Gradbeni vestnik letnik 72 december 2023 307 rečemo, da smo s tem spremenili betone v malte, ki imajo lastnosti betonov. S tem pa smo zelo povečali stične površine med različnimi komponentami, katerih mehanizme moramo dobro poznati, ker imajo zelo velik vpliv na lastnosti celotnega kompozita. Podrobnejši potek kolokvija je razviden iz progra- ma (slika 1). V uvodu kolokvija je v imenu predsednika IZS mag. Črtomirja Remca podal pozdravni govor Andrej Pogačnik (slika 2), pred- sednik Matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS. Poudaril je pomen pravilne uporabe betona v naši gradbeni praksi, za kar je nujno potrebno stalno izobraževanje vseh udeležencev pri gradnji. To je še toliko bolj pomembno v današnjem času, ko mora celotna gradbena stroka poskrbeti poleg izvedbe zah- tevnih infrastrukturnih, energetskih in visokogradbenih objek- tov tudi in predvsem za obnovo porušenih objektov zaradi ka- tastrofalnih poplav in plazov po celotni Sloveniji. Prvo predavanje z naslovom »Drobnozrnati betoni – malte s posebnimi lastnostmi« so pripravili sodelavci IRMA Franci Cek- lin, David Polanec, Tomaž Škoberne in dr. Jakob Šušteršič, ki je predstavil ta referat. Obravnavala sta se dva primera večkom- ponentnih drobnozrnatih betonov, ki sta po svoji sestavi mal- ti, imata pa lastnosti betonov. Njune ključne lastnosti pa se razlikujejo od lastnosti normalnih betonov. Najprej so se na kratko obravnavali betoni zelo visokih zmogljivosti, ki so plod sodobne tehnologije betonov. Imajo zelo veliko trdnost, z do- dano veliko količino vlaken pa postanejo duktilni. Zaradi tega in zaradi zelo goste strukture matrice dosežejo visoko obstoj- nost (slika 3). Povsem drugačne lastnosti od teh imajo visoko- aerirani drobnozrnati betoni. Njihova struktura je bolj ali manj porozna, zato je prostorninska masa glavni parameter, ki vpli- va na lastnosti strjenih visokoaeriranih drobnozrnatih betonov. Zaradi sposobnosti doseganja različnih stopenj obdelovalnosti in različnih lastnosti v strjenem stanju je njihova uporabnost zelo široka. Uporabljajo se lahko tudi kot malte za ometavanje in zidanje. 30. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije je v sodelo- vanju z IZS organiziral 30. slovenski kolokvij o betonih z naslo- vom Večkomponentni drobnozrnati betoni in malte. Kolokvij je potekal 7. 11. 2023 v dvorani Plečnik 1, Four Points by Shera- ton Ljubljana Mons, s 155 udeleženci. Razvoj novih materialov, raziskovalne opreme, metod preiskav in tehnologij grajenja nam omogoča razvoj novih betonov in malt ter modifikacijo tradicionalnih sestav teh kompozitov za gradnjo novih in sanacijo starih objektov. Vezivo in polnilo sestavljamo iz večjega števila komponent, s čimer dobijo be- toni in malte lastnosti, ki nam omogočijo gradnjo bolj zmoglji- vih in trajnih objektov ter bolj učinkovito sanacijo posameznih konstrukcijskih elementov. Pri tem lahko uporabljamo tudi re- ciklirane materiale, s čimer prispevamo k trajnostnim rešitvam grajenja objektov. Z uporabo drobnozrnatih agregatov in pol- nil povečujemo homogenost strukture betonov in malt. Lahko Slika 1. Program predavanj v okviru 30. slovenskega kolokvija o betonih. Slika 2. Pozdravni govor Andreja Pogačnika, predsednika Matične sekcije gradbenih inženirjev pri IZS. dr. Jakob Šušteršič 30. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Gradbeni vestnik letnik 72 december 2023 308 Prof. dr. Harald Justnes, ki prihaja iz največje neodvisne razi- skovalne organizacije v Skandinaviji SINTEF iz Trondheima na Norveškem, je podal referat z naslovom Beton, ojačan z alu- minijem (slika 4). Beton s 55-% zamenjavo cementa s kalcini- rano glino je bil izdelan z namenom stabilizacije aluminijaste armature, zmanjšanja celotnega ogljičnega odtisa in omogo- čanja izjemno dolge življenjske dobe brez vzdrževanja. Dol- ga življenjska doba je zagotovljena, saj je aluminij stabilen v karboniziranem sistemu in v prisotnosti kloridov. Poleg tega hidratacijski produkti pucolanske reakcije kalcinirane gline kemično vežejo kloride kot Friedlova sol. Ker se ves kalcijev hi- droksid sčasoma porabi, je odpornost proti sulfatom odlična, alkalno-agregatne reakcije pa zaradi nizkega pH in topnega aluminijevega oksida niso trajne. Edini degradacijski meha- nizem je luščenje zaradi zmrzovanja/trajanja, ki pa se lahko zmanjša s pravilno aeracijo. Referat z naslovom »Novi razvoji na področju recikliranja grad- benih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov za betonsko industrijo« so pripravili Sophie Grigoletto, Yeakleang Muy, Frédéric Michel, Arthur Fanara, Julien Hubert in prof. dr. Luc Courard, ki ga je tudi predstavil (slika 5). Vsi prihajajo z univer- ze iz Liegea, Belgija, Urban and Environmental Engineering, GeMME Building Materials. Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov je zdaj del krožnega gospodar- stva. Vedno več izdelkov, ki so prej veljali za odpadke, reciklira- mo za proizvodnjo novih malt in betonov: kakovost drobljenja, sortiranja in priprave v odobrenih centrih za recikliranje, kar pomeni, da se kakovost izdelkov in skladnost lastnosti recikli- ranih materialov nenehno izboljšujeta. Univerza v Liegeu (Bel- gija) sodeluje v številnih projektih, katerih cilj je izboljšati po- goje recikliranja in povečati deleže vgrajenih materialov v nove betone: za primere so predstavljeni zemeljsko vlažni betoni, betoni z opečnim drobirjem in reciklirani peski za 3D-tiskanje. Ukrepi za spodbujanje uporabe betona iz recikliranega agre- gata so v celoti v skladu s strateškimi cilji Evropske unije (EU), znanstvena skupnost pa vztrajno trdi, da je beton iz reciklira- nega agregata tehnično primeren konstrukcijski material. Ewa Sobczyńska in prof. dr. Andrzej Garbacz iz varšavske uni- verze sta pripravila referat z naslovom Rekonstrukcijske malte na osnovi zemlje – zahteve in algoritem za izbiro. Referat je predstavila Ewa Sobczyńska (slika 6), ki pripravlja doktorsko disertacijo, katere tema je delno prestavljena v tem referatu. Postopek ohranjanja zgodovinskih kamnitih konstrukcij je za- pleteno vprašanje, ki zahteva veliko raziskav in analiz. Eden od izjemno pomembnih vidikov je tveganje uporabe nadome- stnega materiala na že obstoječem. To tveganje večinoma za- jema vprašanja na področju fizikalno-kemijske analize, pa tudi Slika 3. Doseganje visoke gostote betonov zelo visokih zmo- gljivosti; iz referata z naslovom Drobnozrnati betoni – malte s posebnimi lastnostmi. Slika 4. Predstavitev referata prof. dr. Haralda Justnesa z naslovom Beton, ojačan z aluminijem. Slika 5. Predavanje prof. dr. Luca Courarda z naslovom Novi razvoji na področju recikliranja gradbenih odpadkov in od- padkov iz rušenja objektov za betonsko industrijo. dr. Jakob Šušteršič 30. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 6. Predavanje Ewe Sobczyńska z naslovom Rekonstruk- cijske malte na osnovi zemlje – zahteve in algoritem za izbiro. Gradbeni vestnik letnik 72 december 2023 309 dr. Jakob Šušteršič 30. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH združljivost z okoljem ali izvajanjem. Govorimo torej o parame- trih nadomestnega materiala v primerjavi s kamnitim, kot so kemična sestava, mineraloška sestava, poroznost, trdnostni pa- rametri itd., pa tudi o okoljskih pogojih, ki vplivajo na tveganje pri izvajanju ohranitvenih ukrepov, razpoložljivost materialov in opreme ali raven usposobljenosti ekipe lokalnih delavcev. Z laboratorijskim preskušanjem in določitvijo vrednosti za vsa- ko merilo bo mogoče izračunati vrednost indeksa tveganja za uporabo rešitve za rekonstrukcijo. Na podlagi opravljenih raziskav in analiz je bil izdelan algoritem izbire sestave obno- vitvene malte na osnovi zemlje, ki bo zagotavljal izpolnjevanje zahtev za tovrstne malte in najmanjše tveganje njene uporabe (z izračunom indeksa tveganja). Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, dekanka Fakultete za gradbe- ništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je podala referat z nas- lovom Posebnosti apnenocementnih kompozitov in metod nji- hovega preskušanja (slika 7), ki ga je pripravila skupaj z asist. dr. Andrejo Padovnik. V prispevku so prikazane posebnosti apneno- cementnih kompozitov v primerjavi s cementnimi kompoziti. Apno v sestavi veziva bistveno spremeni lastnosti kompozita že v svežem stanju, saj vpliva na potrebo po vodi za določeno kon- sistenco. Vezanje in strjevanje apnenocementnih kompozitov je praviloma počasnejše, zaradi kombiniranega procesa hidrataci- je in karbonatizacije. Tudi mehanske trdnosti, modul elastičnos- ti in struktura por ter obstojnost v različnih okoljih so pri kom- pozitih z apnenocementnim vezivom bistveno drugačni od tistih pri cementnih kompozitih. Določene standardne presku- sne metode, razvite za cementne kompozite, niso primerne za ovrednotenje lastnosti apnenocementnih kompozitov. Zato je treba standardne metode modificirati ali pa uporabiti alterna- tivne preskusne metode, ki so prilagojene lastnostim apneno- cementnih kompozitov in/ali namenu njihove uporabe. Prvi referat po odmoru je predstavil dr. Aljoša Šajna iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, katerega naslov je bil Trije praktični primeri uporabe MABZVZ in kaj smo se iz njih naučili (slika 8). MABZVZ (mikroarmirani beton zelo visokih zmogljivosti) je idealen material za preplastitve betonskih površin bodi- si pri obnovah bodisi novogradnjah in je idealna zamenjava za običajno hidroizolacijo, saj skrajšuje čas sanacijskega po- sega, je trajen, ekonomsko upravičen in okolju prijazen. Ker sestavo MABZVZ lahko prilagajamo potrebam uporabnika, ga lahko uporabimo tudi kot material za umetniška dela. V članku so predstavljene ključne prednosti MABZVZ ter trije praktični primeri uporabe MABZVZ v Sloveniji: obnova preklad- ne konstrukcije mostu Log Čezsoški, konstrukcijska ojačitev starega jeklenega železniškega mostu Buna in odlivanje kipa Angelsko slavje. Referat z naslovom »Raziskave, preskušanje in možnosti upo- rabe zelo visoko zmogljivega mikroarmiranega betona z jekle- nimi vlakni« so pripravili prof. dr. Dragica Jevtić, prof. asist. dr. Aleksandar Radević, Milica Vidović, Stefan Ž. Mitrović in prof. dr. Dimitrije Zakić, ki je predstavil referat (slika 9). Vsi prihajajo z Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Referat obravnava predvsem raziskave in preskušanje zelo visokozmogljivega be- tona (ZVZB), izdelanega z dodatkom jeklenih vlaken ali brez njega. Podrobno sta predstavljeni in obravnavani dve stopnji raziskav: prva – ZVZB, ki temelji predvsem na lokalnih kom- ponentnih materialih in se proizvaja v obliki predhodno pri- pravljene mešanice s komercialnim imenom ForteCrete150®, in druga – modificirani ZVZB, ki je narejen z delno zamenja- vo cementa s polnilom iz apnenca kot okolju prijaznejša in trajnostna rešitev. Dobljeni rezultati kažejo, da obstaja velik potencial za uporabo zelo visokozmogljivega betona, zlas- ti v obliki predhodno pripravljene mešanice, ki jo je mogoče pripraviti na kraju samem. Dodajanje apnenčevega polnila (in morebitnih drugih vrst mineralnih dodatkov) kot SCM bi lahko na splošno prispevalo k izboljšanju negativne obravnave ce- mentnih kompozitov. Slika 7. Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov predstavlja referat z naslovom Posebnosti apnenocementnih kompozitov in me- tod njihovega preskušanja. Slika 8. Predstavitev referata dr. Aljoše Šajna Trije praktični primeri uporabe MABZVZ in kaj smo se iz njih naučili. Slika 9. Prof. dr. Dimitrije Zakić predstavlja referat z naslovom Raziskave, preskušanje in možnosti uporabe zelo visoko- zmogljivega mikroarmiranega betona z jeklenimi vlakni. Gradbeni vestnik letnik 72 december 2023 310 Prof. dr. Nina Štirmer, Sonja Barišić, dr. Ivana Carević in prof. dr. Ivana Banjad Pečur iz Sveučilišta u Zagrebu, Građevinski fakultet, so pripravile referat z naslovom Trajnostne malte s pepelom iz elektrarn na lesno biomaso. Referat je predstavila prof. dr. Ivana Banjad Pečur (slika 10). Gradbene materiale je treba obravnavati z vidika njihovega ogljičnega odtisa v celotni življenjski dobi. Visoke emisije toplogrednih plinov pri proizvo- dnji cementa, pomanjkanje naravnih surovin, znatno poveča- nje količine odpadnega pepela iz različnih tehnologij in težave z odlaganjem so povzročili resne motnje v ekosistemu. Zato je treba spodbujati uporabo proizvodnih postopkov, ki porabijo manj materiala in energije ter zagotavljajo popolno reciklira- nje ob koncu življenjske dobe izdelka. Ena od možnih rešitev je uporaba pepela iz lokalno dostopne lesne biomase kot delne- ga nadomestka cementa v trajnostnih maltah. V ta namen so testirali ustrezne lastnosti svežih in strjenih malt z zamenjavo cementa z 20 % pepela iz lokalno dostopne lesne biomase. Prof. dr. Naser Kabashi je podal referat z naslovom Lastno- sti kamnitega prahu in delno nadomeščenega cementa v ce- mentni malti za sanacijo, ki ga je pripravil skupaj z doktorskim kandidatom Enesom Krasniqijem in izr. prof. dr. Milom Muhaxherijem z Univerze Priština, Oddelek za gradbeništvo (slika 11). Kamniti prah, ki pogosto nastaja med postopkom žaganja za zmanjšanje onesnaževanja in okoljske škode, ima ogromen potencial za uporabo kot nadomestek cementa v mešanicah malte. Ta strateška uporaba ne pomaga le pri okolj- skem upravljanju, temveč tudi učinkovito zmanjšuje proizvod- ne stroške. Namen te raziskave je celovito analizirati lastnosti malte z vključitvijo kamnitega prahu kot delnega nadomestka cementa. Za nadomestilo kamnitega prahu so bili upoštevani različni nadomestni odstotki: 5 %, 7,5 % in 10 % mase cementa. Analitični poudarek vključuje podroben pregled kemičnih in fizikalnih lastnosti kamnitega prahu, vključno z analizo prese- janja. Študija je usmerjena v ocenjevanje različnih zasnov me- šanic s poudarkom na mehanskih lastnostih malte v skladu z uveljavljenimi evropskimi standardi (EN). Na koncu bo do- ločen optimalni odstotek kamnitega prahu za zamenjavo ce- menta in primerjan s standardnimi sestavami malt, ki jih tre- nutno uporabljajo industrijski proizvajalci, kar bo spodbudilo nadaljnjo razpravo in morebitni napredek na tem področju. Zadnji referat na kolokviju z naslovom Tankoslojni elementi in preplastitve so pripravili Rok Ercegovič, Aleš Brodnik, Sandi Drolc in dr. Jakob Šušteršič, ki je ta referat tudi predstavil. Vsi prihajajo iz IRMA Inštituta za raziskavo materialov in aplikacije. V tem referatu se obravnavata dva primera uporabe večkom- ponentnega drobnozrnatega betona. Prvi primer je izdelava dvoslojnih tankih plošč iz drobnozrnatega mikroarmiranega betona, ki so vgrajene v asfaltno prekritje parkirišča. Plošče so izdelane na mestu samem (slika 12). Spodnji sloj z debelino 4 cm je izdelan iz mikroarmiranega betona z jeklenimi vlakni (MAB-JV), zgornji sloj z debelino 1 cm pa iz mikroarmiranega betona s polipropilenskimi vlakni (MAB-PV). Podani in obrav- navani so rezultati predhodnih laboratorijskih preiskav. Drugi primer je izdelava tankoslojne preplastitve iz drobnozrnatega polimerno modificiranega betona (PMB). V članku so obravna- vane sestave PMB za tankoslojne preplastitve s približno debe- lino od 15 do 25 mm. Takšne preplastitve se lahko uporablja za preplastitev novih betonskih plošč ali za sanacijo poškodova- nih betonskih plošč. Za pripravo laboratorijskih mešanic PMB so bili uporabljeni stiren-butadienski kopolimerni (SBR) lateks, portlandski cement, mikrosilika in različne vrste drobnozrna- tih agregatov. Deleži komponent so bili kombinirani z name- nom, da bi se našla optimalna sestava PMB glede na zahteve. Poskusno polje je v uporabi že 24 let. dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. Slika 10. Referat z naslovom Trajnostne malte s pepelom iz elek- trarn na lesno biomaso podaja prof. dr. Ivana Banjad Pečur. Slika 11. Prof. dr. Naser Kabashi podaja referat z naslovom Lastnosti kamnitega prahu in delno nadomeščenega ce- menta v cementni malti za sanacijo. Slika 12. Izdelava dvoslojnih tankih plošč iz drobnozrnatega mikroarmiranega betona; iz referata z naslovom Tankoslojni elementi in preplastitve. dr. Jakob Šušteršič 30. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH