Novo mesto 1. julija 1906.

13. stev.
XXII. letnik.
DOLENJSKE NOVIC
lihajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Nemčije, Boano in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn.
R
Ali naj se dela po vinogradih, ko cvete trta.
Ne le pri nas po Dolenjskem, ampak tudi po drugih vinorodnih krajih so vinogradniki mnenja, da se ne sme po vinogradih delati, kadar trta cvete. Utemeljujejo to nmenje b tem, da trdijo, da se cvetje oaiije, ako se trt med cvetenjem na miru ne pusti iu da je potem malo ali vsaj manj grozdja, kakor bi ga lahko sicer bilo. Vpraša se, koliko je na tem resnice? Veliko manj kakor se misli, kajti res je se celo, da sti dve deli, kateri se celo pripomorete k ugodnemu odcvetenju trte ako se jili takrat izvršuje, ko trta ravno cvete. Ti deli ste, raandanje In vežnja mladja. Ako se namreč takrat trte manda in mladje li kolom povežuje, ko trta cvete; pospešuje se 8 tem delom, z majanjem trte, to, da pride tem ložje cvetni prab, kateri se v takozvanih prasiiikili cvetja nahaja, na pestiče istega. To je pa ravno potrebno za oploditev pestiČev, iz katerih potem jagode nastanejo. Zato si umni vinogradniki, med cvetenjem trte sicer lepo, toda vetrno vreme žele! Da, v nekaterih kr»jib po Vipavskem, pognankov na nap-nencih zato pred odcvetenjem trt ne povežujejo, da jili veter med cvetenjem laliko sem ter tja maja in da 8c tako oplođenje pestičev pospešuje. Takega postopanja ni sicer iz atalisČa umnega vinogradstva nikakor odobravati, to z ozirom na mogo6e polomljenje ali od-valenje pognankov, posebno pa sc na naatanje peronospore. In zato navajamo tole kot dokaz, da aajanje trte med cvetenjem iste, ne more biti škodljivo, ampak se koristno. — Kaj pa z drugimi deli z okopavanjem, žvepljanjem, škropljenjem, ali naj se te med cvetenjem trte vrše? Okopavanje ne more pac nikakor škodovati, vse kaj druzega velja pa o žvepljanju in škropljenju. Žvepljanje naj bi se med cvetenjem iz dvojnega vzroka popolnoma opustilo. Prvi je tale. Več kakor mogoče je, da pride žvepleni prali na sluzne pestiče, lia katerih ae oprime, in oplođenje je potem ne-naj pade še toliko cvetnega prahu nanje. Drugi vzrok, zaradi katerega naj bi ae žvepljanje med cvetenjem trte popolnoma opustilo je pa tale. Na kapicah, katere »■az cvetja še niso odpadie, ne more žvepljeni prali prav koristiti, ker one tako na tla odpadejo; na kapicali prostih pestičev se pa grozdno plesnobo prouzroču-joČa glivica še ne naliaja ker še ni imela časa, da bi tam nastala. Torej je vse delo brez koristi izvršeno.
zelo istih vzrokov naj bi se trte med cvetenjem tudi le škropile, že celo pa ne oblivale z modro galico.
—l-
Ali naj se turšico ogrenva?
O tem vprašanji piae nekdo v zadnji 11. številki „Primorskega gospodarja", to je v listu za pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju takole: To vprašanje je pri nas, kjer se žal še preveč bavimo a pridelovanjem turšice, velikega pomena. Na sploh se pri nas turšico osipa. Po našem mnenju bilo bi pa boljše, (« bi se turšica mesto osula, v drugič okopala. To delo bi bilo boljše osobito v bolj laliki zemlji. Kaj hočemo pa prav za prav doseči z osipanjem? Pravega odgovora ne zuamo. Nekateri pravijo, da pride rastlina s tem bolj globoko v zemljo in napravi nove korenine. To je res, da se napravijo pri naslednem clenu nove korenine, toda te korenine se razvijejo večinoma na račun bolj spodnjih korenin, ki vsled tega oslabijo. Spodnje korenine pa BO večje važnosti nego vrhnje. Drugi menijo, da ae z osipanjem zemlja bolj segreje. Tudi to ni popolnoma resnično. Ona stran grebena, ki je obrnjena proti solncu, se v resnici bolj sogreva, nasprotna stran se pa toliko manj. Vsled večje površine pa ae zemlja po noči tudi bolj ohladi. Tretji mislijo, da ohranijo zemljo, ki ao jo oauU dlje čaaa vlažno. To mnenje pa je popolnoma napačno. Ker je osuti zemlji večja površina, zato vođa tudi lažje izhlapi iz zemlje. V dežju odteče voda v jarek in po jarku preč, radi tega ne pride v zemljo toliko vlage, kakor ledaj, če bi bila zemlja ravna. Za to bi priporočali, da se turšica osipa samo tam, kjer je preveč vlage, toraj v jako težki zemlji. Nasprotno je popolnoma slabo, če orjenio subotno, lahkotno, lahko zemljo v grebene. V njili se se bolj oausi. V tem oziru priporočamo našim posestnikom poskuse. Na laški kmetijski soli v Gorici aponesla se je bolj ona turšica, ki je bila dvakrat okopana, nego ona, ki je bila v prvič okopana in v drugič osuta. Suša je škodila zadnji mnogo bolj, nego prvi. Podobne poskuse priporočali bi tudi pri krompirju. Kedar se sadi krompir, treba ga je pa deti bolj globoko, nego navadno (12 do 15 cm).
K temu članku pripomniti bi bilo sledeče. Po-skušnje, kakoršne se v tem Članku priporočajo vršila bode letos tudi kmetijska šola na Grmu. Želeti je pa, da jih vršijo tudi drugi posestniki po Dolenjskem, kajti mogoče je le, da se koruza, kakor tudi krompir le zato ogrenva, ker je to stara navada, ne pa zato, ker je to resnično potrebno. __—1—
Letošnje licenciranje.
Vspehi, ki smo jih na Dolenjskem dosegli z zakonom o povzdigi reje goveje živine, so malenkostni in čiato neznatni. Zakaj? Zato, ker se zakon ne izvaja
ne od eoe, ne od druge strani. Nase občine zavzemajo nasproti zakoDu stališče, kakor da je nepotreben. Stori se ie toliko, da zakon popolnoma ue zaspi. Najvažnejša določila zakona, določila, zaradi katerih se je zakon sklenil, pa ostajajo na papirju. To traja sedaj že 1.5 let Vlada pa tudi ne stori nobenih odločnih korakov za izvršitev zakona, ampak gleda mirno naprej, kako zaostaja vse pospeševanje nase govedoreje. Vse, kar se stori za povzdigo, je edino to, da se izvrši vsako leto popisovanje živine in lleenciranje Spričo navedenih razmer ni nič čudnega, da so vspehi tako slabi in pomanjkljivi. Letošnje licenciranje je pokazalo, da so biki v novomeškem okraju slabi in pj raznih krajih nesposobni za zboljšanje domafe živine, Ilazun tega se je pokazalo, da je med 21 občinami celega okraja samo 9 občin, ki imajo potrebne plemenjake, dočim jih v 1 2 obČinalt primanjkuje. V celem okraj» manjka nič manj kakor 29 plemenjakov. In tako je tudi po drugih krajih. Ko bi se občine malo i)olj zanimale za napredek nase govedoreje, bi bilo laiiko drugače. Saj ni res, da bi morale vpeljati občinsko bikorejo na svoj račun ! Ali kar je treba, je to, da se s potrebnim zanimanjem in s potrebno resnostjo poprimejo cele zadeve in da skušajo pridobiti potrebne živinorejce za zadostno rejo. Dobre volje in vneme je treba, pa se marsikaj doseže! Sicer stoje pa občinam še druga sredstva ua razpolago, s katerimi lahko vplivajo na potrebno rejo plemenjakov. Ako se je po nekateriii občinah vsa zadeva dobro uredila, zakaj bi se po drugih ne? Seveda, ako se od enega licenciranja do druzega nič ne stori, ampak vsako leto le izkaže, koliko manjka bikov in kako slabi so biki, potem ni niÔ čudnega, da ostane vse pri starem in da ne pridemo do nobenih vspehov!	—r—
Kupovanje plemene živine doma.
Za rejo potrebnih bikov je treba nase živinorejce vnemati. V tem pogledu se bo se največ doseglo, ako se bodo biki doma kupovali. To načelo se je že večkrat poudarjalo in pri raznih prilikah. Letos se je ta zahteva pogrela pri občnem zlioru kmeti jske družbe od strani mokronoŠke podružnice, in po vsej pravici. Toliko dol>rih živinorejcev se že dobi v deželi, da bi lahko prirejali potrebne bike doma. 'iVeba je le, da ae jim nudi ugodna prilika za prodajo. Zato naj bi se porabila državna in deželna podpora pred vsem za nakup lepili, doma izrejenih bikov. Pospeševati bi bilo prodajo doma izrejenili bikov pa tudi na drug način, ker bi jih tudi domači živinorejci radi kupovali, saj jili manjka povsod. Vsako leto se sliši, kako išče eden ali drugi kakega bika, pa se ne ve kara obrniti. Prvi korak za povzdigo take kupčije je napravila letos kmetijska družba v Ljubljani, in sicer s tem, da je začela pri-obcevati v svojem glasilu imena tistih živinorejcev, ki imajo bike na prodaj. Napraviti bi se dalo pa se ve6 v tem pogledu. Kaj ni mogoče, da bi se v glavnih krajih nase dežele, kjer se prirejajo važni letni sejmovi, priredili, recimo dvakrat na leto, spomladi in jeseni, ob enem tudi sejmovi za plemeno živino, za mlade bike in lepe plemene telice? In če se prižene magari samo nekaj takih živali na ogled in na prodajo! ZiČetuk bi bil storjen in podana bi bila podlaga in prilika za poznejšo kupčijo. Na Dolenjskem bi bilo Novomesto po-
sebno važno mesto za take sejmove, na Notranjskem Postojna, na Gorenjskem Kranj. Na te sejmové naj bi prišla tudi kmetijska družba kupovat. In da bi ne bilo delati potov zastonj, bi se posestniki plemene živine, zlasti mlađih bikov, ki jih imajo prodati, že prej lahko oglasili pri dotičnih podružnicah, da bi se vedelo, kaj vse se pripelje na prodaj. Tako bi se sčasoma tudi pri nas vpeljali sejmovi za plemeno živino.	—r—
Podpore za našo govedorejo.
Reja goveje živine se pospešuje tudi s tem, da daje država vsako leto nekaj podpore za nakup potrebnih bikov. Ti biki se kupujejo zunaj nase dežele in ae oddajajo prosilcem za polovico kupne cene. Vsa ta podpora je tako malenkostna, da se njeni vspchi ravno toliko poznajo, kakor če kaiie deževna kaplja v škaf vode. Korist od nje ima samo majhna okolica tistih krajev, kjer se nahajajo lepi in dobri plemenjaki nakupljeni z državno podporo. Pri nas na Dolenjskem lahko trdimo, da je dosedanji vpliv državne podpore na razvoj nase živinoreje tako majhen, da se komaj pozna. Če bi se hotelo z oddajo „subvencij s ki h" bikov, kakor jih navadno imenujemo, kaj prida doseči, bi se moralo malo globlje poseči v žep naše države. — Letos je preil-lagala novomeška kmetijska podružnica, da bi se oddajali subvencijski biki za nižjo ceno kakor dosedaj. Na ta način bi se ti biki lažje oddali na Dolenjsko, ker bi bilo več prosilcev za nje. Ali v celem bi s tem naša živinoreja vendarle ne pridobila. Kajti cim več bi morala prispevati država k nakupu takih bikov, toliko manj bi se jih kupilo. Sedaj da vsak polovico, država polovico in prosilec polovico. Če se pa cena subvencijakim bikom zniža za prosilce, bi morala država toliko več plačati. In kaj bi bil nasledek ? Kupilo bi se še manjše število bikoi' kakor dosedaj. Zato pa moramo zahtevati, da se državna podpora za povzdigo živinorejo sploh zviša. Vsa podpora, ki se sedaj deli za prospeh živinoreje v naši državi, se razdeli enakomerno na posamezne dežele po razmerju davkov. To pa ni popolnoma prav. Dežele, ki so bolj zastale v živinoreji, bi morale več podpore dobiti kakor tiste, kjer je živinoreja na visoki stopinji. Sicer bomo pa tudi mi pri nas največ dosegli, ako se bodemo oklenili samopomoči, ki pelje v tem slučaju veliko prej do cilja kakor pa čakanje na državno podporo. Ako se bodemo začeli skupno pogajati za napredek naše živinoreje, taki» kakor so se drugod, potem se bo tudi pri nas živinoreja na bolje obrnila. Prej pa ne in naj bo državna podpora tudi nekoliko večja.	—r—
Politični pregled.
v odseku za volivno preosnovo je prišla na vrsto vladna predloga glede razdelitve mandatov na tStajer-skem. Slovenski poslanci so popolnoma opravičeno zahtevali, naj se da štajerskim Slovencem Se 1 mandat, tako da bi jih imeli 7, A odsek je predlog odklonil s 2G proti 21 glasovom. Nemci zahtevajo en mandat za Kočevske Nemce, a temu se protivijo najodločneje slovenski poslanci. Morebiti bodo naši poslanci kaj veô dosegli v zbornici sami, da bodo tam pridobili saj se en mandat za obmejne Slovence. „Slovanska zveza" bi morebiti celo nastopila proti volivni preosnovi, dasi
jo je doseđaj vedno zagovarjala, ker ne trpi, da bi se delala krivita Slovencem.
V	proračunskem odseku pero prav čedno perilo. V Tratu 80 namreč xa ćaaa, ko je bil dr. Kiirber mi-nisterski predsednik, začeli delati razne nove naprave v pristanisfu, a veliko teli naprav se je porušilo; podjetniki fpritepenci iz laškega kraljestva; vlada jako rada oddaje velika dela tujcem) so delali tja v en dan, površni), 8 slabim materijalom. Proračunski odsek sedaj Kiirberja dolži krivde in škode, katere je imela država pri tej priliki nekaj nad 10 milijonov. Recimo, da mož ni naravnost prizadet, da ni nekaj denarja izginilo pri njem; a toliko je skoro gotovo, da ni dal nadzirati omenjeniL del, kakor bi bilo potrebno in koristno. Taki uradniki so pravi grobokopi državnega blagostanja, in bi se jih moralo res pošteno kaznovati. Naj se eden nižjili Ijudij le malo spozabi, ali ga bodo! Tak pa — zagovorniki mu vstajajo vsepovsod!
Cesar je popotoval po nemškem Češkem ter bil na razstavi v Libereab. V pismu, v katerem se zaliva-Ijnje češkemu cesarskemu namestniku, poživlja Čehe in Nemce k složnemu delovanju.
Dimajski župan Lueger se je mudil v Hukarestu. Taniosnjo prebivalstvo iii tudi rumunski kralj so ga prav prijazno sprejeli. To pa Mažare, katerim je l.ueger trn v peti, silno boli. Lueger je znal tudi Uumunce odtujiti Mažarom, s katerimi tudi prej nikdar niso bili posebni prijatelji. Domu prišedsega je dunajsko ljudstvo sprejelo z velikanskim navdušenjem, izpregli so mu konje in ga res nesli v njegovo stanovanje. Tako ljudstvo časti in ljubi moŽe, ki se žrtvujejo njegovi blaginji.
Dne 24, m. m. je minulo 40 let od one slavne bitke pri Kustoci 1. 18fi6. Spominsko slavnost so nbliajali v Ljubljani, koder se je zbralo nad 20U mož — bojevnikov iz 1. 1866 iz cele Kranjske. Ne omenjali bi te slavnosti, da se ni nekaj pripetilo, kar zna imeti svoje posledice tudi v javnosti. Ti bojevniki, ki so pred 40 leti tvegali zdravje in mlado življenje v korist Avstrije, ti možje, o kojih lirabrosti in zvestobi do eeaarja pričajo njili mnogovrstna odlikovanja, so prosili vojaško po-veljništvo, naj jih vojaška godba spremi k zahvalni sv. masi ter jim igra popoludne pri koncert«. Pa kaj se zgodi ? Malo pred slavnostjo pride vest, da jili godba v cerkev ne bo spremljala, če jo pa hočejo imeti popoldan, naj plačajo 100 kron. To je hvaležnost za zvestobo : zaničevanje ! 'J'ako pri nas oblasti same ubijajo čut udanosti do cesarja države. Stari moŽje ao se jeze tresli nad takim poatopanjem.
V	Rusiji se vatrajno pripravlja revolucija. Poslanci dume govore tako odkrito in odločno, da je carski dvor v najvećem strahu, a da bi ustregli najnujnejšim in najpametnejšim zahtevam, tisto pa ne! Potem bodo pa vpili o nepokorščini ljudatva! Saj so oblaati zato, da sîtrbe za ljudstvo, nù pa da bi je izsesavali in izrabljali, kakor sc godi v Husiji.
■"^aBtâ—.
Spomini starih dnij.
Pi'ocesija svetega rešnjega Telesa v Rudolfovcm sedaj in pred 38. leti !
Da je procesija na ta praznik slovesno počešfenje pod podobo kiuba skritega Odreienika sveta, ve vsak katoliéan.
Procesija sv, R. T. se je obhajala v našem mestn nd nekdaj slovesno, to toliko ložje, ker bivajo tu sami katoličani. Ne bom veliko popisaval danatipjega običaja te prccesije, saj ga vsakdo sam lahko vidi in se prepriča, kak« slovesno se ta api'evod tudi danes vrši. Ker sem pa prepričan, zlasti o mladini, da bi rada izvedela, kako je bilo pred toliko leti nazaj, zato boćem ti.stiro, ki radi slišijo starejše dogodke, nekoliko popisati stare, že veĎ let opuščene navade, ki so bile v istih letih v navadi in tudi lepe. Tek sveta cd nekdaj tako pelja, da se stare navade rade opuićajo in z novimi na-domestnjejo.
Procesija se je pomikala ravno po tem potu, kakor danes. Tudi štirje sv. evangelji so Ke peli na teh krajih, kakor danes, Za velikim križem so prišli mažje, med možmi se je razvrstilo kakih sedem velikih bander. Prvo bandero je bijo farnii; na sliki je bil sV- Nikolaj in Marija. Za farnim pride bandero kovaške zadruge (ali kakor so tedaj rekali domuče „c^íl"); ua tem banderu je bik slika; bil je naslikan lep, bel konj, zraven kovač s predpasnikom, ki drži kladivo v roki in podkuje belca; na drugi strani S7. Florijan; za tem bande-rom S'j šli vsi kovaški mojstri, pomočniki in učenci. Dalje Erideteggrgko baiidei:a bila je slika: sv. Jožef pri delu; za tem Tôànderom so šli vsi tesarski in mizarski mojstri, kakor tudi pomočniki in učenci. Dalje pride zijarski ^cunft" s avo; jim banderom ; tu je bila slika sv. Roka, zraven naslikan stolp, zidar pri delu, pada dnli, a se ob rob» nekega železa vjame in si ohrani živ jenje. Tukaj so Šli zidarski mojstri in pomočniki. Potem pride čevljarsko b«tidert>. slika je bila sv, Jakoba in zraven škoren; šli so čevljarji za njim. Nadalje pridejo peki in vsi tisti, ki s pomočjo ognja svojo obrt izvršujejo; imeli so_bâuàfim-sy. Florijaaa.^ ko gorečo hišo gasi. Potem so bili usnjarji z banderom sv. Jerneja, ki ga mučijo in kožo z njegovega telesa režcTo. Videti je iz tega, da je bilo tedaj več obrtnikov kot danes, in obrtništvo je bilo na boljšem stališča nego je sedaj. Cez leta, ko so ti „cunfti" prejenjali, se je tudi to združeno nastopanje pri ti procesiji opustilo, bandera ao razpadla, drugih niao naročili, in taku je to popolnoma jenjalo.
Nebo 8> ansili možje, in sieer odlični in na dobrem glasu stoječi posestniki in trgovci. Še vatn lahko naštejem imena teh mož: Kohrman, Pollak, Oblak, 0,<oreQC, Panser, Illov-ski st. âkoda, da taki moiije že v hladni zemlji počivajo.
Poleg neba je svetilo šest najstarejših četljarskih mojstrov; tedaj so bili Sever, Kuštrin, Petrič, Mader, Kohetič, Keržič. — Prvi sv. evangelij se je pel kakor sedaj, ali bilo je bolj pripravno kakor sedaj; kakor stara zgodovina pripoveduje, je bila na istem kraju nekdaj cerkev sv. Katarine. V spomin, da je bila tam cerkev, stoji se danes kameniti spo-mioek: soha Marije brezmadežne spočete; v smeri tega spominka je bila mala, prazna votlina, kaki kapelici podobna; bile so tri stopnice v kapelico; bila je prazna, samo kamenita miza, dobro podzidana, je bila notri, kot nalašč pripravna za kak altar postaviti. Ta dan so sosedi ta altar kaj lepo naredili, zlasti že rajni gospodarji so delali mnogo priprav zâ olepšavo, C4a kapelica je bila a preprogami prevlečena, s cvetlicami okrašena, bila je v sredi podoba sv. Katarine, v spomin nekdaj tu stoječe cerkvice. Neko leto je bilo tu silno lepo okrašeno; zavzel se je neki stotnik naše garde, rajni Wagner, za ta altar, izvršil je vse tako okusno in lepo, da 30 bih vsi očarani te kapelice, procesija bi bila najrajSe kar tam ostala, ljudje se niso mogli lahko ločiti od tod. Za kapelico je naredil vodomet, in tisti čas, ko je bilo tam sv. opravilo, se je voda visoko vzdigovala in šumela. Bila je poznejša leta ta kapelica se lepo okrašena, ali kaj enacega ni bilo več. Bilo je poprejšnja leta več ptičkov, kot jili je sedaj; ker je pa tam tako imenovani mali drevored, in je bilo tudi tisti čas nekaj več dreves kot jih je danes, neko leto, ko je bila procesija dospela do tist« kapelice, prileti cela truma ptičkov z glasnim žvrgolenjem ter posedejo na drevesa in žvrgolijo v enomer. Alj kaj se zgodi? Zdelo se vam bo neverjetno, ali resnica je. Še dobro se spominjam. Pel je sv. evangelij neki stari, Se danes marsikomu v dobrem spominu znani pobožni pater Matevi Pibernik. Ko je ta pobožni mož začel sv. evangelij peti, so na en hip vsi ptički obmolčali in ni bilo nobenega žvrgolenja več; ko je pa blagoslov minul, začeli so žvrgoleti kot poprej. Tisti dan se je mnogo ugibalo in govorilo
o tem slučaju, da drobni, nedolžni ptički ao marsikateremu izvabili solzo iz oćesa. Kaj bode to slučaj, ali kar £e hoče, zgodilo se je. Ko se je o tem gororilo, se je tudi to ataremii patru povedalo, da so ptički tisti čas, ko je od evangelij pel, molčali, je moi bil poleg svoje stroge pobožnosti tudi šaljiv ter pravi: „No, no, ptički so bili pridni, ki so mene poslušali, ko sem sv. evangelij pel. Jezus jih je pa požegnal."
Ćastitib očetov frančiškanov je bilo tedaj mnogo več, ko jib je danes. Za razpelom, ki je bil okinčan z velikim lepim vencem, so šli v velikem številu v plajščih, ako ravno je bila buda vročina. Zato je vprašal neki gospod patra E.a-faela Klemenčiča, profesorja, zakaj da imajo plajšče v taki vročini ; odgovoril mu je zato, ker to je nas ornat in s tem izkažemo najglobokejšo poniževanje do Najsvetejšega.
PozDeje je prišel od glavarstva ukaz, da se naj ta kapelica zazida, da bo imela škarpa enakomerno visocino; glavni vzrok pa je bil, ker so se raali otroci vedno tam plazili in igrali in je oblastvo hotelo, da se zabrani vsaka otroška nesreča. To se je zgodilo pod c, kr. okrajnim glavarjem Ekelnom.
