Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
{
ma
Leto XXX. - Štev. 23 (1506)
Gorica - četrtek, 8. junija 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Nedeljski referendum SlSVeSU MlUlMeil MU AlOjMŠČa
Prihodnjo nedeljo 11. junija bodo italijanski volivci poklicani, da se udeležijo referenduma. Na volitve so volivci vajeni, na referendum pa ne. Zato se mnogi v negotovosti vprašujejo, kako se voli in za kaj se voli.
Predvsem naj bo jasno, da referendum niso prave volitve; ne gre, da izbiraš, kaki stranki daš svoj glas, temveč da izraziš svoje mnenje glede nekega zakona, ki je že v veljavi, in sicer ali naj zakon ostane ali naj se odpravi. To je referendum ali ljudsko glasovanje.
DVA OSPORAVANA ZAKONA
V	nedeljo 11. junija bo šlo za to, ali naj dva zakona ostaneta ali naj se odpravita. Prvi zakon je tako imenovani »zakon Reale«, ki se tiče policije. S tem zakonom je Policija dobila večja pooblastila glede zatiranja terorizma. Radikalom in še nekaterim pa se zdi, da ta zakon krši pravice državljanov in da ga je zaradi tega treba odpraviti.
Drugi zakon, o katerem bo treba izreči svoje mnenje, je pa zakon, ki določa državno podporo vsedržavnim strankam. To se pravi, da bo treba glasovati, ali naj zakon ostane ali naj se odpravi. Do tega zakona je prišlo, ker so se stranke znašle pred velikimi finančnimi težavami. Vsaka velika stranka ima namreč tudi veliko uradništva in številne druge stroške (najemnina za sedeže, volivna propaganda, strankin tisk itd.). Vse to stane ogromnega denarja. Kje ga dobiti?
Izkušnja je pokazala, da so si vse stranke brez izjeme skušale pomagati tudi na razne nepoštene načine, da so prišle do Potrebnih denarnih sredstev. Sodna razprava »Lockheed«, ki se pravkar vrši v Rimu, je ena izmed prič, kako so si skušale stranke pomagati s podkupovanjem in sličnimi podtalnimi potmi, da so prišle do denarja.
Da se napravi konec taki »skušnjavi«, je Parlament izglasoval omenjeni zakon o javnem finansiranju strank. Mislil je pa samo na vsedržavne stranke, ne pa na manjše stranke, ki delujejo npr. v okviru neke dežele, kot Slovenska skupnost. Tudi 0 tein zakonu bo treba izreči mnenje, ali naj ostane ali naj se odpravi.
KAKO SE VOLI Vsak volivec bo dobil dve shedl (dva lista) različnih barv. Na eni bo vprašanje: Ali želite, da sc odpravi zakon o policiji? Na drugi pa isto vprašanje glede zakona 0 finansiranju strank. Volivec bo prečrtal Sl (Da), če želi, da se zakon odpravi (»abro-gare« po italijansko), prečrtal bo NO (Ne), želi, naj zakon ostane kot je. (Namreč 'te želim, da se zakon odpravi.)
NAŠE MNENJE Oba zakona, za katera gre, nista posebno Važna, vendar je prav, da državljani izrabimo svoje mnenje, ker smo k temu poklicani. Glede pravic policije ne more biti dvoma, da jih ima še premalo za sedanje ^ase v Italiji. Zato le prečrtajmo NO, (Ne), naj
se zakon ne odpravi.
Glede finansiranja strank je pa tako, ‘*a ima zakon svoje pozitivne in negativne Posledice. Pozitivne so v tem, da je delo-vanje strank sedaj bolj pod javno kontro-*°. ker morajo polagati javen obračun o 11 Porabi denarja.
Negativna posledica pa je, da so mislili Sa'no na velike stranke, izpustili so vse tanjše stranke, kar pomeni zapostavljanje 'nnoglh državljanov. Negativno posledico v*dlnio tudi v tem, da i. javnim finansiranjem stranke s svojim strankinim apara-tom postanejo neke vrste poldržavna birokracija in ne več spontan izraz politične v°'Je in politične zavzetosti državljanov, katerl niso več voljni iz idealnih razlogov p°dpirati stranko, katero volijo.
Končno še en razlog zoper finansiranje 8,rank s strani države: /dl se nam, da je Ogovor, da bi bile stranke brez državne tl°dpore Izpostavljene skušnjavi dobiti de-''‘n- na nepoštene načine, zelo na šepavih l'°gah. p0 (ej logiki bi morala država vsem
tistim, ki kradejo, nuditi svojo finančno podporo, da ne bodo več kradli.
Mnenja smo, da se na ta način ne rešuje poštenje v strankah, ampak se jim daje nova priložnost za slabo uporabo nakazanega denarja. Izhajamo iz načela: stranka, ki se sama ne more vzdrževati ob pomoči svojih članov, ne zasluži obstoja in bo prej ali slej propadla. Denarna pomoč je le trenutna injekcija, ne pa zdravilo.
Zato volivcem s trezno in samostojno presojo svetujemo, naj prečrtajo SI (Da), hočem, da se ta zakon odpravi.
Začelo se je svetovno nogometno prvenstvo
*	V Argentini se je v četrtek 1. junija pričelo 11. 'svetovno nogometno prvenstvo, ki se ga udeležuje 16 držav, med njimi tudi Italija. Prvenstvo se bo zaključilo 25. junija. Slovesnost je odprl ob navzočnosti najvišjih civilnih oblasti in športnih predstavnikov iz celega sveta buenosaire-ški kardinal Juan Carlos Aramburu, ki je pozval vse navzoče, naj zmolijo vsak v svojem jeziku »očenaš«, nato pa je prečital še posebno papeževo poslanico. V zvezi z nogometnim prvenstvom v Argentini je bila sprožena obširna akcija zoper sedanje vojaške oblasti, ki da brezobzirno kršijo človečanske pravice. Seveda je treba upoštevati, da sta morala in politika ena stvar, šport pa druga. Kajti če naij bi se športni nastopi vršili le v deželah, kjer se ne teptajo človečanske pravice, bi ostalo kaj malo krajev, kamor bi se še dalo iti. Še več, po logiki, da bi bilo treba bojkotirati igre v Argentini, ker nima demokratičnega režima, bi bilo treba storiti isto tudi čez dve leti, ko bodo olimpijske igre v Moskvi. Prav zanima nas, če bodo tisti, ki so sedaj kritizirali politične razmere v Argentini, imeli isto merilo tudi za diktatorski in z nasiljem prepojeni režim v Moskvi.
■	Okrožno sodišče v Moskvi je kaznovalo znanega fizika Andreja Saharova in njegovo ženo Jeleno Boner z denarno kaznijo 50 oz. 40 rubljev, češ da sta se »huligansko obnašala, žalila predstavnike oblasti, ko so opravljali službeno dolžnost ter se celo fizično spravila nanje«. Saharov je zaslužen pri sovjetski atomski bombi, je trojni heroj dela v SZ, pred štirimi leti pa je sprejel tudi Nobelovo nagrado za mir.
Z mešanimi občutki smo se preteklo soboto in nedeljo (3. in 4. junija) udeležili slovesne blagoslovitve in uradnega odprtja novega Alojzijevišča. Z odprtjem se je izpričala naša volja, da umreti nočemo, v preteklosti pa je izstopala želja drugih, da bi umrli. To dvojno nasprotje spremlja namreč omenjeni vzgojni zavod vso njegovo dolgo zgodovino od leta 1891, ko je sprejel prve gojence. Živeti hočemo, so si rekli slovenski duhovniki ob koncu preteklega stoletja, ko so hoteli imeti v Gorici vzgojni zavod za fante, ki niso zmogli velikih stroškov šolanja v mestu. Z darovi in prostovoljnimi posojili so zavod odprli in ga potem vodili do prve svetovne vojne. Iz skromnih prostorov v hiši Contavalle na Gradu, prek začasnih prostorov v ulici Favetti do sedeža v sedanji ulici Don Bo-sco se je zavod širil, izpopolnjeval in sprejemal zmeraj večje število dijakov. Vodiii so ga odlični duhovniki kot npr. poznejši škof Mahnič, nadškof Ujčič in drugi. V zavodu so našli svojo oskrbo poznejši znani pesniki, pisatelji, kulturni delavci kot npr. Joža Lovrenčič, Ivan Pregelj, Narte Velikonja, Alojzij Res, po prvi vojni Ciril Kosmač.
ALOJZIJEVIŠČE PRODAJO
Pa je v maju 1915 prišlo do vojne z Italijo in z njo prvi sunek smrti. Zavod so morali zapreti, dijake odpustiti. V prostorih so se naselili vojaki. Ali kakor ptič Feniks je Alojzijevišče po končani prvi vojni znova vstalo in leta 1923 začelo z drugim delom svoje zgodovine. Vodstvo je prevzel Jožko Bratuž; njemu so pomagali prof. Filip Terčelj kot katehet, učiteljica Pavla Makuc in Gita Podobnik kot vzgojiteljici na pripravnici in nekateri vi-sokošolci kot prefekti. Življenje je bilo v polnem razmahu, vsa razpoložljiva mesta zasedena. Pa je znova planila zahrbtna sovražnica, da bi zavod počasi zadušila. Leta 1931 je bil imenovan vladni komisar in upravni odbor Alojzijevišča uradno razpuščen. Iz slovenskega zavoda je postal dvojezičen zavod. Dvojezičnost je pa samo prehod k asimilaciji in narodni smrti. Temu procesu ni ušlo Alojzijevišče, ki ga je vladni komisar leta 1938 prodal finančnemu ministrstvu, da se reši skrbi in dela za zavod, ki mu pač ni bil pri srcu. Kako naj bi mu tudi bil, ko ni bil naše krvi in tudi ne iz naših krajev! In zlasti, ker se je tudi
sam vključil v proces raznarodovanja, ki je takrat bilo geslo vseh odgovornih na Primorskem. Vse je kazalo, da je bila s prisilno odtujitvijo zavoda za vedno pokopana njegova usoda.
ZAVOD SE S TEŽAVO OBNOVI
Po človeško gledano je bilo tako, v načrtih božje previdnosti pa ne. Niso namreč zmagali tisti, ki so želeli zavodu smrt. Zaradi tega je ta po drugi svetovni vojni znova vstal. Društvo Alojzijevišče se je obnovilo, izvoljen je bil nov odbor s predsednikom Stankom Staničem na čelu. Odbor je poslal vlogo na Zavezniško vojaško upravo, naj zavod obnovi in ga vrne njegovim prvotnim lastnikom. Akcija je uspela le delno. Poslopje so popravili in dovolili, da so se smeli v njem s šolskim letom 1946/47 naseliti prvi gojenci.
Toda niso vrnili vseh prostorov, kajti zavezniški vojaki so rabili garaže na dvorišču za svoje namene. To je pogojilo vso nadaljnjo usodo zavoda, kajti ko se je v septembru 1947 vrnila Italija v Gorico, je vojaška oblast ohranila garaže in zahtevala tudi odstopitev večjega dela poslopja. Potrebno je bilo pristati na kompromis in poslopje razdeliti med vojaštvo in dijake.
Spočetka so bile težave tudi z begunci, ki so se v zavodu začasno nastanili. Kljub vsemu je zavod zaživel in začel s svojim poslanstvom najprej pod vodstvom msgr. Ivana Kretiča, od 1947 dalje pod vodstvom g. Janeza Eržena. Ko je ta vodstvo pustil, je njegovo mesto prevzel msgr. Franc Močnik, ki ije še danes vodja Alojzijevišča.
ISKATI JE TREBA NOV SEDEŽ
Nenormalno stanje zavoda, ki je bil last finančnega ministrstva in bil praktično razdeljen na dva uporabnika, je bil neprestana vzpodbuda za odbor, da je iskal dokončno rešitev. To je videl v tem, da se lastništvo vrne prvotnemu lastniku, to je društvu Alojzijevišče. Pokojni dr. Rudi Klinec je kot jurist prevzel glavno skrb v tem oziru. Nič koliko prošenj, vlog, posredovanj je napravil v Rim, na goriško prefekturo, goriško škofijo, na razne politične in uradne osebnosti. Sveženj listin »Alojzijevišče« v njegovem arhivu je rastel in se debelil, a uspeha ni bilo nobenega. Vsaka prošnja in vloga je bila odbita, češ da je zavod svoj čas bil prodan.
Tako stanje se je vleklo do danes. Hiša
Ob robu videmske konference o etničnih manjšinah
Videmski pokrajinski odbor, ki je 14. in 15. aprila letos organiziral konferenco o etničnih in jezikovnih skupinah v deželi, je prav gotovo odprl novo stran razumevanja in sodelovanja med tremi glavnimi jezikovnimi skupinami v videmski pokrajini. Konferenca je pokazala nujnost in potrebo po mirnem sožitju med Italijani, Furlani in Slovenci, ki do sedaj ne uživajo enakih pravic. Beneški slovenski duhovniki so tudi doprinesli svoj delež kot neustrašeni borci za enakopravnost slovenskih vernikov na vseh področjih družbenega življenja. Glavna njihova misel je bila poudariti krščansko prizadevanje za življenje in razvoj slovenske manjšine. Pri tem jih je v bližnji preteklosti podprl tudi njihov škof Alfredo Battis'].
Beneški slovenski duhovnik Emil Cencig je v svojem predavanju najprej poudaril krščanske osnove evangelizacije in narodnosti ter nujnost spoštovanja kulture m narodne pripadnosti, kar izvira iz poslanstva Cerkve. Nato je podal jedrnato in pogumno analizo zgodovinskih dogodkov od leta 1866, ko si je Italija po plebiscitu priključila vso Beneško Slovenijo, preko fašistične diktature do konca druge svetovne vojne. Ob koncu pa še kratek pregled žalostnih povojnih razmer in sedanjega stanja.
Predavatelj je odkrito in jasno pokazal na raznarodovalno politiko videmske kurije, ki je še dolgo po vojni vestno skrbela.
naj bi slovenski duhovniki in verniki molčali kljub vidnim krivicam. Sedanji videmski nadškof je že javno obžaloval žalostno in zmotno početje svojih prednikov ter s svojimi intervencijami dokazal, da mu je res pri srcu edinole pastirska skrb za svoje vernike ne glede na njihovo narodno pripadnost.
Vsekakor ima videmska konferenca pomen tudi za goriške in tržaške Slovence. Iz nje bi se morali učiti. Pregovor »Zgodovina je učiteljica«, še vedno drži, toda večkrat se nanj pozabi. Krivična in zatiralna fašistična doba in težke vojne razmere niso uspele prepričati, da je sožitje med narodi, enakopravnost narodnih skupin in jezikovnega izražanja osnova trajnega miru, napredka in splošne blaginje.
Po 35 letih od padca fašizma smo Slovenci še vedno deležni diskriminacije na mnogih področjih družbenega življenja. Medtem ko opazujemo nekatere pozitivne premike v političnem življenju, vidimo stereotipne pozicije v cerkvenih strukturah. V škofijskih uradih tako v Trstu, Gorici in Vidmu sc posluje izključno v italijanskem jeziku, vsi napisi na uradih kot tudi pri vhodu v škofijsko kurijo so izključno italijanski.
Slovenski duhovniki so predlagali gori-škemu nadškofu, naj imenuje generalnega vikarja za slovenske vernike, toda zdi se, da so nastale ovire. S svojimi predlogi želijo slovenski duhovniki doseči jezikovno
enakopravnost in priznanje za svojo narodno skupnost tudi s strani višjih predstavnikov Cerkve. Slovenski generalni vikar bi kot juridična osebnost predstavljal slovenski del vernikov, ki bi bili povezani v enotno pastoralno cono, čeprav z več medžupnijskimi pastoralnimi centri. Priznanje slovenske verne skupnosti bi pomenilo tudi zmago demokratičnega duha v krajevni Cerkvi.
Videmska konferenca kot tudi pred leti manjšinska konferenca v Gorici in Trstu nam vsekakor govorijo o novem optimizmu, o novem duhu, ki veje in ki je izraz novega časa pokoncilske prenove tudi na družbenem, kulturnem in cerkvenem pod-dočju.
J. M.
•	Na Kitajskem je v starosti 81 let umrl katoliški nadškof v Mukdenu Ignacij Pi Shushih. Pokopali so ga v Pekingu. Ko je prišel Maocetung na oblast, je bil najprej konfiniran, nato pa je pod pritiskom komunističnih oblasti popustil in brez dovoljenja Apostolskega sedeža posvetil 12 novih škofov. Do leta 1959 je število takih nepostavnih škofov narastlo na 40. Pape-Ski letopis omenja, da je na Kitajskem v zaporu šest katoliških škofov, za deset škofov je usoda neznana, 19 kitajskih škofov pa se je zateklo v tujino, med njimi škof iz Nankinga kardinal Yu Pin.
je med tem propadala; finančna intendan-ca je ni hotela popravljati, odbor pa tudi ni mogel investirati velikih vsot v hišo, ki ni bila njegova last. Nujno je bilo treba iskati vsaj začasno rešitev, če nismo hoteli zavoda zapreti. Ta rešitev se je našla v isti ulici v nekdanji hiši pok. dr. Pavlice. Ta rešitev je tudi privedla do uradnega odprtja v preteklem tednu.
NOVI SEDEŽ
Našel se je dobrotnik, ki je od dedičev kupil hišo msgr. Pavlice. Sam se ni hotel vknjižiti, zato je vknjižbo ponudil primorski provinci šolskih sester, ki v bližini vodijo Zavod sv. Družine. Te so uslugo in odgovornost prevzele. Zato je bilo mogoče misliti, da bi se hiša preuredila in povečala tako, da bi mogla postati sedež Alojzijevišča. Goriška občina je dala ustrezna dovoljenja, arhitekt Riavis je izdelal načrte, gradbeno podjetje Zdravko Klanjšček je prevzelo dela. Od februarja do decembra lanskega leta so trajala dela. Z novim letom so se gojenci Alojzijevišča preselili v novo stavbo, ki naj bi ostala le začasen sedež, dokler se ne bi rešilo vprašanje o lastnini starega poslopja, saj se odbor ne sme odpovedati svojim pravicam. Stroške za novo poslopje so prispevali predvsem dobrotniki iz našega mesta in okolice; pa tudi iz ZDA. Seveda darovi niso zadostovali, vendar so se našli tudi dobrotniki, ki so denar posodili. Vsekakor velja poudariti, da nobena javna ustanova ni do sedaj nič prispevala za novi sedež Alojzijevišča.
SLOVESNO ODPRTJE
IN BLAGOSLOVITEV
Z uradnim odprtjem zavoda je vodstvo čakalo na konec šolskega leta, ker ta čas manj moti dijake pri študiju. V soboto 3. junija je bil povabljen g. nadškof Cocolin, da zavod blagoslovi. Skupaj z njim so bili povabljeni tudi zastopniki civilnih in šolskih oblasti, da se udeležijo slovesnosti. Pa se je znova pokazalo, da pri nekaterih ni kaj dosti posluha za uspehe slovenskih ljudi, kjer ni politike. Poleg g. nadškofa so prišli le zastopniki goriške kvesture in prefekture, slovenski ravnatelji srednjih šol in pa zastopniki Slovenske skupnosti. Dr. Tripani je poslal brzojavko. Ostale oblasti se niso odzvale ne tako ne tako. A je kljub temu bilo lepo bodisi v soboto kot v nedeljo.
V	soboto je pri blagoslovitvi g. nadškof takole spregovoril v slovenščini in italijanščini: »Z velikim veseljem sem sprejel vabilo, da bi blagoslovil novo Alojzijevišče. Vsem vam je znana zgodovina tega zaslužnega zavoda. Njegova zgodovina je bila težavna in pogosto podvržena krivicam. A slovenski verniki in duhovniki so se odločili za gradnjo tega novega poslopja, sicer manjšega, ki je pa velik dokaz skupne volje: hočemo nuditi slovenski mladini primerno vzgojno krščansko okolje. Zato molimo vsi, naj Bog blagoslovi in potrdi te naše napore,«
Po nadškofovem blagoslovu je dr. Jožko Šavli spregovoril navzočim o preteklosti Alojzijevišča in sicer v obeh jezikih. Zatem je sledil ogled prostorov. Vsi so izrazili svoje zadovoljstvo nad odlično urejenimi prostori in mojstrskim delom.
Naslednji dan, v nedeljo je bil rezerviran predvsem dobrotnikom in vsemu našemu ljudstvu, da se seznani z novim zavodom. V kapeli Zavoda sv. Družine je bila ob 16. uri maša, ki jo je daroval nekdanji alojzijeviški dijak msgr. Andrej Simčič. Med mašo je obudil nekaj spominov na čase, ko je v Alojzijevišču obiskoval pripravnico.
Po maši so se ljudje zbrali v dvorani Zavoda sv. Družine, kjer jih je prefekt Danijel Pintar seznanil z zgodovino zavoda, gojenci Alojzijevišča so pa recitirali priložnostne pesmi Ljubke Šorlijeve, nakar so si ogledali nove prostore in igrišča.
Naj bi novi zavod tudi Bog blagoslovil, da bi ostal za slovensko mladino primerno •vzgojno krščansko okolje.
K. H.
Bralci pišejo
Knjiga o goričkem šolstvu iz življenja naših ljudi
Pred kratkim je izšla v založbi Grillo (tiskana v Marianu v Furlaniji) knjiga «L’organizzazione scolastica nella Contea principesca di Gorizia e Gradišča dal 1615 al 1874», ki jo je napisal dr. Mario Bran-cati, šolnik in občinski odbornik v Gorici. Knjiga se lepo predstavi, na ovojnici prinaša sliko iz Marangonijeve zbirke, ki kaže stopnišče v sedanji Državni knjižnici, nekdanjem Werdenberškem semenišču, ki je bilo v prejšnjih stoletjih sedež prene-katerih šolskih ustanov v našem mestu.
Knjigi je napisal uvod deželni odbornik dr. Antonio Tripani, ki med drugim poudarja veliki pomen avstrijske šolske reforme iz leta 1774, ki je uvedla obvezno šolanje in s tem postala prva v tedanji Evropi. Obenem pa je predstavitelj podčrtal vlogo raznih šol v Gorici, ki so zlasti dale mestu veliko vzgojno in pedagoško veljavo, pa tudi raznoliko kulturno bogastvo Gorice, ki izvira iz različnih tu prisotnih kultur in jezikov.
Avtor sam pa poudarja v uvodu, da je začel svoje delo pri letu 1615 zato, ker so tedaj jezuitje odprli prve uradne šole v Gorici. Zaključil pa ga je leta 1874, ker je tedanji avstrijski parlament naročil vladi, naj uvede italijanski jezik v poučevanje srednjih šol.
Ce bi se držali Descartesovih navodil, bi v glavnem prelistali eno, dve strani knjige ter kazalo in že po tem lahko povzeli celotno tematiko dela. Morda ima francoski filozof v nekem oziru prav, toda zdi se mi, da je treba vseeno knjigo malo globlje prelistati. Zato si bomo pri tem skušali ogledati v glavnih obrisih vsebino in podati kako pripombo.
Goriško šolstvo je gotovo imelo svoj začetek prav v času, s katerim je Brancati začel svoje delo in se potlej razvijalo po splošnih uveljavljenih tirnicah takratnega verskega kot pozneje avstrijskega obveznega državnega šolskega sistema. Kako je avtor razdelil posamezne dobe?
Ko obravnava začetek šolskega življenja, se Brancati loteva najprej {do leta 1774) onih vrst šol, ki so našemu mestu dale pravzaprav pionirsko vzgojno izobraževalno vlogo. Tako gre od jezuitskega kolegija do uršulinskega zavoda, od šole za babice do šole za kirurgijo. Nato se postopno ustavlja ob novih vrstah šol, zlasti ob Felbigerjevi reformi iz dobe Marije Terezije, ki je sistematično začela z ljudskim izobraževanjem v deželah takratne Avstrije.
Ze v analizi jezuitske šole se avtor pomudi tudi ob vprašanjih jezika, problem, ki je nato prisoten — in še v vedno večji meri —vse do konca njegove študije. Pravilno poudarja iz citatov raznih poročevalcev jezuitskih šol, da je bila Gorica že takrat dvojezično mesto. Seveda imajo jeziki v tem času različne vloge. Latinski prevladuje v jezuitski šoli, kaže se težnja po italijanskem pouku, država sili nato nemščino, del prebivalstva govori slovenski jezik (ki zaenkrat še ne dobi pravic v šolanju).
Ves problem jezika in s tem narodnostne in kulturne identitete Goričanov je v Brancatijevem delu živ. Ali avtor pravilno pristopa k vprašanju vrednotenja slovenskega jezika v šoli takratnih dob? To seveda lahko različno izstopa iz posameznih zapisov, vendar bomo ob zaključku še podčrtali nekaj splošnih misli o tem.
Brancati je v svojem delu nadalje na drobno orisal vse stopnje šol, zlasti od redovnih (jezuitske, dominikanske, uršulin-ske, piaristične itd.) do javnih in drugih zasebnih šol. Predolgo bi bilo tu zaustavljati se in naštevati posamezne šolske ustanove in njih metode, urnike, učne programe, vlogo, porazdelitev in obisk s strani šolske mladine. Avtor navaja tudi zadevno jezikovno pripadnost učencev in odnos oblasti — državne, deželne in občinske — do teh problemov.
Zato so lahko zanimiva zlasti vsa prizadevanja raznih krajevnih forumov, ki so npr. pri dunajski vladi zahtevali pouk v materinem jeziku (tako italijanskem kot slovenskem), kar vse spominja tudi na aktualno problematiko našega slovenskega šolstva v Italiji.
Tako npr. pripominja v kratkem poglavju o realki v Gorici o zahtevah gori-škega občinskega svčta iz leta 1860 po pouku v slovenskem in italijanskem jeziku, medtem ko je ministrska odredba določila kot učni jezik nemščino ter le pouk obeh jezikov kot predmetov. >Na tej šoli pa je deželni zibor določil v svojem zakonu pouk v obeh deželnih jezikih, vendar z omejitvijo za slovenščino le v zadnjih razredih, češ da v Avstriji ni nobene slovenske tehnične šole, na kateri bi lahko slovenski dijaki nadaljevali šolanje in da slovenska kultura nekako »teži« k nemški... Kasnejši deželni zakoni so pa točneje opredeljevali
tudi pouk obeh jezikov v razmerju do nemščine, če je ta bila le učni jezik.
V	zaključnih povzetkih se Brancati spet dalj časa zaustavlja ob problemu večjezičnosti v našem mestu. Sama vloga slovenskega in italijanskega jezika v Gorici zaobjema za avtorja širši problem narodnostnega priznanja. Zato se potem pomudi ob nekaterih ugotovitvah o antagonizmu med italijansko in slovensko narodno skupnostjo. Brancati išče tudi vzroke za kasnejše polemike in hujše spore med Slovenci in Italijani. Vsekakor se ne moremo z njim strinjati, da je npr. prav tedaj začeta polemika kasneje prinesla do zloglasnih štiridesetih dni iz maja leta 1945. Pri tem je namreč pozabil omeniti fašistično preganjanje Slovencev, ki je gotovo najbolj krivo za poznejše prav tako obsodbe vredne izbruhe sovraštva. Tudi bi težko pritrdili mnenju, da je Avstrija marsikdaj favorizirala Slovence nasproti Italijanom!
Avtor pa v glavnem izraža — tudi na podlagi svoje zgodovinske raziskave — upanje v svetlejšo bodočnost in pozitivno sodelovanje med obema etničnima skup-nostima na Goriškem. Večkrat prizna neprikrite italijanske težnje po asimilaciji Slovencev na šolskem in kulturnem področju v obravnavanem obdobju. Bralca bo lahko motilo, da ne preišče vedno vloge slovenskega jezika v šoli enako kot italijanskega (npr. doba Ilirije).
Vsekakor pa je delo napisano z objektivno zgodovinsko perspektivo in kaže na resen pristop k analizi šolske in kulturne problematike na Goriškem. Zato gotovo pomeni lep doprinos k zgodovini šolstva in vzgojno-izobraževalnega delovanja sploh na našem ozemlju in bo zanimalo tudi slovenskega bralca.
a. b.
■ Petnajst let je minilo v soboto 3. junija, ko je umrl papež Janez XXIII. V zvezi s to obletnico je bila v baziliki sv. Petra v Vatikanu spominska maša, ki se je je udeležil tudi papež Pavel VI. Po maši je papež sprejel edinega še živečega brata umrlega Janeza XXIII., 84-letnega Jožefa Roncallija.
■ Italija se je obogatila z novim škandalom, ki je pretresel italijanski glasbeni svet. Gre za nepravilnosti pri zaposlovanju umetniškega osebja, konkretno za primere izsiljevanja, korupcije in goljufije na škodo države in opernih ustanov. Namestnik državnega pradništva v Rimu je izdal kar 28 zapornih povelj za vodilne osebnosti osrednjih opernih ustanov in gledaliških agencij (v Rimu 14 obtoženih, v Milanu 6, v Benetkah 5, dva v Neaplju in eden v Cagliariju). Skoro vsi obtoženi so iz levičarskih vrst, kar je imelo v vodstvu PCI kaj nelagoden odjek.
91 Ob desetletnici zatrtja »praške pomladi« na Češkoslovaškem in vdoru sovjetskih čet na češkoslovaško ozemlje je sovjetski predsednik Brežnjev smatral za potrebno, da po petih letih spet obišče Prago. Njegov obisk so spremljale številne aretacije v krogih podpisnikov »Listine 77«. Predsednik Češkoslovaške Gustav Husak se je ob pozdravnem govoru zahvalil Brežnjevu za «mednarodno pomoč« v letu 1968 in ostro napadel sedanje kitajsko vodstvo kakor tudi vojaško posredovanje NATO držav v Zairu. Pravo klečeplazenje hlapca pred gospodarjem.
H V Zahodni Nemčiji so bile preteklo nedeljo volitve za obnovo deželnih zbornic v Hamburgu in na Nižjem Saksonskem. Pri tem je utrpela največji neuspeh liberalna stranka, ki na zvezni ravni sodeluje s socialdemokrati. Liberalci niso v nobeni od obeh dežel prejeli po 5 % glasov, zato so ostali brez svojih poslancev. V Hamburgu so zmagali z absolutno večino socialdemokrati (51,9%, 70 sedežev), Krščanska socialna zveza pa je prejela 37,6 % glasov in si osvojila 50 sedežev. Pred 4 leti so prvi dobili »le« 44,9 % glasov, krščanski socialci pa 40,6 %. Torej pomemben uspeh za sedanjega kanclerja Zahodne Nemčije Schmidta, ki spada v volivno okrožje Hamburg. Na Nižjem Saksonskem pa sta glavni stranki zamenjali vlogi. Zmagali so krščanski socialci s 49 % in 83 sedeži (leta 1974 48,8 % in 77 sedeži), socialdemokrati pa so prejeli 42 % ter 72 sedežev (leta 1974 43.1 % in 67 sedežev).
■ V Madridu so pripadniki armenskega osvobodilnega gibanja umorili sredi belega dne v mestnem središču ženo turškega veleposlanika, njenega svaka in šoferja. Armenci so narod brez države, kajti njihovo ozemlje je razdeljeno na SZ, Iran in Turčijo. Najbolj kruto so z njimi postopali
Celovški »Jakob Pelelin-Gallus« v Parizu
Elitni koroškoslovenski zbor tega imena, ki ima svoj sedež v Celovcu, je v maju gostoval v Franciji. Najprej v Merlebachu v Lotarimgiji, potem pa na binkošti še v Parizu.
Merlebach je rudarski kraj, kjer je že izpred prve svetovne vojne naseljenih več Slovencev. Celovški zbor je semkaj povabilo njihovo kulturno društvo »Jadran«. V Parizu pa jih je pozdravil slovenski dušni pastir Nace Čretnik, ki se že dolga leta neutrudno prizadeva za duhovni in kulturni napredek tamkajšnjih Slovencev. Prav sedaj pripravlja v tem velikem mestu kulturni dom in versko središče. V posebnem nagovoru je g. Nace Čretnik spomnil na slavno karantansko zgodovino ustoličevanja. Imeli so tudi mašo zadušnico za rajnim mariborskim škofom Držečnikom.
Nova literarna revija
Na Dunaju je začela izhajati literarna revija »LOG«, ki jo urejajo naš slovenski rojak Lev Detela, prevajalec Peter Kersche in pesnik Wolfgang Mayer Konig. Revija bo posvečala posebno pozornost predstavitvam tujih literatur v nemščini. Že v prvi številki so objavljeni prevodi indijske, avstralske in južnoafriške (zulu) literature. Slovensko poezijo zastopajo Dane Zajc, Tomaž Šalamun in Iztok Geister-Plamen. Nova revija bo izhajala štirikrat na leto. Posamezni izvod stane 20 avstr, šilingov.
Meddobje 1978
Iz Argentine smo prejeli prvo letošnjo številko obzornika Meddobje, ki stopa že v šestnajsti letnik. V tej številki sodelujejo s svojimi prispevki naslednji pesniki
Turki, ki so leta 1917 izvršili nad Armenci pravi rodomor. Od tod stalna mržnja Armencev do Turkov, ki pride od časa do časa do izraza v podobnih atentatih kot je bil zadnji v Madridu.
■	Pri obnovi stavbe ameriškega veleposlaništva v Moskvi, ki ga je lanskega avgusta močno poškodoval požar, so odkrili številne prisluškovalne naprave, ki so vodile v sosednje poslopje. Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 1964, ko so Amerikan-ci odkrili 40 prisluškovalnih mikrofonov.
Ni V Braziliji so odkrili nacističnega krvnika Gustava Franza Wagnerja, namestnika uničevalnega taborišča Sobilov na Poljskem. Wagner je živel mirno v Braziliji nad dvajset let pod lažnim imenom. Po aretaciji se za njegovo izročitev poteguje sedem držav: Zah. Nemčija, Avstrija (kjer se je Wagner rodil), Poljska, Češkoslovaška, Izrael, Jugoslavija in Italija.
UTRIP CERKVE
• V vojaškem zapletu v pokrajini Šaba (bivša Katanga) ni noben misijonar izgubil življenja. Tudi med domačimi duhovniki ni bilo žrtev. Ko so pristali v Šabi belgijski in francoski padalci, so večino duhovnikov in redovnic preselili v zairsko glavno mesto Kinšaso, v ogroženi pokrajini pa so ostali samo trije misijonarji m šest redovnic.
• Škofija Gradec na avstrijskem Štajerskem bo od 30. junija do 2. julija proslavila 850-letnico nastanka mesta. 2. julija bodo v stolnici z graškim škofom Webrom naševali škof Jožef Chang iz pobratene južnokorejske škofije Masan, zagrebški nadškof Franjo Kuharič in videmski nadškof Alfredo Battisti. Čudno je, da n: bil povabljen noben slovenski škof. Morda zato, da ne bi bilo treba priznati, da se je Gradec razvil dz slovenske stražne utrdbe na griču ob Muri, kar priča tudi ime Gradec-Graz.
• Po odstopu 72-letnega nadškofa Plrilipa Pococka v Torontu je sv. oče imenoval na izpraznjeno mesto dosedanjega škofa v kanadskem mestu London 66-letnega Ge-ralda Carterja. V Torontu so poleg nadškofa tudi trije pomožni škofje, med njimi Slovenec dr. Lojze Ambrožič, ki mu je poverjena skrb za številne priseljence v nadškofiji.
• Sedanji poveljnik švicarske garde v Vatikanu Franz Pfyffer Altishafen je že enajsti poveljnik s tem družinskim imenom. Ta rodbina, ki izhaja iz Luzerna, je do sedaj dala največ častnikov papeške garde. Vanjo morejo biti sprejeti le švicarski državljani, ki so katoličani in so že odslužili vojaški rok.
in pisatelji: Vinko Beličič (Italija), pok. Karel Mauser (ZDA), Vladimir Kos (Japonska), Milena Šoukal (ZDA), Jože Krivec (Argentina), Vinko Žitnik (Argentina).
Med razpravami je zanimiva »Aleš Uše-ničnik — poizkus podobe filozofa in njegove filozofije« izpod peresa Vinka Brumna (Argentina), Tine Debeljak pa se tokrat spet poglablja v poljsko zgodovino in slovstvo s prispevkom o Kazimira Wierzyn-skemu. Objavlja tudi prevod Wierzynske-ga pesnitve »Olimpijski venec«.
Tinetu Debeljaku gre posebna zasluga, da nas seznanja s književnimi stvaritvami drugih slovanskih narodov. Želeti bi bilo, da bi nam znova predstavil kako delo iz ukrajinske, beloruske ali slovaške ustvarjalnosti ali pa pregled Slovencem manj poznanih dosežkov iz teh kultur, pri čemer so v zamudi tudi v matični domovini.
Frank Biikvič (ZDA) predstavlja vzhodnonemškega pisatelja mlajšega rodu Karla Heinza Jakobsa in težnje književnikov v komunističnih deželah, da bi se otresli pisateljskim pravilom, ki jih narekujejo ob-lastva. Umetniško prilogo je prispeval akademski slikar Božidar Kramolc iz Kanade.
Meddobje izhaja sicer bolj poredko, je pa nepogrešljivo v tem, da povezuje slovenske književnike po vsem svetu. Z njim živi tkm. zdomska slovenska književnost.
Počitniški tečaj v Celovcu
Od 20. julija do 22. avgusta letos bo v dijaškem domu Družbe sv. Mohorja v Celovcu počitniški tečaj slovenskega jezika in kulture za slovenske otroke iz zdomstva. Za tečaj se je prijavilo večje število slovenske mladine iz ZDA in Kanade. Prijave je prevzela v zdomstvu Liga slovenskih Amerikancev.
Udeleženci tečaja bodo poslušali predavanja iz slovenskega jezika, zgodovine in kulture, prisostvovali slovenskim prireditvam, poskrbljeno bo za šport. Ogledali si bodo tudi zgodovinske kraje na Koroškem — Gospo sveto, Vrbsko, Osojsko in Baško jezero, Ziljsko dolino, Sv. Višarje. Celotna cena tega tečaja bo okoli 800 dolarjev.
Slovenska hranilnica in posojilnica v Torontu
V	začetku letošnjega februarja je ta slovenska denarniška zadruga v Kanadi, ki nosi ime po Janezu Ev. Kreku, imela svoj redni občni zbor. Pregled poslovanja za prejšnje leto je pokazal velik napredek. Hranilne vloge so se dvignile skoraj za 30 odst. tj. na 6,9 milijonov kanadskih dolarjev; dobiček ustanove za skoraj 35 odst. in je znašal nad pol milijona. Predvidevanja kažejo, da se bo zavod razvijal naprej. Ob teh predvidevanjih že kaže razmišljati o novih dejavnostih in o podaljšanju urnika za stranke, tako da bi tamkajšnji slovenski rojaki lahko govorili o svoji »banki«. Še bolj pa bi bilo primerno, da se tudi pri drugih slovenskih župnijah v Kanadi oziroma v ZDA ustanovijo hranil-niške službe in se povežejo v skupno zadrugo.
Omeniti velja tudi, da ima ta ustanova poseben sklad za slovenske kulturne dejavnosti. Pred kratkim je razpisala nagradno tekmovanje za najboljši članek pod naslovom: »Kaj mi pomeni pripadati slovenski skupnosti v Kanadi« in je prejela, predvsem od mladih, izredno zanimive odgovore.
Neredko nas dosežejo pripombe, naš list naj bi pisal še o tem in onem, več o slovenskih zadevah, zakaj da piše še o zdomstvu, o Argentini, in predvsem da »napada«, kar da ni krščansko itd.
Take pripombe niso povsem brez podlage. Res bi bilo treba veliko več poročati o naših razmerah, o naših ljudeh, prihodnosti slovenstva v naših krajih in še drugo. To pa terja veliko več sotrudnikov, ki bi nam taka poročila pošiljali, ne da bi za svoj izgubljeni čas terjali nadomestilo. Takšnih sodelavcev pa, kot znano, zelo primanjkuje. Ljudje so obloženi z lastnimi skrbmi in delom, pa tudi zavest požrtvovalnosti je v dolgih letih zelo uplahnila. Zapisati nekaj pomeni za mnoge mučno in neprijetno opravilo. Mlajši rod pa zaradi plazu svetovnih poročil in dogodkov niti ne občuti več živih slovenskih problemov. In še, vsako pisanje je že lahko »politika«, s katero nasprotniki strašijo naše ljudi, da bi ohromili njihovo udejstvovanje v prid krščanstvu in slovenstvu.
Ti dve načeli sta pri našem listu vodilni. Poročamo pa tudi o slovenstvu v zdomstvu, v Argentini, Avstraliji in ZDA ter o naših ljudeh v misijonih. Poročamo tudi,
Še enkrat Trst A
Poročilo o praznovanju sv. Rešnjega Telesa v Gorici, ki ga je ta postaja podala, je nemalo začudilo goriške domačine. Med drugim se je poročalo tudi tole: Tudi v Gorici je bila procesija sv. Rešnjega Telesa v goriški stolnici sv. Ignacija...
Toda v Gorici omenjene procesije sploh ni bilo. Bila je samo slovesna služba božja in to v cerkvi Srca Jezusovega in ne pri Sv. Ignaciju. Sv. Ignacij nadalje, sploh ni goriška stolnica, ampak je to cerkev sv. Hilarija in Tacijana.
Po goriški Gosposki ulici je nekdo nekoč kričal: Eppur si muove, diceva Dante nei Promessi sposi. To se lahko pripeti na cesti, ne bi se pa smelo kaj podobnega dogoditi v sredstvih množičnega obveščanja. Bilo bi res potrebno, da ima ta postaja tudi v Gorici kakega sodelavca, da bi jo bolj natančno obveščal o dogajanju na Goriškem.
Te pripombe objavljamo v dobri veri in z dobrohotnostjo, zato da bi jih prizadeti vzeli na znanje in pomanjkljivosti odpravili, saj naši javnosti ne more biti vseeno, kako deluje edina slovenska radijska postaja v zamejstvu.	—oš
Pomanjkljivo poročanje »Primorskega dnevnika«
V	svoji nedeljski izdaji 28. 5. letos je ta dnevnik objavil tudi seznam kandidatov Slovenske skupnosti za bližnje volitve v deželi, tržaški občini in goriški pokrajini. Toda za pokrajinsko slovensko listo je bilo objavljenih le sedem imen, kar je izzvenelo še posebno čudno nasproti objavi 60 kandidatov liste za tržaško občino.
šele po objavi kandidatov slovenske liste v Katoliškem glasu se je izkazalo, da so pri dnevniku preprosto izpustili imena kandidatov zunaj goriškega votivnega o-krožja tj. v okrožjih Zagraj, Gradiška, Ronki, Tržič, Škocjan, Gradež, Romans, Krmin in Števerjan. Med izpuščena imena spada tudi ime Marije Ferletič, prejšnje pokrajinske svetovalke, ki že zaradi njene vloge in dela na pokrajini v prejšnjem obdobju ne bi smelo biti izpuščeno.
»Primorski dnevnik« je očitno še daleč od tega, da bi bil res dnevnik vseh slovenskih ljudi v zamejstvu in ostaja slej-koprej orodje velikih italijanskih levičarskih strank. Okoliščina, ki jo je treba še posebej obžalovati.	—et
Kanin (2585) m nad Bovcem
V	majskih deževnih dneh je na Kaninskih podih nad Bovcem zapadlo na novo 20 cm snega na staro podlago, tako da ga je zdaj ob gornji postaji žičnice okrog štiri metre, pri srednji pa še vedno nad en meter. Zato je gotovo, da bo letos trajala smuka na tem visokogorskem smuč: šču vse do začetka julija in še dalj.
Kaninsko pogorje z zimskimi in spomladanskimi smukami in poletnimi razgledi je najlepše v vsej Sloveniji. Obiska ima toliko, da so sedanje gostinske zmogljivosti v spodaj ležečem Bovcu že zdavnaj premajhne. To pa nič ne gane odločujočih krogov v Ljubljani, da bi bovškemu turizmu podelili potrebne kredite za dograditev novih hotelov. Tamkajšnje zanimanje je usmerjeno samo na bližnje gorenjsko območje, kjer so v povojnih letih zgradili zelo veliko smučarskih središč, med katerimi pa nobeno ni gospodarsko uspešno.
kolikor zmoremo, o kulturni dejavnosti naših rojakov v zdomstvu, kjer izdajajo knjige, liste in revije ter organizirajo slovenske sobotne ali nedeljske šole po slovenskih župnijah.
Glede »napadanja« pa moramo ločiti, kaj je kritika in kaj sp napadi. Če naše kritične pripombe niso povsem zadete, smo jih zmeraj pripravljeni popraviti in objaviti pojasnila. Kadar pa prizadetim manjka argumentov, potem se nasprotniki zatekajo h gonji govorice o »napadanju«.
Nikoli se ne bomo mogli — da vzame- j mo samo en primer — strinjati s tem, da hodijo na levičarske prireditve po naših vaseh italijanski govorniki, ko po drugi strani nikakor ne dopustijo slovenskih govorov na enakih prireditvah v krajih, kjer bivajo množice naših ljudi, npr. v Ronkih in Tržiču. Nasproti takim pojavom botttO vedno kritični, zakaj tak pojav je že pred- ■ stopnja asimilacije in naš človek postaja vse bolj apatičen nasproti vrednotam svojega narodnega in kulturnega izročila.
Podobno se godi tudi v drugih primerih•
Če pa ima kdo svoje pripombe in nasvete, naj se oglasi.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Res samo Marijino češčenje?
To naj bi sledilo iz uvodnega članka v »Novem listu« z dne 4. maja letos. Slovenski primorski literarni ustvarjalci morajo v samozaložbi izdajati svoje spise in ne dobivajo zanje nagrad. Zbirajo pa se fondi za zidanje cerkva in za »Marijino češčenje«. »Družba za češčenje božje Device« da je dobila v ta namen nekaj desetin milijonov itd. Kaj naj odgovorim na to?
Najprej, da se ta list spotika nad pobudami za gradnjo novih cerkva in da se norčuje iz Marijine družbe, ki ima svoj sedež v ulici Risorta. Ne spotika se nad gradnjo kulturnih domov, ki jih tudi sestavljajo zidovi, ne nad postavljanjem spomenikov padlim po kraških vaseh. Že samo misel, da bi se gradila kakšna cerkev, pa mu ne da miru.
Za slovenske kristjane v Trstu sta zdaj dve kapeli, ena v ul. Risorta in ena pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu. Župnijske cerkve nimamo nobene, čeprav nas je v tnestu okrog 40.000. V nekaj cerkvah smo gostje ob nedeljah za tričetrt ure ali dvakrat po eno mašo. To je, po mojem mnenju, glavni vzrok, zakaj tako malo naših ljudi zahaja v cerkev. Upanje, da bi nam Italijani dali kakšno cerkev, da bi jo mogli uporabljati za bogoslužje v svojem jeziku po svojih željah, je strašno majhno.
V	takem položaju se je porodila misel: Zgraditi si moramo sami kakšno cerkev, če hočemo ljudi pridobiti za versko življenje. Ali takšna misel pomeni ozkost, omejenost, zaplankanost?
Za slovenska verska središča so potrebne tudi cerkve. Krščanska vera človeka vzdržuje in utrjuje v narodni zavednosti. Veren človek ima smisel za kulturo. Kdor se norčuje iz slovenskih verskih središč, s tem ruši temelje narodne zavednosti in podira končno slovensko kulturo. Ko ne bo več nobenega slovenskega verskega središča v Trstu, se bo, po mojem mnenju, tu podrla tudi zadnja postojanka slovenske kulture. Tedaj bodo prazni naši kulturni domovi. Saj ni treba tega šele dokazovati. Ateistična gibanja bi rada čim prej rešila narodnostno vprašanje s popolno asimilacijo.
Marijina družba, ki ima svoj sedež v ul. Risorta od leta 1912, je bila ustanovljena leta 1899. Deluje torej že 19 let. Prva tri desetletja je imela tisoč in tudi več vpisanih žena in deklet. Pozneje je število padlo, vendar še vedno deluje. Jasno je, da družbi ne gre samo za «Marijino češčenje», Sre ji za to, da najprej svoje članice pridobi za solidno krščansko življenje, potem Pa da deluje tudi med drugimi. Za to pa ie potrebna resna verska izobrazba z govori, predavanji, s tiskom, verskimi filmi. Za. to je delala ves čas svojega obstanka in dela še danes. Ves čas pa se je tudi Prizadevala, da je reševala žene in dekleta moralnega in narodnega propada zlasti v sredini mesta. Razvijala je močno kulturno delovanje: zelo veliko je storila za cerkveno petje; vsako leto je pripravila štiri, š^st in tudi več iger; skrbela je za dobre Ulmske predstave: naročala in širila je zelo veliko slovenskih knjig, revij in časopi-s°v; med obema vojnama je veliko storila trpeče; po zadnji vojni so posamezne članice omogočile organiziranje otroških kolonij in dolga leta letovanja za dijake *n dijakinje. Naj kdo pokaže na kakšno slovensko ustanovo v Trstu, ki bi toliko storila za moralni dvig, za narodno zaved-n°st, za kulturo, kakor je storila ta Mari-Hna družba! Zadnja leta je v novem do->nu pripravila dolgo vrsto predavanj, ki s° Uh imeli profesorji z ljubljanske bogoslovne fakultete in drugi strokovnjaki. Zdaj ima v svoji dvorani teološka preda-
vanja, da pripravlja laične veroučitelje za slovensko mladino, ko bodo slovenski duhovniki vedno redkejši.
Vse te stvari bi novolistarski člankar mogel poznati, saj se o delovanju družbe poroča po javnih občilnih sredstvih. Ko je družba slavila 75-letnico delovanja, je bilo to popisano na 120 straneh obsegajoče knjižice. Poslana je bila tudi »Novemu listu«, a ni niti omenil njenega izida. V Ljubljani pa so jo registrirali, saj opisuje del slovenske tržaške zogdovine.
Družba daje svoje prostore na razpolago skavtom in skavtinjam za njihovo delovanje in za shrambo njihove opreme. Svoje prostore za delovanje je zgradila predvsem s prispevki svojih članic. Tudi tistih milijonov, ki jih je prijela, ne bo uporabila zase. Ob prvi priložnosti, ko jih bo mogla prav uporabiti, se jih bo znebila.
Toliko v vednost »Novemu listu« in drugim, ki se zanimajo, če ta družba res skrbi samo za »Marijino češčenje«.
Jože Prešeren
Srečanje bolnikov na Repentabru
V	nedeljo 18. junija bo na Repentabru srečanje bolnikov in ostarelih ljudi. Vabljeni so bolniki, ki lahko zapuščajo posteljo, in starejši ljudje, ki niso ravno bolni, a so navadno vedno doma.
Ob 17. uri bo sv. maša (predvidoma na prostem), po maši pa koncert cerkvenih pesmi.
Ker gre za bolne ljudi, je treba poskrbeti za prevoz. To bodo radi opravili domači; a gotovo se bodo prijavili tudi velikodušni vozniki, ki so pripravljeni osrečiti bolne in starejše brate in sestre.
Prijavite se vsi, ki želite na Repentabor, in dobri ljudje, ki želite pomagati! Kot prvi seveda vozniki.
Prijave sprejemajo slovenski dušni pa-
lllllllllllllllllllll!llllll!llllllllllllllllllilllllllllllllll!lllimilll!llllllllllllll!!llllllllllllll!illlllll!llllllll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllll!lll
Skromno razmišljanje
Smo v času, ko imajo po naših župnijah praznik prvega sv. obhajila; morda je kje tudi birma. Gre za lepe slovesnosti, ki jih starši z velikim veseljem (večkrat s prevelikimi nepotrebnimi stroški) pripravijo in privoščijo svojim otrokom. To je prav.
Žal pa so to v veliki meri slovesnosti, ki prav po načrtu in želji staršev ne bodo imele za nadaljnje praktično krščansko življenje (in njih samih) nobenih posledic. Nekaj nedelj bo še šlo; nato bo pa vse pozabljeno: nič več nedeljske maše (zlasti ne med počitnicami), nič več obhajila.
Drži to? Sem morda preveč pretiraval?
V	neki šoli je katehet spraševal otroke ali dijake, zakaj je toliko nevere med mladimi, zakaj ne hodijo k maši itd. Kje so vzroki? kdo je tega kriv? Odgovori so bili različni, kakor so res različni vzroki za tako današnje stanje. Neki dijak je pa pogumno odgovoril; Tega so krivi starši.
Kaj bi temu fantu odgovorili starši? Kako bi opravičili svoje zadržanje?
Včasih slišimo izgovor, češ za to bi moral skrbeti katehet, dušni pastir, župnik. A kako naj duhovnik uspe, če ga ne podprejo starši s svojim zgledom in besedo? Predvsem s svojim zgledom. Če ne gredo starši, zakaj bi moral sin, zakaj bi morala hči?
In tako vidimo, da se naše cerkve praznijo. Otrok, mladih skoraj ne najdeš več. Komu naj vse to koristi? Izleti, kopanje, obiski, vaje, šport in nešteto drugih razlogov najdejo mladi in ne več mladi, da se cerkvi izogibajo; da skoraj bežijo pred mašno daritvijo, ki bi morala biti središče in vez za vse krščansko občestvo, ki je zgrajeno na ljubezni do Boga in do bližnjega. Namesto da bi ustvarjali občestvo, pred njim bežimo. In vsak izgovor se zdi dober. Stari, ki so imeli več čuta za krščansko dolžnost, izumirajo; mlajših pa ni, ki naj bi stopili na njihovo mesto.
Ne nameravam tukaj razviti pridige o važnosti nedeljske maše in njeni potrebi ter naši dolžnosti, da s svojim sodelovanjem vrednost maše poudarimo s petjem, molitvijo, daritvijo. če je maša nekaj lepega, človeka razveseljuje in bogati. Krepi našo skupnost.
Naša prva skrb mora biti torej, kako maše, ki jih že imamo (to zlasti v Trstu) obogatimo s številno udeležbo in z res skrbno pripravljenim sodelovanjem. Takih
maš pa si ne moremo privoščiti v vsakem kotičku in ob vsakem času. Za dosego tega pa je potrebna marsikatera žrtev, pa naj si bo glede ure in kraja svete maše.
Tržaški g. škof je imel pred dvema mesecema razgovor z župniki tržaškega mesta, v katerih župnijah je ob nedeljah vsaj po ena maša v slovenskem jeziku. Pretresli smo razne probleme, težave, morebitne spremembe, pomanjkljivosti, kakor je to mogoče narediti pri prvem takšnem razgovoru.
Zelo me je zadelo, ko je večkrat padel očitek, da so naši ljudje premalo zavedni, da se premalo zavedajo pomena službe božje v slovenskem jeziku, da se uslugi v slovenskem jeziku kaj radi izognejo, da sploh ne vedo za slovensko službo božjo.
Marsikaj bi se dalo pripomniti tem očitkom. Dejstvo pa je, da brez prave zavesti kristjana, ki živi svoje krščansko življenje, ne bomo polnili naših cerkva.
DR. LOJZE ŠKERL
stirji, predvsem repentaborski župnik Tone Bedenčič SDB (telefon na Tabru: 227181, v Marijanišču 2U113).
Slovenska skupnost o referendumu
Glede zakona Reale stoji SSk na stališču, da bi odprava zakona v tem trenutku koristila samo teroristom. Zato naj se zakon ne odpravi.
Kar se tiče zakona o javnem finansiranju vsedržavnih strank, je SSk od vsega začetka stala na stališču, da ta zakon diskriminira stranke narodnih manjšin, ki ne dobivajo javnih podpor, kljub temu da tudi Slovenci z davki prispevajo v javne sklade. Zato prav ob tem referendumu SSk odločno zahteva, da se omenjeni zakon ob prvi priložnosti dopolni, ni pa za njega odpravo. Zato tudi v tem primeru priporoča »NO« (Ne).
Evharistični praznik v Trstu
V	zadnji številki Katoliškega glasa (1. junija 1978) je neki »udeleženec« izrazil svoje začudenje, zakaj ni bilo na tržaškem evharističnem prazniku nič slovenskega.
Procesije nisem videl, a italijanski so-bratje so mi povedali, da je bila udeležba slabša kakor druga leta. Vsako leto manj. Manjkala je predvsem mladina. Po fotografiji, ki jo je objavil tržaški italijanski dnevnik, je možno sklepati, da je bilo malo duhovnikov, kvečjemu kakih sto.
Ob velikonočnem prazniku me je g. škof vprašal, kaj bi se dalo narediti slovenskega pri evharistični procesiji. Odgovoril sem: Nič! In pri tem je ostalo. Ni mi znano, ali je g. škof še s kom o tem govoril.
Zakaj nič? Ne glede na objektivne težave, ki segajo v daljno in bližnjo preteklost, sta mi odgovor narekovala dva razloga:
1. Udeležbo in sodelovanje slovenskih vernikov bi bilo treba primerno organizirati, tj. jih zbrati in spremljati pri procesiji ter pridobiti za sodelovanje tudi pevce v primernem številu. In še kaj drugega.
2. Sam sem osebno nasproten dvojezič-
V TURIN NA POČASTITEV SV. SINDONA od 27. avgusta do 8. oktobra 1978
Z dovoljenjem sv. očeta Pavla VI. bo po mnogih letih to jesen šest tednov izpostavljen vernikom v javno počastitev Sv. sindon, to je mrtvaški prt, v katerem naj bi bilo počivalo Jezusovo telo tri dni pred vstajenjem. V zvezi s tem se po vseh katoliških deželah pripravljajo skupinska romanja v Turin. Napovedujejo, da bo Turin obiskalo nad štiri milijone romarjev.
Prav je, da sc med njimi tudi primorski Slovenci. Slovenski duhovniki iz tržaške in goriške škofije so pripravili štiri skupinska romanja. V vsaki skupini sme biti največ sto oseb.
ROMANJE A: od 1. do 3. septembra za Goričane.
ROMANJE B: od	15. do 17. septembra za Tržačane.
ROMANJE C: od	22. do 24, septembra za Tržačane.
ROMANJE D: od 11. do 13. teptembra stanovsko romanje za duhovnike. To romarsko skupino vodi tržaški škof Bellomi.
Vpisovanje pod A za Goričane je v župnišču v Nabrežini in v Gorici pri A. Kosliuta, ul. Mameli 8, pod B, C in D pri Fortunatu v Trstu, ul. Paganini 2 ter v župniščih. Vpisovanje se prične takoj, zaključi pa 10. julija. Za vsako tridnevno potovanje je enak spored, iste usluge in isti stroški. Vsa oskrba od kosila prvega dne do večerje tretji dan ter vožnja v pullmanu znašata 55.000 lir. Kdor bi se kasneje premislil ali se romanja ne bi mogel udeležiti, prejme vso vsoto nazaj na kraju vpisa. Naš romarski dom je v središču Turina. Vsak romar bo imel svojo sobo. Med potovanjem bomo obiskali rojstni kraj	Janeza XXIII. Sotto il Monte, Colle	Don	Bosco	pri	Turinu	ter
kartuzijo Certosa pri	Paviji. Seveda se Goričani lahko priglasijo	tudi	pri	skupini	B in
C, Tržačani pa pri skupini A, toda vedno na določenem mestu.
DOM JAKOBA	UKMARJA	V	SKEDNJU
vabi v nedeljo	11. junija	ob	19. uri	na
ČETRTO ŠKEDENJSKO POLETNO PRIREDITEV
ki bo na prostem pred Domom. Nastopajo: ansambel Supergrup iz Prebenega, ške-denjski pevski zbor, otroci šole »Ivan Grbec« iz Skednja	s folklornimi	plesi in	pesmimi, folklorna skupina	iz	Pirana	ter
mačkoljanski pevski zbor. Kiosk bo odprt od 18. ure dalje. - Ansambel Supergrup bo igral tudi v soboto 10. junija zvečer v Domu.
nim slovesnostim. Rajši manj in boljše, a »po naše«.	Lojze	Škerl
Soglasni proti slovenskim interesom
Na zadnji seji občinskega sveta Devin-Nabrežina so italijanske stranke, ki pa jih volijo tudi mnogi slovenski ljudje, DC, PSI, PSDI in PCI soglasno sklenile, da se določijo področja za ljudske in rezidenčne gradnje. Na teh področjih bo zemlja razlaščena in dana po smešno nizki ceni Zavodu za ljudske gradnje (IACP) ali zadrugam, da se tam gradijo stanovanjski bloki, v katerih se bodo naselili predvsem nedomačim. Raznarodovanje že itak narodno prizadete občine se bo torej nadaljevalo. Sklepu občinskega sveta se je odločno uprla edinole Slovenska skupnost in še enkrat izpričala, da je edina zaščitnica slovenskih interesov, zlasti tistih, ki se tičejo našega kraškega kmeta in delavca.
Tri leta intenzivnega dela
Kmalu bodo potekla tri leta, ko je skupnost Družina Opčina položila temeljni kamen za izgradnjo doma in drugih objektov za telesno ovirane. V treh letih je bilo opravljenega veliko dela, a kljub temu niso bila izpolnjena vsa pričakovanja.
Tudi letos ni bil zimski premor preveč naklonjen gradbincem in celi Družini. Slabo vreme in razni birokratski predpisi so delo otežkočili in niso dovolili, da bi kaj več zgradili. Na vsak način je bila tlakovana precejšnja površina s ploščicami, izkopali so kanale za vodo in za luč. Kmalu bo izgotovljen tudi mostiček za prvo nadstropje, ki ima 6 % naklonskega kota in bo nadomestoval dvigalo, saj si fantje ne morejo zdaj privoščiti, da bi razsipavali denar. Vsota devetih milijonov za realizacijo dvigala je zanje nedosegljiva.
Akcija »Pobiranje starega papirja« se še vedno uspešno nadaljuje. Iz tega iztržijo nekaj denarja, kar pa je veliko premalo za načrtovanje in uresničenje zastavljenih del.
Veliko je bilo tudi darov za Skupnost od strani dobrotnikov. Vodstvo se vsem najiskreneje zahvaljuje in se še vnaprej priporoča za razumevanje.
Sporočajo tudi, da se je delo ponovno začelo. Potrebne bodo krepke roke, ki bi se udeležile prostovoljnega dela. Velikodušno boto sprejeti zidarji, tesarji in taki, ki bi jim s svojimi izkušnjami in nasveti pripomogli, da se rok dograditve skrajša.
Za vsa morebitna pojasnila in organizacijo dela, morebitnih pristopov je vsem na voljo Karel Kalc, na domu v Gropadi ali pa poleti in v času najintenzivnejše akcije na Opčinah na Bazoviški cesti 29, tel. 211516.
■	V Borovljah na Koroškem so znani »neznanci« iz nemškonacionalističnih krogov zelo poškodovali avtomobil slovenskega občinskega odbornika Felixa Wieserja, ki se je udeležil občinske seje. Orožniki, kot je to že običaj, storilcev niso znali izslediti.
""»milim im    milimi       umu iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m       iiiiiimiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii    .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ALEKSEJ GORIŠKI
Povest, uboge Nadice (11)
Novo leto smo živahno pričakali pred-'Sem z igranjem tombole. Razen Janka je kila prisotna tudi njegova sestra. V veseli družbi, ki si je iskreno voščila srečno leto pač nihče ni slutil, kako bo to leto hudo, ne samo za nas, marveč za skoro
ves
svet.
^ida je takoj zatem odpotovala in se r0alu poročila. Janko (je ostal še nekaj
^r'1. katerih si rii pustil odvzeli, temveč 'e navzlic godrnjanju staršev po ves dan ^*ebil pri nas in jim prepustil le upanje, se bo do konca šolskega leta njegova ^'zrela ljubezen ohladila«.
^eni so sneli mavec in zdravnik je zadeval, da bodo posledice nesreče znatno
^anjŠe,
kakor se je prvotno bal. Tako se ^'ogel Janko vrnili optimistično razpo-
fle
'ož,
cn.
Prehitro so minuli ti nepozabni dnevi, ‘l katere dolgujem Janku večno hvalež-
nost. Poslovila sva se razmeroma lahko, brez prehude bolečine... Kdo je tedaj mogel pomisliti, da se ne bova videla nikoli več...
XVII.
Iz hiše sem pričela hoditi v zgodnji spomladi. Oprijemala sem se Fedore pod pazduho in je kar dobro šlo. Domači so me vsi zagotavljali, da se komaj pozna, da nekoliko šepam. Toda ob neki priložnosti v središču mesta sem mimogrede pogledovala v veliko izložbo in pri tem v šipi zapazila, kako neki pobalin na čelu svoje druščine oponaša mojo hibo pri hoji...
Ko bi taka lahkomiselna otročad malo pomislila, kako pohabljeno osebo tako posmehovanje hudo zaboli! Komaj sem zaustavljala solze, ki so mi silile iz oči in nihče me ni več mogel pregovoriti, da bi spet šla v mesto. Stalno me je preganjal strah, da za menoj vsi šepajo ter se zabavajo na račun moje nesreče. Zaman me je Fedora prepričevala, da sc zame nihče ne zmeni.
Šele velikonočni prazniki so me pripravili do tega, da sem spet začela odhajati
ven; vendar samo do najbližje cerkve in nazaj. Da bi mogla rešiti šolsko leto, tako ni bilo upati, in zato se tam še zlasti nisem hotela pokazati.
Z Jankom sva si pogosto dopisovala, toda navadno le na kratko. Najbolj zanimivo pismo iz tega časa je bilo Dušanovo poročilo o svojem službenem bivanju na Dunaju, kjer mu je Janko izkazal neprecenljive usluge, tako da je veliko prihranil na času i.n pri stroških ter sta si lahko privoščila nekaj kulturnih prireditev ter zabave.
Oče mi je pisal samo enkrat v začetku. Pozneje so mi le drugi o njem poročali. Spretno so mi prikrivali, da se nahaja v umobolnici. To sem zvedela šele, ko je konec maja sam prišel domov. Ni več hodil ponoči po hiši, toda bil je stalno zamišljen in mračen. Kar nekako bala sem se ga.
