Lahko j ga zmešamo z zemljo z grabljami ali pa ga pod-kopljemo, lahko pa ostane tudi na vrhu, ker ne gre v izgubo. Za apno je zemlja sila hvaležna, a dober gospodar bo znal dodeliti pravilne porcije, vedoč, da preveč apna zemljo na svoj način sprazni.
O precepljenju sadnih dreves. Pri precepljenju I sadja na boljše vrste moramo biti previdni Za to i so pripravna samo močna, ne prestara drevesa,
I ki še poganjajo. Dotlej, da precepljeno drevo nosi ! novi sad, traja 4 do 6 let. Za precepljenje tudi niso pripravna drevesa z bolnim koreninjem ter ranami na deblu in spodnjih vejah, končno ni pripravno drevje, ki se nahaja v slabi zemlji. Prece-pitev je močna motnja v drevesnem razvoju in jo zato ne prenese vsaka sadna vrsta. Najboljši so hruške, za njimi jabolka, večje previdnosti je treba pri koščičastem sadju, marelice in aprikoze pa precepljenja ne prenesejo. Važno je še, da cep in-) samo enake vrste, to je jabolka na jabolka, hruške na hruške itd. Končno naj vcepljene vrste cvetijo istočasno z ostalim sadjem, da se zamore prenašati cvetni prah od drevesa do drevesa. Mladike (šusi) naj izvirajo od zdravih, močnih maternih debel.
Živinske cene koncem januarja: Zaklani voli 2.10—2.30, živi 1.10—1.20, telice, zaklane 2—2.20, žive 95—1.05, zaklane krave 1.60—1.90, žive 80 do 1.05, drobnica, zaklana, 1.50—1.55, živa 45—55, zaklani biki 1.80—1.90, živi 85—1.00, zaklana teleta 1.50—1.70, živa 1.10—1.20, zaklane svinje 1.70 do 1.80, žive 1.20—1.30, prašiči 1.40—1.60, breje krave 90—1.00 S za kg.
Zanimivosti
Film zgodovinske in politične važnosti. V Ameriki kažejo film, ki se je slučajno posrečil neki filmski družini ob obstrelovanju ameriške ladje „Panay“ v kitajskih vodah. V filmu je videti mornarje na ladji, kako se umikajo žvižgajočim kroglam in bombam, ki jih mečejo na ladjo japonska letala. Film kaže ranjene mornarje, ki skačejo v morje in skušajo doseči breg. Ameriška zastava je vidna v filmu daleč na okrog, da so jo torej morali videti tudi japonski letalci. Nekateri prizori obstrelovanja so v filmu tako nazorni, da so pri njujorški predstavi začele ženske od groze kričati. V kratkem bo film baje viden v Evropi.
3 metre visok mož. Tokrat imajo rekord največjega in najmočnejšega moža Egipčani. To je Mustafa Gazi, ki meri cele tri metre. Kljub svoji nenavadni višini pa še naprej raste in vzbuja rastoče zanimanje zdravnikov. Dalje časa so ga imeli v bolnici, da ga preiskujejo in opazujejo ter skušajo zaustaviti njegovo nenavadno rast. A mož jim je pred očmi „ušel“ za 50 cm v višino.
Cela milijarda na dnu morja. Leta 1588 je angleška kraljica Elizabeta dala obglaviti Marijo Stuart. Španski kralj Filip se je hotel maščevati ter je zbral in opremil 1-35 ladij, 50.000 mož, 2000 topov in velike zaklade zlata in srebra za vzdrževanje vojske. V Rokavskem zalivu pa je ladje zajel vihar in jih tri četrtine potopil, ostanek so uničili Angleži. Z ladjami vred je izginilo neizmerno bogastvo. Odtlej so že večkrat skušali dvigniti potopljene zaklade, a vedno brez uspeha. Sedaj hoče iztrgati morju dragocenosti neka holandska firma s pomočjo najmodernejših potapljanskih naprav.