Pred rotovžem je bilo kaj pripravno za drugi evangelij, ker sta tam stala dva velika kostanjeva drevesa, pod tema drevesoma napravil se je altar, skrbeli so za to napravo, kar se spominjam, vsi župani pridno, zelo potrudila sta se dva stara občinska služabnika, neki Muren in Adame. Kasneje se je eno drevo posušilo in čez čas se je še drugo posekalo. Na trgu je stal ves čas med sprevodom cel bataljon vojakov-Iovcev v paradi, en stotnik na konju je komandiral, bila je huda vročina, časih moral je tudi kak vojak iz vrste izstopiti zaradi slabosti, ker so res čas ua trgu stali od začetka do konca sprevoda. Streljali so pri vsacem evangeliju ^ tudi tukaj se je pripetilo, da se je kakemu vojaku puška kasneje oglasila. Bil sem sam zraven, ko se je to zgodilo; hitro pristopijo neki gospodje k poveljujočemu stotniku tn ga vprašajo, kaj se bo temu možn zgodilo? Stotnik odgovori: „Kosila ne bo dobil," Ker je pa bilo tista leta mnogo vina, obdelovanje vinogradov lahko in ceno, posestniki bolj imoviti, je stotnik meščanske garde, neki Marin, ki je imel vinograde v Trški gori, dal kak sod vina vojakom v vojašnico zapeljati, da so dobili vino pri kosilu ua f.a praznik, ker so k slavnosti procesije svoje pripomogli, Špalir pri nebu so vedno napravili vojaki četovodje; za to so zbrali moie najlepše postave. Ko so trgovci, ki so nebo nosili, pomrli, ali drugi stari postali, ao to opustili. Prišlo je na misel vikarju Tomažičn, da naj je mestni fantje zanaprej nosijo; trajalo je to le 9 let; seno tudi jaz tačas bil zraven. Potem je to zopet jenjalo; naredili so, da dijaki nosijo, kar je Se danes, — Tretji evangelij pri samostanu je bil, kar se spominjam, vedno lepo okrašen. Četrti je bil nasproti goap, Goljašove hiše. Tukaj ae bomo nekoliko pomudili. Tukaj je nekdaj stala cerkvica, prvotno av. Antona, pozneje sv. Florijana; tako zgodovina pripoveduje. Na te ostanke zi-dovja se marsikateri še dobro spominja, sam sem večkrat notri bil, bilo je še dobro ohranjeno in pokrito, poznalo se je dobro, kje je bil altar sv. Florijana. En del je dolgo let služil za dekliško šolo, in v drugem praznem delu ao bile apravljene sejmaiske lope. Za ta četrti evangelij se je zelo zavzel rajni prost Arko, on je dal vse fino narediti.
Pa tudi sosedi, zlasti rodbina Kos, so veliko pripomogli k olepšavi. Bil je neki Jože, vrtnar, iz Straže doma; bival je v mestu. Ta mož je nekoliko jecljal; ali kadar se je šlo za okraske, naj si bo za cerkvene slavnosti ali posvetne veselice, za kaj lepega, so Jožeta poklicali; mož je bil spreten, imel je dva pomagača, ki jih je nekoliko navadil, nekega Pusta in Božiča. Da vam pa popišem, da je Jože res razumel in imel okns za take stvari, boste siišaJi. Za ta četrti evangelij so ti trije pred praznikom v pondeljek in torek v tej zapuščeni cerkvici delali in pletli, v sredo je zunaj začel postavljati neko komplicirano kapelico na osem voglov; vse je bilo iz samega smerečija spleteno in sestavljeno. Kapelica je bila tako gosto preprežena a smerečjem, da je bila notri popolnoma senca; velika je bila tako, da je imela vsa duhovščina prostor notri, le nebo je stalo od zunaj. Zunaj je bii kakor kak drevored, Človek bi mislil, da je v kakem romantičnem gozdu. Pri malo kaki hiši, da ne bi bilo mnogo mlajev; da se,je pa to močno opustilo, je vzrok vporaba in draginja lesa, ker je bil les prej skoraj zastonj. V kapeli je bil lep altar, v si'edi slika svete
Ane, več malih podob in mnogo cvetlic; želel bi še enkrat to umetno kapelico videti, a na bom je nikoli več. Niso več tisti časi, in „ek" Jožeta ni več; mož je namreč jecljal in je pri vsakem stavku rekel „ek" bom že lepo naredil, ali: „ek" bom že prišel. Kmalu so ljudje poprijeli in so mu le „ek" Jože rekli, kar mu pa ni bilo prav po volji, Marsikak fantiček je zaradi tega tudi kako klofuto od njega prejel.
Meščanska garda je bila močnejša »d danes, ravno tako godba; godba je bila 28—30 mož močna, večino je smrt pokosila.^ OaiČaj stare noše pri gardi je bil pri slavnostih jako lep. Široka, bela jermena navskriž, godci so imeli na čaki rudeče, žimnate Šope. Kakor je bila pri vojakih navada, da je imel bataljon svoje tesarje, tako je tudi imela garda dva uniformirana tesarja. Bila sta to dva stara moža, po imenu neki G-ričar in Kutilj, dva dobra posestnika, ki že tešeta onkraj. Imela sta vsak po dve sekiri, eno malo in eno veliko; nosila sta ti sekiri na belem jermenu in v belo usnje zaviti, imela sta usnjate, široke manšetne na rokah in široke, bele, usnjate predpasnike.. Trikrat na leto sta se ta dva moža pokazala; o Veliki noči, o sv, R. Telesu in na god cesaiskega rojstva, 18, avgusta; jako lepo je bilo videti, ko sta pri procesiji v predpasnikih z gardo marširala. To je kasneje izginilo, kar se pri slavnostih pogreša. Ljudstva iz dežele je bilo mnog«, mogoče da so jib vojaki privabili. Navada je bila, da se je za kapiteljsko cerkvijó pri vrtovih z možnarji streljalo, „Kanonir" tega streljanja je bil neki stari Jerneje, obenem mestni pri-žigalec svetilnic. Ko je na ta praznik ob zornem svitu ob tretji uri zjutraj začelo potrkavati, ni Jerneje ure nikoli zaspal, začel je pri cerkvi streljati, streljal je ves dopoldan do konca sprevoda. Kasneje se je zaradi nesreč drugod to tudi pri nas odpravilo, ali slovesno je pa bilo in lepo.
Bilo je tisti Čas v našem mestu tudi mnogo vojaških penzijoniatov, nadporočnikov in stotnikov, kar jih danes ni; videle so se na ta praznik različne uniforme. Tudi ti možje 80 se veselili tega praznika in vedno udeleževali procesije. Imel sem priliko veliko občevati s temi sivimi, izkušenimi možmi, kar jih za pogovor večkrat pogrešam; ali če pomislim nazaj, s kako spoštljivostjo so ti možje o cerkvi in cerkvenih obredih govorili, možje, ki so toliko sveta obhodili, različne stvari poskusili, morali so na tedne in mesece z enega mesta v drugo hoditi, ker ni bila taka komoditeta kot je danes, in vendar spoznali ao Boga za svojega Gospoda, Primerjajmo sedaj vero, oliko in medsebojno občevanje tistih in naših dnij ; vaa drugo je napredovalo in napreduje, a ono troje zaostaja vedno bolj.	Meščan,
-»-t-l-»-
Piše se nam:
\i Novega mesta, [Op. nred. Priobčimo ta dopis, a s tem ne nagibamo ne na to ne na ono stran, marveč nam je res samo na tem, da se tuđi v tej zadevi Čuje oba zvona, da »e tako resnici jasno spozna.] — Godbene zadeve. Ravnateljstvo godbe meščanske garde novomeške se obrača tem potom na slavno občinstvo novomeško in v okolici, posebno pa na one prijatelje godbe, kateri se niso vpisani kot podporni člani, z vljudno prošnjo, naj bi blagovolili pristopiti k društvu kot podporni udje, oziroma da bi povišali sřoje mesečne prispevke primerno svoji moči. — liivnateljstvo se neprestano trudi, da bi se godba ne le obdržala, ampak tudi v umetnem oziru polagoma na boljše stališče spravila, ŽaUbog pa nam v ta namen vedno primanjkuje potrebnih denarnih! sredstev. Raznovrstne potrebščine nam izprazoijo prezgodaj bîagajno in sili ravnateljstvo apelirati na slavno občinstvo in prijatelje godbe za boij izdatno podpiranje tega, že od nekdaj obstoječega društva. One gospode, kateri ne upoštevajo nikakega truda in žrtev od strani ravnateljstva, in ki imajo vedno svoje posebne projekte za godbeno organizacijo, in brez pomiselka trdijo, da se godbeni prispevki porabljajo v druge namen« — one gospode pa vabimo, naj si ogledajo naše, od upravnega odbora odobrene račune, da si ohladé nekoliko svojo jez> m se prepričajo, da je stvar ravno nasprotna. — Istotako bi bilo v splošnem interesu tudi nujna želeti, da tisti gospodje, ki v zadnjem Času po „Slov. Narodu" opetovano napadajo godbo in bhtijo njenega ravnatelja, čim preje opusté vse to brezpomembno pisarenje. To intrigiranje ne sluii ne v korist
gofibi, najmanj pa v čaat dopisniku samemu. Saj Je bil „Narodov" dnpisiiilc menda tudi že sani katerikrat ravnatel take goilbe in mora tedaj vedeti, da tudi pri najboljši volji n pri najboljši godbi; vsem se ne more vstreči. Ne delajmo torej zdrabe, kjer je ni potreba. Splob pa, kdor ni društveni ilan in društva niti z vinarjem ne podpira, ta ne vtikaj svojega nosu v stvari, ki ga nié ne brigajo. Sicer: vse, kar pride preblizo ognja, se zna osmoditi. Toliko doslej v blagohotno nvaievanje in — sparilo.
Z ozirom na občeznano spretnost sedanjega kapelnika smemo pričakovati, da dobimo s časom izvrstno godbo na lok, katera nam bo, posebno v predpnstnem času in za koncerte v dvorana]) ne le v veselje in Čast, ampak bo tudi bolj zmožna podpirati sama sebe v gmotnem ozirn.
Iz Smifieia pri Žužemberku, Vem, da ae na dobra srca čast. éitHteljev za podporo pogoato trka, od koder mnogotera pomoč pride. Cast, ôitatelji mi gotovo ne bodo v zlo àtelj, ako se tudi jaz drznem v sledeči zadevi potrkati. Župnija Sraihel pri Žužemberku ima jako slabo in poleg tega mnogo premalo cerkev. Visoka C. kr, deželna vlada je dovolila novo zgradbo, ki bode stala d» 29 000 K. To svoto pa revni inpljani skoraj nikakor De morejo pokrili, obrnem se toraj na vaša dobra srca za pomoč. Sv. Mibael in av- Ana, katerima v čast se bode pozidala cerkev, naj sta vaša plačnika. Za dobrotnike se vsako nedeljo skupno moli.	Janez Zupančič, župnik.
-H-
moral je biti fant božjasten, in je tudi vsled božjastnega napada v vodi, tako žalostno svoje mlado žitljenje končal.
(Županstvom!) Na novomeške semnje ss presiči do-važajo poleti že ob štirih, po zimi ob petih zjutraj tako, da ni mogoč natančen pregled prešičev in živinskih potnili listov. Občinstvo se opozarja na § 4 po odloku c. kr. deželne vlade z dne 25. aprila 1905 št. 4924 za me.sto Rudolfovo veljavnega sejm-skega reda, da se namreč dogon živine začne ob 6. uri zjutraj. Županstvu se naroča, da takoj in večkrat splošno razglasi, da pred šesto uro zjutraj preaiče ne smejo dovažati na novomeške semnje, prestopki lega določila bodo kaznovani.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
(Utopljenci.) 14, junija 1.1. je petletna héerka Janeza Nose iz Rumanjevasi pri Toplicah z ezla v čoln hlízo domačega mlina, se prekucnila v Krko in utonila. — 16 junija t. 1, vrgla je božjast 3G letno Marijo Renarčič iz Doline pri Beli cerkvi v blizu domaČe hiše ae nahajajoči vodnjak, in ker ni bilo pomoči, je utonila. — 23. junija t. 1. se je sel 20 letni Ferdinand Lu žar, doma iz Cermoanlc, ki je v službi kod delavec parne žage v Radohi bival, vzltc stroge prepovedi v ne daleč od žage se nahajajoči vodnjak kopat. Tudi njega je v mrzli vodi prijel krčin je utonil. Njegov sodelavec Janez Strum bel j ga Je še posebno na nevarnost opozoril in mu prepovedal se iti kopat.	d.
(Današnji list) obsega deset stranij.
* H- -
DomaiSe vesti.
(Kanonikom) kolegjatnega kapiteljna v Novem mestu je cesar imenoval precast, gospoda Janeza Virant-a, župnika v Mokronogu,
(Imenovanje.) Namestnik državnega pravdoika v Novem mesto, gosp. Alojzij Kessler je imenovan za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnemu sodišču v Velikih Laščah. — Sodni pristav g. Ferdinand M e ditz v Metliki je premeščen y Kočevje, avsknltant g, Fran Pernuš pa je imenovan za sodnega pristava v Metliki. — Davčni praktikant g. R Delhunia v Novem mestu je imenovan prov. davčnim adjunktom ravnotam.
(Osebna vest.) Gosp. Rudolf Molè bo v petek dne 6, julija v veliki s^ečanostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja modroslovja.
(Zrelostni izpit) na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji je delalo dne 26 in 26. junija 12 osmoáolcev (3 so odstopili), izmed teh je padel 1 na dva meseca, drugi pa so vsi izpit prestali, z odliko 4 in sicer; Lozar Franc, Mole Herman, Schober Jakob in Verce Josip.
(„Dolenjski Sokol") priredi s prijaznim sodelovanjem flDol. pevskega društva" dne 8, v slučaju neugodnega vremena pa 15. julija popoludue ljudsko veselico v gozdu g. Smole-ta na nekdanjem vojaškem strelišču, Vspored obsega razan prostih vaj ob godbi in telovadbe na orodju petje, sreôolov na do-fcitkf, ples itd. Za dobra jedila in pijačo ter razsvetljavo (ga-solm) bode skrbljeno. Vstopnice k reserviranim mizam tik telovadišča — aeilež po 40 li — se bodo prodajale 6. in 7. julija T trgovini g. J. Morauca; istotam bodo razstavljeni dobitki. Natančnejši vspored se objavi po lepakih. Odbor.
(Javna skušnja) Hladnikove „Glasbene šole" vršila ae bode dne 12. julija ob 4, uri popoldne v čitalnični dvorani. Vljudno se vabijo p. n. stariši učencev in vsi prijatelji glasba.
(Javno priporoÈilo.) G, Franc Giber, podobarski niojster v Kandiji, je izdelal za župno cerkev v Poljanici blizu Toplic nov krstni kamen s podobo Janeza Krstnika na vrhu 8 tako finim umetniškim okusom, da smemo reûi: delo Iivali raojstra. Barve, arhitekture in mala solia na vrhu, vse je tako li^no narejeno, da smo se čudili, kako se more kaj tako dovršenega za tako nizko ceno napraviti. Duhovniki na Dolenj-
v to stroko spadajoča dela pray z dobro vestjo lahko izrhčajo g. Cibru. Kdor hoče ta umotvor v Poljanici ogledati, se bo sam prepričal, da je to priporočilo popolnoma zasluženo.
(Utonil je) dno 17. junija med 2. in 3. nro popoldne .Matiiče Lamovšek, vrtnarski učenec deželne kmetijske šole JI» Grmu. Fantič se je šel popoldan v Težki potok kopat, «jer je baje, dasi ni znal plavati, takoj skočil v globoko in ^•■zlo vodo. Ker ni bilo blizo odrašenega človeka, kateri bi priskoči] na pomoč je utonil. Po zdravniški izpovedbi,
Gospodarske stvari.
—	(Za zvočno cev strelne priprave) na Cavzar-jevem vrhu nabral je oerkvenik g, Gottlieb na Trški gori pri Novem mestu dozdaj vsega skupaj sele 47 K 20 v, K temu znesku prispel je g. baron Lazarini sam g 15. kronami. Ker stane pa zvočna cev 80 K in to brez umeščenja, dozdaj nabrani znesek se nikakor ne zadostuje, Zato pros m podpisani, da bi p. n. posestniki vinogradov na Trški gori in bližji okolici, ko bode cerkvenik s Trike gore zopet k njim prišel, še enkrat v žep posegli ter mu zopet primerni znesek izročili. Ako se ne bo za zvočno cev zadosti denarja nabralo, porabilo se bode ves denar za nakup smodnika, katerega se je letos do zdaj že 75 kilogramov kupilo.
