89. številka. V Trstu, v soboto 7. novembra 1891. Tečaj XVI. „E D I N O S T" dvakrat na teden. Tanko arsdo ia »ofeoto ob 1. uri popolndn* „Edinost" stane: IH vie l«»to jrl. «.-; Avst. 8.— fl- la polu leta , 3.—; * • „ t* fetrt leta , 1.50; , » 2.25 „ Ponamirne iterilke »• dobivajo ▼ pro-daiainirah tobaka * Trttt) po fr nov.. * aorioi in v Ajdovščini po « no». Ma naroćhe brez priloisns naročala* at lprrvntttvo a* ozira EDINOST OglMi in oznaslla «e rakune po 8 not vrh.iea v petita : za naslov* r. debelimi črkami *e plačuje prostor, kolikor bi ffR ob»eiflo navadnih »rutic. Podana, java« »ahvals, otmrtnle« itd ho ramn« po pogodbi. v m dopisi «e pošiljajo arodniNtvu Pmim Csaerma it. 1 V »ako pUmo mora biti frankovano ker nefrankovana »n ne »prejemajo. Rokopisi ne na vračajo. Naročni no. rnklamari|e in iniierate pr^ jema upravnlitTO Piana Canerma it 2. Odprte reklamacije o proHte poitninu Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »diao.t j. mot Svojim volilcem! Junaška Vaša borba povodom prvotnih volitev in pri glavni volitvi poslanca za zapadne okraje Istre v državni zbor na Dunaju provzročila je veliko radost v prvi vrsti mej narodom hrvatskim in slovenskim po vsej Utri, potem pa tudi mej istokrvnimi brati daleč na okolo: od bistre Soče do hladne Donave, od Drave pa doli do sinjega morja. Velika čast, kojo ste naklonili mojemu imenu, naklada mi pa tudi velike dolžnosti. Srebra in zlata Vam ne morem ponuditi, a tega tudi Vi od mene ne zahtevate; dajal Vam pa bodem po svoji moči najbojjše svete, najtoplejša priporočila: poklanjam Vam svoje srce in svojo dufio. To sem Vam dolžan ne samo radi junaštva, koje ste pokazali, ampak tudi radi občudovanja vredne sloge, v koji ste se borili, radi vzgledne premirij enosti, kojo ste osvedočili, obna-šajoč se mirno in krotko vzlic groznim skušnjam, katerim ste bili izpostavljeni po raznih mestih. Te Vaše dične lastnosti so tem znameniteje, ker ste — ne glede na to, Vas-li nazivljajo Slovence ali Hrvate — dokazali, da ste jedna duša in jedna misel. Hvala Vam, junaki moji: v Vaših vrstah se boriti, mi je veliko veselje. V Pulji, dne 1. novembra 1891, Dr. M. Laginja. Slovanska zmaga v Istri. „Živela Istra!" razlegalo se je dne HO. p. m. po vseh krajih Slovenije, po vseli onih deželah, kjer prebiva Slovan. PODLISTEK. Izlet na Krn. Iz popotne torbice Josipa Pod humskoga. (Dalje.) Tudi g. r. F. mi je zelč ugajal z svo jim klobukom, ki ni bil več za drugo rabo, nego da bi ga bili v kako njivu obesili v streh in trepet vranam in vrabcem. Č"Z pas in ramena imel jo različne steklenice in torbice in bilje bol j obložen, nego vojsk ne svojim „sakundpHkom*. Tak je bil tudi goNp. M., samo dtt je imel vrhi) tega hšpa še prav mogočno Akatljo, namenjeno /.a nabiranje različnih rastlin. Kuk nem moral biti jaz misli si lehko vsak, krtjti vsi trije so se mi tako glasno smejali pri prvem pozdravu, da sem si začel v resnici domišljenati, ti inoraš pa ie lepše izgledati od diugih. K nesreći •em bil pozabil ta dan v zrkslu h« ogledati in tako mi ni več možno opisati «n-megtt 8trel storiti korak *n svojimi težkimi čevlji. ZhIo sem pa tudi stopal za vsemi drugimi, kakor stari slon — počasi — p« previdno. Sreća nam je bila jako mila, ker iz vsega ne je dala sklepati, da bodemn Do tedaj „tuina Istra* prekratila se je v „veselo Istro* in priklopila se s to zmago dićnim drugim slovanskim sestricam. I do sedaj je bila ona slovanska, i do sedaj prištevali smo jo našim deželam — a na napadni Istri ležala je grozna mora, koja jej ni pustila, da bi bila svetu pokazala svoje pravo lice. A »zora puca, bit će dana* vzdihoval je naš tužni Istrao, „pravica mora slednjič zmagati*, tolažil se je, ko se je zaman branil krutega nasprotnika. Udeleževal se je vseh bojev in da so bili boji ti vedno pravični, da se niso nikdar vršile nikake nezakonitosti, praznovali bi bili to zmago že prej in ne bili bi čakali leta 1891, 30. dan oktobra. A sedai je zapadni Istran pokazal svetu svoje junaštvo, svoje pravo slovansko srce, svoj čisti slovanski značaj ! Otresel se je ptu-jega jarma, razrušil nasprotniške trdnjave in s potnim čelom in rosnim očesom sedi tu na razvalinah in oznanjuje vesoljnjemu svetu slavno zmago, naznanja mu, da on je častno dovršil dano mu patrijotiško nalogo. In sedaj, ko na tleh leže italijanstva stebri stari, ko oni jeze divjajo in s psovkami skrunijo te zlate slovanske značaje, njemu se ne vsiljuje najmanjši čut do maščevanja, ampak v svoji slovanski pravičnosti odpušča krutemu nasprotniku one pregrehe, koje mu je poslednji prouzroči I. Ta narod, do kojega v novejšem času ves politički svet obrača pozornost svojo, ta narod, s kojim mi vsi simpstizujemo, ta narod, kojemu se do nedavno gospodovali le nasprotniki naši, ki pa sedaj leto za letom progresivno le svoje sinove izbira svojimi voditelji, pošiljajoč jih na najvažnejša mesta, ta narod, koji praznuje sedaj slavno zmago, ta narod naj nam bode vsem Slovanom v izgled, kaj se vse lehko doseže, ako se značajno postopa. Ta narod se ni boril sedaj samo z Italijani, njemu je bilo treba zmagati še diuzega nasprotnika. In on je dosegel to zmago le kot i s t e r- imeli najugodnejše vreme. Še temno je bilo, ko smo stopali skozi vas. Za nami prihiti 8. in se nam ponudi za voznika. Prositi se nismo dali dvakrat, vzlasti jaz ne, ker čevlji so me grozno težili. Vse-demo se torej na voz. 8. zavriska in hiteli smo kot lastovica proti Soči. Nikar ne misli, dragi čitatelj, da je imel Š. upre-žeti'h par iskrenih konj — o ne, sam je bil voznik, sam je bil tudi vse drugo, le voz mu je v resnici naredil kol&r. Na razpotju smo se poslovili od prijaznega n h m ter mu dali v znamenje njegovih velikili zaslug