AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MOBNINO DAILY NEWSPAPEM CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Sovanska vlada »nugredomov 1 dameJna vlada se pri-|Beia tak°j odP°tuiG do- |4nik'cTa,m>ministr- I »ubašič s Titom Ift^do glasom spo- Katrmrk,jučka ve- fcentUradnik 'ie izJavi1' i :0Va«Je treh regentov fovrnn f °Ženo- Kralj se fodlS d°mov- dokler lali ' ce boče imeti re-f1 Anarhijo WASHINGTON, 12. februarja — Veliki trije — Roosevelt, Churchill in Stalin — so zaključili svojo konferenco rta Krimu ter so se sporazumeli v glavnem na sledečih točkah: Da skrajšajo vojno v Evropi. Da uničijo nacizem in militarizem v Nemčiji in ostali Evropi. Da bodo sodelovali sporazumno v osvobojenih deželah. sporazum. V novo vlado naj pridejo zastopniki Osvobodilne fronte in oni stare jugoslovanske vlade (besedilo reče: starega parlamenta). 6. — ZUNANJI MINISTRI — Sklenjeno je bilo, da se državni tajniki, ki so bili navzoči na konferenci: Stettinius, Molotov in Eden, snidejo vsake tri ali štiri mesece. Prva seja naj bo v Londonu po konferenci Združenih narodov glede svetovne mirovne organizacije. 7. — KONFERENCA ZDRUŽENIH NARODOV — Ta konferenca naj se vrši v San Franciscu na 25. aprila. 8. — OSVOBOJENA EVROPA — Trije voditelji so se sporazumeli, da bodo skupno pomagali narodom vsake evropske dežele, tudi bivšim vazalskim državam, da dosežejo pravico izbrati si svojo lastno vlado, kadar je taka pravica ogrožana z notranjimi nemiri ali ekonomskimi težkočami ali vsled pomanjkanja pravega domačega vladnega ustroja. 9. — EDINOST V MIRU IN V VOJNI — Veliki trije so zaključili, da bodo ostali še naprej v popolnem sporazumu in, slogi, kar je dozdaj omogočilo zmago in bo po vojni omogočilo mir. Sporazum so podpisali: Winston S. Churchill, Franklin D. Roosevelt, J. Stalin. * * sn Mesto Jalta, kjer se je vršila konferenca, leži na južnem obrežju polotoka Krim, južnovzhodno od trdnjave Sevastopol. Tako se danes uradno sporoča s konference velikih treh, ki je trajala osem dni. Depeša je datirana 11. februarja in ne govori naravnost, da je posvetovanje zaključeno, vendar pa omenja zaključke kot delo preteklosti, torej je posvetovanje zaključeno. Z ozirom na Nemčijo so veliki trije zaključili sledeče: "Naš namen ni uničiti nemškega naroda, toda šele potem, kadar bosta izruvana nacizem in militarizem, bo upanje za dostojno življenje za Nemce ter potem zanje tudi prostor v družini narodov. "Nazijska Nemčija je zapisana propasti. Nemci bodo žrtve svojega poraza povečali, ako bodo skušali nadaljevati z brezuspešnim odporom. Veliki trije so se na tem zgodovinskem posvetovanju zedini-li na sledečih devetih točkah: Na jugu je divjal velik tornado; 38 mrtvih Včeraj je divjal preko Ala-bame in Mississippi velik tornado, ki je zahteval najmanj 38 človeških žrtev; ranjenih je bilo več kot 150 oseb. Največ ubitih je bilo v predmestju mesta Montgomery, Ala. Južno od Livingston, Ala, sta bila ubita dva železničarja, ko je tornado vrgel s tračnic vlak 39 voz. Več oseb je bilo ranjenih. IZ BOJNE FRONTE in Joseph Malinich, v Alliance, 111., hčer Mary poroč. Metz, v Washington, P&., sinova Michael Yenko in Louis Yenko, v Bentlyville, Pa. pa sina Franka Yenko in brata Franka. Bila je članica št. 53 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, v petek zjutraj bo pa truplo odpeljano v Presto, Pa. blizu Pittsburgha. Louis Tolar Na svojem domu je umrl Louis Tolar, p. d. Orožnik, star 76 let, stanujoč na 15625 St. Clair Ave. Tukaj zapušča soprogo Jennie roj. Gutman, doma iz Toplic ter osem otrok: Sophie omož. Pustover v Imperial, Pa., Olga, Louis, Frank, Joseph, Pauline omož. Sajovec, Mary omož. Laurič, Pfc. John na Filipinih, 15 vnukov, sestro Mary Klemenčič v Chicago, 111. in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil v Verdunu blizu Toplic, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je živel 41 let. Bil je član društva Waterloo Grove WOW ter št. 186 ABZ, delničar in bivši direktor SDD na Waterloo Rd. Pogreb bo v sredo popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče. Anton Debeljak V nedeljo zjutraj je zadet od srčne kapi umrl pri delu v mestni elektrarni Anton Debeljak, star 53 let, stanujoč na 19210 Arrowhead Ave. Tukaj zapušča ^žalujočo soprogo Jennie roj. Pavlovich, doma iz vasi Selce, fara Slavina in štiri otroke: Mary omož, Turk, Sgt. Anthony v Belgiji, Rita omož. Do-bay, S/Sgt. Fred v Franciji, brate Matta, Franka in Josipa, enega vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v Velikih Laščah, kjer zapušča sestri Ano in Angelo ter več sorodnikov. . iTukaj je bival 37 let ter je |)il član društva št. 5 SNPJ. Za mesto Cleveland je delal 28 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda in na Kalvarijo. Naj jim bo lahka ameriška gruda, pristalim izrekamo iskreno sožalje. (Torek 13. februarja) ZAPADNA FRONTA — Kanadske čete so se pognale naprej od zajetega mesta Kleve ter ogrožajo nemško Porurje. Ameriške čete 3. armade so okupirale važno strategično mesto Pruem. V zadnjih petih dneh so zavezniki potisnili fronto približno 10. milj dlje v Nemčijo. VZHODNA FRONTA—Rusi so popolnoma obkolili nemško garnizijo v Budimpešti. V zadnjih 2 dneh so Rusi zajeli v mestu nad 30,000 nemških vojakov. Na fronti proti Berlinu prodirajo Rusi proti Dresdenu ter s tem ogrožajo obkoliti Berlin od južne strani. LUZON—V Manili sta 37. divizija in 1. konjeniška brigada obkolili ostanek japonske garnizije. Amerikanci so dosegli vzhodno obrežje Luzo- Roosevelt naj se požene za poljske vojake, ki jih Rusi baje zapirajo Washington. — Poljska vlada v Londonu je naprosila predsednika Roosevelta, naj pri konferenci velikih treh dobi pd Stalina pojasnilo, zakaj Rusi raz-orožujejo in zapirajo poljske častnike in vojake, ki so jim prej pomagali proti Nemcem. V bojih pri Krakowu in drugje so poljski vojaki iz gerilske vojske pomagali Rusom namla-titi Nemce. Po boju so pa Rusi poljske vojake razorožili, častnike pa zaprli, češ, da delajo samo zgago med poljskim narodom. (Slično so napravili Rusi tudi z Mihajlovičevimi četniki v Jugoslaviji. Ti so pri bojih za Skoplje in drugje pomagali Rusom. Ko so bili Nemci pobiti, so pa Rusi vse četnike razorožili in zaprli). ITALIJA VPRAŠA ZA PRIZNANJE KOT ZAVEZNICA Rim. — Ministrski predsednik Ivanoe Bonomi je poslal na zborovanje velikih treh prošnjo, naj bi zavezniki takoj priznali Italijo kot polnomočno zaveznico. Tako je poročal radio v Rimu. Bonomi apelira na zaveznike, naj revidirajo mirovne pogoje tozadevno ter da naj tudi pošljejo domov italijanske vojne ujetnike. v Zavisni od vojakov so dobili 7 bilijonov Washington. — Vojni oddelek poroča, da so dobile osebe, ki so odvishe od ameriških vojakov, dozdaj podpore v znesku 7 in pol bilijonov dolarjev. Več kot polovica tega denarja je prišla iz plač vojakov, ostalo je dala pa vlada. Iz bolnišnice Mrs. Jennie Prah iz 16123 Huntmere Ave. je bila na operaciji 29. januarja. Zdaj se nahaja doma in zdravje se ji polagoma vrača. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Ne pozabite dežnika! Vremenski urad napoveduje za danes popoldne in zvečer deževno. Mraza ne bo posebnega. Včeraj je dosegel toplomer 47' stopinj. POD SNEGOM HODI FARMAR V HLEV Warsaw, N. Y. — Farmar John Bauer je moral izkopati od hiše do hleva predor pod snegom, če je hotel do živine. Predor je dolg 40 čevljev, do-čim je naneslo tam snega 20 čevljev visoko. Streho v sneženem predoru je podprl s koli. Dve zračni trdnjavi v koliziji London. — Dve ameriški zračni trdnjavi B-17 sta trčili v zraku nad Londonom, ki sta leteli bombardirat Nemčijo. 14 le. talcev je bilo pri tem ubitih. MacArthur menda ne bo vodil invazije Washington. — Army & Navy Journal piše, da general MacArthur najbrže ne bo vodil ameriških armad ob invaziji na Japonsko. MacArthur ju bo najbrže poverjena naloga počistiti Filipine, dočim bo nek drug ameriški general vodil direkten napad na japonsko otočje. PISMA JE ZMETAL PROČ, KER JIH NI HOTEL RAZNAŠATI Los Angeles. — Harold Hansen, ki ga je najela pošta za božične praznike, da bi pomagal raznašati pisma, je dobil' zdaj eno leto zapora. Ko je raznašal pisma, se je utrudil, je rekel, pa je nekaj pisem enostavno raztrgal, druge pa vrgel za plot. Kakih 200 pisem je bilo taih na kupu. "Ljudje itak vse preveč pišejo drug drugemu," je rekel začasni pismonoša, ko se je zagovarjal. Seja in zabava Članice podružnice 18 SŽZ naj se v polnem številu udeleže seje nocoj v navadnih prostorih. Po seji bo pa prijeten Valentine party. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. lupujmo I vojne in hamke AMERIŠKA DOMOVIN h AMERICAN HOME Veliki trije urgirajo nemški narod, da preneha z vojno takoj IA » K JE PRED fUO Jfand o „!■ r Amenški vo-SoInUe hockey, star »i o 2aZ Jeff' Ky. je stal * Ew^jaško sodni->°v iitovfo lnišnici- °prati mill ' ker je 23. janu- a Emnemškega v°jnesa ttie vodilH Burmeisterja. trikov Z (M° 13 nem" % Sem J* so začeli peti * 1 Vo2motilno za Ame- il Nhaio vim je ukaza1' \ NehiJ/1 So žogali, wsr re- m z 6kar J0 stoPit proti vo-trebuh3e 'ta dVakrat ' ptavn •' ' taača -So s Posredovati^ Pacali nemški voj- 5 ter'" vsi »javili, da d L u grozil vojaku. 1 >wLvoail polkovnik t bil I)0" k k v°Jakov zago- ' * C ** ^'tzgibbon. |ožje "> da je rabil F sodnTs Samo°brambi. kriv bosta dana % C;ko ^o. žu- •tj ® }e namreč pred-| da J St.ni zbornici re-|f > ki b '2b1ere odbor sed-|obeh obenem s poslo- f ;!a?b v«dil upra-Politike. jKr bi S0r bi služil 6 Jjciji bno mestni ad_ C" »°Ht k>°čeno vpe- v upravo teh ^ kl sta bili do- fS, nlT°V' ker no-/if°te2o >o8t izgubo. > b0s! anje«a župana ^ stadion in av-^avljen, na pra. £ it, k.aiag0) odkar sta f ko bila dozdaj l ^obra me davkoplače-ibo , " Prava teh f> v°dila tako, I \Ckaz°vali. t t. I k 30 letnico IS- Jog6? življenja W ^ Av lidaršič iz 6 J°hn žVe: Frank Bala ^Ha, a5°vec, ki sta E? tej 'Sa Pri poro- ht jia ? vki iskreno vse ^zvestima na-«1 in ^boljše. Metoda 'o ° na večer ob f Holder Ave. Po I Prostega pri- 1. — PORAZ NEMČIJE. — Dosežen je bil sporazum na skupnih vojnih načrtih ameriškega, angleškega in ruskega generalnega štaba, kar bo imelo za posledico skrajšanje vojne. 2. — OKUPACIJA IN KONTROLA NAD NEMČIJO. — Nemčijo se bo raždelilo za okupacijo v tri dele, a skupna zavezniška komisija bo imela sedež v Berlinu. Povabljena bo tudi Francija, da okupira del Nemčije in da bo imenovala svojega zastopnika pri zavezniški komisiji. Vsa nmeška bojna sila bo razpuščena, razpuščen generalni štab ter onemogočena vsa nemška industrija, ki bi mogla izdelovati izdelke za vojno. 3. — REPARACIJE. — Organizirana bo komisija za reparacije (vojno odškodnino) z sedežem v Moskvi, ki bo preštudirala odškodnino, ki jo mora plačati Nemčija zaveznikom. 4- — POLJSKA — Veliki trije so se sporazumeli, da se spoji poljska vlada v Londonu z ono,v Waršawi v eno vlado. To delo je poverjeno ameriškemu in angleškemu poslaniku v Moskvi in sovjetskemu komisarju Molotovu. Bodoča poljska meja naj z malo spremembo sledi Curzon liniji. Za odškodnino, kar bo dobila zdaj Rusija, naj dobi Poljska nemško ozemlje, kar naj končno določi mirovna konferenca. 5. — JUGOSLAVIJA — Maršal Tito in dr. Subašič naj takoj formirata novo vlado pod vlado regentov, kakor to določa njun NOVI GROBOVI John Germ Včeraj zjutraj ob štirih je umrl po en mesec trajajoči bolezni eden starejših slovenskih pionirjev, John Germ, star 77 let, stanujoč na 1089 E. 64. St. Doma je bil iz vasi Česnice, fara Zagradec, odkoder je dospel v Ameriko leta 1892. Več let je delal v tovarni za peči in potem v Columbia Hardware Co. Zadnjih 20 let ni delal razen okrog doma. Svoje čase se je zelo zanimal za društveno življenje in je bil dolgo let tajnik društva sv. Jožefa, samostojno, in potem Slovenije, ki sta oba že prenehala s poslovanjem. Zapušča soprogo Marijo roj. Preveč, doma iz Loškega potoka, stara 79 let. Dalje zapušča dve hčeri in sina; Mrs. Mary Fogarty, kj ie učiteljica za klavir, yiktorja, ki je vodil 20 let lekarno in Mrs. Angelo, ki je šolska učiteljica. Bil je član Woodmen Camp Oak 159. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Mary Zivoder V soboto popoldne ob treh je umrla za srčno hibo na svojem domu Mary Zivoder, roj. Skuf-ca, stara 40 let. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, s katerim sta vodila zadnjih šest let gostilno in restavracijo na 1301 E. 40. St., sina Franka in Kenneth, mater Johano Skuf-ca, tri sestre: Ano Perušek, Al-mo Piotrowicz, Lillian Gent, štiri brate: Johna, Alberta, James in Williama in več drugih sorodnikov. Pogreb . bo v sredo zjutraj ob desetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sy. Vida in na Kalvarijo. Katherine Malinich Sinoči je umrla na svojem domu Katherine Malinich, roj. Alič, stara 69 let. Stanovala je na 16302 Parkgrove Ave. Doma je bila iz Ljubljane, odko-d'er je prišla v Ameriko pred 48 leti. Tukaj zapušča soproga Josipa, hčeri Katherine poroč. 'Lesefky in Rachael poroč. |Strainic, sinova Johna Yenko Ugodna vest v boju za naio Primorsko Herbert L. Matthews, dopisnik za N. Y. Times, poroča iz Rima, da je vodilni list italijanskih komunistov L'Unita prinesel članek verjetno izpod peresa voditelja Palmiro Togliattija o Julijski Benečiji. V tem članku zahteva, naj se slovenski del Julijske Benečije takoj vrne slovenski republiki, ki da je že del velike jugoslovanske federativne republike. Vprašanja drugih krajih da naj se rešijo v sporazumu, upoštevajoč voljo ljudstva in potrebe nove Jugoslavije. List nato govori o potrebi prijateljstva med Italijo in Jugo-, slavijo in o tem, kako so itali- janski komunisti pomagali Titu. Tisoči Italijanov, da se bore pod Titovo komumstično zastavo. Tudi liberalni list Risorgimen-to Liberale ima isti dan članek, da naj Italija gre nazaj (proti domu) čez Sočo. Poudarja potrebo sporazuma z Jugoslavijo, toda obenem podčrtava, da Trsta Italija ne bo nikoli žrtvovala. Zdi se, da so Lahi cjobili mi-glaj, naj v zadevi Primorske za. fino pripravljati svoje ljudi na umik. Ne smemo pa seveda misliti, da je s tem naše primrosko vprašanje že tudi v resnici rešen. Poročamo samo, kar listi pišejo, ne vidimo pa ozadja za vsem tem. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do M-2, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. X-5, Y-5, Z-5, A-2 so veljavne samo do 31. marca. MESO, sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke Q-5 do Z-5 in A-2 do D-2,(vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. Q-5, R-5 in S-5 so veljavne samo do 31. marca. SLADKOR — Znamka 34 iz knjige 4 je veljavna do 28. februarja. Znamka 35 bo veljavna do 2. junija. ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so vel javne do preklica. GAZOLIN — Kuponi A-14, vsak za 4 galone, so veljavni do 21. marca; B-5 in C-5 ter B-6 in C-6 dokler jih imate kaj. KOLESA — Avtnih koles pri potniških avtih ni treba dati pregledati razen če potrebujete nova; kolesa pri komercijalnih vbzilih je pa trbea dati pregledati vsakih 6 mesecev ali na vsakih 5,000 milj. KURIVNO OLJE — Kuponi periode 4 in 5 prošle sezi je ter kuponi 1, 2, 3, 4 in 5 nove sezije so zdaj veljavni; edinica 10 ga-lonov. "AMERIŠKA DOMOVINA 11 AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 062« Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do PoŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. nega filozofa Jacques Maritaina je zapisala v obupnih dneh, ko se je Francija rušila pod nemškim udarcem (1. 1940): "Kraljestvo Kristusovo ni tega sveta — v kako kruti luči gledamo danes to resjiico. In vendar zapoved ljubiti bližnjega ni prišla iz veljave. Mi vemo, da tuai v sredi vsake katastrofe to obvelja, kar je dobro, da dobro deluje naprej in obstane." Mi bi dodali: Vemo tudi, da končno dobro zmaga. Trenutni uspehi zla ne smejo zatemniti našega pogleda. Tudi trenutni uspehi partizanstva, zgrajenega na zločinu, se bodo zrušili, ker hudobija ne more imeti trajnih uspehov. Čez tri gore, čez tri vode. . . Entered as second-class matter January 5th, 1900. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 35 Tues., Feb. 13, 1945 Ali more uspeh upravičiti sredstva? V čudapolni egiptovski deželi stoje velika čudesa človeškega dela in duha — .piramide. Tisočletja že gledajo te ogromne kamenite skladovnice na človeško mravljišče, ki se zbira ob njih vznožju in jih občuduje. Stari egiptovski faraoni so si postavili nagrobne spomenike, ki naj bi pričali do konca dni o njihovi slavi in moči. Mogočni so ti spomeniki človeške oblasti. Pa so vendarle obenem strašni spomeniki človeške sužnosti. Desettisoče sestradanih sužnjev je obdelovalo, vozilo, dvigalo, sestavljalo ogromne skale, da te proslave enega človeka. Delo, kri, življenje tisočev je brez vrednosti ,da bi občudovala vrednost enega. Slava, plačana z največjo vrednostjo tega sveta — s človekom. Te piramide so simbol modernih totalitarnih držav. Tudi te hočejp doseči slavo s tem, da oropajo človeka njegovega dostojanstva. Kaj je Hitler žrtvoval malikom nacizma! Žrtvoval najprej deset in stotisoče človeških življenj narodov okrog Nemčije in žrtvuje sedaj stotisoče svojih rojakov. In ruski boljševizem! Zgrajen je na kosteh milijonov nedolžnih žrtev, ki so padale leto za letom, da se dvigne slava komunizma. Milijone so vlekli v Sibirijo in v severne ruske gozdove, da tam sestradani najdejo ob suženskem delu žalostno smrt. Milijone je pobrala lakota doma. Stotisoči so umirali na moriščih in bojiščih. In sedaj prihajajo častilci piramid in občudujejo stare faraone. Ljudje brez misli ne vidijo v zloženih skalah krvi onih, ki so za te piramide umirali, Ljudje kratke pameti pozabljajo tudi od piramidi mogočnega ruskega boljševizma, kaj solza je bilo prelitih in kol'iko trpljenja prestanega, da sc danes klanja svet diktatroju Stalinu. Pozabljajo, da je boljševiški sistem pri tem ubil človeško osebnost in napravil človeka za stroj. Krivica in nasilje sta fzasužnila po božji podobi ustvarjenega človeka in mu vzela njegovo dostojanstvo. Svoboda, enakost, bratstvo — ti temelji človeške kulture poteptani v prah! To je boljševizem. Toda glejte uspehe, poreko zagovorniki totalitarizma. Danes sovjetska Rusija podi Nemce Dred seboj. Pa sklepajo: Če je Rusija zmožna, da pobija Nemce, torej mora biti boljševizem nekaj dobrega. Tako govore tisti, ki obožujejo s&mo uspeh in>pri tem ne vprašajo, kako je bil uspeh dosežen. Ali more res uspeh upravičiti sredstva, s katerimi je bil dosežen? Če se roparju posreči, da pride do denarja, ne da bi ga zaprli, ali naj ga občudujemo, oli naj rečemo, da ima prav? V srednjem veku je mongolski vladar Džengiskan pošiljal svoje vojske na vse strani in povsod zmagal. Ali naj rečemo, da je imel prav, ko je napadal, moril, zasužnjeval nesrečne narode? Pa je ime! uspeh! In ko je Hitler podjarmil narode okrog sebe, ko je stri Francijo in ogrožal Anglijo, je imel uspeh. Ali naj bi zato rekli, da ima prav in peli hvalo nacizmu? Ne, ne, uspeh ali zmaga ni dokaz, da je kaka stvar dobra. Ni dvojne morale. Kar je resnično dobro, je vedno dobro in kar je samo po sebi zlo, je vedno zlo. Postavljati piramide s suženstvom je zlo, ker je suženstvo samo elo, dvigati moč totalitarne države z uničevanjem človeške svobode je zlo, ker je ta svoboda naravni dar človekov, ki ga nihče ne sme uropati. Radi tega ne vidimo v nobenem nasilju kaj velikega in nič junaškega. Ne vidimo nobfcne dobrote v krvavih revolucijah, kjer sledi zločin zločinu, kjer človeško življenje nič nc pomeni, kjer zdivja brez brzde, kar je v človeku slabega. Vemo, da je treba v svetu sprememb, velikih sprememb, toda teh ne dosežemo s prelivanjem krvi, ampak samo s pametnim delom in z izrabo dobrih in poštenih sredstev. Z Bclcebubom se ne izganja hudiča! Ker se držimo teh starih načel starega pa vedno mladega krščanstva, zato obsojamo, kar dela Titovo partizanstvo v Jugoslaviji. Zgrajeno je na nasilju, zato je notranje slabo. S tem, d k' pobija svoje nasprotnike, nihče ne dokazuje, da ima prav. Kdo je postavil kakega Tita ali kakega Vidmarja, da sodita in morita druge? Ali jih je postavilo ljudstvo? Nikoli! Ali je moglo to ljudstvo kdaj svobodno povedati svoje mnenje? Nikoli! Pa se vprašujemo tudi: Komii kaj koristi, če se pobije kmetske fante v Rovtah ali na Blokah, ker ne marajo komunizma? Komu naj bo v korist, da se ustreli župnika tam kje v Hinjah, ker je govoril proti komunistom? Komu je v kakšen prid, da se vedno manjša z neprestanimi umori' število našega malega naroda in da gori vas za vasjo? Zločinstvo ostane zločinstvo, naj nosi kakršnokoli ime. Zato tudi tu v Ameriki ne mešajmo pojmov! Če gredo ameriški komunisti hvalit ruske komuniste in če proslavljajo Tita, je to razumljivo. Oni poznajo samo Kidričevo moralo, ki uči, da se za komunizem sme napraviti vsak zločin. Toda nerazumljivo in vse obsodbe je vredno tisto ljubimkanje s partizanstvom od strani ljudi, ki bi bili radi katoličani, pa vedno z enim očesom škilijo k partizanom, katere danes propaganda ovija v slavo. Če to delajo taki, ki kaj pomenijo, tem slabejše. Z dvoumnostjo in dvoličnostjo se v krščanskem svetu ne pride daleč. Priznamo, da ni vedno lahko jadrati proti modernemu sve'u, ki tudi zločin proslavlja, če ima ta uspeh. Toda krščanska načela ostanejo, naj se tudi svet maje okrog njih. Žena novega francoskega poslanika pri Vatikanu, zna- Sliši se, da naročniki "Ameriške Domovine" prav posebno radi vzamete v roke ponedeljkovo številko. Ampak, da me ne boste obsodili kake nespametne domišljavosti — eh, hm! — moram takoj povedati, zakaj se tako sliši, če je sploh res. Sliši se, da pravijo naročniki (in naročnice, kajpada): od sobote do ponedeljka je daleč in v dveh dneh se dandanes že veliko zgodi. Ponedeljkova številka "Ameriške Domovine" nam pove, kaj se je zgodilo, zato jo imamo posebno radi. Druge številke povedo samo za en dan nazaj, ponedeljkova pa kar za dva. nt Da bo tudi tale kolona neko-likdo deležna teh splošnih zaslug "Ameriške Domovine," bo danes takole: pred peresnikom te kolone seveda čepi na mizi tista mašina, ki se ji pravi pisalni stroj. Takoj za njo pa stoji radio in kriči, da je groza in strah. Peresnikove oči so obrnjene v pisalno mašino, ušesa pa v radio. Kadar je na radiu kakšna brozga o "blue -white" ali "eweetheart žajfi," kot na primer ravno v tem hipu, tipka peresnik po mašini iz svoje glave. Kadar je pa kaj takega, kar se "je zgodilo" v nedeljo ali soboto, pa tipka po narekovanju radia. Zadovoljni? * Ce na ta način ne boste zvedeli najnovejših novic, potem res ni nobene pomoči. Ha, ravno se nekaj "godi" na radiu, pa nisem ujel, če se je zgodilo v soboto ali nedeljo. Hitro, da ne zamudimo! * Med Združenimi državami in Kanado je nastal velik diplo-matičen zapletek. Neki papagaj bi se rad iz Kanade preselil v Ameriko, pa ne morejo izposlovati zanj potnega lista. Samo pet metrov daleč želi potovati, nič več. Dovoljenja pa ni. Živi namreč v svoji kletki, ki stoji v "front-roomu" gospodarjeve hiše. Pa tam je mračno in pusto.zdaj pozimi, zakaj hiša je obrnjena proti severu. V kuhinji na južnem koncu hiše je pa polno solnca in prijaznosti. Papagaj kriči in prosi, gospodinja mu iz vsega srca želi ustreči, visoke državne oblasti pa ne puste in ne. In zakaj ne? Tista hiša stoji na tay ko nerodnem kraju, da gre meja med Ameriko in Kanado ravno preko nevidnega praga med "front-roomom" in kuhinjo! Ubogi papagaj! * Zdaj spet malo "iz glave." Zadnjič je pravila ta kolona, kako piše Sumner Welles, da bosta morali po vojni Amerika in Rusija skupaj držati, drugače svet ne bo dolgo brez vojne. Mi smo za to, da bi res skupaj držali in samo z žuganjem in svojima kazalcema krotili svet. Torej tako kot ata in mama brez palice krotita poredne o-troke, če jih znata imeti pod komando. Da, mi smo z vsem srcem za to reč! Prepričani smo, da je za to reč velika večina Amerikancev. Ampak mi moremo samo glede Amerike kaj reči in ne držimo z onimi, ki pravijo, naj se po vojni A-merika umakne za svoje meje in celemu svetu reče: Uh me piš! Zdaj pa spet nekaj na ra- diu : Nekdo je kupil (kdo in kje, spet nisem ujel) deset škatelj dragocenih cigar. Ker se je bal zanje, je stopil v inšurenc ofic in jih dal zavarovati proti ognju. Plačal je, vzel zavarovalno polico in šel domov. V dveh mesecih je cigare pokadil. Vrnil se je v inšurence ofic in dokazoval, da so mu cigare pogorele. Verjeli mu niso, zavarovalnine mu tudi niso izplačali. Šel je in dal kompa-nijo "dohtarju" čez. Sodnik je razsodil, da mora kompani-ja plačati. Res je plačala, potem je pa dala tistega človeka čez drugemu "dohtarju," češ, da je požigalec, ker je cigare nalašč sežgal. Pravijo, da bo kaznovan. ♦ Vprašanje pa je, če bo tudi Rusija tako voljna po vojni sodelovati z Ameriko, kot mi mislimo, da bo Amerika voljna sodelovati z Rusijo. Rusija pod vodstvom Stalina le preveč razodeva, da bi najrajši vse sama po svoje uštimala. Da pa to ne bo dobro, ako do tega pride, je razvidno iz tega, ker Stalin nič ne sprašuje drugih narodov, kaj hočejo, ampak jim sam pove, kaj MORAJO hote-ti. Amerika je za demokracijo, Rusija sili med svet z diktaturo. V tej reči so težave za povojno sodelovanje Amerike !n Rusije. Radio pripoveduje: * Vprašali so dečka, in sicer na policiji: Ali imaš kaj bratov in sester? Odgovoril je, da je imel sestro, pa zdaj sta divorsana. Začudili so se in mu rekli, naj stvar razloži. Res, je pojasnil deček. Ata je vzel mene, mama pa tisto, ki je bila nekoč moja sestra. — Čudne reči, je dostavil radio In u-tihnil za dve sekundi, potem pa začel priporočati "Edelweis Bier." * Sumner Welles, nekdanji naš državni podtajnik, piše v svoji knjigi "Time for Decision," da je treba Rusiji dati vse prav, kar naredi. Naj vzame baltiške Jržave, naj pograbi od Poljske, kolikor hoče, naj si prilasti pravic na Balkanu, kolikor hoče. Mož misli, da bo Amerika na ta način ohranila dobro voljo Rusije in potem bosta po vojni lahko skupaj držali in delali za trajen mir. Zato je vsa Wellesova knjiga polna takih razlag današnjega in polpreteklega sveta, da vse igra v roke Stalinu. Več dognanih zgodovinskih stvari je Welles nasilno na glavo postavil. Vendar je pa njegova.knjiga v toliko hvalevredna, da priporoča povojno sodelovanje Amerike in Rusije. Da se tako slini in hlini Stalinu, je menda odtod, ker je vedel, da med Amerikan-ci nekateri zagovarjajo misel, da naj takoj po vojni Ameri-kanci gredo domu in si umije jo roke nad vsem, kar se bo potem godilo na Svetu. . * Radio kriči: Mati je vprašala otroka, ki je prišel iz šole: No, Johnny, kaj si se pa danes naučil v šoli? Fantek je odkimal in rekel: Nič! Učiteljica nam je naročila, naj jutri spet pridemo. (Ha, to ni moglo biti ne v soboto ne v nedeljo. . . Novica je pa le, ali ne?) Tako lizanje Stalinove medvedje šape, kot je najdemo v Wellesovi knjigi, nam seveda ni všeč. Velik del Amerikancev, mislimo, da je večina, hoče z Rusijo sodelovati tudi po vojni za vzdrževanje miru, ne samo zdaj, dokler je vojna, da se gotovo doseže čedna zmaga nad .nacizmom. To pa Amerikanci vemo, da mora biti sodelovanje odkritosrčno od obeh strani, ne samo od ene. Če ni skupnih idealov, tudi skupno delo ne bo trajno. Radi tega je veliko kritiziranja med Amerikanci, ki se nanaša na Rusijo in njeno diktatorsko početje. Tisti, ki se preveč ližejo Stalinu, pa potem pravijo, da taka poštena critika dela sovraštvo proti Rusiji. Pa je v resnici Samo izraz bojazni, da Rusija pod Stalinom ne misli na odkrito sodelovanje z nami po vojni. Pameten Amerikanec ni za to, da bi naša dežela pretrgala po vojni zveze z Rusijo, samo to hoče, da bi bilo medsebojno razmerje odkrito in na podlagi resnih načel. Taka načela so bila izražena v Atlantskem Carterju in v Štirih Svoboščinah. Ali se Stalin ravna po teh načelih? * Radio pripoveduje, kako velik uspeh se doseže z oglaševanjem ali advertajzanjem. Neki kmet je dal v časopis oglas, da ima "za oddati" 50 lepo rejenih prašičkov. Takoj naslednjo noč so mu uzmoviči vseh 50 u-kradli. Res, krasen uspeh! Ampak ta oglas ni bil v "Ameriški Domovini." * Zlasti ameriškim katoličanom radi očitajo, da širijo sovraštvo do Rusi/je radi njenega slovan-stva!? Res, katoliški listi