Da nam bo jutri bolje...
Odpravljanje škodljivih vplivov na okolje in varovanje okolja sta prav gotovo prednostni nalogi vsakega posameznika, sleherne oiganizacije ozlroma skupnosti in družbe kot celote. To velja tudi za vse nas, ki živimo in delamo na območju Ijubljanskih občin. Pri uresničevahju te naloge gre po eni strani za čisto drobne, vsakdanje stvari, ko npr. brezbrižno odvržemo na ulici ali zelenici papir, cigaretni ogorek, pa tudi ko načrtujemo nove gospodarske. energetske, komunalne in druge naložbe.
Javne razprave o IV. Ijubljanskem samoprispevku so za nami in le še nekaj malega nas loči od dne, ko se bomo odločali o tako pomembni druž-beni solidarnosti. Od slehernega od nas bo odvisno, ali bomo mi in naši zanamci še naprej vdihovali zasmrajen zrak, pili vodo, ki ježe na meji opo-rečnosti, gledali, kako umirajo gozdovi in, nenazadnje, še naprej dopuščali, da posamezniki in delovne organizacije nekaznovano, hote ali nehote, uničujejo človekov življenjski prostor in okolje.
Javne razprave krajanov in dejovnih Ijudi so pokazale vrsto upravičenih slabosti in zgrešenih predlogov, kaj naj bi se zgradilo iz sredstev IV. sa-moprispevka, pa nimajo z ekologijo nič skupnega. Po spremembah na osnovi pripomb je pred nami dodelan program tega, za nas tako pomemb-nega projekta. Krajani in delovni Ijudje načeloma niso proti samoprispevku. Pripravljeni so sodelovati, vendar pod pogojem, da bo denar, ki ga bodo namenili, res namenjen samo za objekte, ki bodo v prid ekologiji.
Za mnenje o IV. Ijubljanskem samoprispevku smo povprašali nekaj naključnih sogovornikov:
Irena Zupančlč, administra-torka in sekretarka 00 ZSMS: »Letos bom prvič na volišču. Menim, da bi javne razprave o IV. samoprispevku morale biti bolj pestre. saj nekateri še premalo vedo, kajbomozgradili zzbranim
denarjem. da bi se naše okolje izboljšalo. Mislim, da grajsko po-bočje in avtobusna postaja ne so-dita v ta program. sicer pa bom glasovala za samoprispevek. Bojim pa se. kaj bo. če referen-dum ne bo uspešen.«
Mllan Štefanič, ključavničar:
»Menim. da se s samoprispevki da urediti precej stvari. Čeprav včasih pomislim. da bi se ta denar moral najti na drugih mestih. kot pa v žepih občanov, je verjetno to edina pot. če želimo rešiti vsaj ne-katere probleme.«
Lojzka Zemljič, uslužbenka: »Po izkušnjah prejšnjih samopri-spevkov je to res dober način za reševanje raznih težav. Objekti. ki so bili v teh programih. so v glav-nem zgrajeni in tako upam. da bo tudi sedaj. Zadovoljna pa sem. da so se tokrat lotili našega okolja. ki vse manj omogoča normalno živ-Ijenje.«
Jasna   Rupnik,   študentka:
»Sama sicer ne bom nič prispeva-la. vendar mislim. da je to poh-' valna zadeva. sploh pa letošnja. saj se ukvarja res s trenutno naj-bolj perečim problemom — eko-logijo. Življenje v mestu postaja prav neznosno in je že skrajni čas. da se na tem področju kaj stori.«
Emll Jug, pravnik: »Čeprav po eni strani ni ravno navdušu joče za občane, da morajo iz lastnih sredstev vlagati za gradnjo objek-tov, razne obnove in podobno. saj bi se ta denar lahko našel tudi v dmgih skladih, pa je po drugi strani to verjetno edini način. da se uredijo premnoge težave. ki so , se nakopičile v zadnjem obdobju. Spodbudno je seveda to. da so prejšnji samoprispevki prinesli veliko uspeha, tako da imajo Iju-dje lahko zaupanje v takšne akci-je.«
Danilo   Bregar,   železnlčar:
»Dobro je. da Ijudje čutijo. da mo-rajo sami pripomoči k temu. če želijo živeti v normalnih razme-rah, ki jih roko na srce, le še red-kokje srečamo. Žal je iz programa izpadla železniška postaja in utegne se zgoditi, da bomo zdaj še zelo dolgo čakali na ta več koi potrebni objekt.«
Karolina Ličen, zobozdravni-ca: »O vseh dosedanjih samopri-spevkih imam dobro mnenje in za vse sem do sedaj glasovala z od-ločnim da! Tudi tokrat bom. Želela pa bi, da samoprispevki ne bl po-stali stalna praksa, sploh pa ne v času. v kakršnem sedaj živimo. Kadar gre za humanost, senn vedno za, tudi tokrat. Menim pa,
da premalo sredstev namenjamo prizadetim otrokom. oziroma ob-jektom, ki bi bili namenjeni le-tem. Kot krajanka Pirnič si želim. da bi se izboljšale avtobusne povezave z mestom, toda kot kaže. bodo ostale le želje!«  -
Avguštln Jukič, sekretar 00 ZKS pri KS Bratov Babnik: »In-formiranost krajanov o IV. samo-prispevku je bila dobra. Bilo je tudi nekaj sestankov. tako v sami osnovni organizaciji ZK kotv dru-gih družbenopolitičnih struktu-rah naše krajevne skupnosti. Obravnavali smb najbolj ključne probleme v zvezi s samoprispev-kom in prav je. da jih na tem mestu omenim: zakaj problemov ekologije nismo reševali že prej. zakaj nekaterih stvari ne rešu-jemd mimo samoprispevka, ko-liko delovne organizacije. zlasti tiste. ki najbolj ogrožajo okolje. prispevajo za reševanje teh pro-blemov in nenazadnje, življenjski standard delovnih Ijudi in kraja-nov bo verjetno vplival na rezul-tate referenduma. V naši krajevni skupnosti smo lahko zadovoljni s tem. kar imamo. Iz samoprispev-kov smo zgradili vrtec in prepo-
trebno osnovno šolo. Za uresni-čevanje interesnih dejavnosti sicer nimamo svojih ustreznih prostorov. a nam je šlo na roko vodstvo osnovne šole. Dvakrat na teden imamo na voljo telovadnici. tudi proslave ob krajevnem praz-niku in druge prireditve imamo v tem čudovitem objektu. Sodelo-vanje vodstva šole s krajani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše krajevne skup-nosti je zares plodno in krajani to vedo. Ne moremo pa mimo dej-stva. da je še vedno odprto vpra-šanje sanacije slabo grajenih sta-novanj. Pritoževali smo se tudi nad betonarno. ki )e močno one-snaževala okolje, vendar je njeno obratovanje končno zaustavlje-no. 0 vsem tem smo se pogovar-jali s predsednikom naše občine Radom Rotarjem. ki nas je obi-skal.«
Aleksander Bole, upokojenec. sicer predsednik KO ZB NOV: »Ena od temeljnih  nalog naše
borčevske organizacije je, da si z delom pridobimo zaupanje kraja-nov, a to bomo dosegli le tako. če bomo tekoče probleme reševali združeno. tudi tokrat. ko gre za ekologijo in samoprispevek. Naši krajani so bili dosedaj kar dobro obveščeni o naših prizadevanjih v odnosih človek — narava. Prepri-čan sem. da bomo tudi tokrat zmogli uresničiti naše cilje za boljšo prihodnost nas vseh in ge-neracij. ki pridejo za nami. V raz-pravah smo razčistili tudi tiste stvari. ki ne sodijo v samoprispe-vek, kajti v nasprotnem primeru bi bil ta samoprispevek zaradi njega samega, manj pa na račun ekolo-gije.«
Jože     Uršič,     knjigovodja:
»Pozdravljam take akcije. saj so odraz zanimanja Ijudi za urejanje lastne okolice. v kateri se vsak dan gibljejo in živijo in priznati mo-ramo, da zvečine ni najbolje ure-jena oziroma ohranjena. Če bo program 4. samoprispevka v ce-loti uresničen. bo to velikega po-mena za Ljubljano, ki bi s še več-jim prostovoljnim delom obča-nov v svoji neposredni okolici, kjer živijo, v kratkem spet lahko po-stala .bela Ljubljana'. s katero se tako radi ponašamo. pa nimamo kaj pokazati.«
Milan Strašek. biolog: »Kar zadeva program četiiega samo-prispevka. s katerim sem dobro seznanjen. tudi zahvaljujoč na-šemu občinskemu glasilu. od-ločno podpiram tovrstne ideje. Ekološki in komunalni problemi postajajo vedno večji, saj je pre-bivalcev na isti površini vedno več. gradimo nova in nova nase-
Ija, vedno manj pa je jasno, od kod bomo dobivali kisik in vodo. Tudi ureditev železniške postaje. ki je tokrat izpadla iz programa. se mi zdi več kot nujna. res pa je. da to verjetno ne sodi v samoprispe-vek.«
Janko Oblak, študent:  »Ce
res ne gre drugače, je treba poh-valiti tudi tak način reševanja pro-blemov. pa čeprav marsikateri občan ni najbolj srečen. če mora prispevati iz svojega žepa, še posebej v teh ne preveč lepih časih.«
Andreja Podlesnik, prodajal-
ka: »Ker je to že četrti samopri-spevek in torej vemo. kaj so nam prinesli prejšnji. se bo večina od-ločila ZA. Težave. ki jih imajo po-nekod s pitno vodo, so dovolj resno opozorilo, da je treba činrv prej kaj ukreniti, da ne bi to postal vsesplošen problem.«
Asim Dekanovič, telefonist: »Kar zadeva akcije okoli samo-prispevka. so občani in delovni Ijudje kar dobro seznanjeni s ce-lotnim projektom. Zdravo okolje. čist zrak in pitna voda so dolgo-letne želje vseh nas. zato upam, da se bo vendarle obrnilo na bolje. čeprav vem. da je bližnji samoprispevek le kaplja v morje pri uresničevanju tega cilja. Do-slej sem vedno glasoval ZA in tudi tokrat bom, ker se zavedam, da
brez sodelovanja vseh ne bomo zmožni uresničiti zastavljenih ci-Ijev. Prepričan sem. da nam čez nekaj let vendarle ne bo žal za dinar. ki smo ga namenili za zdravo in čisto okolie!«
Jože Čurin, Mile Jovanovic