Sibila v moški obleki. O prerokinji Sibili ste že slišali. V Angliji pa je pred desetletji umrl nek izredno učen Kitajec. Nekoč je obiskal anglikanskega nadškofa in mu razodel, da ve za stvari, katerih spoznanje bi bilo ogromne važnosti za u-
[ sodo sveta. Svojo skrivnost je cenil mladi, čudaški j mož na 50,000 fundov šterlingov, kar je prav lepa i svotica. Škof se ni mogel odločiti, za njim so moža ! odklonili razni znanstveni zavodi, državniki in i uredniki. Celih 77 let se je boril kitajski učenjak za to, nazadnje je legel s svojo skrivnostjo v grob.
Most iz Azije v Evropo. Nad morskim prelivom Bosporom pri Carigradu gradijo most, ki bo 2650 j metrov dolg in 700 m visok. Z njim bodo povezali azijsko in evropsko celino. Stroški zanj bodo znašali okoli 500 milijonov naših šilingov. Nosil bo i ime predsednika Atatiirka. Črez most bo položen dvojni železniški tir, čezenj bodo vozili avtomobili in lahko hodili pešci. Nedvomno bo to čudo dveh kontinentov kmalu zaslovelo.
O beluših ali špargljih. Ponekod še nepoznana ; rastlina pridobiva vedno več ugleda kot izbore., j namizni pridatek. So vrtnarji, ki jih redijo samo j šparglji. Kedaj in kako jih sadimo? Najboljša je zanje ilovnata, peščena zemlja v od vetrovni legi | Važno je pri špargljih izdatno gnojenje. Strokov ! njaki svetujejo k hlevskemu gnoju dodatek sla-petra, superfosfata in kalijeve soli. Najboljši čas l za saditev je začetek aprila meseca. ' Špargljeve 1 grede prekopljemo do 35 cm globoko.
V severni Ameriki je država Utah, katero naseljujejo takozvani Mormonci. To so posebna ! verska ločina, katero je ustanovil sin nekega ameriškega kmeta. Strogi Mormonci ne kadijo, i ne pijejo opojnih pijač, dajejo desetino cerkvi, prisegajo na posebno „razodetje“ in se izjavljajo i za mnogoženstvo. Izprva so bili zelo preganjani, pobijali so jih in jim rušili hiše ter jih podili z ozemlja. Pozneje jih je država naselila v pokrajini, ki je bila pusta in prazna. Mormonci so jo tekom par let spremenili v rodovitno in urejeno deželico. Vlada je prepovedala mnogoženstvo, ostale njihove obrede pa pustila nedotaknjene. Po svoji čistosti in prijaznosti bi lahko bili mnogim v vzgled.
Spomladni ostanki
meter po 70 grošev.
Dirndle za narodne noše v vseh barvah, pralno svilo, modri tisk, rdeče in pisane tiske, posteljnino v vseh barvah, Oxforde, Sifone, nitkasto blago, Mote, barbante, flanele, klot - molino, ševijote, pepita, zefirje in rjuhe, jag. - brisače, razpošiljamo po povzetju.
Naročite po želji.
30 metrov za šilingov 21-—.	5
Pol kile lepih ostankov za krpanje S P—.
R.in Josefine WEISS, Wien9.,Porzellangasse 14
Za S 5 na mesec dobavlja M
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Za malo denarja
moške obleke 58.—, 48.—, 39.—, ženski plašči 35.—, 25.—, 19.—, ženske obleke 19.—, 13.—, 9.—, Hu-bertus-plašči 28.—, 22.—, 19.—, delovni in nedeljski I	čevlji 18.—, 15.—, 13.—.
Trgovina Elba, Villach,
Weissbriachgasse 12	3
WVVWWVWWVVV'/VW^w'^/C /VWW. yyww
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMIHELU PRI PLIBERKU,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, ima svoj
49. letni občni zbor
, dne 13. svečana 1938 ob 3. uri popoldne v zadružni
pisarni.
Spored:
L Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev.
3.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
9	Načelstvo.
Več tisoč šintelnov se proda ali zamenja za žito. Naslov: Kelich Franc, p. d. Meležnik, Sele-Šajda, P. Ferlach.	10
i__________________
Vajenca za usnjarsko obrt takoj sprejmem. Pri-j javiti se je pri Miklavčič Matevžu, usnjarna, Go-
I rinčiče, St. Jakob im Rosentale.	11
Lastnik- Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, Izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klarenfurt. Achstzelgasse 5
Tiska Ljudska tiskarna Ant Machàt in drtr»ba, Dunaj. V.. Margaretenplatz 7