in časopisi mnogo pišejo o zlu komunizma. Nekateri ugovarjajo in pravijo, da sta Rusija in komunizem dve stvari. Saj ravno to bi radi tudi katoličani verjeli in še drugim dopovedali. Zato se strinjajo z Wellesovo zahtevo, da morata Amerika in Rusija po vojni še nadalje skupaj držati. Ko poudarjajo zlo komunizma, s tem hočejo Rusiji samo dopovedati, naj s tem ne sili v svet, ker oni nimajo radi, da bi se delal vtis, kakor da sta Rusija in komunizem eno in isto. Preudarni Amerikanci skušajo Stalinu dopovedati, da so Rusiji prijatelji, komunizmu pa ne. * In spet radio: Zakaj si tako žalosten, je vprašal nabiralec oglasov dečka, ki je sedel na porču. Saj smo vsi žalostni pri naši hiši, je rekel deček. Pes se nam je izgubil. Hm, je rekel nabiralec oglasov, to je pa ravno prav. Bom nagovoril vašega a-teta, da mi da oglas za naš časopis. Tijko boste psa najhitreje dobili nazaj. — Ne verjamem, je rekel deček. Saj naš pes ni znal brati. * Kdor pa agitira med Ariieri-kanci, naj po vojni puste Rusijo in ves svet pri rpiru, ta samo gladi pot Stalinu, da bo toliko lažje širil poleg svojega imperializma tudi svoj komunizem. Ali je to delo za trajni mir? In na drugi strani, kdor agitira med Amerikanci, naj se pripravijo na oborožen spoprijem z Rusijo po tej vojni, ravno tako ne dela za trajni mir. Pravo delo za trajni mir je torej edino to, da Amerika dopove Stalinu: Z Rusijo bomo sodelovali, s komunizmom pa ne. To delajo ameriški katoličani in lahko verjamete, da delajo prav. * Radio ("Svobodna Jugoslavija) Dr. Izidor Cankar že dolgo ni več minister. Svoj stolček je prevzel v Šubašičevi vladi v upannju, da bo mogel kaj vplivati na izmirjenje med partizani in njihovimi nasprotniki. Ko je lail še v Kanadi, je bil pod vtisom, da so partizanski nasprotniki več krivi razpora kot Ce verjamete aF pa ne diiiiuiiiiiuiiuii Ali ste že kdaj videli sonce, ko zazeha zjutraj izza daljne ravnine in razprostre svoja rdeča pramena čez obzorje? Vidite, prav tak je bil moj obraz, ko partizani. Ko je prišel bliže, je kmalu spoznal, da je nasprotno res. Celo to je spoznal od blizu, da partizani postajajo bolj in bolj nespravljivi. Ker je spoznal, da ne more ničesar doseči, je odstopil in se umaknil v pokoj. -o- Pustni večer v Euclidu Euclid, O. — V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. bomo kakor vsako leto tudi letos na pustni torek 13. februarja priredili malo zabavo za naše posetnike. Pričetek ob sedmih zvečer. Ob osmih zvečer bomo pričeli servirati prešičjo pečenko. Imamo namreč dva mlada pujska, katera nam bo spekel naš pekovski mojster John Zalar v Col-linwoodu, ki tako delo vselej prvovrstno izvrši. Vse te dobrote bodo dane na mizo brez kakšnega dobička, samo da se bo pokrilo stroške. Po večerji bo pa ples in domača zabava. Med gosti bomo imeli tudi častnega člana v visoki starosti šest in osemdeset let, to je, Mr. Anton Kuhar. Na ta večer bomo tudi počastili dva naša slavljenca Mr. in Mrs. Valentin in Uršula Trtnik, katera bosta praznovala ta dan 25 letnico ah srebrno poroko. Ta naša dobra prijateljica Urška nam vedno rada pomaga in že mnogokrat nam je napekla kaj dobrih krofov. V imenu Društvenega doma vama želimo še mnogo srečnih in zdravih let v vajinem življenju. Bog vaju živi Urška in Tine! Poleg tega pa bo dovolj še druge zabave predno nastopi šti-rideset-danski post. Po stari navadi se je povsod na ta večer malo zaplesalo, da je bila bolj debela repa. Bodite mi vsi pozdravljeni in vas vse prav prijazno vabim na to dobro in pošteno domačo zabavo pustnega torka 13. februarja v Slovenski društveni dom. Prosim in vabim vas tudi, da postanete delničarji našega doma, da ko se naši fantje vrnejo z vojske, da jim postavimo nekaj lepega in sicer nam v opomin in njim pa prostor za kulturo, v katere namen je bil zgrajen naš dom. Pozdravljeni in na svidenje nocoj v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Jas. Rotter. -o-- Za slovenske ujetnike ■....... v Vsem cesjenim darovalcem, kateri so darovali denarno pomoč za slovenske ujetnike, polagam račun kakor sledi: Dohodki: Kolekta, društva in posamezni ................$70.30 Stroški: pomoč listom ................$45.00 Osebne potrebščine' ujetnikom .......... 10.00 Skupaj stroški -$55.00 Balanca na rokah ............$15.30 Prav lepa hvala vsem darovalcem in se priporočam še za-naprej. Rev. Pius J. Petric. OFM. --o-- USED FAT WORKS HERE! .One pound of used fat will fire foui 37 mm. anti-aircraft shells. Save and turn in every drop. It's needed now more than ever. »83 sem videl, da je težji gospodinjstva tolik0! Moja spretna strateg celi črti obnesla, H sem mislil zborova«j| ko vidim, kako se % nemirno po stolu-lasitnosti, dobre i" fj dobro poznam kot s'L kadar se javi k rap<%; amendmenti, ki sol, uspešen štihpan, 5etj^ del, da bo prišlo zopf vega iz njegovih u^L ne ve, kako bi začeli njem dovolj frateflC dvignil roko in P^p, sem mu šel naspr°: (. naravnost in brez 0,|, šal: "No, fant naš, aljL kakor smo se do^fij "Nak, ne bo slo. i ravnost povedal, j, ravnost vprašan. ^ h no dopade, da si J"' j sedo na dan. Dober • ampak za politik0' zanič. Pa b0 m°r, i znal, da je treba v P, | ti tako, govoriti f si čolvek lepo po^1 >, "Kako, da ne bo5 t zavzel nad dvomo"1 g od popolnoma 'ief strani. Zbornica1". nezadovoljneža st'nj to dela Stalin z ^ * flfr vzhodni Evropi, 1 hiši je demokracij8 redkih čednosti, va mnenje vsake?8', dar se to ne tiče f0, drugih žrtev. "Tisto ni nič, ^ kuhali, kar bi jaz ^ kdo nam bo spekej - O, ti guncvet t' , tiče mu je. Malo ^ besed, prav za p*'a j benih dosti, ker r razred Univerze ^ mesecev, ampak in "potička" zna » oziroma jo je zna ' kot očenaš. AmP9". tico prvič poku8*'', dnem nad mam°:,. boš spekla potičK0-se milim prošnja"1' ljenčka ni nikoli kot do sobote. to je bilo pri »aS, kvasa. V mraz« ^ ko sem prišel v da se ne smemo otL ti, ker sicer sem j pa stojiš med vi"11 T Kaj ne vidiš, d» 11 peči!" In kadar je. del v peč, je mali fj straži pred Peč.j0'I prismejala iz iije J potička. In potenj časa ščipat, da $ Jfr ostali požuriti, če "J" biti kak košček- J1 vem drobčkaneifl J ! zdaj- glavno in J 1 vprašanje: kdo " j,! ste dobre potice- 1 ' potožil, da je šla P/ ajčkat za zmeron1'.