za naše potovanje kozarček žganja. A ni treba misliti, da ga je rad vzel — o ne, prositi smo ga morali jako dolgo, predno je izpraznil mali kozarček v najveći sramežljivosti. Jeden drugemu zahvaljujoč se, krenemo proti soškemu mostu, za Gradom, skozi Zstomin proti Podoreharju. Zatominci so baš ustajali, ko smo šli po vssi in srečati smo morali marsikatero pridno ženioo. A bogaigavedi kaj jim je bilo, da se je vsaka ženska gla«no zasme-jula pri pozdravu : „Dobro jutro Bog daj!" A uii se nismo dali motiti, ampak možko smo korakali proti hribu. Koj za vasio je pot zel6 navkreberna če jo je sploh imenovati pot, in tukaj rs k i Slovan, brez vsake pomoči, bodisi od katere koli strani. To naj bode gospodi na Slovenskem v izgled, kaj se vse lehko doseže, ako sta Slovenec in Hrvat jedina, ako se ne pozna med različnimi stanovi nikake razlike. To naj bode tej gospodi v izgled in svarilo, da se z našem narodom vse doseže, ako se ga ne vodi za nos, temveč da so mu na krmilu možje, koji vse svoje sile le v to vporab-1 j a b I j a j o, da bi zasijalo narodu solnce lepše bodočnosti in ki ne gledajo pri tem na svoje lastne koristi, ampak jim je naloga: Sveto služ ti svoji domovini. Zlata značaja Spinčiča in Lagtnje bodeta svetila na nebu še v letih, ko bodo naši potomci slavili naše zaslužne može, naše sedanjo buditelje in voditelje. Pred temi značaji morajo se klanjati celo naši nasprotniki, ker to sta moža, vredna zaupanja svojih volilcev. In to zaupanje istarskih volilcev je gotovo tako veliko, da ni človeku moči najti primernega izraza. Da bode svet vedel, kako je to zaupanje, kaj je sploh ta naš narod po litri, navedemo par slučajev. Vzemimo najprej le to, da je marsikateri naših volilcev kmet na posestvu Italijana. In takih je mnogo, mnogo. Kak upliv ima gospodar do takega kmeta, misli si lehko vsakdo sam. A vendar naš k< Ani Istran se ni udal niti grožnjam, niti obljubam, ampak glasoval za brata po mišljenju in po krvi. V Oprteljščini bil je volilni mož, ki je dolževal nekemu Italijanu 200 goldinarjev. Le ta ga prime in mu reče, da ako on glasuje za hrvatsko stranko, iz-podi ga. Ko to pretenje ni nič izdalo, obljubi mu. da mu odpusti ves dolg in zraven mu ponuja še 100 goldinarjev, ako na dan volitve vsaj doma ostane. Misli si, dragi čitatelj dn si ti reven kmet, zadolžen, ki ne vidiš leto dni novčića in da bi ti stotak pomagal iz vse stiske; in sedaj ti so pokazali naši meščanje, kako znajo hoditi, ker vsakih deset korakov izgubili so gotovo jednega. Jaz sem pa stopal tako trdno in počasi, da so se koj uresničile besi d« sv. pisma, ki pravi: „Kedor je zadnji, bo prvi*. In res: nismo še šli dvajset minut po plazu, bil sem ž« kakih dvajset korakov pred drugimi. V svoji vitežki uljudnosti sem se koj ponudil go-spici, da bi jej nesel njeno prtljago. Iz začetka se je sicer branila, a konečno je vender uslišala mojo prošnjo. Tako sem lazil po strmem potu; skoraj sape mi je zmanjkovalo, pa saj ni Čuda: prej bil sem že preobložen in sedaj sem vlekel še butaro gospice. Ne misli čitatelj, da se hočem s tem hvaliti, češ, največ sem moral jaz nositi in gospica je šla prazna. Tako ne mislim ! Uboga gospica je morala dosti trpeti radi njenega ozkega krila, koje jej je branilo delati prave, krepke korake, kakor jih delajo naša gorska dekleta in mesto da bi šla z nami kot vojaki v koraku, dozdevalo se mi je takrat, da je naredila na v»ak moj korak po deset tistih mestnih, pri tem pa je bila radi okroglega kamenja nnjmsnj dva koraka na izgubi. A dasi je imela tako nesrečno krilo, dasi je skozi mostne čevljičko v«ak kamenček čutila, zaostala ni nikdar in nikjer, ampak pride prilika, da se lahko iznebiš vsacega dolga in vrhu tega prejmei še lepo svotico sto goldinarjev, varno, da na dan volitve ne greš volit, ampak, da rečeš: „bolan sem, ne morem iz hiše* — povej mi, odkritosrčno, kaj bi naredil v svoji bedi f Di, zlatega, železnega značaja treba, da te ne zapelje skušnjavec. In takega zlatega značaja je bil dotični volilni mož. Burja je strašno razsajala in revež ni imel toliko, da bi se bil v Trat pripeljal, ampak slabo oblečen v najhujši burji zapusti zapeljivca in pride sam v Trrt, da bi mu tukaj v Trstu posodil kedo izmed slovanskih bratov 200 goldinarjev, da se resi a tem hudega upnika in da ne bode prisiljen v hudi zimi na prostem zavetja si iskati se svojo družino. In tak ni bil le ta volilec, — taka je večina naroda našega po Istri, taki so tu doli naši bratje. Niso-li to značaji, na k nje mora biti ponosen ves slovanski svet? Ni-li to narod, pred kojim bi se moral umakniti marsikak drug kulturen narod P Takemu narodu je bodočnost gotova ? 1)4, gospoda, od k rimo se pred takim narodom, čegar značaj ae sveti pred vsem svetom kot soince v svojih jutranjih žarkih. In če d& tak narod svoje zaupanje takim možem, kakor sta pobratima Spinćić in Laginja, koliko večje je to zaupanje, koliko večja sta muia, ki zastopata tak narod, kakor je isterski. In volilei so si znali izbrati prava moža, oni znajo ceniti zasluge teh buditeljev in voditeljev. In tudi ona dva znata vršiti svojo sveto nalogo, tudi ona dva znata ceniti to zaupanje. Delovanje Spinčiča nam je znano, ime Spinčič nam je sveto, vsak Slovan z nekim visokim spoštovanjem izusti to ime. Njega ljubi in spoštuje narod, zanj gre ta narod tudi v ogenj, če je treba — ; in kakor ga Čislajo njegovi najbližji bratje, preverjen naj bode, da ga baš tako čisljajo i drugi bratski narodi. Tako je tudi z dr. La- bila je vedno pri prvih, kakor prava junakinja in zraven vsega tega še vedno najboljše volje. Jeden z drugim norčevaje se prišli smo še precej zgodaj do Podoreharja, koja hiša jako slovi radi nje slovanske gostoljubnosti in kjer nam je obljubil naš peti turiBt, naš voditelj, da nas počaka. A prišli smo pred njim. Kakih sto korakov pred hišo imeli smo sejo, kaj naj bi zavžili pri Podoreharju. Možki smo bili vsi za žganje, meneč, to nam da moč ; a gospica, kakor navadno vse ženske, protestirala je proti temu predlogu, češ, da bodemo po žganju še bolj žejni in priporoČevala je gorkoi jedva pomolženo mleko. Ker sem se tud jaz udal temu predlogu vedoč, da mleko dobimo zastonj in ker jo znala gospica svoj predlog prav odvetniški zagovarjati, ostalo je pri tem in konec je bil debati, pri kojej se mi je nekaj, ne posebno prijetnega pripetilo. Vso pot Šli smo namreč kot srne jeden za drugim — se v6, jaz prvi. Pri seji so me pa kaznovali, ker uvrstili smo se sedaj nektiko po „rangu* in sicer tako, da je šel prvi g. r. F. kot najstarejši Be svojo veliko črno brado, za njim gospica &f. in za njo njeni brat in mene, kot najmlajšega, potisnili so zadnjega. A bridko pilijo. Poglejmo le dnnašnjo njegovo „Zahvalo" in prepričamo se, da imamo pred seboj moža, kateri povsem zasluži biti zastopnikom zaačajnega svojega naroda, in ki se sme a ponosom imenovati pobra-tima Spinčiču. „No zlata, ne srebra vam ne morem dati", pravi on v svoji .Zahvali", „a dam vam srce in dušo*. Vo-lilci, vidite, da boljšega moža si niste mogli niti misliti. Oni Laginja, koji bode materijelne Škode imel pri izvrševanji svoje •vete dolžnosti, oni Laginja, koji je imel kakor odvetnik v Puiju se strankami obilo posla, oni Laginja zapusti svojo družino in pisarnico, ko ga sveta dolžnost na drugo delo kliće, ko mu vi volilci izročate to nalogo — zapusti vse in poklanja „srce in dušo" narodu svojemu; navdušenjem vzel je v roko voditeljstvo v boju proti nasprotnikom vsklikajoč: „Deca, z vami se je lepo bojevati." Tak je Spinčič, tak je Laginja. tako značajno in uneto za blagor tlačenega naroda je svečeništvo, tak je vsak narodnjak v Istri, tak je slovanski narod po Istri! In tak narod praznuje sedaj slavno zmago, a žnjim jo praznujemo mi vsi. Kresovi po hribih, spisi v različnih slovanskih listih, veselice v različnih društvih, brzojavke in čestitanja od mnogih krajev in slednjič nabiranja doneskov za družbo sv, Cirila in Metoda, so nam priča, kako slavi ves slovenski svet to zmago. In kakor se mi sedaj radujemo, jezijo se rasi nasprotniki in dajejo odduška tej hudi jezi v različnih listih, dobro vedoč, da ta zmaga ni bila važna le za Istrane, temveč za vse avstrijske Slovane. Nasprotniki se talažijo s tem, da bodo volitve zopet uničene. No, če pride zopet do tega, Lttran bode zopet dal dobro lekcijo onim, koji so še ne dolgo temu pisali: „Gorje vam, vrgli ste nam rokavico in še hujše gorje vam pride, če rokavico poberemo*. No, Slovani v Istri so vrgli rokavico, Lahi so jo v največjem srdu pobrali in maščevati se hoteli nad nadležnimi „ptujci* v Istri. A tej nadležni ptujci v Istri ao jim za vselej povedali, da tu so oni gospodarji: za nasprotnike pa je vzrastla — blamaža. Zato je pa tudi ta zmaga toliko slav-nejša, ker boriti se je bilo slovanskemu narodu z nasprotnikom, koji je porabil vsa nezakonita sredstva, samo da bi bil popravil ono blamažo, kojo je doživel z uničenjem Vergottinjeve volitve. No, sedaj se je še kedo drugi prav pošteno blatuiral, kajti po Istri razlega se glasno: Živela slovenska Istra" ! se je maščevala ta moja usoda nad njimi! Velik pes nam pridivja nasproti in vsak od teh groznih junakov je želel biti zadnji, hoteč s* jeden za drugim skriti — a jaz v svojem junaštvu bil sem prav tih in miren zadnji med najzadnjimi in pustil, naj oni, koji so prvi, s psom obračunijo. A šli so vender prav mirno naprej kakor bi ga ne videli. Žival Čakala je na me, Ko se mu približam pripeljem mu se svojo phlico jedno prav gorko čez hrbet, da je glasno zacvilil in odletnl. Ko sem se pa baš čez neki prelaz kobacal, zgrabi me za nogo in odnese mi v znamenje maščevanja kot pleu koa mojih kupljenih hlač. — To pasje lajanje in cviljenje pa je privabilo vse domaČe iz hiše. Veselili smo se, da nas rešijo tega psa, a kako se začudimo, videči, da so otroci pobegnili kot blisk in v strašnem joku v hišo; za njimi je pa prav možko korakala gospodinja in se delala, kakor da nas ni niti opazila. Mi gremo vedno le naprej, kakor Judje, ko so vzeli ono znano mesto v Afriki. Krik v hiši postaja vedno večji in gospodinja kuka na nas pri skorom zaprtih vratih. Kaj storiti P Otroci ho se vstrašili velike brade, strašnih slamnikov in naših belih drogov. Taki ne smemo v hišo, radi „Izgubili smo!" Italijani se kaj radi ponašajo se svojo „ivito calturo" in v imenu „civilizacije" naj bi bili mi Slovani i v bodoče njihovi robi. Da sta ta „ivita oolura" in ta „civilizacija" goli humburg, priča nam doli sledeči članek, kojega j« pred par dnevi priobčil pristno italijanski list .L'Eco d i Pola". To vam je zrcalo, v katerem se italijanska stranka kaže v vsej svoji podlosti in demoralisaciji. Članek ta priporočamo osobito onim odločilnim krogom v resno razmotrivanje, koji se nikakor ne morejo otresti starih krivih nazorov in predsodkov. „L' Eco di Pola* piše : Izgubili smo! In zakaj ne bi bili smeli izgubiti P Na kaj smo se zanašali P Na vzajemnost naše stranke, ali morda na disciplino P Ali še bolj morda na našo bratsko jedinost in slogo P Ali na 6no bu-perijorno inteligenco, koja, vzgajajoča ide-jale, vlada množice, ki pretresajajo srca celih rodov in koji v trenotkih nevarnosti vspodbujajo vsakoterega, da za domovino plemenito žrtvuje imetje, čast, obitelj in svoj lastni život P..... Izgubili smo ! Zaman bi bilo to prikrivati ter pretakati krokodilske solze; bolje je, da pri-poznamo naravnost: mea culpa, mea m a x i m a culpa; povedati nam je to glasno in ne da bi se sramovali, tak6, da nas čnje ves naš sedanji rod. Bolje sedaj, nego pozneje: vsaj imamo Ča9a, da razmišljamo in — kako ! Vsled te odkritosrčnesti našo pretrese izvef.tno jeza vse umetno narejene Italijane in same sebe hvaleče liberaloe, to je 6ne, ki pripadajo vsem strankam, d se delajo — ker jim lastni interes tako veleva —, kakor da pripadajo samo jedni stranki, ter! se v srcu smejejo 6nim, koji v istini tu-gujejo na nesreči domovine. Mi smo prevzvišeni, da ne bi prezirati vseh teh pouličnih kričacev in pouličnih šarlatanov; pišemo pa za ono malo poštenih, koji z nami jednako mislijo in vidijo v tem porazu dobro zasluženo lekcijo, katera jih nauči misliti na bodočnost. * * • Vzrok temu našemu porazu iskati je torej v vtikanju renegatov, kateri se na-zivljajo pristnim pristašem stranke, koja že po naravi ne more biti njihova ; mož, kojim nedostaje discipline in tolerance, koji so nas razdelili in raztrgali vzbudivši mej nami obiteljske in osebne spore; mož, ki so zatrli vsako idejalnost in meščanski ponos, — to je : svetost domačih tradicij — vsiljujoč se povsodi na čelo in izpodrijavoč druge apogobneje ; mož, ki tega zopet seja. Žejni smo bili hudo, vodo nismo več imeli, v hišo moramo torej na vsak način. Usoda zadene mene* Hitro odložim vso prtljago s klobukom in palico vred in tako gologlav in (razume se samo ob sebi) brez nikake dlake na obrazu, grem prav počasi po stopnicah, kričaje: „Bog vam daj dobro jutro, mati, ste že vstali, ste že kaj skuhali P" Moja oseba in te besede so vso družino nekoliko pomirile, da so bila vrata koj odprta. Predno odzdravi, vpraša me žena: „Slišje, ki sa pa tuste zani Idje P" Ko sem jej vso našo bando popisal in jej tudi povedal, kaj in kam mislimo, ponehal je tudi otročji jok in pri vsakih durih, vodečih iz kuhinje, bilo je vame uprtih par debelih sivih otročjih očij. Gospodinja nas je jako gostoljubno postregla, dala nam je vode, kojo sem moral svojim drugom v velikem lesenem korcu na dvorišče nositi, ker oni niso smeli radi otrok v hišo. Tako sem moral jaz streči svojim turistom, ker vse, kar mi je dala gostoljubna žena, moral sem nesti v kot na dvorišče, kjer smo se potem vsi skupaj gostili. Še nismo bili zav-Žili vseh božjih darov, zaslišimo od dalen vrisk in v kakih desetih minutah je bil pri nas naš brezplačni voditelj, naš prijatelj g. K. (Dalje prih.) so vsprejeli v svoje vrste tropo fanatiških in bedastih pobalinov, praznih glav, lačnih pohajačev, kričečih „doli s Kristusom* in „doli t Barabom,* ne da bi poznali vrednost Krista, niti one Barabe; mož, ki skupno s pobalini iz navado, pravimi kolovodji pijanih prostakov, menijo, da zmag« stranke ali ntroda obstoji v tem, da nad drugimi kriče: Voi altri siete ignoranti! V civilnem svetu velja veliko več narod srednje vrste, nego narod, ki obstoji iz nekoliko ženijev,4 obilice ignorantov. Sklicevati se na ignoranco Slovanov-sodeželanov, ne velja; oni imajo v svoji sredi učene može energičnega značaja, koji znajo kruh učenosti bolje uporabljati, nego mi to delamo* Je-li razvpita naša superijornost izražena v preziranju in zasramovanju, kakor bi nam kazal dogodjaj, da je pred par dnevi nek puljski pravnik na pozdrav nekega poštenega Čre-sana, njegovega klijenta, odgovoril: „Pojte tako pozdravljat svojega izvoljenca, ne pa mene, kajti ne vem, kaj bi počel a vašimi pozdravi P!" Mej Hrvati nahajamo spoštovanja vredne ljudi, ne pa sla-vohlapnežev in oholežev, stoječih nad oblaki raznih kadilnic. Ti ljudje — ka-koršen je dr. Laginja — stopajo raz stališče svoje lastne inteligencije ter zahajajo doli mej množico, ljubeznjivo občevaje z vsakim. Njihov zistem ni od slučaja do slučaja in absolutne izključljivosti, ampak vzajemna sta jim: veselje in ialost. Pri nas je rodoljubje izključljiva last nekaterih oholih bedakov, koji se, kadar se jim hnda godi in ko se približa nevarnost, zatekajo do vseh žepov in do vseh src v nadi, da jim tn bode rešitev, toda marsikateri žep in marsikatero srce ostane..... nemo. Ta lekcija mora nas poučiti, da, ako napredujemo tem korakom, v kratkem vsa Istra pride slovanski stranki v last, kajti tudi ono malo število pravih Italijanov, sedaj preziranih po znanih zapeljivoih naroda, utegnilo bi sodelovati z veliko slovansko družino, če že ne po naravi, pa po duhu lastne odločitve. Tako bi na bojišči ostali deoimirani dva ali trije gostobeBedniki, izvršujoči uloge burkežev, kakoršno so po nazoru nas dobromislecev tudi do sedaj vedno izvršali. Zjedinimo se torej tesno, otreeimo se žalosti ter bojujmo se se svetim orožjem inteligence in ljubavi, da se svojimi deli in svojo vernostjo postavimo jez predrznosti in slavohlepnim aspiraoijam tujih ljudi. Le po tej poti pridemo do zmage. Politični pregled. Notranje dežela. V seji drž. zbora dne 5. nov. predložil je poslanec H e r o 1 d postaven načrt, tikajoč se premembe državnozborskega volilnega reda za Češko. Poslanec dr. G r e g o r e c je zahteval, da se uravnajo plače Članov stolnih kapiteljnov. Dobe se celo mesta korarjev, za koje je določena plača 820 fof. ali še manje. Taka plača je vender za korarja sramotna. Govornik predlaga torej resolucijo, s kojo se poživlja vlada da v sporazumljenju z episkopatom predloži postavni načrt, s kojim se uravnajo plače pri katoliških stolnih kapiteljnih. osobito pri onih, ki dotične plače dobivajo le iz verskega zaklada. —Poslanec Bry-linski želi, da se grško-katoliškemu Škofu v Stanislavi plača poviša od 6000 gld. na 12000 gld., ter da bi se grško-katoliški duhovščini plače davale antici-pando. — Posl. A d a m e k izjavlja se za uravnanje plač pri slabeje dotiranih stolnih kapiteljnih. Govornik obžaluje, da se na narodne manjšine po mestih, v jezikovnem pogledu mešanih, ne pritiska samo v šolah, ampak tudi po cerkvah. Ne zanemarja ao samo šolski pouk, ampak tudi češkim prepovedim etavljajo najhujše zapreke. Mi- nister za nauk in bogočastje odgovoril je na želje, izražene po poslancih Gregorcu in Brilinskemu, da je uprava bogočastja potrebno ukrenila, da se reši to vprašanje. Da se uprava bogočastja še ni obrnila do finančne uprave, tiči vzrok v tem, ker so se potrebščine v proračunu bogočastja po-veksala za 78.511 gld., pokritje pa se zmanjšalo za 29.096 gld. in je torej skupna bilanca za 107.607 gld. neugodnejša, nego v prošlem letu. Minister zagotavlja, da je vedno pripravljen baviti se s to zadevo, pripominja pa, da treba polagoma postopati. Na pritožbe poslanca Adameka izjavlja minister, da je to izključljivo notranja cerkvena zadeva, zagotavlja pa, da se, kolikor daleč sega upliv države, jednako-merno poštevajo verske potrebe vseh narodnosti. Proračunski odsek dozvolil je v svoji seji dne 6. t. m. zahtevani dodatni kredit 25.000gld. za nakup prostora za gradnjo državne ljudske šole v Trstu. Na vprašanje poslanca Kaizla odgovoril je gosp. naučni minister, da kredit ta se ne vporabi za osnovo Šol v Trstu z nemškim nčnito jezikom, ampak da se šola primerno pod streho spravi. Radi po poslancu Sta-litzu zahtevanega uvedenja italijanščine kot obligatnega predmeta, rekel je naučni minister, da se bode o tem ie le infor« moval. Predvčerajšnjem so se na Dunaji v posvetovanje sešli nastopni cerkveni dostojanstveniki: kardinal knezo-nadškof pražki grof Schftnborn; kardinal knezonadškof dunajski dr. Gruša; knezo-škof Graški dr. Janez Zuverger ; knezo-škof Ljubljanski Jakob Misia ; knezoškof Mariborski dr. Napotnik in škofje Binder, Doppelbauer in Bauer. Predseduje knezonadškof grof Schonborn. Posvetovanja trajala bodo baje do ponedeljka. „Narodni Listy" javljajo : Grof Taaffe zahteval je od dra. Riegra določen odgo-vor, pridejo.li staročeški poslanci v državni zbor ali ne. Rieger pa ni dal definitivnoga odgovora. Ako staročeški poslanci polože svoje mandate, razpusti vlada deželni zbor. S c h meri ing, predsednik najvišjemu sodišču, pojde vender-le v pokoj. Kakor se govori v obče, mu bode naslednik dosedanji prvi podpredsednik, dr. Stremajrr, a na mesto prvega podpredsednika pride baje baron Pražak. Dasi Slovani se Stremayerjem ne pridobimo prav Čisto nič, vender se veselimo, da vender enkrat s pozorišča izgine znani Schmerling, ki je mej mnogobrojnimi našimi nasprotniki jeden najnevarnejših. Schmerling je oče famoznim našim deželnim volilnim redom, kojim je bil glavni namen ta, potiskati naravne in vstvarjati umetne večine. Ni treba druzega, nego da si ogledamo deželne zbore na Primorskem, na Moravskem in Štajerskem. Iz kratka: Schmerling se je ovekovečil se svojo glasovito volilno geometrijo. Si daj gre — mi Slovani ne bodeino tugovali za njim. Vnanje države. V srbskem ministerstvu nastala je kriza, ker sta ministra V u i c in Tavšanovič dala svojo odstavko. Njune poslove prevzameta začasno Pasič in Ve-limirovič. Tudi v zvezanih državah brazi lijakih nastali so kritični ćaai, ker je nastal spor mej kongresom in vlado. Vsled teh homatij razpustili so kongres, uveli obsedno stanje in diktaturo, kakoršna je bila pred volitvami. Bati se je resnih izgredov. Poljski prelat Stablevski imenovan je nadškofom za Po/.nanjsko. Ker je ta cerkveni dostojanstvenik poljak rojak, menili bi, da znači to imenovauje milejšo dobo za pruske Poljake, v resnici pa je to le pesek v oči, kajti Stablevski je veren pristaš pruske državo. Ta korak ima torej le ta namen, Poljake še bolj prikleniti na prusko državo. V prvi seji mirovne konference v Rimu stavili so razne predloge glede organizacijo pristašev ideji mirovnih sodišč. Ali že v tej Reji jim je nekoliko štreno smetah znani irredentovec Imbriani. Mož ge je namreč potezal za samodoločbo narodov trdeč, da treba narodom samim prepustiti odločitev mej vojno in mirom, kajti pri posebnih okolnostih mir ne znači blagoslova, ampak poniženje za narod, ako namreč ta narod še ni prispel do konca svojega narodnega razvoja. Kaj je s tem gospod Imbriani mislil, je lehko uganiti: Italijani živeči pod Avstrijo in Francijo, mu ne dajo miru. Imbrijaniju odgovoril je avstrijski poslanec Pirquet, Češ, da narodno pravo še ni najvišje dobro. ljubja v srcu svojem, naj nas podpirajo in J zahtevajo varen kraj, kjer bomo iskali pravice ter nosili naše trdo zaslužene denarje. Daleč je Koper, a če bi bilo novo sodišče še dlje, le da bomo si varni življenja ! —c— DOPISI. Iz dolinske županije, dne 6. nov. (Izv. dop.) — V zadnji številki »Edinosti* obljubil sem nadaljevati svoj dopis. Evo me torej ! V Kopru so bili te dni napadi na dnevnem redu, a zadošča naj, da navedem jednega samega. Miren, ue mrzel in ne gorak, tukajšnji posestnik Urh Lovriha r. Ivana šel je dne 28. okt, v Koper plačat davke. Odštel je mož okolu 150 gld. Bilo je popoludne, ko je bil v davkariji, kar nastane velik hrup pred uradnijo. Koperska fakinaža, bosonoga in taka v glace-rokovicah, napadla je duhovna baje naše krvi. Metala je vanj kamenje in upila: „fuori mostro di prete oroato*. Pomenljivo jef da so se tem surovostim smejali tudi taki gospodje, od katerih že po njih stanu ne bi bili tega pričakovali. — Dopadlo jim je ! — Ko odpravi Urh Lovriha pri davkariji, bilo je že 5. ura popoludne, in ni mu kazalo podati se ist1 dan na pot. — Šel je v gostilno in vpraša sa prenočiše. Gostilničar mu obljubi ali nakrat je začelo leteti kamenje v vrata in okna gostilne, tako, da je bil ubogi mož prisiljen bežati iz gostilne. Bežal je, spremljan od druhali, na trg, kjer biva mestna straža. Ni treba ie povdarjati, da je vjel ubogi mož mej potjo mnogo hib in kamenja. PrišedŠi na mesto, najde k sreči dva žandaija, koja sta ga potem spremila v varnost, in ukazala občinski straži, da ga varuje. Kaj se je potem zgodilo, se ne ve, a. pobalinoin in koperski noblesi, ki je so-drgi z migljeji očes „komandirala", se baje ni nič zgodilo. Čes četrt ure prideta žan-darja in dopovesta Lovrihu, da se mora takoj oddaljiti iz Kopra, ker zanj tu ni postelje I Branil se je malo bolehni in stari mož, a zastonj t Žandarja sta mu dodala občinsko stražo, koja ga je spremljala komaj 20 korakov iz mesta. Komaj pa se je straža obrnila, skoči pet s cepci oboroženih pobalinov izza ondotne kovačnioe. Mrak se je storil ubogemu možu, kajti, sam je bil, in straže ni bilo več. Preostar jalo mu ni druzega, nego bežati. Ukljub starosti in bolehnosti je dobro brusil pete, a ko ga niso mogli dohajati, metali so vanj kamenje. — Ves utrujen toliko da je prisopihal do prve hiše, kjer se je v krvi zgrudil na tla. — — Dobra gospodinja ga je naglo skrila na seno. V kakem strahu je revež prebil noč — ni mogoče popisati. Zlodejci prišli so namreč parkrat v ono hišo ter preiskali vse kote, da bi is-taknita svojo žrtev. Kakor Lovrihu, tako se je godilo več drugim iz Doline, a premnogim iz Pomjana in Dekanov. Oblast-nije prosimo prav iskreno, da potrebno ukrenejo v obrambo nas mirnih seljakov. Do sedaj je naša županija prosila so-dnije in davkarije v Dolini; a sedaj je zahteva ves narod! Nobeden naših ni si varen življenja, ako gre v Koper po opravilu ali celo nese trd davek. Svaka sila do vremena! Plačati davek in se ob jed-nem izpostaviti nevarnosti — je preveč I Naši ne gredo več v Koper ! Naši in vsi drugonarodni poslanci na Đunaju, ako imajo le količkaj človeko- Različne vesti. Umrl je nagle smrti g. Jakob Čopič trgovec v Zagorji na Pivki. Ranjki bil je vzgleden rodoljub, značaj v vsakem oziru ter priljubljen vsacemu, ki ga je poznal. Zemljica bodi mu lahka ! Še enkrat volitev v Miljah. V predzadnji številki priobčili smo popravek slavnega c. kr. okrajnega glavarstva ko-perskega, v kojem ta oblast brani dotič-nega volilnega komisarja postopanje. Da ne bi se mislilo, da smo mi lehkomišljeno in kar tja v en dan pisali, moramo kon-statovati, da imamo zabeleženih celo vrsto volilcev, koje je dotični gospod komisar povpraševal: ali nočejo premeniti svoje volilne liste P Seveda se je stvar pozneje tako tolmačila, da je gospod komisar dotičnim volilcem le zato prigovarjal, ker je prišel na to, da jeden naših volilnih mož — Uršič Jožef iz Spodnje Škofije — nims kvalifikacije za ta posel. Če pa je tako, vprašamo po vsej pravici: zakaj ni gospod komisar to storil precej pri začetku volilnega činp, ko nam vender volile« Jože Andriasich, po domače Čutič iz Badiha št. 102, ki je prvi volil, priča, da je g. komisar listo naših volilnih mož natančno pregledal in odobril, potem ko sta jo pregledala tudi Miljski župan in Bernard Ubaldini P Slavno c. kr. okrajno glavarstvo se torej ne sme čuditi, da so si ljudje vso stvar po svoje tolmačili. Iz Ajdovifiine se nam piše: Da bi dali duška svojemu veselju povodom isvo' litve dr. Mat. Laginja v državni zbor, pri pravili so Vipavci kresove na Nauosu, pri sv. Hironimi in na Čavnu. Ali burja, ki od 30. p. m. sem silno rargraja, preprečila nam je to veselje. Toda vedite, da je sijajna vaša zmaga vzbudila silno veselje po vsem Vipavskem, kakor menda povsod po Slovenskem. Iz Ricmatlj se nam piše; Tedi mi smo težko pričakovali izid deželnozborske dopolnilne volitve. Zbrani smo bili v krčmi g. Petra Kmeta. Ko pa nam sel iz Boljanca prinese veselo vest o sijajni zmagi, nastalo je neopisljivo navdušenje in krepko smo zaorili: živio naš poslanec! V živahnem pogovoru izražali smo tudi željo, da ne bi naš poslanec hodil za Ho h en> w a r t o m skozi vsak grm, ako noče, da mu ne bode ves trud na Dunaji zaman. — Naslednjega dne plapolale so zastave po naši vasi in na večer prižgali smo na vrhunci — ki se odslej imenuje „zmaga" — kres. Topiči so gromeli v proslavo pre< bnditve naše zapadne Istre. — Tudi ob tej priliki pokazal se je vrli naš župan, g. Brdon, pravega trudoljubivega narodnjaka. Več narodnjakov. „Tržaški Sokol". Opozarjamo slavno občinstvo, da priredi društvo to nocoj svoj „sokolski večer" z jako zabavnim programom. Veselica je v dvorani Mally, Via Torrente št. 16. Začetek ob 8^" uri. Za podružnico av. Cirila in Metoda pri av. Ivanu. V proslavo zmage gosp. dr. Laginje, svetoivanski rodoljubi nabrali 1. novembra t. 1. v gostilni pri zvezdi in Rošetu 4 gld. 20 kr. Živili Iatrani-bojev-niki ( Živila naša Istra ! Za podružnico av. Cirila In Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo nekje 8 gld. 25 kr. Cerkvena sloveanoat vršila se je mi- noli četrtek ob 10. uri zjutraj v Roclu. Milostljivi gospod škof so namreč blagoslovili nov zvon v cerkvi av. Vicenca PavlaiiHkega v tamošnjem okraju. Zapodite sleparje 1 Večkrat smo naše ljudstvo svarili pred brezvestnimi agenti raznih tujih tvrdek in menjalnic, koji jim v si In jej o raznovrstno robo proti splačevanjn na obroke. Mnogokrat se ti ljudje prite-pejo v domače poštene vasi ter tu ponujajo svojo robo po navidezno nizkih ucnah kažoći razne uzorce; in naši ljudje, posebno pa ženske, jim gredć kaj radi na limanice ter kupujejo, vplačujoč prvi obrok, ne ved6, da so prav pošteno osleparjeni dokler jim ne pride „s poštnim povzetjem" naročena roba, kojo morajo plačati naenkrat, ne da bi si jo bili predno ogledali ter zajedno podmiriti visoke poštne troške. Navadno je na tak način kupljeno blago vse preperelo in zaležano, koje ni niti polovico vredno od tega, kar se je zanje plačalo in kupeo sam sprevidi, da bi iste baže, a mnogo boljšo robo dobil v Trstu za primerno nižjo ceno. Še brezvestnejši so prodajalci dragocenih vrednostnih pa-papirjev, agenti ponajveč ogerskih Židovskih menjalničarjev. Ti ponujajo lahkovernim ljudem srečke, obligacije in druge igralne papirje na obroke natvezujoč leh-kovernežem vsakovrstne laži o pravi vrednosti teh papirjev. Navadno jim pri vplačanju prvega obroka iaročć obrazec dotičnega vrednostnega papirja, za kojega mora dotičnik plačati 8—10 for. in to za papir, kojega ne moreš rabiti za drugo nego za sir zavijati. Zajedno jim dajo tudi uložno knjižico poštne hranilnice, v kojo naj vplačujejo dalj ne obroke. Kupcem pa zabičujejo, da imata dani jim papir in knjižica gotovo vrednost ter ista lehko zasta vijo pri vsaki menjalnici, koja jim izplača ves njih denar. To jo grda laž, s katero ti brezsrčneži mamijo ljudstvo ter mu izvabljajo drago prisluženi denar. Ako si je kupec naročil kak vrednosten papir obve-zavši se vplačevati na obroke, prigodi se največkrat, ko je že plačal lepo svoto denarja na račun ter je zaostal za par dni samo z zadnjim obrokom, da mu židovski menjalničar piše. da je daljno vplačevanje nepotrebno ker je dotičnik zgubil vse pravice. Ves vplačani denar se mu več ne povrne. Tudi, ako je naročilec vplačal vse obroke, obotavlja se židovski menjalničar vrednostni papir poslati in čestokrat mu ga tudi ne pošlje, čeprav je dotičnik isti papir morda že dvakrat preplačal. Za srbske loze n. pr., kojih nominalna vrednost je okolu 45 for. v istini pa stanejo proti gotovini 84 gld., zahtevajo ti do 50 gld., torej 16 gld. več. Uprav te dni smo govorili z ubogo žensko, kojo je enak agent naplahtal; izdala je 6 gld. — zastonj. Opominjamo torej naie ljudstvo, naj se ne pusti premamiti vabljivim besedam teh agentov ter naj se obrne, ako meni vku-piti kak vrednosten papir, rajši do solidnih tvrdek v mestu n. pr. do ljudske banke v Trstu, kjer dobi iste cenejše in tudi na obroke. Tudi varujte se raznih nemških potovalnih agentov, ki vam ponujajo sukno in platno dober kup, ter ne kupujte nikake stvari, predno je ne vidite. V Trstu je mnogo poštenih trgovcev našega rodu, do kojih se obrnite v potrebi. Ako vara pa pride ponujat mestni Žid robo po 10 kr. na teden — in teh po ukolioi tržaški je polno — pokažite mu vrata, predno vam je kaj pokazal, kajti gleda vas opehariti. Trpljenje Božjega Sinu bode predstavljala jutri v gledišču „Arrannia" neka nemška družba. Predstava ta bo za Tr»t čeloma nova in brez dvojbe se je bode udeležilo mnogo občinstva. MetOC november. Znani že zdavno pokopani zvezdogled Mathieu de la Dr6me prorokuje za ta mesec nastopno vreme: Jako mrzlo od 1. do 9. t. m. Na Jadranskem morju mrzel vet»*r. Lepo vreme od 9. do 16. (Poletje sv. Martina (dne 11. t. m.) Živ mraz od 16. do 23. Sneg na Francoskem. Sneg, dež in veter od 23. do 1. d^c. Pričakovati nam je torej !»• mraz, kar pa ni čudno, ker je — zima. V Trstu ga že poldrugi teden dobro občutimo, kajti minoli teden divjala je burja, kakoršne nismo že davno učakali, ta teden pa čeuidalje bolj pritiska mraz. Požar vnel se je na parniku „Juno" v novi laki, a na lice mesta so hitro prišli vatrogasci, ki ho ga pravočasno pomorili. Požar. Minolo -mhoto, ko je divjala silovita burja, igral se je ntk triletni deček v Hrušici pri Podgradu z žveplenkami ter po neprevidnosti za/gal slamo v nekem hlevu. Ogenj je kmalu vsplamenel ter po-žgal štiri kmetske hiše. Vse jo bilo pokončano, pridelek, seno in slama, ki so bili notri. Škode je kacih 5000 gld. a zavarovanih samo 3000 for. Ubogi ljudje f •Ljubljanski Zvon" prinaša v 11. zvezku nastopno vsebino: 1. Jos. Cimper-man : Satura. Levstiku Francetu. 17—32. — 2. A. Funtek: Bolnici. — 3. Bistran : Poslednji dan. — 4. Dr. Nevčsekdo : 4000. Povest. (Dalje.) — 5. B&tog: Utrnila se je zvezda. — 6. Anton Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolu leta 1500 (Konec.) — 7. T. Doksov : Moja sreča. — 8. Stć-bor: Samotarjeva zgodovina. — 9. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. VI. Križ ob poti. — 10. Rastislav: Nemi listi. — 11. y.: Ob studenci. — 12. Andrej Fćkonja: Kratka povestnioa slovenskega pravopisa. (Dalje.) — 18. R. Perušek : Nesrečna junaška kri. Črtica iz Bo^ne. (Konec.) —14. y.: Poeziji. — 15. Batog. Kdaj li naj trgam cvetje rožP — 16. Književna poročila: IX. V. Oblak: W. Vondrdk: Uebereinigo orthographische und lexcalinche Eigen-tliumlichkeiten des Codcx Suprasliensis im Verhiiltniss zu den adern altslovenischen Denkmtilern. — 17. A Štritof: Še jeden-krat Fonov nemško-slovenski slovar za pr-vošolce. — 18. V. Bežek: Slovniški razgovori. — (Dalje.) — 19. Listek. Skladni Koledar 1892- Kakor je dolžnost vsakteremu delati na to, da izginejo iz naših narodnih krogov razni nemiki „leposlovni" listi dvomljive vrednosti, ter se vdomačijo naši domači, tako moramo pohvaliti nastojanje „Narodne tiskarne" ljubljanske, mereče na to, da imamo Slovenci raznih potrebnih koledarjev, sestavljenih v materinščini. Vršeča to hvalevredno svojo nalogo izdala je „Narodna tiskarna* ravnokar prvi slovenski „Skladni koledar* (Block Kalender). Dobiva se ta koledar tudi v Trstu pri g. A. Fabbri. Priporočamo torej tržaškim rodoljubom, da po vsej moči podpirajo to podjetje. „Kmetovaleca" št. 20. prinaša sledečo vsebino : 1. Nekaj o prezimovanji čebel. 2. Osnovna pravila o svinjereji. — 3. Naprava za napenjanje dratu. — 4. O na-preganji žrebet. — 5. Gospodarska zadruga v Materiji v Istri. — 6. Razne reči. — 7. Vprašanja in odgovori. — 8. Gospodarske novice. — 9. Tržne cene. — 10. Inserati. Zagrebška jubilejna razatava. Poroča se nam, da je te razstave razsodišče za farmacevtiSke aparate firmi Ivana K w i z d e, dvornega oddavatelja in lekarnarja v Korneuburgu prisodilo častni diplom (najvišje odlikovanje) za nje ras-stavljene veterinerne aparate. Tržno poročilo. ('ene *e rasumo, kakor se prodaje na debelo blag* /n gotov denar). C*na od for. do for. IOO K. 127 — 128. _ ltio biser jako tiua • _____ Java m n m ' a —.— —, — Santo« Una..... * 86.— 88. — n srednja . . . B sa,- 83. - n 99.— 100. — Portoricoo..... n 13«».— 136. — Sen J Ago de Cuba . * — — Ceylott plan t. ti u it . . 124.- 128. — Java Malang. zelena . • 101. 102. — CampinaH..... - —. - — Itio oprana .... - 106 - 110* — „ bna . ...... » 86.- 88. — „ srednja .... » 82.- 84, ~™ Jssala ligne" » zabojih . . V'8. - — Kaoliov cvet...... ft 880. 390 — . —.— — — 11 48.— 49 — n 38 — 39 — - 42- 43 „ Plment Jamaika ..... n .1.— — — Pstroitj ruHki v Hudih . . Um K. — — „ v zabojih . n 7.MJ — - Ulj* boraaino amerlk. . . n 33. 86 — Lecce jedilno j. f. gar. . n 41.— 42 — daliiiat. s oertiflkat. . 43. 44 — namizne M. H.A.j.f. gar, Alx Vierge .... * at * _ » 50*— - Botlci pulješki..... <0 50 dalmat. s cert. . . 11.50 _ i_ Smokve puljeAke v sodih . m 12 - - . v vencih . n 13 50 __ Limoni Mesiiia ..... zaboj 7,— 8.— Fomeranče Puije-ke . . . it H indiji Bari l.a..... lOO K. 7«.— SI. dalm. l.a, s cert. w 84 — 85.- Plgnolli......... lit »talij, naj ti ne ji . . . 9 —. — —.- 22. — —.— , srednji . . . • fl. - —.— Rangoon eztral . . . • 10.50 —. „ l.a J carinom • 14.- 14.25 Il.a/ . . . JP 12. It 50 Saltaclne dobre vrsti . . 28.— 30. Soho grozdje (opaia) . . . s 18.50 20. - Olbsbs ......... • 18.50 19. Ilaalkl Yarmouth .... ■od i:>.- i«.— Polensvk« s redne velikosti 100 K. 50.— —.— velike..... • 46 — —.— Sladkor centrifug, v vrečah • certifisk..... 82.— —.— f atol Coka....... ■ 11.— —.— Mandoloni..... • 9.60 — •vetlorudeči .... • 9 50 —.— temnorudeči .... ■ —.— —.— bohinjski...... • 10.50 —.— kanarček ...... • —.— —.— beli, veliki .... n 8.50 8.75 zeleni, dolgi .... B — —.— „ okrogli . . . • —.— —.— mešani, štajerski . . » .— —.— Saslo . * h3 — —.- Učenca iSčc prodaj al ni ch jest vin v tržaške j okolici. Dobival bi hrano in stanovanje brezplačno, obleko po pogodbi. Star nora biti nad 14 let, ter vešč pisanju, čitanju in računjanju. 1—2 Več se isve pri našem opravništvu. Ulica Barriera br. 4 Trat prodava j u se sa najniže o i e n e vienci za pogrebe, odjala za andjoliće, is-25 mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno pučki za djecu i od Pokorni Montanelli. cvieče, predmeti mrtvački za djecu i od rasle itd. itd. Kar se dobiva strojev za kmetijatvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde ae v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu -51 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svojo vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. JAKOB KLEMENC trgovec Via S. Antoni o. 7-10 Odprava proste luke zlajšala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele načenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mfid. man fakture, perila itd. Odzivljajoč se tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja tigo-vina v Trstu, Via St. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim kašmirjem, volnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baze vulničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami Jager. tricoti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z ve ikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih. NaroČila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEA.RN LIME" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo koncesijonovana črta, od o. kr. avstrijska vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 47—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fUr die k. k. Staat*bahnei in Innabruck. V trgovini z manifakturno robo Frana Hltty ulica Barriera vecchia št. 13 nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV od VOLNE, ŽIDE, PERILA, FRUŠTANJA in vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača. 1—s Tinktura za želodec, katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja 6. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 136, t. oft stoki., 5 kg. teže, velja gl. fi'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 2« - IS Jaz zdolej podpisani naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da točim v svoji gostilnici Crocedl Malta via Valdirivo št. 19. vino Istrjjansko L vrste po 40 nv. L. „ Furlansko „ „ 36 „ Kuhinja izvrstna po najnižji ceni. Za obilni obisk prosi ponižno 3 3 Ivan Sirca. Veliki polom! Novi-Jork in London nista prizanesla rudi evpropskemu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana razdati celo svoj* zalogo proti m ili odškodnini za d<>lo samo. Pooblaščen sem, da izvršim ta nalog. Jaz podarim vsakemu, bodis bogatemu uli ubogemu, naslednja stvari za samoiodškodnino v znesku 6 for. 60 kf. in sieer: 6 komadttv najfinejših nemiznih nožev s pravim »ngl 5kim rezalom. 8 komadov »mer. patent, srebrnih vilic 6 komadov amer patent srebrnih ilic za juh*, 12 komadov amer. patent, srebrnih žličič. 1 komad amer. patent, srebrn, zajemalec sa za juho 1 komad amer. patent, arebrn zajemalec aa mleko 6 komadov angleških Viktnria-tns. 2 komada prekrasnih namiznih svetnikov. 1 komad cedilo za i Wiea Prememba lokala. Že 33 let obntoječa dobroznnna prva avstr. dunajska pisarna za oznanila A. Oppelii nahaja se od sedaj naprej Stadt, Grummgergasse Nr. 12. (na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12.) in se priporoča za preskrbljevanju oznanil vsake vrste za vs< dunajske in inozemske listo, koledarje itd. po nnjn Žjih cenah in točno izvršitvijo. Ceniki in prevdarki stroškov zastonj-^® I/dajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.