Dopisi.Iz Očeslavec pri Kapeii. (Društvo.) V nedeljo, to je due 22. novembra t 1. je imelo ,,Sčaytiiško aadjarako društvo" obcni zbor pri načelnikit Alojziju Kreftu v Očealavcih. Zbralo se je precejšnje atevilo društvenikov in prišli so tudi drugi poaestniki, da so pristopili k društvu, ker ao sprevideli, da ono deluje v prid in za zboljšanje kmetakega stauu. Prečaatiti g. Alojzij Sijanec, župnik iz Negove, ao navzočim v kratkem pojasnili vprašanje : nKako je ravnati z zrelim aadjem in kako se ono najbolje uporablja?" K izvrstni razpravi so ae dostavili, da bi ae poacatniki Sčavniške doline splob. morali bolj pečati s aadjerejo, ker se tukaj pridelano sadje ne razpošilja samo po Evropi, ampak že tudi oez morje v Afriko in v Azijo, kar je dokaz, da se naše sadje hitro ne skvari in da je spoaobno za dalnjo pošiljatev. Volil se je potem novi odbor, v katercga ao bili enoglaano izvoljeni sledeči : g. Alojzij Kreft, predsednikotn in blagajnikom, č. g. Alojzij Šijanec, podpiedsednikom, g. A. Vogrineo, tajnikom in gg. M. Vreča, A. Jurjevič in J. Košar, odbornikom. Novi odbor je sklenil, naj ae izreče piamena zahvala pre<\ g. dr. Iv. Križaniču, kanoniku v Mariboru, za poslano podporo v denarjih in g. Svitoslavu Hauptunanu, dosedanjemu pidpredsedniku iu ustanovitelju društva, za trud, katerega je žrtvoval društvu v korist in prebivalcem Sčavniške doline v blaginjo. Tudi tem potom še enkrat izrekamo omenjenima go spodoma prisrčno zahvalo. Konečno še opozarjamo vse tiste društvenike, katerim ni bilo mogoče se občnega zbora vdeležiti in tedaj društvenine za prihopnje leto še niso vplačali, da naj to skoraj storo, ker bi to poaebno ntegnilo tiatim v koriat dohajati, kateri hočejo od društva kupovati drevesca, katera se bodo že v priliodnjem letu prodajala in sicer društvenikom ceneje kakor neudom. Društvenino prejemablagajuik g. Al. Kreft v Očeslavcih.  Od Hudinje. (Dež. hiralnica.) Lep hram lepša Vojničko okolico. To je namreč hiralaica, katera se je začela zidati leta 1890 ter se je ietos, izvzemši nekaj maloati, dokončala. Strel iu vihrajoči prapori pri hiralnioi, kakor tudi raz hiš v Vojniškem trgu na av. Štefana je kazalo da bode nekaj poaebnega. In to je tudi bilo. Pri.šel je namreč Nj. ekselenca grof "VVurmbrand, deželni glavar in grof Attema pregledat in odpret deželno hiralnico. Maožica velika je radovedna skupaj tekala. Bil je okr. glavar dr. "VVagner in Celjski mestni očetje z njihovo ,,krono"-rožico dr. Neckermanom, deželni poslauec dr. Dečko, vojuiaki ,,gemeinderoti s purgermajatrom'1, Vojniško duhovništvo in učiteljstvo, Vojnjški in zanaprej tudi hiralnični ordinarij dr. Žižek. Vae je ravno gledalo in radovedno oči opiralo, kako bodo ,,žegnali ta aihenaua". Ali dragi Slovenci, nemški liberalci, ki nam režejo kruh narodaih naših pravio za naš slov. denar in sicer drag denar in težek naš trud, se kaj- mnogo ne zmenijo za slovenakega kraeta najsvetejši čustvi, sv. veru in njihov, nam vsem mili jezik aloveuaki. la zakaj ? Za to, ker mi ne zabtevamo povsod svojih pravic. ker ne pokažemo vrat nemčurjem, kadar na3 pri volitvah nagovarjajo, da bi ž njimi volili, zato, ker mi pri nemčurjih kupujemo. Slovenci! Kedaj se bodete vendar spametovali!*) Kadai si je pregladal Nj. ekselenca de želni glavar celo poalopje, nagovoril ga je v posebni hiši grof Attems in ga proail, naj odpre hiralnico. Wurmbrand mu je zahvalil ter rekel, da se povsod enako skrbi pri deželnem odboru, za zgornjo in spodnjo Stajersko, za Slovence iu Nemce, kateri vai bodi le ena družina. Mi temu ne rečemo druzega, kakor to, da bi goapodje ,,zgoraj", posebuo pa deželni glavar, to tudi v djanji pokazali, ker beaede nam nič ne pornagajo. Od sv. Križa na Murskem polji (N esreSno rovauje.) V zadnjem času se je nemčurjem greben tako nategnil, da same drzuosti že več ne vejo, kaj še bi proti Slovencem ato rili. V Ljutomeru imajo svoje pribežališče. Tam se že šopirijo, kakor kokot na gnoji. Žalostao, da pri narodnjakih nekje ne najdemo več tiate vztrajne in neustrašene delavnoati, kakoranjo smo videli v prejšnjih letih. Vae je nekako zaapano in medlo. Drugo leto imajo v Ljutomeru občinake volitve in nemčurji ae zdaj že bahajo,da jih bodo še iz tretjega razreda vrgli. Kakrazloček med nekdaj in zdaj! Okolica je sicer narodna, ali ona bi lahko veliko več pripomogla, kakor zdaj stori. Med ljutomerakimi mmčurji najdemo večinoma takšnih, "ki živijo od slovenskih kmetov. In ¦ zakaj Ijutomerski okolieani *) Da snio, gospod, Vam čez dalnje besede Vase potegnili rdečo črto, ne zamerite, kajtl sicer bi naši bralci še teh Vaših beeed ne dobili pred oči. Ured. ne morejo že enkrat priti do zdrave pameti, da je to uajvekša bedastoča in oslarija, ako nemskutarjern nosimo peneze in jih podpiramo! Čudno ni pač to, ako se zavedni in narodni kmetje sami že zaonejo gibati. Med aeboj bi se utegnili diamiti, nagovarjati in trdno zavezati, da pri nemškutarjih ne bode vee kupili nobene reči. Kaj pa nam to basni, ako samo z jezikom pravimo, da smo Slovenci; to moramo tudi v djanji pokazati. Kje stoji pisano, da bi mi morali tistega podpirati. ki naa boče iz laatne hiše, kakor psa vreči? Tako delajo le neumneži in norci! Začnimo ae držati zlatega pregovora, ki pravi; Svoji k avojim!