® takrat nekaj st°l'f sem moral nekaj* J , belo požreti, da 9 . no navlako spot1' i ■ ko je. Potem sem Pil žil: "Nič ne | ' bo pekla Jean, K J pridno uči pri d° .i' Villa Angela. fjl in sladke, da se I ustih topile." , I ' "Pa boš ti je(lt',| - spekla?" me Pfl | ' malL Malo sem za ,ff| ■ pomenbal, potetfj M v kislo jabolko '" J . vil: "Kajpada ^J pa ne? Pa tudj J vem." To je bJ1 J nasvet,obenem i bo pri nas od*lcJ | kraja. J "Gash!" jo 1)1 J mogel Jimmy -SP jC| to kratko besedo -JI dal in naša nova -, ošvrknila s hu^1 ^ ji je k sreči me ^ malenkosten, -j debato z besedo a ko krepko brco. [0 »liko ■atef Ji Junaštvo in zvestoba "^vinski roman iz časov francoske revolucije. bi jaz prosil, da bi podpisali predloženo pogodbo šele po prihodu vojvode in ko bo revolucija že premagana." S tem pa ni bil marquiš na noben način zadovoljen. Baš radi tega, ker se mu zdi zelo verjetno, da tokrat pade v boju za kralja, hoče videti pred svojo smrtjo vse urejeno. "Poju-tranjem izgotovite svoj kodicil, gospod Picoterie. Potem ob 8. uri tukaj podpišemo in kmalu nato naj se praznuje svatba. Tako hočem. Gospod Picoterie mi je povedal, da je pri švicarskem polku za vojaškega duhovnika neki kapucin, ki ni bil siljen priseči na brezbožno ustavo. Zakoni, ki jih pred njim sklepajo vojaki polka, so veljavni državno in cerkveno. On naj vas tukaj poroči. Jaz sem seveda upal, da doživim prav slovesno poroko v cerkvi pred škofom. Toda ždaj mora kapucin opraviti slovesnost. Vojska je vojska! In s tem konec!" » Marquis se je dvignil in ločili smo se, ker je bilo že pozno. Moje'slovo od Izabele je bilo bolj hladno. Spoznal sem jo bil s čisto nove strani in hotel sem še premisliti ali se smem tako naglo zvezati ž njo z nerazdružljivimi vezmi. Naslednji dnevi. Ker smo vojaki vsak hip pričakovali povelja pod orožje, nismo smeli častniki več prenočevati v svojih zasebnih stanovanjih v mestu, marveč smo se morali podati v fazne vojašnice. Jaz sem odšel v vojašnico, kjer je bival polkovnik Bach-mann. Reding me je spremljal. Iz srca sem mu čestital k sreči, ki ga je doletela. Stresel mi je roko in rekel: "Damian, vem, da misliš pošteno. Toda sreča, ki mi jo hoče nakloniti Valdou-leur, ni zame. Določeno slutim, da ne pi'eživim viharja, ki bo zadivjal. Govoriti hočem ž njim, da v slučaju moje smrti prepiše fidejkomis na Izabelo in tebe." "Tvoje slutnje so neumne!" sem odgovoril. "Grozna sopari-ca, ki leži nad mestom, ti vzbuja tako težke misli. Saj pa bi se re sčlovek skoro zadušil! Poglej črno plast oblakov na zahodu, kako zmiraj bolj zagri-njajo nebo. Kmalu bomo imeli strašno nevihto! Pomudiva se še malo tu v drevoredu na zraku, kajti gori v vojašnici mora biti neznosno. — Kar sem hotel reči: o kakem prepisu fidejko-misa na Izabelo ne more biti govora; marquis se nikdar, ne odloči zato, da bi pravico, ki misli da gre starejši hčeri, prenesel na mlajšo. Razun tega ti hočem še zaupno povedati, da nikakor ,še nisem tako zatrdilo sklenil, vzeti Izabele, vsaj tako naglo ne." "Damian — tedaj je vendarle kriva delitev.- — " "Krivico mi delaš, Rudolf'.' Kakor bi mi bila lepa svota ljuba radi moje bolne matere in mojega botra, ki je v denarni zadregi, vendar ne bo to nikdar odločevalo pri moji vo-litvi. Toda misel, da bi moral opustiti vrnitev v Švico in se za vse življenje zavezati v kraljevo službo ter se za stalno tu naseliti — ne vem še, ali se za to odločim! Mislim, da bi me tudi ponudba fidejkomisa ne zvabila, če bi se moral za vedno odreči ljubi domovini. Saj imam vendar še vedno dolžnosti do svoje drage bolne matere, | ki bi se je ne upal spraviti takoj slabotne v Pariz." "Kaj misliš; tedaj storiti?" "Zaenkrat od-j ložiti zaroko. Moram priti] pred vsem na jasno, kakega! značaja je Izabela. Nisem imel ; nobene prave priložnosti, da bi jo natančneje spoznal." 1945 FEB. 1945 :Mo r= il-J i _ □ LTfcJ D 2: m !3j J t 6 n 8 9 m n .12 13 m 15 16 117, m 1 20 m 22 123 m 25 26 |27 1281 1 i KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 6. — Pevsko društvo Planina priredi koncert ob 7:30 zvečer v SND, Stanley Ave., Maple Heights. ko je France ustavil Anico in se z njo pogovarjal. "Jej ... jej ... Ta dva skupaj ?! Jej ... jej ... in še nihče tega ne ve, ne njegovi stari-ši, ne njena mati ... O, ti nemarnost mladostna! . . ." je vzklikala, vzdignila črez delj časa koš z gobami in jo kolikor mogoče hitro ubrala proti vasi, da pove to važno novico neštetim svojim znamkam in prijateljicam. . Tačas je prišel stari Strmec na senožet trosit otavo, da bi se posušila že v predpoldan-skem solncu. France je pokosil še del travnika onstran steze in prišel potem na očetovo stran. "Hm . . ." je začel stari Strmec, "delj časa že nekaj premišljujem, povem pa še tebi, ker se tebe tiče. Veš, France, mati od te pomladi, kar je bila bolna, ni več prava. Ne more več opravljati vsega v hiši in pri gospodinjstvu kakor včasih. Dekle ne kaže jemati, ker so predrage in delajo vse le na pol. Hm, Francelj, kaj misliš— prav bi bilo, da si ti dobiš nevesto?!" "No, seveda bi bilo prav . . ." je odgovoril sin. "Tako je. Si li na katero že mislil?" "Nič gotovega še ne!" je odgovoril France nekako v zadregi. "Prav je tako . . . Veš, jaz bi ti eno nasvetoval, pridna je, poštena in tudi brez denarja ne bo!" "Katero pa?" Stari Strmec se je odkašljal in dejal važno: "Gričarjevo Meto z Vrha. Pripravna bi bila zate in za našo hišo." "Kaj? Tisto šepasto? . . . Hahaha . . . Oče, tiste pa ne . . . Rajši nobene!* se je zasmejal France. "Bodi pameten, fant, in premisli vse, predno katero zineš! Dekle je pridno in pošteno!" "Seveda je. Kdo ji pa kaj očita? Ali zame ni!" "Kaj ni zate! Doto ima kakor nobena v vasi!" "Kaj meni dota mar!" Oče je vzrojil, ko je slišal te sinove odgovore. "Njo vzameš in druge ne! Kaj lepota in Bog ve kaj še vse, kar tebi roji po glavi! Denarja je treba dandanes in pridnosti in poštenosti, ne pa tistih neumnosti!" "Poslušajte vendar, oče!" je miril France očeta, a ta ga ni hotel poslušati. "Njo vzameš in mir besedi. Tje za prihodnji pust enkrat bo najbolje, da naredimo!" France je umolknil. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO DELO DOBIJO STALNO DELO ZA STANOVITNE MOŠKE ARC WELDERS TEŽAKI STROJNI POMOČNIKI The Eudid Road Machinery Co. 1361 N. Chardon Rd. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 oji 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Moški Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja Plača Kličite GL 3530 Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. (34) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI Sobe v najem V najem se ocldasta 2 sobi; ena je za enega moškega, ena pa za dva. Pripravno za one, ki delajo v Chase Brass ali v Mul-tigraph Co. Za podrobnosti pokličite IV 1648. (37) MALI OGLASI Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Peč kupimo Kupimo rabljeno peč za kuho, ki je pol za plin, pol za premog. Kdor ima kaj primernega naj pokliče IV 1648. (37) HOTEL STATLER ima stalna dela za Kuhinjske pomočnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwoomen Kuhe Pri teh delih dobite obed© in uniforme Zglasite se v Hotel Stafler E. 12th & EUCLID (37) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Dekleta in žene za 100% vojno delo v prvovrstni prednostni * tovarni. Mnogo del je, ki ne zahtevajo nobenega predznanja. Največ je delo podnevi. Inšpekcijsko delo, assembly, pakiranje itd. Dalje za urad plačilno uradnico, time-keeperco. Vi lahko pomagate poraziti Hitlerja in njegove japonske prijatelje s tem, da izdelujete vojne produkte. Vzemite Quincy Ave. ulično železnico ali Central Ave. bus. EATON MFG. CO. E. 65th & Central Ave. (35) Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9;30 dopoldne do 10 zvečer. Tool & Die Makers Delo na benču na Cavity in na Impression Dies Plača od ure in overtime TURRET LATHE OPERATORJI Na No. 4 Warner and Swasey Machines Plača od kosa Zglasite se v Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (36) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLcnville 4627. (Mo., Wed.. Fri. — 50) Gornja sliica nam nudi prizor iz prvih napadov Amerikancev na otok Mindoro nu Pacifiku, kjer so se Japonci srdito postavljali v bran. V ospredju , je videti naše vojake protiletalske baterije. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vo*al St. Clair Ave. in E. Gfith ENdicott 4212 Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (37) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. t J'e tako slovesno 1 4smo sedli za mizo, * ko«cu marquis, i Pivnik in na . tf/P° eden par. Gospod t, tedaj razložil svo- i • j j. » začel Čitati ne- . %i Stln°. spisano v naj - H Pisarniški franco- ; sem - ■ lai Sem stvar razu- 1 aj napol. , i neke vrste fide j ko- i i« Je hotel ustanoviti i »an0JO starejšo hčer. ' loL\dobila 100,000 li- i • £rten ^lež, najini S < C6nJ dote, jaz pa bi 1 f e od dosmrtnega de- ! f i ' ne- sorodniki 1 v"6 Prejeli čisto niče-^»o, kakor sem i tvki zavitimi izra- , ! >ome;ap,leteno'da sem 1 Piu. po dalJšem < ' d P*' x 1 fi(1 jeseni mogel ■ i °®činp 1ja.ZUrneni njego- , knH f Velja vendar ' S?' in markis je . aa ze razumeš | malo razo- | lislii f Vzkliknil, "ti , Poi',1 v dobiš kar po- J neveV)0tem iz deže- : i Ti nsif10 Pa "i moj • j j^neš v kraljevi te." ia ne zapusti , nevest ; 2v«žem Sem P°vedal- i larja " Zai'°ke radi ka- - ^kov,°dvrnil sem Jaz ; jša „ ua*> da bo delitev se ie n"1 m Zlla na če- 2 Marto kakor Mais- in 2 Izabelo ? Je-li to ne- Hoi» edo in ovržern 'lam. . Ogovoriti, to- lasSvJe-rahl° sunila 111 % ,Jlmi lepimi očmi LSem besedo po- • ^teK°?im' da mi svoip ™ to omeni-Pa, že Prihodnje žene, °> da b.Se razmere tako Ci ml V prancoski ne bi Q ^0v»ti fidejkomi-ie bilQ Muzbi v kraljevi *NuiI'" g°°vra?" XjV,' sk°ro Padel Paš ie ; je vzkliknil, l PoC* miSe1' da SC !Veta ^'Hr i^eiski : vojvoda 'nSO ri? 2 2°.000 ple-> ! '000 Avstrijci in Nreff Proti Parizu! Nit ze pred mest-b mi >°d lajtnant, !t°ing t me podpi" IJ^it ln gospod Pi-J,«plS?nu je celo iz-j 7nJe radi te bi-iaa ni Prosil opro-LSe tiče ; am mislil na ^ LI* ^čke, bo že-rli ettl kan q.Uiya sestavil J C^u,kigaupa rtem v' treh dneh in on 6 Pod vP°godbo sku- odpisat. f^iti ^ Je hotel že je-lRSo 11(iiJe Polglasno FV^Vdnovo ♦ti i mUi- Poseben »l >eJ »». da gremo t^ ^ 'obilnemu J h rokah. Zato ■E: Doma in ¥ svetu h POVEST | Spisal Zvoran Zvoranov Vedro septembrsko jutro se je budilo. ( Nebo, vse čisto kakor umito,' je žarelo na vzhodu in vsak hip 1 je moralo pogledati sonce iz-za gor. Rahla sapa je šla pre- ( ko gričev in polj, po travi in 1 grmovju se je bleščala rosa in cvetlice so se sklanjale še trud- ( no "k tlom kakor v spanj u. Vse je bilo tiho, le v nizkem grmov- ] ju ob potoku je zaerlikal pri- 1 tajeno slavec. Za poljem, po katerem so se 1 razgrinjale njive in senožeti, sef1 je belila skozi drevje vasica Zapolj. Bile so večinoma nizke hiše, a lične in bele, sredi njih je stal strogo in pazljivo kakor siv starec sredi otrok, ivonik zapolj ske podružnice sv. Martina. { Skoraj izven vasi je stala ■ nezakrita od grmovja Strmče-va hiša. Ni bila videti tako bela in gosposka kakor druge, kaj- : ti stari Strmec je ni bil v letih svojega gospodarjenja še nikdar pobelil, ker se mu je zdelo škoda denarja za take stvari, a vendar so Zapoljčani vedeli, da ' ima njen gospodar precej cven-ka pod palcem. Pred tridesetimi leti je bil po svojem očetu podedoval skoraj popolnoma zadolženo posestvo, a s prid-' nostjo in .varčnostjo, ki je bila skoraj podobna skoposti, se je izkopal iz dolgov, nakupil tekom let precej zemlje in postal premožen kmet, ki je redil jarem volov in par krav. Na senožeti kraj potoka je kosil Strtočev France tisto jutro otavo. Lepo se je rezala in mladi kosec je bil vesel, da mu je šlo delo tako urno izpod rok. Dokosil je do steze, ki je šla skozi travnik, se ustavil in začel brusiti koso. VSE KARKOLI ^ se potrebuje od zobozdravnika, , J^odisi izvlečenje zob, puljenje | zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Zup-. niku, ne da bi zgubili pri tem ^ dosti časa. Vse delo je narejeno, 1 kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo po-' i pM ki vedno je za nas skrbelo, Z Bogom! Vam src® ves čas do zadnjega dne. na Vaš grob sporni111 j Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in Skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam plača Bog. Žalujoči: JOHN. soprog; ROSE, ANNE, FRANCES, hčere; .rt(rfi; JOSEPH. EDWARD, Pfc. MARTIN in JOHN, S111 ROSEMARIE, pastorka. Cleveland, O., 13. februarja, 1945, A Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini TRPLJENJE MLADE MATERE v* ROMAN Zakaj pa ne, Paddy?" 5 "To sem rekel samo zato, ker j se mi zdi, da bi vam prišlo pred oči marsikaj, ki bi se vam gnu- f silo in gabilo, Mrs. Becker." i "Mislite, .da me more to za- l drževati ?" > "Vem, vem, gospa Becker, da je vas težko pregovoriti!" , Paddy se je vdal. Saj je ve- ] del, zakaj hoče Mary z njim. j Imela je samo en cilj pred se- j boj, reži d svojega Freddyja, in > bila je odločna in pogumna žen- < ska, to se mora reči kar narav- : nost. i Ob cestah so gorele plinove 1 • svetilke. Paddy je bil v mestu že poprej dolgo časa ter je po- < znal dodobra posamezne okra- , je. Popeljal je Mary v pravi ; labirint cest in ulic, dokler ni- i sta dospela v umazani in raz- . vpiti mestni del, kjer so bivali in živeli Kinezi. (Stražniki niso nič kaj radi zahajali v ta mestni del. Najrajši so prepuščali Kineze njim samim. Tuintam so visele pisane svetilke iz papirja pred hišami. Na ulici je bilo sicer malo življenja. Po trgovinah je bilo svitlo, ali življenje je bilo pač kineško, mrtvo in leno. Tu pata m so stali Kinezi v gručah ter se pogovarjali v svojem jeziku. "Tamle čez je hiša, za čaj, Mrs. Becker," reče Paddy. "Take hiše imajo ponavadi tudi kakšen prostor, kjerjtade Kinezi svoj opij." "Pojdiva notri, Paddy," je dejala Mary odločno. "Prosil bi vas, da ostanete rajši odzunaj. Ženske vaše vrste ne sodijo v take beznice." "Ker itak ne poznam Kineza, se mi ne zdi potrebno, da bi šla tudi jaz notri. Pač pa bom po-' gledala po kakem stražniku med tem časom," odgov.ori Mary ter ostane zunaj. Črnec stopi v čajnico ,v kateri je bilo veliko število Kine- zov ter pilo svojo'ljubljeno pi- : jačo. Ob vstopu starega Paddy j a ; so bili nekam nemirni, in prav lahko je bilo opaziti, da jim ni bil njegov prihod prav nič všeč. Paddyju je bilo nemudoma ; jasno, da je na pravem kraju, le da je kadilnica za opij kje za to veliko sobo. No, kmalu pa je našel vrata ,ki so vodila v tisto kadilnico, kjer je uvi-del, da ni tistega, ki ga išče. Zato se je takoj vrnil na prosto ter povedal Mary, da ni notri Fu-Tanga. Takoj na to sta jo zavila v drugo ulico, kjer sta našla tudi čajnico, katere okna so bila močno razsvetljena. To je kazalo, da je čaj niča za boljše in imovitejše sloje. Paddy je pokazal na okna. "Tudi tu je soba za opijeve žrtve," je