Na Grmu, dne 11. junija 1906,	R, Dolénc.
—	(Hrvaško slav. deželna razstava v Zagrebu). Vladni komisar za deželno razstavo živine, perutnine i. dr. naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v moaecu septembru 1906 v deželnem glavnem mestu Zagrebu vršila deželna razstava živine (konj, govedi, praš Čev, ovc in koz), perutnine, čebel, mlekarskih izdelkov, krme, poljedelskih strojev in orodja, vino in sadjereje, vrtnarstva in v primeru ugodne letine tudi razstava grozdja in sadja, Vsa natančneja pojasnila daje kralj, razstavni komisar gospod Dr, Ivo Mallin v Zagrebu.
—	(Streljanje proti toči.) Toča je povzročila letos že velikansko škodo po nekaterih legah. Mnogi posestniki so prišli ob ves letošnji vinski pridelelt, Trpe!i bodo pa tudi drugo leto. Opravičeno je tedaj vprašanje, ali bi ne kazalo, da se stori, kar je v naših močeh, proti tej strašni ujmi? Ali ne kaže, da bi se poprijeli streljanja, kakor delajo po drugih krajili? Mnenja o vspeliu streljanja so s cer različna; ali izkušnje drugili krajev nam potrjujejo, da je škoda po toči v zadnjih letih manjša kakor je bila prej. Tako pišejo Štajerci in Francozi, Kaj bi se ne dalo pri nas malo več storiti za nakup smodnika in popolnitev strelnih postaj. Ce se izda toliko tisočakov za obde ovanje v/n(»gradof, Jahko bi se iiidi za to kaj storilo. Človek bi imel vsaj mimo vest, da je storil vse, kar se je dalo.
—	(Ne zametujmo zelene krme.) Pri nas pride mnogo zelene krme k nič. Veliko je živina razmeće zaradi muh, veliko je pride v zjedi in na ta način v gnoj. Varujmo se zaraditega pred tako potrato! Da nam živina ne razmetava krme, je treba, da varujemo živino pred muliami v poJetnem času. Preganjajmo muhe s sredstvi, ki smo jih že navajali v listu. In da Živina ne bo delala zjedi, skrbimo na ta način, da se zelena krma poklada po malem in da pokladamo krmo, ki ni prezorela in trda. Od prezorele zelene krme imamo dvojno škodo. Taka krma je manj okusna, manj prebavna in manj
teČDa, po drngi strani se je pa veliko zavrže v gnoj, ker je iivina ne mara do Ćistega požreti.
—	(Soparni hlevi.) Nič ni slabšega, kakor če mora živina prebivati v soparnih hlevih. Živina se slabše redi in nam tudi slabo molze. Vsa krma manj zaleže. Žalibcg, da se za take stvari naši gospodarji tako malo zmenijo in da jim je vseeno, ali živina trpi vsled preobile aoparice ali ne. Navajeni od nekdaj imeti živino v takih hlevih, jo imajo tuđi nadalje. To pa ni prav! Soparne hleve treba izboljsavati; če ni drugače mogoče, saj s tem, da se napravijo v zid pod stropom primerno velike luknje, skozi katere vleče zrak. Take luknje je napravljati na obeh nasprotnih straneh, da nastane pod stropom potrebni prepih. Taki hlevi so bolj zračni, bolj hladni in bolj zdravi v poletnem času. Po zimi naj se pa te luknje zapro.
—	(Tla pod svinjaki) so pri nas povsod prepojena z gnojnico in nesnago. To se pari v poletni vročini na solncu in napra\lja smrad in sprijen zrak. Koliko kužnih snovi nastaja na ta način okrog naših svinjakov in kako slabo vpliva vse t« na Živali! Ali nihce se za to ne zmeni. Naj bi naši gospodarji vendar prišli do tega preprićenja, da to ni zdravo in da je treba tla pod svinjaki čistiti in snažiti od blata.
Dražbeni oklic.
E 691/5
Ï3
Gnojnico naj se odpelje v gnojnične jame, gnoj na gno blato pa Da kompost. Ne zanašajmo torej sami bolezni v!3vin
išče, ake!
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Po dr. J, Soheguii it neke kaisnske a«dflïe 50 K. G. Botini svétnik Travner 10 K. Veleč. E- iapnik Ï. Šalehar 10 K. Gpdi, Nežika Eunie 10 K. VfleË. g. keiilaa Juh. llensinger tí K. Dubrotniki iz Nnves^a mesta in Ksndije za mesec 43 K.	Or. J. Marinko.
Loterijske številke.
GRADEC. 16. jnnija	79 60 29 20 80
TRST, 23. junija	31 77 14 17 19
Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se bodo vpisovali nčenci v prvi razred julija In septembra meseca.
Kdor želi vstopiti meseca julija, naj se oglasi v petek, 13. julija, od 5. do 7. ure popoldne ali pa v soboto, 14. julija, od Va do y., 10. ure dopoldne s svojimi starši ali njih zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu ter prinese s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo (eolsko naznanilo), v katerem mora biti povedano, Čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz verouka, učnega jezika in računstva.
Sprejemni izpiti se prično 14. julija ob Va 10. uri dopoldne.
Takse, 6 K 20 li, se plaeajo v začetku šolskega leta.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
v Rudolfovem. 1. julija 19 06.	(133)
I
PP J
V
s
p C»
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju gospoda Josipa Reifierja, prot. tvrdke na Dunaju, IX. MaTia-TeresieuBtraise 1« zaotapaiie ii« dr, Al(ij)!ii-u RužíÉki, dvorni iu sodni odvetnik na Dunaju, I. Uaria-TereHienstrasae 10 bo dno 4. julija 1906 dopoldne ob 'i, 10. uri pri fipodsj ozoa^eneni «odišúu v izbi (i dražba nepremičnin 1. v!. St. 827 d. o. PreiSina in 2. vi. St. 325 d. o. Jtirka vati, nb-Btoječih ad l.iz gos po d a rsk ega (tvorca pare, St. i)3, (fnspodarnkeKa pDslopja parn. St. 'M, Hvinjítkega hleva in mlina b žago pare. St. SI, iiiSe v ťodgori parc. St. 25T<3 tèr 1H0 lm zetui.jiSûa ; ad 2. pa iz liiSe in ^os p u da rs k i I) pu-Blopij na Ûergaujih Belih parc. St, 141) in iz na zeinljiSúa
Navedena ïemljifiiia obsto.ie ii njiv, gozdov, travnikof, vinoijrBdiiv in pašnikov, ter «o iz dežc'ne knjige odpisani deli gra.rëine Zaloíke (Breitenaii).
Nepremičninam, katete je prodati na dražbi, je doloieaa vrednotit iit Bioer puBlopij K310K, zemljiSč 6y774 K, oiiuoauo poslopij a60K zemijiS« 9(iO;i K.
NajnianjSi pomidek znaSa gledĚ nepremifmn pod vi. Stev. 827 d. o. Prečina BiOsG K, glede nepremi^nio pod vlož. Suv. 3Í5 il. o. .Iiirka vas G568 K fî8 h, pod tem ziieikom «e ue prodaje.
Drazbeue pognje lu listine, ki ee tiče.jo nejireniiíniu (zeinljiiko-knjižni izpigek, hipotekami izpisek iz katastra, ženitvene zapisnike i. t. d ) «mejo tieti, ki žele kupiti, pregleilati pri epodaj uzuameiijeni Bodniji, v izbi St. 5 med opravilnimi urami.
VarSčina (vadit), ki je položiti pri dražbi, znaša desetino označene uenilne vrednosti.
Pravice, katere bi ne pripnSSale dražbe, je oglasiti |iri eodišiiu najpozneje v dražbenem obroku pred zaietkoin dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepreniiénine same.
O uadalinili dogodkih dražbenega postopanja se obvedtijo osebe, katere imajo sedaj na «epremiSninab pravice ali bremena ali jih iadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo x naliitkom pri sodiwén, kadar niti ne atAiiujejo v okoliSa spodaj oïuaËene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju BtannjoĚega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče v Rudollovem,
odd. II. dne Ï3. maja 1006.	(119-2-11
Družbeni oklic.
Terezi
kateri ima veselje do lectarske in svečarske obrti sprejme takoj Franc Murn, lectar in svečar v KandijI èt. 18. (133-2-2)
E 19t(/6_ 8"
Po zalitavaiijn oskrboištva bolnice v Brežicah po g dr. Ivanu BenkoviČu tam bo dne 17. julija 190G dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni »od-niji, v izbi št. G. v Rudolfovem dražba zemljišč ul. št. 21I„ k. obĚ. Smo-lina vas,_ obstoječe iz stavhišila, 2 gozdnih parcel, travnika in devet njiv, nI. St. 6í8.. k. obč. Brusnice, obstoječe iz njive, ul. it. 757,, k. obE. Gabrje, obstoječe iz gozda ter pri ul. sr. 211., k. obe Bmolinavas s nahajsjočo pri-tiklino vred. ki sestoji iz jedne prašiče s tremi prašički, par volov, jednega teleta, jednega poljedelskega voza, jednega drevesa (orala) in 2 bran. Nepremičnini, ki je priidati na dražbi, je določena vrednost ua 31(;4 K ~ odn. láO K in 4e K - pritiklina na 672 K. — Najmanjši ponudek znaša 2657 K £3 v, pod tem zneskom se ne prodaje.	(144)
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, oddelek il., dne la. maja 1906.
E 2f>6;() 21
Po zahtevanju g, Reiner Josipa, protok, firme na Dunaju IX, Marlje-ije cesta 9 zastopanega po dr. Alojziju Itažički, odvetniku na Duiinju I. Manje-Terezije cesta 10 bo vsled uaredbrt o kr. višjega deželnega bo-diSča v Gradcu z dne 17. aprila 190C, o. št. Ne II UH/O dno 4- julija 190« dopoldne ob '/j 10. uri pri spodaj oznamenjenem sodiSću v izbi št. G družba nepremičnin, 1. vi. št. 1082 kranjske deželne knjige. graSčiue ř^aloSke (Brei-teuau), ležečih v davčni občini Gor. Straža in Jutka va», na haterib se nahaja grad s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, opekarna s krožno pečjo; 2. vi. št. 1048 iste deželne knjige, graičina I.uknjiSka (Lupgg), ležeč v davčni občini Frečina, na kateri je grajftka razvalina. K obema gri-ščinama spadajo zemljiSča razne obdelavne vrste.
Prvo zemljišče lina tudi razno pritiklino v živini, gospodarskem iii tovarniškem orodju, drugo zemljišče nima iiiknke pritihline.
Nepremičninama, kateri je proilati na dražbi, je dnlnčena vrednost in sicer prv^, ki obsega krog 343 ba zemlje 250 686 K 26 h, njenim pri-tiklinam 41.!)G4 K 70 li ; drugi nepremičnini, ki obHenft krog 47 ha zemlje 14295 K 76 h. NajmanjSi ponudek znaša za nepremičnino vi. štev. 1082 167.067 K Ď0 h, nje pntikliue 27,970 K 60 h; za. nepremičnino vi. štev. 1018 9 630 K 50 h, pod tem zneskom «e ne prodaje.
Dražbene pogoje, ki se steni odobriijejo in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjiini izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele huijiti, pregledati pri apoilaj oznamenjenem sodiSčn v izbi št. 6 med opravilnimi urami. Varščina (vadij) pri dražbi znaša desetino cenilnili vrednosti.
Pravice, katere bi ne pripnSěale dražbe, je oglasiti pri sodiSún najpozneje v dražbenem obroku jired začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razfeljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnlb dogodkih dražbenega postopania Be obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jib zadobo v teku dražbenega postopanj«, tedaj samo z iiabitkum pri sudniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSn spodfý oznameujene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodiieni kraju stamijočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče v RudoKovem,
odd. IL line 24 maja t90e.	(118-2-1)
Treznega in pridoega ter poštenega	(U7-0-1)
= hlapca konjarja =
išče za prav dobro plačilo in takojšnji uatop v službo vodslvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Zidana
je iz proste roke na prodaj v Rudoifovem št. 13., ležeča blizu glavnega trga. 4- sobe, 1 kuhinja, 2 kleti, 2 jedilni shrambi, 1 hlev, 1 svinjak, voda v hiši, zraven lep vrt. Natančneje pove lastnik ravno tam.
5	Ziiiina ^
• ^ezdirceva eostitna •
i t
I
i
v Metliki s pripadajočimi gos- ^ podarskimi poslopji se proda !ili j);i ~
hi takoj v najem.
Vrtnarskega ncenca
sprejme vodstvo kmetijske šole na Grmu takoj. Dotični ralađenić biti mora 15 do 16 let siar ter krepak, slovenskega jezika tudi v pisavi popolnoma zmožen. Oas poduka traja tri leta. V tem časn udobi vso obleko, stanovanje, brano in poduk v šoli ter na vrtu brezplaino. Po preteku treh let izroči mu vodstvo šole spričevalo, s katerim ga imenuje vrtnarskim pomočnikom. Pismene proánje so kakor hitro mogoče osebno vložiti na Grmu.	(i4ï-o-l)
Oostiliiii Ferllč, (iliiviii trg.
jidfegzftgavatk
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
(131-0-1)
Ordinira vsaki pondeljek od 10.-5. ure.
					
					
					
					
Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Semiču. J
Okolu 165 goldinarjev
je pobral nekdo 17. junija v prodajalni urarja g. Rajeca ^ Rudolfovem. Dotični se pozivlje, naj takoj prinese denar na "■otovž, sicer se bode sodinjsko poklical, ker je znan. (134)
Imam čez 70 komadov
^iivMh g<i¥e|tb in
na prodaj, s—
Cena po dijgovoju in pri meni, kadar se jUi pride pogledat. CSU)	Prane Aubel, mesar v Žužemberku,
li
Mlin in žaga
z ugodno vudno močjo in zraven tudi
dobro obiskana gostilna
se odda takoj na račun.
Odda se tudi v najem lep lokal za prodajalno z vso opravo, zraven tudi stanovanje in klet v št. Vidu ua Doliiojakeni.
Več se izve pri lastniku g. Ivan Končina v Gorenji vasi pri ZatičtDi, Dolenjsko. i]41>
lastiiej?« pridolka, v vsaki iimo-zini, jo po nizki cetii za dobiti
v graščini Struga, ^
Št. Peter pri Novem «lestn. Í
li^^Skrn^a
Jos. Bcrgmann
v Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
stupo (seme)
ièjega ré pa
(glej podobo)
yoťčiěno seme
(ženof), kamilice
in druga zdravilna zelišča in cvetje.
(132-1-1)
Konj
êpFetnega
T-3;+;«=»——sïjky!————ar^i-—— -
Lepolnopo stanopanjE !
Tri sobe, kuhinja, kopalnicalin potrebni prostori,
z malim irtom je takoj oddati v obližjn líožjogajírobapri Novrni mestu.
poizvedbe pri upravništvu tega lista. {i3y o-l)

^ Ha licitandi
v nedeljo 15. julija ob 1. uri popoludne
se bode prodajalo lepo posestvo s hišo in vsem giispodarskiro poslopjem ter zraven Bpadajoôimi njivami, hosto, koienico pri Janezu Malner-ju na DdIžu át, 39., Sttipiče. (135)
ki nese peze 80 centov
IT© z:
Dobrega Žagarja 1
za bukovioo režat na gatre (3 ali 4 plehe) sprejme takoj parna žaga v Jelendolu, pošta Dolerija vas pri Ribnici.
ie na prodaj pri Janezu Fink-u v Smolinji vasi stev. 10 pri Novem mestu.	(138-3-1)


Štiri leta star, 10 pesti visok
je na prodaj v deželni kmetijsiťi šoli na Grmu. Rjivtto tam prodaja se tudi prav lep
krompir oneitlovec po irofli mernik in praY dobro : : : : rndeČe in belo vino. : : : :
Cena po dogovoru.
za trgovino z mešanim blagom, éez 14 let star, nekoliko nemškeg» jezika zmožen ter iz poitene hiše, se sprejme pri J. Razboršek-U v Šmartnem pri Litiji. (526-2)
FAFF
w «
m
(143-0-1)
14
kateri tudi razumi kariti parne kotle, sprejme takoj parna žaga J. Šutej, Jelendol, pošta Dolenja vas pri Ribnici. (ISE)
Ljubljana, rotovški trg 9.--
so najbolji za družinske potrebe, kakor : Šivanje, vezenje in krpar^e, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šiv^o naprej in nazaj idoči. (Kugeilager!) Glavni zBStopniki
Franc Tschiiikel,
- Kočevje, v gradu-
Iff I il A	^ ^
HH h HMH fl H	priporoča cenjenim gostilničarjem in posestnikom svoja
H I ^ J IPV^ garantirano naravna
I I ■ ^If bela, rudeča in črna vina od 16 krajcarjev naprej proti plačilu v
4 mesecih poslano v lastnih sodih na postajo v Trient.
Pri odjemu ednega vagona znatno znižane cene, vzorci se razpošiljajo franco in zastonj. -----------
Za Časa košnje priporoča tudi dobro yino (Halbwein) za delavce ter se cenjeni gospodarji vljuduo vabijo, ker je cena le samo 13 krajcarjev liter, da vsaki zaposkuňajo naroči 1001 ter zagotovi tvrdka v v.sakem oziru najboljšo in reeluo postrežbo.
Naročila se prosi pošiljati na glavnega zastopnika K. Kovak, Ljubljana. Nove ulice 3, ali pa naravnost na tvrdko.

Í □ —^{'iP——T.; jď—tv—■^p— ■	——v.;,
i
M. U. dp. 9. Fraunseis
zobozdravnik	(i 63 3
E iz Ljáljane, Marijin Irg 3 ordinira
v liiši g. Apolonije Zurc i v Rudolfovem, Glavni trg 94 S
^ in sicer kakor (iuseduj tudi zii nai)rej m. redno vsak pondeljek za zohobolne. J
Vniikovrstiic zobe in plombe.
	... ...	
' [	^-r-.Ji^t^m-f. f. J, J, ■ ^, IŤ1 XÉ^'■J j-g-r-g-r-j^^vj^^-j Vino i izvrstno, lastnega pridelka, i)ri>	
1	daja se ])<i Jako nizki ceni v	
i [	grajsčini Hajnof	
	pri Uudolfovem. Ti®	i
, I		
s tremi tceaji in H tremi Htopiinii
je iz proste roke na prodaj.
Zraven spadajo hlev, klet, trije svinjaki, kozolc in nekaj zemljišča.
Natančneje se izve pri Kari Finl(-u v Smoleni vasi at. 57., pošta Novo mesto. (iio-3-3)
(1-21-13)
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi šivaini stroji
Singer Co. del. družba šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.

Voínjs trajd";	, _
dni S dni iivvít^P^liKíiapdova^Jinos^ znajnoifejiimi kta1305tn 06ígrajenimí veliKatialými parnil(i
^^p^iscni JY	-.najvdilvf.srí.ilvia-lípoíliwmi
Izjasnila dajezastopnll^ FnQCUnÍQ
ubijana K^iofcHe-uíiceitv.28
Odhod iij^bjjane vmI^ p^lne^lelEK.^□^ek jr čdrteKv ttdnu.
E.	C« >■«	E
^	o	a>
E	u o	> o
o je	.s*	"5
m	CL.	•a
		=9
M	'a	CC
	v u	>
'o. rt o.		m M C
C E v>	"S o Cu	u ai č?
'Ô.	09 O	L.
C		—;
v		s« □
t_		
v		ta
>	u	^
s	o.	m
	«	
MM ftlt^H Fnžtae
v Dol. Kotu št. H., p. Dvoř, Oolenjslco. s zraven spadajočim zeiii]j횣ein
j© ».a piTodaj. : <1«
Ker leži na prav lepem prostoru ob državni cesti, je jako pripravna za gostilDu. Natančneje se izré pri lastniku ravno tam.	(in-3-3)
za trgovino z mešanim blagom, iz dobre lii&e, sprejme R. RUTNER, Vrlmika. (i£6-2.2)
Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo!
KAPLJICE SV. MARKA.
(2C6-S0-15
Te glasovite In nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo In notranja vporabo. Osubito odntraiijiijeju trganje in kaljenje po kosteh, nogah in rokah, ter iileûiju vottki j^lavitbol. Une rteliijeju iiedoee^IjiTo in e|iasanoano pri bulecoiii iia xttludi^u, ublažnjejo katar, urejujejo iEmečbe, ođpreTiju nađaho, bolefiite in kr^e, pusjiejSi^ejo in zboljSiijejo prebavo, Ěiatijo kri iti Řreva. Preženejo veliko i u male gliste, ter vse bolewii, iivirajoře oi] glÍ8t._ Delujeju iiborno proti hdpavoBti in preblajenju. Lećiju vfie bulesni tia jetrih lu aleiib ter k6liku in SSipanje v želodca. Odpravijo vsako mrzlico in vee boleïui, iivirajciče od mrstice. Te kapljice ao najboljSe «redstvo proti bolesnim na maternici in madronn, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meňúaniiki iu ktnetiki biSi.
Dobita se ftamo ; Mestna lekarna, Zagreb. — Kaditega naj se naroiia naravnost pod naslovom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg íteiř. 60, poleg cerkva sv. Marka.
Denar ee pošilja iiaprûj ali povzame. Manj kakor IS steklenic se ne poilje. Cena je naslednja in eicer franko postavljeno na vsako poStú ;
1	ducat (12 itekl.) 4 K — v
2	ducata (24 stakl.) 8 K - v
3	ducati (36 slekl.) 11 K - v
4	ducati (48 stekl.) 14 K fiO v 5 ducatov (60 stoki.) 17 K - v
Na raKpola|;o iitiam na tiaoîe priinalnib piiiem, katerib mi ni mogoíe radi poinaujkanja prostora navrst.i. Zato navajam samo imena nekaterili frospodov, ki so uporabljali ,kapljice sv. Marka" z nsjijoljSim vipebom, ter popolnoma ozdravili; Ivan BaretiuMć, níite|j [ Stjepan Barić, župnik; Ilija Uamić, opaakar; .lanko Kisuij, kr. nadiogar; Stjepan Seljanić, seljak; Sjfija Vukelió, Šivilja itd. itd,
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg Št, 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360.
Odgovorni urednik Fr. Sil. WatzI,
Izdajatelj iu zaloiuik Urban Horvat.
Tiak i. Krajec, naii.
Tovarna strojev iii železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in koânjo, vitlev, miatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trljerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parllnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, sm^ Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah
z najvišjimi priznanji,
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, XTOlXlSltič,
Dunajska cesU stev. 31.

Dolenlshe Toplice pri Rudolfovem. Najboljša pristna vina
Vsem p. n. gostom letuviičarjem, izletnikom, potnikom tu obiskovalcem Toplic priportčsm svojo
^ noYO otïorjeno gostilno inoderDO nrejeno =
z lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje. Za dobra jedila in izvistno pijačo vedau skrbljeno. Cene nizke. Postrežba točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se najtopleje priporočam s spoštovanjem
{l2i;-a-2)	Mihael Zupane, pek in gostilničar.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina. domaČe rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(83-t6-5)	viuograilDik in trgovec (Voilnian Dignano-Istra).
priporoča po najnižji ceni Antonija Lakner v Kandiji S^t^ nasproti žagi g. Košiček-a.	(se-s-s)
ŽENSKE LAŠi
(234-3M7J
zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plačajem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vaa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tuđi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko m mnogo priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očisčuje prhut.
SpoStuvanjem se pripoiof^jem Ivan Svetec,
brivec in vlasuljar, Rudollovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše).
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
pSeveronemskega Lloyda''	^^
BEEMENU
P
V
<13
m
fH
O N O
listke
Î
NEW-YORK
s cesarskimi brzoparniki: Kaiser Wilhelm II,. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d, Grosse,
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edtno-le pri
lidVftJ^A	v Kolodvorskih ulicah Ňt. 35.
(33-24-10)
Ariona Odhod kakor :
nasproti občeznane gostilne „Pri starem TiŠlerju". Odiiod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California, , Utah, Wyoming, Nevada, Ortgon in Waschington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston, na tej progi iz Bremena enkrnt mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.