Moje največje upanje je bilo usmerjeno na Jankovo vrnitev, napovedano za prve dni julija. Toda preden se je ta mesec pričel, je treščila vest o atentatu na Franca Ferdinanda v Sarajevu. Papa je takoj presodil, da s tem začenja težko, hudo obdob-
je za vse nas. Mačeha ga je zavrnila, češ da gleda vsa dogajanja skozi svoje črne naočnike; toda žal je imel on prav in bodočnost je bila še temnejša kot je predvideval.
XVIII.
Prvi in zame najhujši udarec je prišel že čez nekaij dni. S Fedoro sva nekaj brskali po vrtu, ko je vstopila Lidija vsa objokana m zaihtela: »Janka so ubili!«
Obstala sem kot okamenela. Nisem mogla dojeti groznega sporočila, niti se oprijeti kake misli ali izreči kakšno besedo. Tudi solze nisem bila zmožna spraviti iz sebe. Čutila sem le, da se je zgodilo nekaj tako strašnega, da ni mogoče ničesar več popraviti. Šele Fedora je Lidijo vprašala, kako se je to zgodilo.
Visokošolci na Dunaju so uprizorili demonstracijo proti Srbiji ter zahtevali, da se jo kaznuje za predrzni umor v Sarajevu, ki da ga je ona zasnovala. Celo neki slovenski študentje so vpili: Srbe na vrbe! Le manjša skupina, kateri se je pridružil Janko, je skušala pomirjevalno vplivati in je svarila pred prenagljenostjo vojne na-
povedi. Neki razgreti kričači, ki so neodgovorno rjoveli, da čast Avstro-Ogrske zahteva vojno, so te umirjene mladeniče enostavno proglasili za srbofile, slovanske za-nešenjake in končno še za izdajalce ter jih surovo napadli. V spopadu je bilo nekaj ranjenih in celo eden mrtev. In ta edina smrtna žrtev je bil prav naš blagi, plemeniti Janko1 šele tedaj smo se vse tri objele in glasno zajokale. Zadrževala sem se, da nisem tulila kakor ranjena divja zver, ker že sem pričela doumevati, da je zdaj zame vse končano.
(Drugič naprej)
•	Avstrijska organizacija za oskrbovanje misijonov, s prometnimi sredstvi (MIVA), je poslala lani v dežele Tretjega sveta 190 motornih vozil, med njimi 136 avtomobilov. MIVA je ta denar zbrala od akcije ob prazniku sv. Treh kraljev, ki jo vsako leto izpelje avstrijska mladina ter iz zbirke voznikov motornih vozil, ki dajo za vsak srečno prevožen kilometer stoti del šilinga (en groš) za misijone.
Števerjanski fantje s slovensko pesmijo po Švici
Ansambel Lojzeta Hledeta, ki je praznoval prejšnji mesec desetletnico svoje ustanovitve, je gostoval v Švici in s tem obogatil materinski praznik, ki so ga priredili za tamkajšnje Slovence delavce. Gostovanje samo, katerega pobudnik je bil p. Fidelis Kraner, ki deluje med Slovenci v Švici, pa je omogočila Zveza slovenske katol. prosvete v Gorici s svojo podporo.
Čeprav je bil koncert v nedeljo 21. maja popoldne, so fantje odpotovali že prejšnji dan, da so si lahko ogledali slikovito Švico in njeno čistočo, ki jo vsi zavidamo. Pot prek Milana, Lugana in prelaza Malega sv. Bernarda, ki se je ves snežen lesketal v sončnem objemu, je navdušila Lojzeta, da je ob kosilu v restavraciji pod košato lipo raztegnil meh in naša pesem je zadonela, tako da so Švicarji zvedavo poslušali in povpraševali, od kod da so.
V nedeljo zjutraj so si ogledali Ziirich in okolico. Popoldne pa je bil koncert v okusno urejeni dvorani zraven cerkve sv. Antona. Prvi del programa so izvedli otroci tamkajšnjih Slovencev in njih spev je bil ves posvečen slovenski materi. Seveda, ko si skoro tisoč kilometrov od domovine in slišiš mehke otroške glasove, ki v slovenskem jeziku deklamirajo in pojejo, te kar prevzame. Tako tudi nas. Za ta nastop otrok je poskrbela s svojo izredno požrtvovalnostjo s. Avrelija.
Sledil je nastop našega ansambla, ki je po svoji navadi navdušil švicarske Slovence, ki so za to priložnost popolnoma napolnili obširno dvorano. Ker je dvorana opremljena tudi z barom in kuhinjo, so bile na voljo še odlične klobase in pivo, kar je skupaj s poskočnimi vižami ustvarilo zelo toplo vzdušje, da se je bilo težko ločiti, čeprav so nekateri bili od zelo daleč, saj žive Slovenci raztreseni po vsej Švici.
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na
zaključni nastop
gojencev glasbenega pouka
Katoliški dom, v nedeljo 11. junija ob 17.30
Nabrežinska kronika
Srečanje bolnikov in starejših ljudi. Bilo je na praznik sv. Trojice 21. maja popoldne v domači cerkvi. Dekan msgr. Ivan Kretič je v obeh jezikih poudaril pomen starosti in vključevanje trpljenja v Kristusovo odrešilno delo, na kar naj nas letos spomni izpostavitev Sv. sindona v Turinu. Mladinski zbor je zapel pesem »Naš najboljši brat je Jezus; On bremena lajša nam...«, skavti pa so po končani pobožnosti razdelili med navzoče rdeč nagelj in rožmarin v spomin.
Prvo sv. obhajilo. Prejelo ga je v nedeljo 28. maja pri slovenski maši 14 otrok, pri italijanski pa deset. Svojo srečo so delili otroci s telesno oviranimi na Opčinah, za katere so skupaj s starši, sorodniki in prijatelji zbrali 200.000 lir. Zaključna slovesnost naj bi bila zvečer pred Marijino kapelico nad postajo, a jo je slabo vreme preprečilo.
Zaključna šolska prireditev. Bila je v četrtek 1. junija v občinski telovadnici. Tudi letos so mogli otroci v nastopu z recitacijami, petjem, plesom pokazati, kaj so jih marljivi učitelji med letom naučili. Podeljene so bile tudi nagrade za leposlovje.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDRE2« vabi v četrtek 15. junija ob 21. uri na
ZAKLJUČNI NASTOP
gojencev glasbenega pouka v prosvetni dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
Desetletnica zbora »Igo Gruden«. Pod geslom »Pesem je duša naroda« je omenjeni zbor v soboto 3. junija učinkovito proslavil svoj jubilej. Poleg dekliškega in mešanega zbora je zapel moški zbor 12 pesmi. Ob tej priložnosti so bile podeljene posebne nagrade.
Poimenovanje osnovne šole. Od nedelje 4. junija nosi šola ime po zaslužnem narodnem in kulturnem delavcu, duhovniku in politiku Virgilu Ščeku. Slovesnost je bila na šolskem dvorišču, kjer je ravnatelj Miro Tavčar najprej obrazložil pomen slovesnosti, župan Albin Škerk pa je predstavil Ščekovo politično delovanje v rimskem parlamentu. Sledila je blagoslovitev šole, ki jo je izvršil domači župnik Bogomil Brecelj, Ščekova sestra Marica pa je odgrnila nov profil Virgila Ščeka v notranjosti šolskega poslopja. Etnolog dr. Milko Matičetov je nato orisal Ščekovo narodno-vzgojno, kulturno in duhovniško delo. Šol-
ski otroci so prikupno podali nekaj Ščeko-vih recitacij ter prizor »Kmet in cigan«. Pod vodstvom Sergija Radoviča je otroški zbor »Kraški slavček« prireditev popestril z nekaj pesmimi. Isti dirigent je vodil tudi mešani zbor »Igo Gruden«, ki se je Ščeko-vemu spominu oddolžil s petimi pesmimi. Spregovoril je tudi zastopnik staršev Gregor Pertot. Prireditev je v prelepem večeru zaključila razstava ročnih del, zakuska in godba na pihala.
SKPD »MIRKO FILFJ« V GORICI
prireja ob zaključku sezone 1977-78 VEČER BAROČNE GLASBE
(Veracini, Bellinzoni, Boismorticr, Albinoni, Sammartini)
Nastopata:
ZORAN BRAJŠA, flavta in HELENA PLESNIČAR, klavir Dvorana palače Attems v Gorici v četrtek 15. junija 1978 ob 21. uri
Nadaljuje se v ŠTANDREŽU
Praznik špargljev
Sobota 10. junija:
od 20. ure dalje ples z ansamblom »Mejaši«
Nedelja 11. junija:
■ ob 11.30 nagrajevanje slikarskega »ex tempore« v prosvetnem domu »Anton Gregorčič«;
■ ob 19. uri KULTURNI PROGRAM. Sodelujejo: mladinski zbor »Štandrež«, moški zbor Rupa-Peč, mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba, moški zbor »Oton Župančič« iz Štandreža. Dramski odsek PD »Štandrež« uprizori Nušičevo komedijo v režiji Mire Štrukelj
» GUMB «
Sledi plesna zabava z »Mejaši«.
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača.
Šport
Peta «Mladika»
Prinaša pogovor z dr. Dragom Štoko, nosilcem deželne liste Slovenske skupnosti in dosedanjim deželnim svetovalcem. Odlična je novela Alojza Rebule »V Lurd«. Poleg dnevnika Ladota Piščanca objavlja revija »Spev svobode« Alojza Gradnika, ki je tokrat prvič objavljen. Že zato ima letošnja »Mladika« svojo posebno vrednost.
O Slovenski skupnosti v Kanalski dolini odgovarja na vprašanje -prof. Salva/tore Venosi. Albert Miklavec prispeva nekaj idiličnih pesmi. Zanimiv je razdelek za žene in dekleta, ki ga piše Bruna Pertot. I. Jev-nikar pa predstavi novi kazenski postopek z ozirom na manjšinske narodne skupnosti. Za ljubitelje planinskih spisov je tokrat posebej poskrbljeno — povest o slovenskih gornikih v Argentini, izviren gorniški dnevnik, ki ga je posebej za revijo napisal dr. Vojko Arko. Med pregledom zamejske in zdomske književnosti Martina Jevnikarja je predstavljena pesniška zbirka »Selivci« Miroslava Košute. Sledi še nekaj knjižnih predstavite« in ocen.
Tudi ta številka je lepo uspela, vtihotapi pa se še kaka slovnična napaka, npr. na str. 77: »v listu ne bo mogoče obravnavati samo vaške zadeve, ker so razni problemi med seboj povezani.« Mišljena očitno ni ena, ampak več vaških zadev, zato bi bil potreben drugi sklon. Ne povsem razumljivo je nadalje pismo, v katerem se pisec V. S. pritoži na račun lista »Naš tednik« v Celovcu, ki da ponatiskuje študijo »Aus dem Wilajet Karnten«, češ da se list boji napisati ime sestavljalca dr. Lamberta Ehrlicha. Toda tega imena ni najti na sami knjižici istega naslova, ki je izšla leta 1913 v Celovcu v založbi Slov. katoliškega kulturnega Ln gospodarskega društva na Koroškem. Zato so sklepi V.-S-ja očitno nekoliko prenagljeni. - ut
Izreden uspeh vseh štirih ekip Olympije
Zadnja sobota v maju je pomenila končno besedo v vseh odbojkarskih prvenstvih. Zdaj je na vrsti poletni premor in za vse včasih kar težko pričakovani počitek.
Letošnja sezona je prinesla goriški 01yrupiji nenavadno veliko zadoščenj, saj so bile prav vse njene ekipe najboljše v svojih prvenstvih. Poleg obveznih prvenstvenih tekem so se 01ympijini igralci udeležili še nekaterih drugih turnirjev, kjer so prav tako dosegli odlične rezultate. Začenši od zimskega turnirja v Turjaku, kjer je prva ekipa dosegla tretje mesto, pa do turnirja v Tolminu, ki se je za 01ympijo končal zmagoslavno, saj je z izredno učinkovito igro zaslužila prvo mesto. Prav tako so 01ympijina dekleta in fantje odigraii vidno vlodo na turnirju MC v Gorici, ki se je pravkar zaključil. Dekleta v ekipi Naš prapor, fantje pa v ekipi Jamlje so odločno pripomogli k osvojitvi končnega dvojnega prvega mesta.
Mladinsko (juniores) prvenstvo. Mladinci so v tem prvenstvu, ki je omejeno na go-riško pokrajino, odigrali štirinajst tekem in ostali nepremagani. Tako je po petih letih nadvlade mladinskih ekip Torriane iz Gradišča uspelo našim fantom osvojiti naslov pokrajinskih prvakov in se boriti za naslov deželnih prvakov.
Prvenstvo III. moške divizije. To prvenstvo je obsegalo kar 18 tekem in je bilo vseskozi zelo izenačeno. Naši odbojkarji so ga zaključili z 32 točkami. V zadnji, odločilni tekmi s Corridonijem, so zmagali s 3 : 1. Rahla prednost, ki so jo imeli ob koncu nad krminskim Libertasom (šlo je le za sete) jim omogoča prestop v drugo divizijo.
Prvenstvo III. ženske divizije. Dekleta niso imela letos pravzaprav velikih težav za osvojitev prvega mesta, saj niso nikdar doživele poraza, prihodnje leto pa imajo vse možnosti, da se ponovno dobro odrežejo. Tudi one napredujejo.
Prvenstvo I. moške divizije. Tu so fantje z drugim mestom in 32 točkami dosegli zastavljeni cilj, napredovanje v C ligo. Odigrali so dvajset tekem, prvenstvo pa je trajalo polnih pet mesecev. Res niso bili prvi, so pa od vseh 01ympijinih ekip dosegli najvidnejši uspeh. - P. T.
★
Otroški vrtec v Desklah
Nad osem milijonov dinarjev je veljal otroški vrtec v Desklah, ki so ga pred kratkim izročili namenu. Zgradili so ga iz sredstev samoprispevka v novogoriški občini. Do konca desetletja mislijo v tej občini obnoviti ali zgraditi še petnajst otroških vrtcev.
OBVESTILA
Klub starih goriških študentov vabi na odkritje doprsnega kipa narodnega mučenika Lojzeta Bratuža, ki bo v nedeljo 11. junija ob 11. uri po ital. času v Novi Gorici na Erjavčevi cesti. Kip je delo kiparja Negovana Nemca. Slavnostni govornik bo dr. Joža Vilfan. Na slovesnosti bodo sodelovali mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, sovodenjski nonet in gimnazijski zbor iz Nove Gorice. Nastopil bo tudi član SSG Stane Raztresen.
Vpisovanje v prvi razred na vseh osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva Gorica bo od 20. do 29. junija od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1972. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede. Morebitne premestitve naj starši pravočasno javijo.
Sveta birma v Zgoniku bo v nedeljo 18. junija ob 18. uri.
Lekcije kot priprava na prihodnje šolsko leto za učence iz osnovne in srednje šole se bodo pričele v Zavodu sv. Družine letos 1. avgusta.
Nabrežina. Od 16. do 18. junija bo tradicionalna občinska razstava in pokušnja domačih vin, nagrajevanje, slikarska razstava, nastop godbe, ples. Domači skavti bodo priredili v soboto 24. junija v mali župnijski dvorani skavtski večer.
V Rižarni v Trstu bo v nedeljo 11. junija ob 11. uri sv. maša za vse žrtve, ki so tu končali svoje življenje.
Sedež Slovenske skupnosti v Trstu, ul. Machiavelli 22 (tel. 69126), je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
Društvo naravoslovcev in pesnikov vabi na predavanja Marjana Slokarja »Etimološka vprašanja parapsihologije«. Predavanje bo v petek 16. junija ob 20. uri v prostorih SPZ v Trstu, ul. sv. Frančiška 20.
SSG v Trstu bo ponovilo komedijo D. Foa »Sedma zapoved: kradi malo manj« v Kulturnem domu v Trstu v soboto 10. junija ob 20.30 za abonma red F-sindikalni, v nedeljo 11. junija ob 16. uri pa za abonma red G.
DAROVI
Za Alojzijevišče ob odprtju novih prostorov: družina Černič z Vrha 10.000; N. N. 10.000; Afra Komjanc 15.000; Fani Pintar 5.000; Felicita Gabrovec 5.000; družina Černič 50.000; Lojze Ciglič 1.000; Lojze Hlede, Britof, 10.000; Aleksandra Blažič 5.000; Anastazija Bajt 5.000; N. N. 4.000; brata Prešeren 30.000; Kamenšček-Bavdaž 2.500 lir.
Za sklad Katol. glasa: Veronika Kerše-vani 2.000; J. R. 1.000 lir.
Za slovensko skupnost: N. N., Sovodnje,
5.000 lir.
V spomin pok. Zore Bartol daruje neimenovana družina iz Toronta, Kanada, za Zavod sv. Družine 25. dol.
Za cerkev na Opčinah: ob 30. obletnici smrti hčere Mimi Holstein daruje mati v njen spomin 30.000; cerkveni pevski zbor namesto cvetja na grob Alberta Vremec 72.000; Kristina Hrovatin v spomin moža Marčela 10.000; razni 5.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: SZSO s Tržaškega ob duhovni obnovi 16.000; dr. Andrej Cociani v spomin na pok. očeta Andreja 10.000; N. N., Kontovel, 4.000; Ervina in Mario Križmančič ob obletnici smrti tete Alberte Križmančič 10,000; Justina Grgič z družino 5.000; pevski zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana v Trstu namesto cvetja na grob pok. Alberta Vremec 27.000; prvoobhajanci v Nabrežini, njih starši, sorodniki in prijatelji 200.000 lir.
Ob prejemu sv. birme daruje Mitja Pe-taros za skavtsko organizacijo - Trst dn za Šentjakobsko kulturno društvo - Trst po
10.000 lir. Ob isti priložnosti darujeta Magda in Robert Petaros za žrtve potresa v Beneški Sloveniji (po g. Gorkiču) 20.000 lir.
Nada Zaghet, Trst: za misijonarja Rad-kota Rudeža v Zambiji 10.000, za Sv. goro
5.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda: Čok, Lonjer, 5.000; g. Lino Cocci, Trst, 10.000; N. N., Ric-manje, 20.000; Zora in Albin, Barkovlje 20.000; družina Zlobec Lucija, Trst ob šesti obletnici smrti moža in očeta Mirota Adami 30.000; g. Ludvik Savelj, Trst, 10.000; N. N., Trst, 1.000.000; Vera Turk, Trst, ob obletnici smrti brata Radota 10.000; Pina Giraldi, Trst, 2.000; N. N„ Trst, 2.000; N. N., Trst, 100.000; N. N., Trst, 10.000; Gina in Štefanija, Trst, 3.000; Verdier, Sv. Vincencij, 2.000; Valetič, Trst, 10.000; Meri Bole, Trst, ob prvi obletnici smrti Antona Mamolo 10.000; Frančiška Cerkvenik, Trst, 5.000; Andreina Listuzzi 3.000; Ivana Zlobec 2.000; L. Kravos, Trst, 15.000; N. N., Trst,
1.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Peč,
5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KaSBlrstn
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 11. do 17. junija 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve j v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Poimenovanje osnovne šole v Nabrežini po V. Ščeku. 11.05 Mladinski oder: »Puša z dimnikom«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 S kuhinjo po svetu. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Strici so mi povedali«. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Mladi izvajalci. 17.05 Koncert. 18.05 Čas in družba.
Torek: 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Koncert. 10.35 Pisma M. I. Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Roman »Strici so mi povedali«. 15.35 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Koncert. 18.05 Pravoreoje.
Sreda: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Antologija ljubezenske lirike. 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Pričevanja o našem jeziku in naši zgodovini. 12.10 Pojmo po naše. 13.15 Naši zbori. 14.10 Roman »Strici so mi povedali«. 14.30 Kličite Trst 31065.
16.30 Otroci pojo. 17.05 Mladi izvajalci.
18.05 »Beneška ojcet«. Izvaja Beneško gle- j dališče iz Čedada.
Četrtek: 9.05 Jazz. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Primorska poje. 14.10 Roman »Strici so mi povedali«. 14.30 Kulturna beležnica. 15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Koncert. 18.05 Slovenska književnost v Italiji.
Petek: 9.05 Tuji pevci v Sanremu. 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 10.05 Koncert
11.05 Rojstna hiša naših velmož. 12.00 Opera. 12.45 Pristopanje... 13.15 Primorska poje. 14.10 Roman »Strici so mi povedali«, j
14.30 Kulturna beležnica. 15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
Sobota: 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Roman »Strici so mi povedali«. 14.30 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi m glasba. 18.05 »Polom«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
ROMANJE V ŠPANIJO IN LURD. Ponovno opozarjamo vse udeležence, da je moč potovati v Španijo le z osebnimi potnimi listi. Kdor ga morebiti še ne bi imel, naj si ga takoj oskrbi (postopek traja dva tedna), kdor ga pa ima, naj pogleda, če je še veljaven in če je plačana taksa za letos. Glede zamenjave denarja naj se udeleženci ne vznemirjajo, ker ga bodo lahko zamenjali v Barceloni takoj po prihodu za španske pesete, v Lurdu pa za francoske franke. Zamenjava je prav tako ugodna kot v Trstu.
Iz Števerjana
Ob konen šolskega leta je lepa priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so skrbeli za dobrobit naše skupnosti. Zahvala odbornikom občinske uprave, ki se nenehno prizadevajo za človečansko sožitje v naši vasi. Zahvala g. župniku za duhovno pomoč; družinam, ki zaupajo v prihodnost in ohranjajo vero v svojih domovih; učiteljicam, ki vzgajajo naše otroke v dobre ljudi; šolskim sestram za ljubezen, ki jo mulijo našim najmlajšim; kmetom, ki obdelujejo trte in skrbijo za sloves briškega vina; mladini, ki se skrbno pripravlja tUt bodočnost; tudi tistim, ki so mnogo storil' v dobro naše vasi, pa jim nihče še ni dal priznanja. Hvala končno Bogu, ki je vit vsega dobrega in naravnih lepot tudi naši vasi.
S. st.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, * temu dodati 14 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici
   — -■	—-*1
Izdaja Katoliško tiskovno društvo