dejal, "zakaj, oboji, bogati in revni, visoki in nizki, vsi drže z opijem. Toda tukaj nama ni treba niti pogledati, Mrs. Becker, Fu-Tang si je pač poiskal primernejšo luknjo, če je sploh še v San Fran-ciscu." Šla sta dalje. Čez nekaj časa sta se znašla v ozki, temni ulici. Nenadoma je Paddy obstal pred vrati, poleg katerih je bilo nekaj oken j, zastrtih z raz-obešeno staro šaro. Nad vrati je bilo napisanih nekaj lcine-ških črk. "Tukajle je beznica za opij," 1 reče Paddy. "Pogledati hočem nekoliko notri, Mrs. Becker." J Mary je ostala odzunaj, Pad- - dy pa je stopil k vratom ter jih odprl. Pred njim je zazijal precej i velik in teman prostor. V njem - je bil skoro omamljiv vzduh, ki i je objemal par slabo gorečih i svetilk s svojo meglo. Ob stenah je bilo dokaj sred- - nje visokih, širokih, umazanih - blazin. Na njih je tu pa tam " ležala kakšna človeška postava, I ki jo je bilo jedva izpožnati. ® Bili so to Kinez. Nekateri so kadili z vso zadovoljnostjo in udobnostjo lončene pipice. Drugi so bili že omagali ter ležali zleknjeni kakor pijanci v popolni nezavesti. Majhen, debel Kinez, očivi-dno lastnik tiste beznice, je pravkar prihajal z eno pipico v vsaki roki po prostoru, da postreže svojim gostom. Eno je dal ravnokar dospelemu Kine-zu, ki si je poiskal na blazini svoj sedež, drugo pa je ponudil Paddyju, ker so se prihajali večkrat tudi črnci omamiti v to beznico. Paddy je resno odkimal z glavo. "Jaz iščem nekega znanca tukaj," je pojasnil iKnezu. "Koga iščete?" ga vpraša gospodar. "Nekega mornarja, s katerim se poznam in ki bi mu rad nekaj povedal. Ime mu je Fu-Tang." Gospodar stegne svojo roko ter pokaže v kot, kjer je ležalo več omamljencev, ne da bi se količkaj ganili. Paddy se neznansko razveseli ter gre tja, kamor mu je pokazal lastnik te beznice. Naglo so šle njegove oči od Kitajca do Kitajca. Naposled obtiče na tistem, ki so ga iskale. Tu je ležal Fu-Tang na zamazani bla-.zini! Paddy se sklone, da se natančno prepriča, nad njim in zapazi veliko rdečo brazdo na _ njegovem čelu. ■ Fu-Tang se ni ganil. Toliko J epija je zavžil, da ga je omamil Mary Kokal ki je za vedno zatisnila svoje oči dne 14. februarja 1940. Pet let je že minilo, kar si v večnost se podala; lepše zdaj Ti sonce sije, lepša zarja zdaj blesti. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem že trohni, duh pa Tvoj v neminljivi slavi raja zdaj blesti. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. CCleveland, O.. 13. februarja 1945. do popolne nezavesti. n In Paddy odide iz beznice. "Je tukaj," pove Mary, ko u pride na cesto. n "Ali ste ga našli, Paddy?" v "Poiskati morava kakega k stražnika, Mrs. Becker." j "Pa če nama medtem uide?" jj "Tega ne more storiti. Pijan ,b je kakor muha. Niti ganiti se ti ne more." n Paddy odhiti po ulici. Daleč i: je moral, preden je naposled l naletel na dva stražnika. v "Prijeti morata Fu-Tanga, o kineškega mornarja," jima reče ž Paddy. "Oblasti ga iščejo, in|r jaz Vama pokažem." 'a Oba stražnika se spoglfeclata | k ter nista kazala nič preveč ve-In selja, da bi ustregla črncu. j ž "Treba ga je vama spraviti samo do straže," pristavi Pad- k dy, "in tamkaj pride vse dru- c go na vrsto. Tako je okajen, da I se ne more niti ganiti." s In stražnika sta bila napo- l sled pri volji. Pa so odšli vsi trije proti beznici, v katere bli- t žini je čakala Mary. s "Če ga ne vzameta s sabo, t vaju ovadim jutri zjutraj," ji-ma je zagrozil Paddy, ki ju je \ pripeljal v beznico ter jima po- ■ kazal Fu-Tanga. Ta grožnja ju je tako ostrašila, da sta odnesla Kineza iz beznice, poklicala policijski voz ter ga dala odpeljati na bližnjo policijsko stražnico, kamor sta se odpravila tudi Paddy in Mary. Paddy je tamkaj izpovedal vse, kar je vedel in znal. In ko so uradniki izvedeli Kitajčevo ime, so Paddyju pritrdili, da je zares izdano zaporno povelje proti njemu. Paddy je bil za sedaj zadovoljen. Zapustil je stražnico z 1 Mary, ki je bila neznansko vesela in srečna, da se jima je ] posrečilo vjeti tistega Kineza. Ljubezen in hinavščina. Preden se je vdova Robin od-, pravila na pot v Virginia City, 1 jo je popeljal Patrick v sodno hišo k Elizabeti, ki je odkloni-! la vsak pogovor in vsako zvezo1 t, s &tvaro ženo, vijočo roke iz žla- sti in obupa, j Elizabeta je z nepopisnim za-1 ničevanjem zrla v premišljeno. j komedijantinjo, ki je igrala vso ' ^ to vlogo, ker je bila plačana za to. Stud je napolnil Eliza-betino dušo. Obrnila se je proč ^ od starke, ki je zdaj prosila, n zdaj grozila, zdaj zopet prekli-' njala in se rotila. j Elizabeto so odvedli v sodno j uradno hišo, ki je bila v zgor-. njem delu, vedno zaklenjena, a vendar pa ni izgledala tako ta-1 ko grozno, kakor ječa, kamor je bila odvedena poprej. Ta ^ prostor odzgoraj je bil podo^ ben bolj kakšni pisarni s skro-j mno opremo. Miza, nekaj lese-j nih stolov, nekaj pisalnih miz! in pa jako pomankljivo in trdo ležišče, to je bilo vse, kar je vsebovala ta soba z enim samim oknom. Okno je imelo močne železne droge, ker so menda poprej shranjevali tukaj denar' ali pa važne uradne listine. Ta-j |kisto so bila tudi vrata posebno! močna. Bila so obita z .močno I železno pločevino. Elizabeta je stala, vdovi Robin obrnjena s hrbtom, pri oknu, dočim je bil na vratih Patrick ter neprestano bodril starko k novim poizkusom, približati se svoji hčeri. "Peljiva se tja k Sir Jozua-tu, vdova Robin," je naposled svetoval Patrick, ki bi si bil tudi rad zaslužil nekaj. "Sir Jozua vam bo najbolje svetoval ; voz, na katerem ste se pri- peljali iz Mount City, je še od-spodaj." Zvita starka je bila takoj zadovoljna s tem predlogom. Zaklicala je še nekaj grozilnih besed Elizabeti, potem pa zapustila s Patrickom vred sobo, katere vrata so potem zaklenili. Oba odideta doli ter stopita iz hiše, pred katero je stala stara kočija. Patrick pomaga vdovi Robin stopiti v kočijo, nakar se tudi sam skobaca vanjo ter veli kočij a-žu, naj požene proti Wil-sonovemu gradu. Stari nerodni voz se je jel premikati ter kmalu dospel pred palačo srebrnega kralja. Tu je vladala nekam čudna in tajinstvena tišina. Stari Willy se prikaže na hišnem pragu, ko je voz obstal pred njimi in ko sta Patrick in vdova Robin stopila iz kočije. "Naznanite naju!" veli Patrick strežaju. "Midva hočeva do Sir Jozuata, za katerega imava važno sporočilo." Stari Willy se ukloni njuni zahtevi ter ju popelje po stopnicah v predsobo, kjer sta mo- ji; Ko so Rusi zavzeli Waršawo, glavno mesto1 bila njih fronta proti Nemčiji, kot nam kaže 9° Ijevid. Štiri debele puščice kažejo, kje so rM^. pritisnile z vso silo na Nemce in jih v zadnji °> gnale v beg, da se še sedaj niso ustavili. ^J pita, kar sta tudi stl spela pred Jozuata | nji sobi. (Daljeprihn rala počakati, da ju je naznanil svojemu gospodarju. Kmalu so se odprla vrata in Willy jima pomigne, naj vsto- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom KlANJSKO-SLOVENSj KATOLIŠKA JEDNOl ■ Ali iščete delo? V SPOMIN J TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN N®1*0 j; SOPROGE IN MATERE ROSE JANIK: