THE VOICE OF SLOVENIA
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia ana around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI . ZA VSE SLOVENCE!
Leto 8 /ŠL159-160 Avgust-Septcmber 2000 - $5.00 Sydney - Australia http://www.glasslovenije.com.au
Olimpijske igre Sydney 2000 Od 15. sept, do 1. okt.
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije bo prispel v Sydney 14. septembra



27. avgusta smo pomaknili uro za eno uro naprej - 27. avgusta smo pomaknili uro za eno uro naprej
Slovenci iz Geelonga sodelovali pri kulturnem programu ob sprejetju olimpijske bakle
Z leve: Zvonko Šutej, Koj (z olimpijsko baklo), J usta Po bežin
Geelong /Lidija Čušin/ - V soboto, 29. julija dopoldne je prispela olimpijska bakla v Geelong. Sprejem je bil na Eastern Beach (letno kopališče). Navzočih je bilo okoli 30.000 gledalcev. Ob 11.00 uri je ponesel baklo 90-letni Dick Garrard, bivši olimpionik v rokoborbi in prižgal olimpijski ogenj. Ko je ogenj za-
ika Kuhar, Marta Jelenko in Janez Kure/Foto. Avgust Glavnik/ gorel in zadonela avstralska himna, so se marsikateremu gledalcu zasvetile solze v očeh. To se ne da povedati, to se mora doživeti. Za tem je bil na vrsti kulturni program, v katerem so nastopili tudi Slovenci iz Geelonga. Janez Kure je_ igral na frajtonarico, Zvonko Šutej na kitaro, v ozadju pa so bile v narod-
Liclija Cušin z olimpijsko baklo in avstralskim športnikom /Foto: Avgust Glavnik/ nih nošah Justa Pobežin, Lojzka Kuhar in Marta Jelenko. Ko sta Janez in Zvonko "urezala" polko in nato Še valček, so naše brhke Slovenke začele plesati. Gledalci so ploskali, seveda če ne bi bilo Juste, tudi "juckanja" ne bi bilo. Vse je snemala avstralska televizija in občudovala našo slovensko nošo.
V tej številki:
12 strani Olimpijske priloge
4 strani priloge "The Voice o/Slovenia"
Priložen list (2 strani) z
obvestili o volitvah v Sloveniji ter z zahtevo za
vpis v volilni imenik, glasovanje po pošti ali na diplomatsko konzularnih predstavništvih
Vabilo na razstavo v Merrylands "Building blocks"
Zgibanka Slovenskega olimpijskega komiteja in Slovenske turistične organizacije
Prihodnje leto novi slovenski potni listi str. 6
Avstralski domorodci v Sloveniji str. 8
Uganka: kdo je na fotografiji? str. 12
V
Jasna Slebinger, edini tolmač - prevajalec za slovenščino v NSW Tudi v času olimpijskih iger
Sydney /Glas Slovenije/ -Jasna Slebinger živi v Sydneyu že sedemnajst let. Čeprav je po poklicu inženir arhitekture, se že petnajst let ukvarja s tolamčenjem in prevajanjem, občasno tudi za SBS televizijo. Ker je članica avstralske prevajalske službe NAATI Accredited Transla-tor&Interpreter, jo je SOCOG povabil tudi da tolmači za slovensko področje v času olimpijskih iger (tolmači in prevaja pa tudi za druge slovanske jezike). Sicer pa bomo Jasno podrobneje predstavili v rubriki Znani in neznani obrazi v eni prihodnjih številk. Družina Šlebinger je namreč v Sloveniji zelo znana; oče, Ljubljančan, je bil inženir -energetik vodnih sil, profesor na ljubljanski fakulteti (službovalje tudi v Beogradu in v Afriki) in dopisni član SAZU-ja, mati, koroška Slovenka po očetu, po mami Furlanka pa je bila nekaj časa knjižničarka v slovenskem društvu v Beogradu. Tudi o babici, violinistki Olgi Simonič, v kateroje bil zaljubljen naš pisatelj Ivan Cankar, bo stekla beseda. Jasna skriva v sebi pravi zaklad I zanimivosti - sago Šlebingeijev.
A vgusi-Sepiember 2000
20. avgust
Zdaj gre pa zares. Avstralija je odprla vrata svetu. Vsak dan prihajajo športniki, novinarji, olimpijski delavci in turisti. Multikulturnost za nas Avstralce že tako ni novost ali kaj nenavadnega, toda zdaj se bomo srečevali s še večjim številom ljudi drugih narodov. Vsak narod, vsaka dežela ima svoja pravila obnašanja, svojo vero in svoje navade, običaje... Poglejmo nekatere, da nas morda ne bi spravilo v zadrego, če bi se ob srečanju z nekom napačno vedli. Sicer pa nam bo prišlo prav tudi ob morebitnem obisku omenjenih držav. Nekaj zanimivih nasvetov tudi iz Primorskih novic.
m
iz dnevnika urednice
Stanke Gregorič
Afrikanci
Če med pogovorom kričite, je to znak vaše agresivnosti. Nikoli prvi ne pričnite s sporazumevanjem (stiskanjem rok, objemanjem in podobno), kar bi lahko bilo razumljeno napačno. Če pa se boste znašli v Afriki v puščavi in se srečali s plemenom tuaregom, vedno popijte tri skodelice: eno za vas, drugo za gostitelja in tretjo za boga.
Kitajci
Izogibajte se vsakemu fizičnemu stiku, tudi z otroki. Sprejmite povabilo na dom samo, če ste povabljeni trikrat. V nasprotnem primeru je vabilo le znak vljudnosti gostitelja.
Japonci
Pred njimi nikoli ne kažite s kazalcem. Izogibajte se izkazovanju čustev in ne strmite dolgo v človeka. Če vas povabijo domov se vedno sezujte. Nazdravite s 'kampai', saj besedici cin-cin pomenita seksualno dejanje. Izpihovanje nosa in kihanja na javnem mestu pred Japonci sta lahko tudi znak prekletstva. Če kdaj obiščete Japonsko, si zapomnite sledeče: javna stranišča so tam vedno brez ključavnic, zato vedno potrkajte, preden vstopite v stranišče. Če je zasedeno, boste z druge strani zaslišali trk. Za Japonce, Korejce in Kitajce je številka 4 simbol smrti.
Indonezijci, Malezijci, Maldavci
V Indoneziji pri pozdravi tujec, vendar ne s stiskom roke. V Maleziji, kije tudi muslimanska dežela, so vjavnosti prepovedani prisrčni stiski med osebami različnega spoia. Prepovedano je držati se za roko ali pod roko. Na plažah sta prepovedana nudizem in toples, kakor tudi kratke hlače, predvsem za ženske. Pred vstopom v privatno hišo si obvezno sezujte čevlje. Tudi Maldivi so muslimanski in z izjemo območij hotelskih naselij, tamkajšnji prebivalci niso tolerantni do nekaterih navad turistov.
Muslimani - muslimanske dežele
Nikoli se ne rokujte z muslimansko žensko. Ne strmite dolgo v človeka, saj bo razumel, da ga izzivate na dvoboj. Absolutno je prepovedano uživanje alkohola. Med Ramadanom na cesti ni dovoljeno jesti, piti ali kaditi. V mošejeje prepovedano vstopiti s čevlji, fotografirati brez dovoljenja (strogo prepovedano ženske) in metati hrano po tleh. V islamskih deželah je vjavnosti prepovedan kakršenkoli telesni stik -rokovanje, poljub in podobno med moškim in žensko. V muslimanskih, kakor tudi budističnih in hinduističnih deželah je leva roka nečista, zato se rokujte vedno samo z desno. Pred nikomer ne mahajte z levo, saj bo to razumel kot prekletstvo. Bodite pozorni tudi pri hrani. Hrano vzemite in ponudite vedno samo z desno roko
Amerikanci
Znak zmage (dvignjen palec in kazalec) pomeni, da nekoga pošiljate k vragu.
Singapur
Strogo je prepovedano vreči cigaretni ogorek na tla ali žvečiti žvečilno gumo na javnih mestih. Ta prepoved velja tudi za turiste.
In za vse obiskovalce Avstralije
Strogo je prepovedano metanje cigaretnih ogorkov, smeti, hrane in drugih odpadkov na tla, kazni so visoke. Strožji zakon je sprejet pred kratkim. V vseh javnih prostorih je kaditi prepovedano, še posebej v vseh restavracijah v času 01. Večina Avstralcev tudi ne dovoli kajenje doma, kadilci kadijo zunaj na terasah, verandah ali v posebnih prostorih. Sicer pa je večim kadilcev zelo uvidevna proti nekadilcem Vaša Stanka ^ / /.
Pišejo na
Uredništvu Glasa Slovenije Kaj pravite?
Dne 23.9.1992 sem v Menjlandsu pri vodji slovenskega urada g. Alfredu Brezniku izpolnil obrazec za ugotovitev slovenskega državljanstva. Po sedmih letih je prišel odgovor iz veleposlaništva v Canberri, z datumom 25.8.1999, od pristojne upravne enote, da nisem slovenski državljan, ker nisem imel stalnega bivališča na dan 10.6.1940 na priklučenem ozemlju, na podlagi mirovne pogodbe z Italijo. Po prejemu odločbe se je vprašalo telefonsko na veleposlaništvo v Canberro za nadalni postopek glede državljanstva. Odgovorili so, da se moram odpovedati sedanjemu državljanstvu, če hočem postati slovenski državljan. Meni pa je znano, da so otroci slovenskih staršev, rojeni v Avstraliji, tudi slovenski državljani. Tudi več Hrvatov in Srbov ima slovensko državljanstvo. Moj pokojni brat, ki je živel v Ljubljani - bil pri primorskih domobrancih, zajet od Angležev pri Vidmu, kot ujetnik delal v rudniku v Angliji, po končanem ujetništvu bil zaposlen v tekstilni industriji do upokojitve - je odšel takoj po osamosvojitvi v Slovenijo in maja le i a 1993 dobil slovensko državljanstvo. Meni kot bivšemu partizanu, ki se ni strinjal s komunizmom in odšel v tujino zakon o zahtevi, odpovedi sedanjega državljanstva prepoveduje, da bi bil državljan države za katero sem se boril za časa vojne.
Ko so Italijani zasedli Ljubljano, sem se umaknil k prijateljem na Štajersko na Vel. kamen pri Koprivnici in začel organizirati odpor proti okupatorju, še! 11.6.1943 prostovoljno na Bohor v kozjasko četo in aktivno sodeloval do 15.5. 1945, ko sem šel v civilno službo. Marca 1948 sem prosil za potni list, da bi šel obiskati očeta v Argentino, tam je živeI že od leta 1931 pa mi ga niso hoteli izdati.
Ko sem izvedel za vrnjene in pobite domobrance iz Pliberka, sem s pomočjo dobrih kmetov, tistih, ki so me za časa bolezni, ko sem bil pri partizanih skrivali po senikih in hlevih, 3.6.1949 prekoračil mejo pri Trstu. V Italiji sem bil po raznih begunskih taboriščih do 11.12.1949, ko sem odšel v Chile, ker me v Argentini niso sprejeli, ker sem bil pri partizanih. V Avstralijo sem prispel 3.7.1971 in 4.7.1987 posta! avstralski državljan.
Si lahko mislite kako sem bil presenečen, ko sem prejeI sporočilo naj se odpovem temu državljanstvu da bi dobil slovenskega. Ko sem šel v partizane na Bohor so dobro vedeli, da sem rojen pod Italijo in me sprejeli kot zavednega Slovenca. Da bi se pa sedaj odpovedal avstralskemu državljanstvu, ki mi daje pokojnino in mirno življenje, mi niti na misel ne pride. Kaj menile vi?
Zoran Žele, Merrvlands, Svdnev
Uredništvo: Spoštovani gopod Žele, hvala za zaupano zgodbo (vaše pismo smo prejeli slučajno, ker ste ga poslali na tri leta stari naslov v Harris Park, našpravi naslov je P.O.Box 167 Winston Hills NSW 2153). Smo pa seveda veseli, da pismo lahko objavimo in upamo, da bo kdo odgovoril na vaša vprašanja in vam pomagal pri vaših problemih. Morda tudi tisti, ki v Sloveniji krojijo tako zakonodajo, ki zapostavlja Slovence - izseljence, in daje prioriteto državljanom iz bivših jugo-republik. Moramo vam povedati, da vaš primer ni osamljen.
Spoštovana Stanka in Florjan, moram vam napisali, da s Francijem oba zelo rada prebereva Glas Slovenije, od prve do zadnje strani. Časopis je zelo zanimiv in poln novic od vsepovsod. Upava, da bosta s Florjanom še naprej osvajala slovenska srca po Avstraliji in drugod po svetu. Z lepimi pozdravi obema, pa še v nadalje želiva mnogo uspeha pri pisanju in Bog vaju živi. Zvesta bratca Dragica in Franci
Spoštovana urednica Stanka, lepa hvala za zanimivo branje
Draga urednica, naprošam, da mi zaustavite pošiljanje G.S. Istočasno se zahvaljujem za vore-
vašega lista. J am pa še za naprej lek,os[j yedu0 -oši,janje Želim veliko sreče m uspeha pri ...........— ------~>— ----- -----
urejanju, lep pozdrav M. J. Bela vie, Newcastle
vam mnogo uspeha pri pridobivanju mlajših naročnikov slovenskega glasila. A.Z. Irvmple
.-I vgiisi-Sepiemhcr 201)11
Pišejo na
Oglaša se Oktet Lesna Uredništvu
Oktet Lesna ponovno na pohodu na slovenski vrh. S Triglavskega doma na Kredarici Podpisani Oktetovci iz Slovenj Gradca
Spoštovano uredništvo! Izpod slovenske zastave katera plapola noč in dan v znak da smo tudi mi Slovenci del avstralske skupnosti Vas in vse zveste naročnike Glasa tukaj iz Coome lepo pozdravljava. S soprogo rada čitava, predvsem zasledujeva novice iz domovine. Čestitava in želiva Vam nadaljnjih uspehov, da časopis dočaka leta starosti. Iskrene pozdrave J. F. Bresnik. Coonui
Draga gospa Stanka! Pošiljam prisrčne pozdrave iz Geelonga in vam sporočam, da smo z velikim veseljem preživeli sprejem olimpijske bakle. Osebno sem na srečo naletela na posebno veličasten trenutek v mojem življenju: slikala sem se v slovenski narodni noši z olimpijsko baklo. Bakla v mojih rokah!!! Ti občutki mi bodo ostali v spominu za večno. Zgodijo se lahko le enkrat v življenju. Pošiljam vam fotografijo za spomin na ta dogodek. Prisrčne pozdrave od Marte Jelenko, Geelong
Iz japonskih gora, 16.8.2000
Spoštovana urednica, gospa Gregorič! Iz srca "Boglonaj" za Glas Slovenije in za prijazno pismo od 28.7.t.l. - poslali so mi te stvari iz Tokia v gore v Osrednji Japonski, kjer se mudim do srede septembra. Najprej Vam iz srca čestitam k tako lepo in tako poučno-bogatem Glasu! Vesel sem, da kaj takega zmorejo Slovenci Avstralije. In da v lepi angleščini posredujejo Slovenijo Avstralcem. V majsko-junijski številki me je še posebej razveselil haiku kotiček gospe pesnice Pavle Grudnove. V julijski številki pa me je presenetil intervju z glasbenikom, ki se piše točno tako kot moj brat Božidar Kos (po domače Božo) - na žalost naš "član" Kosov ni v nobenem sorodstvu s tako imenitnim glasbenikom... V svojem pismu mi sporočate, da ste me biti že nekajkrat omenili v Glasu - tudi za to iz srca "Boglonaj": zdi se mi prava čast, če koga Glas omenja (se razume, v pozitivnem smislu). V tem pismu stoji tudi črno na belem: "Veselilo bi nas, če bi za naš Glas Slovenije napisali kaj. Prosimo!" V zadrego ste me spravili. Obe številki Glasa sta tako bogati po vsebini, obenem pa tako avstralsko-slovensko bogati, da bi - se mi zdi
-	nekaj vrstic z japonskih otokov komaj še koga zanimalo. Razen tega so olimpijske igre pred vrati, in v tem oz i nt ne morem nuditi nič drugega kot že znano ugotovitev: Japonci trenirajo s tako silnim zanosom, kot da bo njihovo življenje postalo odvisno od zlate, srebrne ali vsaj bronaste medalje. Dejansko zavzemajo olimpijski zmagovalci med Japonci edinstven položaj; medalje jim odpro vrata v donosne kariere. Če so Vam te vrstice zmanjšale dragocen čas, mi prosim oprostite - na Vaše tako prijazno pismo nisem hotel odgovoriti le z razglednico.
P. S. V stiku ste s tolikimi Slovenci
-	ali Vas smem prositi, da pozdravite v mojem imenu pesnika Berta Pribca, pesnico g. Gruden, pisca Ivana Kobala in "prijatelja po pismih" g. Košoroka. Hvala! Prisrčen pozdrav Vaš vdani Vladimir Kos. Japonska
Urad predsednika vlade R Slovenije dr. Andreja Bajuka
Spoštovana gospa Gregorič,
v prilogi vam v imenu predsednika vlade pošiljam obvestilo državljanom RS, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini. Upam, da vam bo v pomoč.
Sicer pa v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve dodajajo, da so bila vsa veleposlaništva in tudi vsi častni konzuli s strani Urada za Slovence po svetu obveščeni o pogojih in načinu volitev. Poslali so jim gradivo, ki ga je posredovala Republiška volilna komisija. Vse informacije so torej na voljo tudi na veleposlaništvih.. Tudi vnaprej bodo ti pravočasno obveščeni o morebitnih novostih ali spremembah. Ce ste se udeležili volitev v DZ leta 1996 in ste bili torej takrat vpisani v volilni imenik, boste od Rep. volilne komisije prejeti po pošti informacijo o pogojih in načinu letošnjih volitev. Urad si zelo prizadeva, da bodo naši rojaki na tujem natančno in pravočasno obveščeni o volitvah v DZ. Lep pozdrav, Valentin Hajdinjak predstavnik za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade
Veleposlaništv o RS Canberra KONZULARNE URE
SYDNEY
Nedelja, 3. september od 14.00 do 16.00 ure Klub Triglav, St. Johns Park Ponedeljek, 4. september od 10.00 do 13.00 ure Versko središče Merrylands
TISKOVNI SKLAD - GLAS SLOVENIJE
M.Frank S 100.00; J.Prekodravac $10.00; A. Markic $10.00; L.M.Hren $15.00; S.L. $100.00; M.J. Belavic $ 10.00; N. Drummond $5.00; F.M. Bresnik $ 10.00; J. Cvetkovic S 45.00
HVALA
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko
Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra Citv telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 -Civic Square,
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/slo ven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00
uradne ure so od 10.00 - 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul Alfred Brežnik 86 Parramatta Road Camperdown NSW 2050 Tel.: (02) 9517 1591 Fax: (02) 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 Uradne ure ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 Obisk urada po dogovoru
(By appointment only) *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567~0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smith field NSW 2164.
AUSTRALIA ,,c
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721
7 7"'7'u -" v"f'j ogovarjajo za svoje prispevne (največ ao juu oesed ali četrt strani): vse pravice pridržane : ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije): Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu: izhaja enkrat mesečno • letna naročnina $50.00; polletna- S 30.00; letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00. Prilogo delno podpira Ministrstvo za kulturo RS.'
%Pt°nvFNtAN a n?m? S'	n ^'i!' °S'aS' do 20 besed 5 '000: vsaka »^dnja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00
SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 167 Winston Hills NSIV 2153 Australia-telefon: (02) 9674959') -Fax: (02) 9674958S E-ma,l:.oven,a@ze.ta.org.au - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: h ttp://WWW.glasslovenije. com. au
Avgusi-Sepiemher 2000
V enem stavku
Vlada je 5. avgusta razrešila slovenskega generalnega konzula v Celovcu Jožefa Jeraja.
Slovenska vlada je sprejela sklep o odprtju slovenskega konzulata v Singapurju na čelu s častnim konzulom Geraldom Lim Thien Sujem: konzularno območje obsega državo Singapur.
Dvajsetega decembra letos bodo prenehale veljati osebne izkaznice, ki so bile tiskane na obrazcih, izdanih takoj po osamosvojitvi.
V Sloveniji je bilo konec letošnjega marca 1.988.230 prebivalcev, kar pomeni, da seje število prebivalcev v zadnjih treh mesecih povečalo za 475: prvič v prebivalstveni zgodovini Slovenije so zabeležili več kot 100.000 prebivalcev, starih 75 let in več.
Na slovenskih cestah je letos v prometnih nesrečah umrlo 198 ljudi. V poletnih mesecih, ko se promet na cestah podvoji, med konicami pa najmanj potroji. je lani izgubilo življenje skoraj 45 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč.
Stranka mladih Slovenije (SMS) se je ustanovila prav pred kratkim v času Bajukove stranke NSi, v Mariboru pa ženska stranka.
Župana Križevcev pri Ljutomeru in Veržeja sta odprla 900 m dolgo novo cesto med občinama.
Vodja avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider se je pred dnevi na Bledu udeležil mednarodnega turnirja v golfu.
Ljubljanska županja Vika Potočnik je ob zadnjih napovedih evropske skrajne desnice, da bo v Trstu pripravila zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, pisala tržaškemu županu Riccardu illyju; v pismu je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje skraj-nežev preprečil, in se pridružila njegovemu pozivu evropskim in svetovnim vladam, naj prepovejo obstoj neonacističnih organizacij.
Slovenija bo dobila prvo elektronsko mesto, izgleda da bo to Nova Gorica.
S slovenskim potnim listom je zdaj možno potovati brez vize v 68 držav (bivanje do 90 dni)._
Obvestilo Avgustovska številka Glasa Slovenije je bita pravočasno pripravljena, vendar je moralo uredništvo zaradi nedoločenih (olimpijskih) programov iz Slovenije čakati na končne odločitve. Zato dvojna številka septembra.
Se opravičujemo.
Bajuk- ustanovil svojo stranko, eden od podpredsednikov naj bi bil izseljenec
Ljvuljasa /različsi viri/ - V petek, 4. avgusta 2000 je bil v Ljubljani ustanovni zbor nove politične stranke Nova Slovenija (NSi) Krščanska ljudska stranka. Ustanovil jo je novi predsednik vlade dr. Andrej Bajuk, potem, ko je izstopil iz SLS SKD zaradi različnih pogledov na volilni sitem. Pridružil se mu je tudi Lojze Peterle, trenutni zunanji minister in bivši predsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Nova stranka vsak dan pridobiva nove člane. Imela bo tri podpredsednike, eden teh bo izbran iz vrst Slovencev po svetu.
Bajuk in Janša skupaj
Ljubljana /STA/ - Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta na posebnem sestanku glavnih vodstev obeh strank v Ljubljani poudarila pomen sodelovanja SDS in NSi pred in po letošnjih parlamentarnih volitvah. Stranki bosta še pred volitvami sklenili politično zavezništvo.
V Evropsko unijo s 4000 funkcionarjev in državnih uradnikov
Ljubljana /Delofas/ - Kar okoli 4000 funkcionarjev in državnih uradnikov se bo, ko bo Slovenija postala redna članica Evropske unije, redno udeleževalo zasedanj v Bruslju in v državah članicah. Še kakšnih 6000 (brez vojske in policije) upravnih delavcev pa bo imelo opraviti z nalogami, ki bodo izhajale iz članstva EU.
Plače današnjih politikov
Ljubljana /Delofas/- Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je prejel za julij 1,347.697 tolarjev bruto plače (dr. Drnovšek je maja prejel 1,288.315 tolarjev); Janez Janša, obrambni minister 1,053.609 tolarjev, državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan pa prejema plačo nad 900.000 tolarjev.
Skupina 176 državljanov toži Državni zbor pred Evropskim sodiščem Ljubljana /STA/ - Skupina 176 podpisnikov referendumske zahteve za uzakonitev dvokrožnega večinskega volilnega modela in udeležencev t.i. volilnega referenduma iz leta 1996je na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila tožbo zoper državni zbor zaradi domnevnega izničenja takratne referendumske odločitve za uvedbo večinskega volilneea sistema.
Vračanje
premoženja napreduje
Ljubljana /Delo/- September bo pomemben mesec za ugotavljanje izvrševanja denacionalizacije. Pred dobrim mesecem je vlada naložila uradu za denacionalizacijo, da pripravi najnovejše podatke z razlago. Od uveljavitve zakona (sprejetega 1991) je bila v povprečju vrnjena polovica zahtevanega premoženja. Največ, 70 odstotkov poslovnih prostorov, 64 stanovanjskih enot, 60 odstotkov zahtevanih gozdov, 55 odstotkov kapitala v podjetjih, po 40 odstotkov zahtevanih kmetijskih in stavbnih zemljišč ter 37 odsotkov zahtevanih nepremičnin. Skupna vrednost okoli 230 milijard tolarjev. Približno 13. 700 zahtevkov je še vedno nerešenih.
Zasebni detektivi Ljubljana /STA/ - Zasebna detektivska dejavnost v Sloveniji se širi, tako da je trenutno že 73 detektivov z licenco, med njimi celo nekaj žensk, ki prihajajo večinoma iz policijske stroke. Čeprav je aktivnih le okoli 30, pa je možno, da se s to dejavnostjo ukvarja še več ljudi, saj imajo detektivi zaposlene tudi sodelavce brez licence. V prihodnosti je pričakovati še nadaljnjo rast te dejavnosti, saj bi v Sloveniji potrebovali vsaj 1000 detektivov. Cene detektivskih storitev so zelo različne, saj posamezna storitev lahko traja od nekaj ur, za katero je treba po priporočeni tarifi detektivske zbornice plačati 5000 tolarjev, pa do meseca, ali celo dveh pri posebej zahtevnih primerih. Medtem ko je treba za povprečno prešuštvo porabiti okoli 100.000 tolarjev, lahko cene resnejših primerov dosežejo tudi milijon tolarjev ali več.
Novi veleposlanik RS v LR Kitajski
Peking /Delo/ - Novi slovenski veleposlanik v Pekingu je Vladimir Gašparič. To je doslej tretji veleposlanik Slovenije v tej državi. Do začetka letošnjega leta je bil veleposlanik v Singapurju.
Ob največjem Marijinem prazniku
Brezje, Strunjan, Črnomelj, Metlika, ŽeŽelj, Maribor / Delofas/ - Ob Marijinem vnebovzetju seje zbirala množica ljudi po slovenskih mestih na slovestjih mašah. Na Brezjah je mašo vodil dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in metropolit.
Slovenija mora odpraviti avnojske sklepe Ljubljana /STA/ - Avstrijski obrambni minister Herbert Schet-bner je v pogovoru za izdajo dunajskega političnega tednika Format (27. avgusta} znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v Evropsko Unijo (EU), dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner posebej poudarja, da v državah kandidatkah za vstop v EU ob vstopu ne bi smeli veljati predpisi, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Takšni predpisi, po njegovem, niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Če Slovenija in Češka*ne mislita odpraviti omenjenih sklepov nista zreli za EU.
Kako naj bi izgledala Slovenska vojska /Delofas/- Posebna ocenjevalna skupina ameriškega obrambnega ministrstva pod vodstvom generala Josepha G. Garretta je proučevala preteklo leto Slovensko vojsko (SV). Njihove ugotovitve niso bile ravno pohvalne. Zdaj je skupina pripravila še priporočila za prihodnjo obliko SV. Nekatere enote so "votle" in imajo malo bojnih zmožnosti, tudi zaradi nabornikov, ki sestavljajo SV Američani niso zadovoljni. Nekatere enote naj bi bile sestavljene iz poklicnih vojakov (to je bil že predlog Janeza Janše). Naborniški sitem pa bi ostal v veljavi kot vir novih vojakov in predvsem za popolnjevanje rezervne sestave. Osnovna sila SV bi bila lahka pehotna brigada - sile za hitro posredovanje.
Srečanje mladih katolikov v Rimu Med udeleženci iz 160 držav tudi mladi iz Slovenije-štirje iz Avstralije
Rim/Delofas, Glas Slovenije, Versko središče Kew Melbourne/ Na rimskih trgih je bilo veselo več kot en teden. Prišlo je več kot dva milijona mladih. Versko središče sv. Cirila in Metoda Kevv -Melbourne sta predstavljala Veronika Ferfolja in Lenti Lenko, Lenti je bil v Italiji tudi v imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije. Iz Sydneya sta se podali v Rim Julie Brcar in Tereza Rede. S papežem, kije sedel na osem metrov dvignjenem in 156 metrov dolgem odru, na katerem je bil 36 metrov visok križ, je maševalo 600 duhovnikov.
av^iiM-Scpifrnhcr 2000
Čez dobro leto tolarja ne bo več
Ljubljana /Delo-Sobotna priloga, Dejan Pušenjak/ - Po letu 2001 nacionalne valute v t.i. Evropi ne bodo več obstajale. Slovenske banke, ki med drugim skrbijo tudi za seznanjanje javnosti z uvajanjem evra, imajo težko delo. Po devetih letih se tolarju še vedno ni uspelo povsem "udomačiti" (večji zneski se še vedno zdijo laže predstavljivi v nemških markah kot v tolaiju), čez dobro leto pa naj bi ga že zamenjavali s transnacionalno valuto.
Nekateri ne plačujejo davkov - dolg državi 87 milijard tolarjev
Ljubljana /različni viri/ - Nova vlada je ugotovila, da nekatera podjetja in posamezniki že nekaj let ne plačujejo davkov, dolžni so ne samo vsak na milijone tolarjev ampak celo milijarde. Pred dnevi je nekaj slovenskih medijev celo objavilo njihova imena. Nova državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je dejala, daje stara državna davčna služba po nemarnem ali načrtno dopustila, da nekatera podjetja in posamezniki niso poravnali svoje obveznosti do države. Tako se je dolg državi v osmih letih povzpel kar na 87 milijard tolarjev.
Tudi policisti na rolerjih
Ljubljana /STA/ - Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so predstavili opremo, program testiranja in možne oblike dela policistov na rolerjih, ki so v okviru predstavitve opravili tudi demonstracijsko vožnjo z rolerji.
Ljubljansko telefonsko omrežje v celoti digitalizirano
Ljubljana /STA/ - Telekom Slovenije je v ponedeljek, 7. avgusta, izključil še zadnjo analogno telefonsko centralo v Ljubljani. Nadomestila jo bo sodobna digitalna telefonska centrala EWSD, s katero bo telefonsko omrežje v slovenski prestolnici v celoti digitalizirano. S tem bodo odpravljeni tudi vsi dvojčni priključki, povečale se bodo možnosti za priključke v omrežju ISDN, vrsta čakajočih na prvi telefonski priključek pa se bo zmanjšala, so sporočili iz Telekoma Slovenije. Prva digitalna telefonska centrala v ljubljanski enoti je bila zgrajena leta 1989 v Domžalah, po enajstih letih pa bodo take centrale nadomestile vse analogne.
Prva notranja redna letalska povezava Maribor-Portorož
PortoroŽ/STA/ - Na relaciji Maribor-Portorož-Maribor je 4. avgusta prvič poletelo poslovno-turistično turbopropelersko letalo Cessna grand caravan. Letalo ameriške izdelave z 12 sedeži bo na prvi slovenski notranji redni letalski povezavi letelo po urniku štirikrat tedensko: v torek, petek, soboto in nedeljo. Zračna povezava Štajerske s Slovensko Istro temelji na sodelovanju med letališčema Maribor in Portorož, ki omogočata brezplačne storitve za pristanke in oskrbo letala, podjetje Albatros Airlines pa je svoje letalo ponudilo po zelo ugodni ceni. Z letalom upravljajo izkušeni piloti, ki so se za letenje s tem tipom letala šolali v Združenih državah Amerike. Cena povratne vozovnice je 14.990 tolarjev, cena enosmerne vozovnica za 55-minuten let pa 7.990 tolarjev. Vozovnice prodajajo Turistična agencija Kompas Holidays v Mariboru, Aerodrom Maribor in Portorož ter podjetje Albatros Airlines.
Nesreče v slovenskih gorah Ljubljana /STA/ - Gorski reševalci imajo tudi letos, še zlasti v zadnjih dneh, ko se je začela planinska sezona, veliko dela. Po podatkih Gorske reševalne službe (GRS) so gorski reševalci od začetka leta do 30. junija opravili že 81 poizvedovalnih in iskalnih akcij, v enakem obdobju lani pa 70. V tem času so se v gorah smrtno ponesrečili štirje ljudje, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani sedem mrtvih. Do 25. julija letos pa so gorski reševalci opravili že 102 posredovanji, kar je deset več kot v enakem obdobju lani. V tem času se je smrtno ponesrečilo šest ljudi, v enakem obdobju lani pa devet.
Titova vnukinja Saša Broz ponosna na svojo slovensko kri
Ljubljana, Zagreb /Jana/ -Vnukinja Josipa Broza Tita je samozavestna in izredno izobražena, piše Jana. Saša, Mišova hčer, je bila najprej balerina, trenutno se posveča režiji in politiki. Posebje jo zanimajo obveščevalne službe. Rada bi se pokazala tudi v Sloveniji, "tam kjer je po svoje tudi doma", pravi. Njena matije bila Slovenka, njen očeje bil Julius Kosinc, Slovenec. Babica Herta Haas, Brozova druga žena je bila Mariborčanka -Židinja. Njen oče je bil znan odvetnik rojen v Gradcu, s svojo odvetniško pisarno je branil Slovence v slovenskem jeziku.
Odličje za slovenske vinarje
San Francisco, Celje /Delo/ -Med skoraj 2800 vzorci na International Wine Competition 2000 v San Franciscu je Vinag maribor za sivi pinot pozna trgatev letnik 1989 prejel zlato medaljo, bronasto pa Kmetijski kombinat Ptuj, vinarstvo Slovenske gorice Haloze, Vino-koper za malvazijo in cabernet sauvignon.
Slovenec, prvi Zemljan, ki bo opravil poizkus -popolen spust s smučmi Z Mt. Everesta
Ljlbuana /STA/ - Deset članov odprave Si.mobil Extreme Ski Everest 2000 bo z brniškega letališča v nepalski Katmandu poletela v sredo, 30. avgusta. Odpravo sestavlja sedem alpinistov, novinarka, zdravnik in snemalec, poleg pa bo tudi strokovnjak za internet. Višek odprave bo poizkus Dava Karničarja, da kot prvi Zemljan opravi popolen spust s smučmi z Mt. Everesta. Dogodek bo tudi medijsko izredno pokrit, saj bomo njegov potek lahko spremljali prek številnih medijev.
"Meritve so pokazale Davovo specifično nadarjenost za delo na višini. Ni nobenega razloga, zaradi katerega kdo med njimi ne bi mogel doseči vrha odprave," je dejal zdravnik odprave Jure Gorjanc. "V Nepal odhajam, da smučam z Everesta, saj vem, da sem se rodil za to. Tja odhajamo, da to dosežemo, ta podvig pa nas bo zapisal med velike narode Evrope," je dejal Karničar. Za Karničarja so v begunjskem Elanu izdelali poseben par smuči. So zelo kratke (168 cm), saj krajše smuči poberejo smučarju manj energije.V Kamičarjevo čelado bo vstavljena posebna kamera, smučanje bo tako mogoče, če ne bo nobenih težav, spremljati po internetu. O odpravi bo posnet tudi dokumentarni športni film in napisana knjiga
Največje toplice v Sloveniji
Moravske toplice /Naš glas/ -Odprli so nove bazene, ki merijo 2.200 kvadratnih metrov. Letno sprejmejo 110.000 kopalcev. Še letos bodo zgradili novo naselje.
Prisilni delavci ne bodo ostali brez odškodnine
Ljubljana Delofax/ - V Sloveniji je bil na obisku Udo Jost, predstavnik mednarodne povezovalne službe za žrtve vojnega nasilja. Bil je prijetno presenečen nad podatki, ki jih je zbralo Društvo izgnancev Slovenije, to trenutno razpolaga s podatki za 6484 prisilnih delavcev, ki so med drugo vojno delali na ozemlju tretjega rajha in za 470 prisilnih delavcev v Avstriji. Jost je dejal, da Slovenci ne bodo ostali brez odškodnine zato je bojazen, daje ne bi dobili neutemeljena. Državni zbor RS bo obravnaval več predlogov, po enem naj bi odškodnina za mesec pretrpljenega nasilja znašala za taboriščnike, ukradene otroke in politične zapornike po 35.000 tolarjev, za izgnance in inter-nirance po 25.000 tolarjev, za mobilizirance v redne vojaške enote okupatorja po 20.000 tolarjev in za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev na mesec. Predlagajo tudi spremembo izplačila odškodnine za izgubo življenja bližnjega.
Več na str.9
Divja vožnja po Avstraliji
Perth /Novi tednik, Glas Slovenije/- V začetku avgusta se je začela v Perthu dirka 2 CV Raid Australia 2000. Na srečanju, ki poteka vsaka štiri leta sodeluje sedemdeseti Citroenovih vozil tipa A iz celega sveta. Celjana Aleš Matjaž in Janez kežmah sta prva in edina Slovenca, ki se udeležujeta divje vožnje po Avstraliji. Pot se je iz Pertha nadaljevala do Alice Springsa in do Cape Yorka. Na cilj v Cairns naj bi prispela 13. septembra. Vse tekmovalce čaka dolga in naporna vožnja po pesku, puščavi in kamenju. Zato sta morala slovenska tekmovalca svoj rdeči spaček preurediti, namestila sta širše gume, ojačala podvozje in drugo. Srečno in varno pot Janez in Aleš!
Knjiga o ljudski noši na Tržaškem
Trst /Novi gias/ - Izšla je bogata knjiga pod naslovom Nit preteklosti v prihodnost - o ljudski noši na Tržaškem. Avtoricaje AdrianaCibic.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (28. avgust 2000) Država (enota)	tolarjev Država (enota)
EMU (1 EUR) Avstrija (1 ATS) Francija (1 FRF) Italija (100 ITL) Nemčija (1 DEM) Avstralija (1 AUD)
207.8147	HrvaŠka (1HRK)
15,1025	Japonska (1 JPY)
31.6811	Kanada (1CAD)
10.7327	Švica (1CHF)
106,2540	V. Britanija (1 GBP)
132,1472	ZDA (1 USD)
tolarjev
27.6147 2.1697 155.5034 134,5950 339,5665 230,8283
Avgusl-Sepiembcr 21)110
Zakonodaja
Prihodnje leto z novimi slovenskimi potnimi listi
Ljubljana, 05. avgusta 2000 (STA) - S 5. avgustom je začel veljati nov zakon o potnih listinah, ki bo prinesel številne novosti. Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih polnih listin (passports), ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe "modre" potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. 5. avgusta 2002 bodo namreč prenehale veljati vse obstoječe potne listine, izdane na še starih obrazcih.
Med razlogi za sprejetje novega zakona so normativna uskladitev področja potovalnih dokumentov z zakonodajo in pravnim redom EU ter mednarodnimi standardi, ter odprava slabosti, ki so se v obdobju skoraj desetih let pokazale v obstoječem zakonu.
Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa je Slovenija edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument in zato še toliko bolj izpostavljen različnim zlorabam. Ta sloves in "privilegij" želi Slovenija na vsak način ohraniti, kar je bil tudi eden izmed razlogov za pripravo novih, še bolj zaščitenih potnih listin. Z zamenjavo potnih listin ne bodo po nepotrebnem delali stroškov, saj bo zamenjava potnih listin sovpadala s potekom veljavnosti starih.
Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo namreč v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Bistvene novosti bodo nastopile s 1 .januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah.
Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na pot-
nem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Centralizirana izdelava potnih listin omogoča tudi uporabo vrste zaščite najnovejše generacije, ki jih ob decentralizirani izdelavi ni bilo mogoče uporabljati. Namesto 15 zaščit, kijih ima zdajšnji potni list, bo nov potni list imel kar 25 zaščitnih elementov. Nekateri zaščitni elementi bodo vidni s prostim očesom, denimo optično variabilni element ter optično variabilno črnilo, ki spreminja barvo, nekateri zaščitni elementi pa bodo tudi otipni. Gre za reliefni zapis posameznih podatkov in pa za uporabo t.i. globokega tiska. Potna listina bo zaščitena tudi z zaščitno nitko z mikro tekstom ter protifotokopirno zaščito. Nekateri elementi, t.i. UV zaščita in mikro tekst, pa bodo vidni le s tehničnimi pripomočki.
Poleg zaščitnih elementov bo drugačen tudi izgled nove potne listine. Oblikovalec novega potnega lista je Miljenko Licul. Skozi vse vezne strani so prikazani najbolj pomembne arhitekturne in zgodovinske značilnosti Slovenije. Ovitek novega potnega lista ne bo več modre, temveč bordo rdeče barve, kar je v skladu z resolucijo EU o enotnem formatu potnega lista. Nova potna listina bo državljana stala okvirno osem tisoč tolarjev.
V zakonu so zasledovali in poskušali zaščititi tudi otrokove koristi. V primeru potovanja otrok v tujino brez spremstva staršev lahko dovoljenje izda tudi center za socialno delo, in sicer v primerih, ko je otrok nastanjen ali živi v zavodu ali rejniški družini ali kadar prebivališče staršev ni znano oz. ga ni mogoče ugotoviti. Nadalje s 5. avgustom, prav tako zaradi zavarovanja otrokove koristi, ne bo več možen vpis otroka v potni list, temveč bo moral imeti otrok samostojni potni list. Prav tako se spreminja veljavnost potnega lista, in sicer do četrtega leta starosti je dve leti, od četrtega do 18. leta starosti pet let, nad 18. leti pa deset let.
Glede na številne izgube, pogrešitve in kraje potnih listov so v zakon vključili tudi varovala. Ta veljajo zlasti za tiste imetnike potnih listin, ki z njimi neodgovorno ravnajo ter jih ne hranijo vsaj tako dobro, kot svoj denar.
V	primeru, da državljan v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dve ali ve potnih listin, ponovno dobi potno listino z veljavnostjo le enega leta. Ta "kazen" pa ne bo veljala, če bo državljan v postopku izdaje nove potne listine dokazal, daje z listino ravnal z dolžnostno skrbnostjo. Za tiste, ki potne listine prodajajo, kupujejo, zastavljajo, čemur potni list seveda ni namenjen, pa so predvidene tudi visoke kazenske sankcije. Obstoječi zakon je imel namreč tako majhne in pomanjkljive kazenske sankcije, daje bilo potrebno tudi na tem področju nekaj storiti.
Po novem mora upravna enota ob pogrešitvi ali izgubi potne listine v postopku izdaje nove obvezno ugotoviti okoliščine, ki so pripeljale do pogrešitve ali izgube.
V	primeru, da upravna enota posumi v resničnost navedb, bo kršitelj lahko kaznovan z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev ali z zaporno kaznijo do 30 dni. Če pa je bil upravni organ zaveden v postopku, koje odločal, oz. je šlo za krivo izpoved, je možno kršitev obravnavati kot kaznivo dejanje.
V	primerih suma o resničnosti podatkov lahko upravni organ izdajo potnega lista podaljša na 60 dni. Po novem je izdaja novega potnega lista možna šele po objavi preklica pogrešanega ali izgubljenega potnega lista v uradnem listu.
Po novem bo državljan v 30 dneh moral vrniti potno listino upravni enoti, ki je listino izdala, ob spremembi priimka ali imena, če ugotovi, da fotografija ne kaže več prave podobe ali če je listina poškodovana, ter zaprositi za novo potno listino. Ob vlogi za izdajo novega potnega lista bo potrebno dati tudi stari potni list, katerega bodo na upravni enoti uničili in vrnili stranki. Prav tako bo državljan pogrešitev potne listine naznanil le na upravni enoti in ne več na policijski postaji. Če državljan pogreši potno listino v tujini, tako kot zdaj zaprosi za potni listi za vrnitev.
Po novem lahko pristojni organ oz. upravna enota zavrne izdajo potnega lista na predlog sodišča v primerih, če poteka postopek v zakonskih sporih med starši in otroci, ministrstva za obrambo, če gre za interes obrambe države ali policije. Policija lahko zahteva prepoved izdaje ali odvzem potnega lista, če je bila izrečena zaporna kazen za najhujša kazniva dejanja, povezana z nedovoljenimi migracijami.
Tri mesece po uveljavitvi zakona pa bo vlada morala sprejeti uredbo o določitvi izdaje diplomatskega potnega lista na podlagi državnega
interesa. V njej bodo določeni kriteriji, na podlagi katerih se bo minister za notranje zadeve odločil za izdajo diplomatskega potnega lista. S to uredbo naj bi tudi odpravili zaplet, kije nastal, koje državni svet na zakon dal odložilni veto zaradi domnevnega diskri-miniranja svetnikov pri podelitve diplomatskih potnih listov, v ponovnem odločanju pa je državni zbor potrdil zakon, kot je bil predlagan.
Če bo šlo za članstvo v mednarodnih organizacijah ali za službeno potovanje v tujino, kjer se ščitijo interesi države, bodo po novi uredbi tudi državni svetniki upravičeni do diplomatskega potnega lista. Državni svetniki pa so po novem že upravičeni do službenega potnega lista, razen predsednika državnega sveta, kije upravičen do diplomatskega potnega lista.
Malo za šalo... ...malo zares
Venec nesreče
slovenskega
davkoplačevalca
O Slovenija, srečna, draga
dežela domača,
kjer hiša mojega sloji
davkoplačevalca;
Da'b uka žeja
me iz ivojga sveta
speljala ne bita,
go/jfiva davčna kača.
Ne vedel bi, kako zakon
v strup preobrača
vse, kar podjetništvo si
sladkega obeta.
Mi ne bila bi vera
v zakonodajo vzeta,
ne bil viharjev
davčnih bi igrača!
Pametno glavo in
davčno resnico
za doto, kije nima davkarija,
bi bil dobil
z izvoljeno desnico (levico?); mi mirno plavala bi moja zdaj bilanca; pred blokado žiro računa, pred izvršbo brez pravice bi moje premoženje varoval -davčni svetovalec. /EON/
Aforizmi
Plačevati davke je zelo nezdravo. Potem dobiš higienski pregled poslovanja, neplačniki pa so vedno v karanteni.
Davkoplačevalci nosijo rokavice zato, da ne bi pustili sledi.
Kljub temu, da je spregledal ob rojstvu, je še danes slep za plačevanje davkov.
tffJL^bS 7
vstslovemji _1
Avgust-Septembcr 2(100
Slovenija, moja dežela
Določene najvišje cene nočitev in prehrane v planinskih kočah
/STA/- Najvišje cene prenočišč v planinskih kočah prve kategorije so po novih pravilih med 1.320 tolarji za noč na skupnih ležiščih do 2.750 tolarjev za prenočitev v sobi z največ štirimi posteljami. V kočah druge kategorije pa je potrebno za prenočitev v skupnih ležiščih odšteti 1.000 tolarjev in za prenočitev v sobi z največ štirimi posteljami do 1.760 tolarjev. Določene so tudi najvišje cene hrane in pijače v kočah. Ob tem ima deset planinskih koč, ki leže na nadmorski višini nad 2000 metrov, možnost zvišati cene prenočišč in hrane do deset odstotkov nad cene, ki veljajo za koče prve in druge kategorije.
MURSKA SOBOTA
/Večer/ - Arheologi so na območju Kotare-Krogi v Bakovcih pri Murski Soboti na trasi bodoče avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci izkopali žaro iz bronaste dobe presenetljive vrednosti
DOMŽALE
/7D/- Slavko Matičič je leta 1993 skupaj s hčerko Natašo v Domžalah odprl podjetje Sima d.o.o.. Podjetje je "lekarna" za kromo-terapevte, ljudem pa ob nasvetih ponujajo še najrazličnejše uporabne izdelke, obarvane po posebnem postopku, imenovanem impres sistem koloriranja. V trgovini svetujejo kako barve vplivajo na počutje in na zdravje človeka. Človeka varujejo pred boleznijo, pravi Slavko Matičič. Svoje znanje o barvah je družina Matičič-Aljančič uspešno preverila in dokazala na različnih mednarodnih sejmih inovacij v Evropi, Ameriki in na Japonskem.
NOVA GORICA
/Primorske novice/- Nova Gorica bo letos zastopala Slovenijo v akciji Entente florale, tekmovanju v urejenosti evropskih mest. Evropska žirija si je mesto ogledala v torek, 8. avgusta in od njenih ocen bo odvisna uvrstitev Nove Gorice. Prvi vtisi: veliko dreves, premalo 'cvetočih balkonov'. Rezultati bodo znani med 7. in 11. septembrom letos.
ORMOŽ - KOG
/Večer/- Odprli so pot, kakršne ni nikjer na svetu! Petnajst kilometrov dolga turistično rekreacijska pot je namenjena rekreaciji invalidov in seveda drugih udeležencev. Pot je ob meji s Hrvaško na skrajnem vzhodu Slovenskih goric, odkoder se odpirajo lepi razgledi na Panonsko nižino ter proti Donački gori in Pohorju. Ker Kogovčani premorejo tudi čudovita vina, jih bo možno poskusiti pri vinogradnikih. Možno bo tudi obiskati rojstni hiši pisateljev Božidarja Borka in Božidarja Flegariča.
Kralj Štefan I. Sveti
LENDAVA
/Večer/ - Pred kratkim so v Lendavi slavnostno odkrili in posvetili kip kralja Štefana 1. Svetega. To je bil za Madžare živeče v Prekmurju poseben trenutek. Praznična prireditev je bila ob 1000-letnici madžarske državnosti in 2000-letnici krščanstva. Madžarsko državo je osnoval kralj Štefan I. Sveti, njegova osebnost pa naj bo opomin in pomnik, kako je treba živeti, so poudarili na slovesnosti.
KOPER
/Primorskenovice/- V avli stavbe Mestne občine Koper bodo do konca septembra na ogled idejne skice nadhoda za pešce in kolesarje med Slavčkom in Semedelo, ki jih je pripravil arhitekt Marjan Pipenbaher iz mariborskega inženirskega biroja Ponting. Pipenbaherje pripravil tri različice nadhoda, ki bi nadomestil tistega, ki so ga porušili ob gradnji hitre ceste Koper-Izola. Glede na zamisli arhitekta, se Koprčanom obeta moderen nadhod, ki bo povezal mestno jedro s primestnimi naselji. Najbolj drzna rešitev bi bil tako imenovani Jarbol, ki s svojima pilonoma in jeklenimi vrvmi, na katerih visi cestišče, nekoliko spominja na ameriški Golden Gate.
LJUBLJANA
/STA/- Če ste kdaj pohajkovali po Parizu in prišli na Montmartre, ste bili nad dogajanjem zagotovo navdušeni. Umetniki, znani ali neznani, kiparji, slikarji, ulični igralci, živi kipi in prodajalci drobnarij so zagotovo ena večjih turističnih atrakcij v vsakem večjem mestu, sedaj pa tudi v Ljubljani! Vsako soboto od 9h do 14h se lahko na Cankarjevem nabrežju (med Zlato ribico in Mačkom) sprehodite po "galeriji na prostem".
Vse poletje se na ljubljanskem Montmartru dogaja: dopoldan slikarji, kiparji, oblikovalci, v avgustu pa so se popoldan oz. zvečer zvrstili še glasbeniki.
SLOVENSKA ISTRA
/Primorske novice/ - Turistična ponudba Slovenske Istre je po novem bogatejša za lično izdelan prospekt Istrska vinska cesta, ki so ga predstavili v Hramu Vina-koper. Poleg zemljevida, na katerem so označene najpomembnejše gostilne, okrepčevalnice, osmice, vinotoči in turistične kmetije, so v sliki in besedi na kratko predstavili tudi ponudbo 71 'postaj' vinske ceste ter kulturne in naravne spomenike v njihovi okolici.
BRESTOVEC PRI ROGAŠKI SLATINI
/Novi tednik/ - Anton Škrabl iz Brestovca pri Rogaški Slatini je trenutno vodilni slovenski izdelovalec orgel. Vsake orgle so unikat pripoveduje Škrabl in pove, da pred začetkom izdelave orgel zrišejo 200 kvadratnih metrov najbolj natančnih načrtov (pomagajo si z računalniki). Orgle so sestavljene iz okoli 250 tisoč najrazličnejših delov. Najprej jih izdelajo in sestavijo doma ter v posebnem prostoru preizkusijo, če lepo in pravilno pojejo. Potem jih razderejo in odpeljejo v cerkev in na novo sestavijo. "V orglah je okoli 1500 do 2000 različnih piščali, 30 odstotkov piščali je lesenih (mehki les, smreka, bor ter sadni lesi, češnja, hruška, javor, oreh intd.), ostale piščali pa so kovinske iz kositra in cinka, kar vlijemo v naši livarni. Velike piščali merijo do 6 metrov, najmanjše 5 do 6 milimetrov."
MARIBOR
/Večer, Delo/ - Maribor je dobil največji nakupovalni center Europark: 63 trgovin in butikov, več kot 1500 brezplačnih parkirnih prostorov, nekaj gostinskih lokalov, banko, lekarno, frizerja in še marsikaj drugega. Otroci se lahko zabavjo v otroškem parku, dojenčkom pa je na voljo previjalnica in soba za dojenje.
SLOVENSKA BISTRICA
/STA/ - V središču Slovenske Bistrice je pred kratkim zagorelo ostrešje Marijine cerkve in ostrešje stanovanjskega dela, ki je povezano s cerkvijo. Škoda bo najverjetneje visoka, saj so v zadnjih letih obnovili večji del cerkve. Ostrešje stanovanjskega dela je popolnoma zgorelo, požar je zajel tudi zvonik, poškodovana pa je tudi notranjost cerkve in večina stanovanj. Enega stan-novalca so zaradi opeklin morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
JURŠINCI
/STA/- Cimprana hiša, v kateri so Juršinčani uredili muzej in spominsko sobo, posvetili pa sojo rojaku, znanemu izumitelju in tovarnarju Janezu Puchu, je 12. avgusta letos okrog 4. ure zagorela in v kratkem času kljub hitremu posredovanju tamkajšnjih gasilcev zgorela do tal. S slamo krito hišo, ki soji domačini rekli tudi cimprača, so nameravali v počastitev praznika občine Juršinci slovesno odpreti prav zadnji dan. Policisti, ki so prišli na kraj požara sumijo, daje bil požar podtaknjen, saj so med ljudmi v zadnjih dneh krožile gov orice, da bo omenjena spominska hiša zgorela še pred otvoritvijo.
VRHNIKA
/STA/ - Pritrkovalci s Stare Vrhnike imenovani Povžarski pritrkovalci so 14. avgusta pri-trkovali na vrhu Triglava na miniaturne zvonove, ki so stokrat manjši od zvonov cerkva v župniji Vrhnika. Mlade pritrkovalceje pri nošenju zvonov na vrh Triglava s petjem spremljalo 30 pevcev mešanega mladinskega cerkvenega pevskega zbora Pelikan iz Šenčurja pri Kranju. Projekt, imenovan Triglavska pesem zvonov, pa seje pričel že prej, ko so se pritrkovalci podali do Kredarice, kjer so v večernih urah pritrkovali pred Triglavskim domom na Kredarici. Po vrnitvi z vrha Triglava so udeleženci pritrkovali tudi med mašo pri kapeli Marije Snežne na Kredarici.
BREŽICE
/STA/ - Dobro leto od podpisa predkupne pogodbe med Merca-torjem in investitorjem Intermar-ket Commerce je načrtovan projekt - nov nakupovalni Center Intermarket Brežice - 18. avgusta oživel. Največje nakupovalno središče v Posavski regiji obsega 12.500 kvadratnih metrov skupnih, od tega pa je 9.800 kvadratnih metrov prodajnih površin. Kupce in obiskovalce centra bo pod skupno streho in s pestro ponudbo pričakalo 42 trgovskih in gostinskih lokalov, med katerimi bo tudi Mercatorjev hipermarket, ter 750 brezplačnih parkirnih mest.
Kultura
Slovenija, Avstralija
Draga Gelt iz Melbourna s svojo poezijo ponovno na natečaju
Melbourne /Gus Slovenije/ - Draga Gelt je poslala svojo pesem pod naslovom Imagine na razpis Anti Cancer Council of Victoria Arts Award, Daffodil Day 2000 z naslovom Removing the mask.
Za svojo pesem je prejela drugo mesto:
MOST OUTSTANDING POEM FOR THE YEAR 2000
DA FFODIL DAY ARTS A WA RD.
Zadnji del pesmi je bil do 18. avgusta povečan na panoju in razstavljen v St. Pauls Cathedral v Melbournu. Med razstavljenimi so bila tudi umetniška dela in spisi. Pogoj za razpis je bil, da si "touched by the cancer". Drugo mesto deli s šestimi pisatelji in pesniki. Šodnikje bil profesor literature na Melbourne University.
6Qke~caniece~zimmez~cooni6~apadm.a
Kmečki turizem
2£-R0VC
4260 bled mlinska 15 slovenijm
ielef. 00386-64-741-704
Roč gosti harmonikaše Z vsega sveta
Roč/Dei.ofax/- V istrsko vasico je pred dnevi prišlo na desetine harmonikašev z vsega sveta. Prav te dni ko to poročamo tekmujejo na štirinajstem svetovnem prvenstvu v igranju diatonične harmonike. Udeleženci tekmujejo v 16 kategorijah. Pred leti je zaslovel prav na tem festivalu avstralskim Slovencem dobro znani Denis Novato.
Virtuozi na citrali
Velenje /Delofax/ - Na 12. citrarskem festivalu Prešmentane citre so nastopili najboljši in najzanimivejši slovenski citrarji. Letos sta znova, tokrat v šaleški cerkvi, zablestela mlada virtuoza Nina Mandžuka in Dejan Pra-protnik. Konec avgusta pa sta nastopila skupaj s Slovenskim citrarskim kvartetom na mednarodnem citrarskem kongresu na Dunaju.
V	Obsotelju so doma pesniki
Rogaška Slatina /Novi tednik/-
V	Rogaški Slatini in nekaterih krajih Obsoteljaje doma precej penikov. To dokazuje njihov zbornik Pesmi prostora 2, ki je pravkar izšel v času slatinskega občinskega praznika.
Posneli zadnje kadre celovečernega filma Pivka /STA/ - V vasi Bač pri Knežaku blizu Pivke so posneli zadnje kadre celovečernega filma Nikogaršnja zemlja režiserja in scenarista Danisa Tanovica. Filmska ekipa je v mesecu in pol posnela eno največjih koprodukcij petih držav - Francije, Belgije, Velike Britanije, Italije in Slovenije. Nikogaršnja zemlja je film o vojni v Bosni in Hercegovini; prikazan naj bi bil na naslednjem filmskem festivalu v Cannesu ali Benetkah.
Avstralski domorodci v Sloveniji
Ljubljana /Delofax/ - Devet članov skupine Aboriginov iz plemena Wororra in Ngarinyin se je mudilo v Sloveniji dva tedna.
V	Koncertni dvorani v Postojni so se predstavili 26. in 27. avgusta z obrednim velikonočnim plesom (corroboree) in tradicionalno glasbo. Za nameček je na didgeri-doo igral še Gary Cannell, ki je trenutno eden najboljših glasbenikov v Avstraliji, iz te«a instrumenta bo izvabljal zvoke tudi na odprtju olimpijskih iger v Sydneyu. V galeriji Kompas na Slovenski cesti v Ljubljani pa je osem Aboriginov odprlo še razstavo svojih del.
Festivali
Primorski festival uspešen
Koper /STA/ - Z gostovanjem hrvaškega eksperimentalnega gledališča Daska iz Siska seje končal 7. Primorski poletni festival (PPF). V štirih festivalskih tednih so bili gledalci deležni celostnega gledališkega repertoarja in festival je potrdil svojo usmerjenost v am-bientalno gledališče, je ob koncu festivala ocenil programski vodja Primož Bebler. Predstave uličnega gledališča, na glavnih trgih Kopra. Izole in Pirana se jih je zvrstilo 15 skupaj s ponovitvami, si je ogledalo 5000 gledalcev, medtem ko sije 29 predstav, tujih in domačih gostovanj. soprodukcij in samo-produkcij, ogledalo 4000 gledalcev. Organizatorji napovedujejo ponovitve predstav Butec on, bušca jaz in Devetsto konec avgusta.
O k ar in a folk festival
Bled /STA/ - V začetku avgusta je bil Bled v znamenju etno glasbe. V Fundaciji Jože Ciuhaje od 4. do 6. avgusta potekal 11. Okarina folk festival. Festival, ki je letos prerasel v No Borders Music Festival, z gosti izvirne in zanimive glasbene skupine z vsega sveta. Glasbeni festival Brez meja skuša predstaviti vrednost glasbe kot oblike kulture in sredstva komunikacije, z željo po spoštovanju do enakosti vseh in preseganju etničnih, jezikovnih in političnih meja.
Trnfest
Ljubljana /STA/- Na Prešernovem trgu se je odvijala tradicionalna kulturno-umetniška prireditev Trnfest 2000, ki se je v nekaj letih razvila v pomembno kulturno-umetniško dogajanje v poletni Ljubljani. Na ljubljanskih ulicah so jo kot prvi krstili Leseni rogisti s trobili iz domačih slovenskih grč. Sledilo je ulično gledališče ORT-IKI iz Madžarske s predstavo na hoduljah Cirkus prijaznih pošasti, zatem se je dogajanje preselilo v KUD Frsanceta Prešerna, kjer je Grejpfrut z razstavo Naš strip odprl ciklus razstav stripa. Teater Vis Plastica iz Avstrije pa je uprizoril večerno predstavo Perpetuum mobile.
Citrarski festival
Velenje /STA/ - Med ducatom povečini glasbenih dogodkov poletnih kulturnih prireditev v Velenju izstopa tradicionalni citrarski festival. Začel se je s koncertom nemškega umetnika Tomvja Temersona na velenjskem gradu, sklenjen pa je bil s srečanjem citrarjev, ljudskih pevcev in godcev. 12. festival Prešmentane citre 2000 organizira kulturni center Ivana Napotnika.___
Robbov vodnjak se zaenkrat ne seli Ljubljana (STA) -Premestitev Robbo-vega vodnjaka na novo lokacijo v prostore Narodne galerije je doživela svoj prvi večji zaplet, ko je inšpektorat za okolje in prostor ustavil začetna dela na spomeniku. Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor Restavratorskega centra RS Josip Korošec Je preselitev potrebna zaradi več dejavnikov, ki škodijo spomeniku - intenziven promet in vzdrževanje prostora okoli vodnjaka, onesnaženost ozračja, stalni tresljaji kot posledica prometa. Ti problemi
so tudi potrdili vprašanje smiselnosti o preselitvi. Restavratorji bi lahko sam objekt sproti restavrirali in vzdrževali, ne bi pa mogli onemogočiti povzročiteljev. Spomenik naj bi preselili izpred magistrata v vezni trakt med starim in novim delom Narodne galerije. Zaenkrat so se odločili, da bo vodnjak ostal na starem mestu pod stekleno komoro.

Sponzor Olimpijske priloge
Vodušek Meats Cobram
wmmmMmmn
,,, . . „ ^Žg^L.-..................
.„.nljana. luristicna maka. ' f Najlepše niesto na svetu: svetovno znana Opera se kopa r.
morju, mogočen Harbour Bridge se razpenja nad zalivom, • katamarani hitijo vsak i' svojo smer, ladjice m jadrnice se bleščijo v soncu.., in morje še zajeda v celino - v nešteto obal... Sydney - olimpijsko mesto 2000 - od 15. sept. do 1. okt.

Peter Česnik je dočakal prve slovenske olimpijske športnike -sydneysko letališče, 28.8.2000
Igra luči nad Opero
Zvečer, ko se zmrači, je pogled na sydneysko pristanišče in Opero več kot očarljiv. Streha Opere menja barve, vse od modre, do vijoličaste, zelene, rdeče, rumene in bele...
Otroci iz srca avstralskih Snežnih gora o Sloveniji in za... Slovence str. 3
Slovenian Media House Glas Slovenije - Sydney
je bil vse leto 2000 tisti avstralski slovenski medij, ki je slovenske bralce in gledalce v Avstraliji, po svetu in v Sloveniji z reportažami, intervjuji, video posnetki oziroma dokumentarnimi zapisi, obveščal o dogajanjih v avstralskem predolimpijskem času, o dogajanjih med olimpijskimi športniki iz Slovenije in med slovensko skupnostjo v Avstraliji, ki se je prav tako pripravljala na olimpijske igre. Sodelovanje s TV Slovenijo in z Združenjem lokalnih televizij Slovenije, predvsem VTV Velenjem je ves čas potekalo odlično. Avstralski olimpijski komite SOCOG nas je obveščal o tiskovnih konferencah, ki smo jih redno obiskovali. Bili smo razen avstralskih medijev, Grkov, Japoncev in Kitajcev največkrat edini predstavniki kakšne etnične skupnosti oziroma druge države. Tudi to je dobra promocija Slovenije\
Slovenski športniki na OI Sydney 2000: športi, lokacije in datumi:
PLAVANJE /SWIMING/
Olvmpic Park-Aquatic Centre Datumi: 16.17,18,19,20. 21,22,23 sept.
ROKOMET /HANDBALL/
OKmpic Paik Pavilion 2 in The Dome Datumi: od 16 do 30 sept. vsak dan. & 1 okt.
JUDO
Darling Harbour Exhibition Halls 1 & 2 Datumi: 16.17,18,19,20,21.22 sept.
VESLANJE /ROWING/
Reaatta Center. Penrith Datumi: 17,18,19,20,21,22, 23,24 sept
KAJAK-KANU slalom Whitewater Stadium. Penrith Datumi: 17,18,19,20 sept.
STRELJANJE /SHOOTING/
Shooting Centre - Cecil Park Datumi: 16,17,18.19.20. 21,22,23 sept.
TAEKWONDO
Sydney Olympic Park State Sports Centre Datumi: 27,28,29,30 sept.
TENIS
Sydney Olympic Park NSW Tennis centre Datumi: 19,20,21,22.23,24,25, 26,27,28 sept.
ATLETIKA
OKmpic Park - Olympic Stadium Datumi: 22,23,24.25,27,28. 29,30 sept. &1 okt.
KOLESARSTVO /ROAD CYCLING/
Cycling Road Course -
Centennial Park Datumi: 26,27,30 sept.
KOLESARSTVO /MOUNTAIN BIKING/
Fairfield City Farm Datumi: 23,24 sept.
JADRANJE /SAILING/
Svdnev Harbour in Offshore Datumi: 17,18.19.20,21.22.23, 24,25,26,27,28,29,30 sept.
GIMNASTIKA
Sydney Olympic Park Sydney SuperDome Datumi: 16,17,18,19,20,21. 24,25,26 sept.
BADMINTON
Svdnev Olympic Park, Pavilion 3 ' Datumi: 16.17,18.19.20, 21,22,23 sept.
LOKOSTRELSTVO /ARCHERY/
Sydney Olympic Park, Archery Park Datumi: 16,17,18,19,20,21.22 sept.
iz foto-albiima Slovenian media house -glas Slovenije - Sydney
Avgusi-Septcmber 2000
zastava, ogenj, moto in ideali - vse to je olimpizem
STA
olimpijska zastava
Olimpijska zastava je preprosto bele barve, v sredini paje medsebojno prepletenih pet krogov, trije zgoraj, dva spodaj. Vsak izmed krogov je drugačne barve. Zgoraj so z desne moder, črn in rdeč, spodaj pa rumen in zelen, vsi pa označujejo peterico zemeljskih kontintov: Evropo, Azijo, Afriko, Avstralijo in Ameriko. Po splošno znani teoriji so krogi omenjenih barv predvsem zato, ker je vsaj ena izmed njih v zastavi vsakega naroda na svetu, čeprav takšen namen avtorja ni bil nikoli potrjen. Zastava je v uporabi vse od kongresa MOK leta 1914, ko jo je ob praznovanju 20.obletnice MOK predstavil takratni predsednik baron Pierre de Coubertin. Originalno zastavo so prvič uporabili na igrah leta 1920 v belgijskem Antvverpnu, zadnjič pa v Los Angelesu leta 1984. Novo, a povsem enako zastavo, so prinesli že na naslednjih 01 v Seulu. Na zaključni slovesnosti župan mesta gostitelja preda zastavo županu mesta, kjer bodo naslednje igre, zastava pa nato vse do začetka iger domuje v mestni hiši.
olimpijski ogenj
Olimpijski ogenj je simbol že od samega začetka iger v antični Grčiji. Sveti ogenj so že takrat vedno prižgali v nekdanjem Olimpu ob oltarju boga Zeusa, takšno tradicijo pa so spet uvedli leta 1924 v Amsterdamu. Idejo, da bi ogenj iz Grčije do prizorišča potoval kot štafeta, je dal že Carl Diem, predsednik organizacijskega odbora 01 v Berlinu leta 1936, stalen običaj paje to postal z letom 1952. Ogenj v Grčiji prižgejo na tradicionalen način s pomočjo sončnih žarkov, ki se uprejo v ukrivljeno zrcalo. Pri tem sodelujejo ženske, oblečene v starogrška oblačila, ki prižgano baklo nato podajo prvemu nosilcu.
olimpijski moto: "citius, altius, fortius"
"Citius, altius, fortius" je latinsko reklo in pomeni "hitreje, više, močneje". Baron Pierre de Coubertain si gaje sposodil pri Henriju Martinu Dideonu,
ravnatelju pariške šole Arcueil College, ki je z njim skušal opisati športne dosežke študentov v šolah. Pred ravnatelje-vanjem na omenjeni šoli je bil Dideon v šoli Alberta Le Granda, kjer so latinsko frazo vklesali tudi v kamen pred glavnim vhodom.
olimpijska zaobljuba
"V imenu vseh športnikov obljubljam, da bomo na olimpijskih tekmovanjih sodelovali v duhu spoštovanja pravil in športnega obnašanja ter za slavo in čast naših reprezentanc." Omenjene besede je zapisal baron de Coubertain, na slovesnem odprtju pa jih vedno izgovori predstavnik države gostiteljice, ki z eno roko drži olimpijsko zastavo. Prvič je olimpijsko zaobljubo izgovoril belgijski sabljač Victor Boinna na igrah v Antwerpnu leta 1920. Podobno zaobljubo mora pred začetkom tekmovanj povedati tudi domači predstavnik sodnikov.
olimpijski ideali
"Na olimpijskih igrah je najpomembneje sodelovati, ampak sodelovati, prav tako kot je v življenju najpomembneje preživeti in ne zmagovati. Pomembno pa seje boriti." Skozi olimpijsko zgodovino je bilo že več različnih interpretacij teh besed, vendar pa so na olimpijskih tablah z rezultati vedno uporabljene na ta način. Baron de Coubertain si je tudi to reklo sposodil, tokrat od ameriškega škofa iz Pennsylvanie, Ethelberta Talbota, ki j ih je izgovoril leta 1908 v Londonu.
Vurecbiišhii Glasa Slovenije: športna novinarja iz Slovenije Maca in Evgen Bergant Z urednico
Intervju z Michaelom Knightom MP, ministrom za Olimpijske igre Sydney 2000 Na fotografiji: gospod Knight si je pozorno ogledoval brošure o Sloveniji in z velikim zanimanjem prisluhnil našim informacijam (pogovarjal se je Peter Cesnik) Sydney,24. marca 2000
5 tiskovne konference
Juana Antonia Samarancha, SMH je postavila vprašanje o pok. Leonu Stuklju: se ga bodo in na kak
način spomnili v času iger v Sydneyu? SVDNEi', 15. FEIiRUARJA 2000
.aaaffiii
¡Z olimpijske vasi: Stanka za Združenje lokalnih televizij Slovenije... Sydney, julija 2000
Intervju s Paulom Willough-byjem, direktorjem - Corporate Affairs pri Olympic Roads (uiti Transport Authority (pogovarjala se je Stanka Gregorje) Sydney, maja 2000
na olimpijskem stadionu veličasten občutek
Penrith stadion: z leve: Borut Perko. Alfred Breznik in trener kajakašev Andrej Jelene
Na 44. nadstropju stavbe v Cityju, kjer bo 14. septembra avstralsko-slovenska gospodarska konferenca, v pogovoru Z atašejem Alfredom Breznikom...
Marijan Cesar, bo vozil v času 01 za ameriško TV NBC, kot slovenski prostovoljec pa za parao-limpijske športnike_
Levo in zgoraj: Peter Cesnik v osnovni šoli v Berridalu z otroki in učiteljico
šport - z roko v roki - z umetnostjo
nove prijateljske vezi
Najbolj znana avstralska zgradba, Opera v Sydneyu, bo tudi med olimpijskimi igrami v središču pozornosti. Mestna znamenitost bo gostila najimenitnejši del kulturnega festivala, ki bo v Sydneyju potekal med 18. avgustom in 30. septembrom. "Pripravili smo najbolj tvegan olimpijski umetniški festival," je prepričan umetniški direktor Leo Schofield. V njem bo sodelovalo več kot 4.000 kulturnikov, ki bodo na 45 prizoriščih pripravili 53 predstav. "Prepričani smo, da bo Sydney pripravil velik 'show'".
Prva atrakcija kulturnega festivala bo drugi dan, 19. avgusta, z nastopom simfoničnega orkestra Sydneyja. Predstava je namenjena predvsem ljubiteljem violine, saj bo med tri in pol ure dolgo prireditvijo nastopil Michael Dauth, ki bo zaigral na originalno stradivarko iz leta 1715. Sama violina je vredna milijon nemških mark. Sicer bo v orkestru zaigralo okroglo 100 glasbenikov, predstavil pa se bo tudi zbor z več kot 1.000 pevci. Med drugim bo na sporedu 8. simfonija Gustava Mahlerja. Prireditelji v dvorani, ki bo kasneje gostila košarkarje in telovadce v boju za olimpijska odličja, pričakujejo kar 15.000 gledalcev.
Med vrhunce kulturnega festivala zanesljivo šteje tudi 14. september, dan pred odprtjem olimpijskih iger, ko bosta na sporedu kar dve predstavi, namenjeni olimpijski bakli. Takrat bosta kultura in šport najbližje skupaj. Prireditelji kulturnikom ne bodo podeljevali medalj, kot je bilo to v navadi v Stari Grčiji in nato še na igrah leta 1912 in 1948, ko sta imela kulturni in športni dosežek na igrah enakopraven položaj. Takrat so med drugim podeljevali medalje za mestne načrte ter za kreiranje znamk in značk. Prireditelji za ta večer pripravljajo spektakularno igro luči, ki naj bi jemala dih 10.000 gledalcem, ki si bodo prišli ogledat dogodek nad Opero, kamor bo prav ta dan priša olimpijska bakla. Nekaj tisoč srečnih, predvsem pa premožnih, bo v notranjosti lahko prisluhnilo italijanskemu tenoristu Andrei Bocelliju in si ogledalo nastop primabalerine Sylvie Guilleme.
Bocellijev koncert je za obiskovalce tudi najdražji, saj bo vstopnica stala vse do 1000 nemških mark.
Nastopili bodo še številni mednarodni zvezdniki. "Dogovori z njimi niso bili težki. Olimpijske igre so dogodek, ki pogovore lajša,"je priznal Schoefield. Med najbolj zvenečimi gosti sta simfonična orkestra iz Los Angelesa in milanske Scale. Svoje delo pa bodo predstavili tudi domači umetniki. Vsi turisti, ki jih kultura resno zanima, naj ne bi zamudili nastopa plesnega teatra Bangarra, ki na razburljiv način kaže plese avstralskih domorodcev, združenih z elementi modernega plesa. Izredno bogata paje tudi druga avstralska ponudba: plesne, operne, gledališke predstave.
Sam začetek kulturnega festivala, 18. avgusta, je bil v znamenju avstralskih staroselcev - Aboridžinov. Prireditev "Tugowgule - Srečanje vod" se je začela ob sončnem vzhodu povsem na jugu mesta, kjer je bilo pred 200 leti prvič uradno zabeleženo srečanje Aboridžinov z Evropejci. Aboridžini so se okrog poldneva s plesom predstavili v botaničnem vrtu, kjer so predstavili tudi tradicionalno poslikavo teles in razlagali legende iz svojega življenja. Botanični vrt je kraj s posebno vrednostjo za člane plemena Kayiami, saj so v njem iz mladih fantov v tradicionalnem obredu "napravili" može. Ob sončnem zahodu pa so se Agoridžini predstavili s prireditvijo pred Opero.
Glavne točke kulturnega festivala so glasba, gledališče in ples, organizatorji iger pa so poskrbeli tudi za druge zvrsti umetnosti. Med rastavami bodo najbolj izstopale tiste o italijanskekm umetniku in znanstveniku Leonardu da Vinciju ter razstavi MOK "1000 let olimpijskih iger" in "Umetnost in šport". Posebej so se na igre pripravile številne galerije, muzeji, gledališča in kinematografi v mestu.
Otroci iz srca Snežnih gora o Sloveniji Ne, to ni Slovaška!
S pesmijo "G'day, G'day" bodo pozdravili Slovensko olimpijsko reprezentanco
Slovenska medijska hiša iz Sydney a v sodelovanju s TV Slovenijo na obisku v Berridalu
Berridale, Sydney /Gms Slovenije, S. G., F.A./ V vznožju Snežnih gora, kjer so več kot pred petdesetimi leti pričeli z deli na hidroenergetskem projektu Snowy Mountain Scheme in kjer so zakopali prve krampe in lopate tudi slovenski priseljenci, tam, kjer je avstralski Irec Ulick O' Boily skomponiral in zapel pesem o Sloveniji, leži mala vasica Berridale. Na nadmorski višini 860 metrov z nekaj nad 800 prebivalci stoji ena najstarejših šol v tem delu Avstralije (1883) Berridal Public School. Šola ima nekaj nad sto učencev.
S Petrom Česnikom in Ivanom Kobalom smo se v četrtek, 17. avgusta 2000 odpravili obiskati to šolo, ki ji je avstralski olimpijski komite SOCOG v okviru Olympic Welcome Program dodelil povezavo s Slovenijo oziroma Slovensko olimpijsko reprezentanco. Sicer paje šola zaprosila že v začetku, da bi bila povezana z enim od evropskih narodov, saj je multikulturnost prisotna tudi pri njih. Veliko je ostalo sledi, ki so jih za seboj zapustili delavci Snowyja.
In tako seje začelo.... učitelji in učenci so se seznanjali s Slovenijo in Slovenci že vse od marca 1999. Danes so njihove učilnice polne slik te male evropske deželice "na sončni strani Alp" (na zidu smo zasledili izrezani članek iz The Sydney Morning Heralda s sliko atašeja in generalnega častnega konzula RS Alfreda Brežnika ter Tanye Smrdel). Otroci z odprtimi usti poslušajo pripovedi o Sloveniji. Tako je bilo tudi ob našem obisku, kije bil nadvse prisrčen in ganljiv. Srečanje je odmevalo tudi po valovih ABC radia. Peter Cesnik, olimpijski prostovoljec je na izredno lep način predstavil Slovenijo, slovensko reprezentanco in odgovarjal na vprašanja otrok o Sloveniji. Autor knjigo Snowyju Ivan Kobal pa jih je razen svojih knjig seznanil tudi s svojo čustveno povezanostjo s Snowyjem. Otroke pa so prišli obiskati tudi naši rojaki iz Coome Frank Bresnik s soprogo Jožico in Andrej Madon. Florjan Auserje izročil otrokom propagandni material Slovenije, ki gaje posredoval Peter Middleton, turistični predstavnik Slovenije v Sydneyu. Peter Česnik jim je izročil maketico Triglava, Ivan Kobal pa svojo knjigo Snowy - Cradle of a new Australia. Veseli so bili tudi slovenskih olimpijskih značk, ki so prispele v Avstralijo na posredovanje novinarja Evgena Berganta.
Sicer paje že oktobra 1999, ob proslavi 50-letnice hidroenergetskega projekta Snowy Mountain Scheme Marko Polajžar, drugi sekretar iz slovenskega veleposlaništva v Canberri v Coomi seznanil Florjana Auserja z otroki in ravnatelj ico šole Liz James iz Berridalea, s katerimi seje predčasno povezal. Florjan je v sklopu svojega raziskovalnega dela in snemanja dokumentarca še iste dni obiskal šolo. Vsi skupaj pa so tudi prisostvovali dvigu slovenske zastave v Coomi.
Učitelji in učenci iz Berridala si želijo stkati trdnejše vezi s šolami v Sloveniji, seveda tudi z avstralskimi Slovenci, predvsem pa s slovensko olimpijsko reprezentanco. Tako se bo v času Olimpijskih iger v Sydney odpravilo devetnajst otrok in dočakalo tisti razburljivi trenutek srečanja s slovenskimi športniki, ko jim bodo končno lahko zapeli dobrodošlico "G'day, g'day", ki sojo tedne in mesece tako pridno vadili. Vodili jih bosta Annie Edwards, učiteljica in zborovodja ter Natalie Milliken, prav tako učiteljica. Skupaj s starši otrok sta uredili prevoz do Sydneya, pa tudi bivanje v za njih tako razburljivem olimpijskem mestu. Poseben trenutek bo obisk Slovenske hiše, kamor jih je povabil ataše Alfred Brežnik.
Tako torej otroci iz avstralskih Snežnih gora. Promocija Slovenije seje zgodila in se dogaja na najbolj učinkovit način brez večjega napora slovenske države in brez vlaganja velikih finančnih sredstev. Upati je le. da bo nekje, nekdo, nekoč to uvidel... sicer se pa že vsi skupaj otroci in starši pripravljajo na obisk Slovenije.
Avgusl-Sepiember 2000
prizorišča olimpijskih iger v Sydneyju 2000
STA
olimpijski štadion
Olimpijski štadion je največji odprti športni objekt v zgodovini olimpijskih iger, saj sprejme kar 110.000 gledalcev in če bi bilo treba, bi nanj lahko parkirali kar štiri letala Boeing 747. Štadion je gostil že nekaj pomembnih športnih prireditev, med njimi dve mednarodni nogometni tekmi in prijateljski obračun dveh moštev ameriške lige NFL, San Diego Chareers in Denver Broncos. Rekordno število 107.042 gledalcev seje zbralo na rugbv tekmi med avstralskimi Wallabiesi in novozelandskimi Ali Blacksi. Poleg otvoritvene in zaključne slovesnosti bodo tukaj potekala tekmovanja v atletiki ter Finale nogometnega turnirja. Olimpijski štadion stoji v osrednjem olimpijskem parku, 14 kilometrov iz centra Sydneya, zgrajen je po najsodobnejši tehnologiji, saj je streha zgrajena iz prozornih polikarbonatov, ki zmanjšajo vpliv sence in neposrednih sončnih žarkov na igralno površino. Po koncu olimpijskih in paraolimpijskih iarah bodo štadion preuredili tako. da bo sprejel 80.000 gledalcev.
mednarodni
lokostrelski
park
Povsem drugače kot v časih sherwoodskega gozda Robina Hoodaje sodobno lokostrelstvo zelo natančen in visoko tehnološki šport, ki pa največkrat ostaja v senci bolj popularnih tekmovanj. Organizatorji 01 so se kljub temu odločili, da bodo le kilometer od osrednjega olimpijskega štadiona zgradili moderen objekt, ki bo temu športu povrnil slavo tako na letošnjih igrah, kot tudi v prihodnost. Med tekmovanji bo z zelenjem obogateni objekt razdeljen na dva dela: na tekmoval išče in na prostor za ogrevanje. 4.500 gledalcev, kolikor jih lokostrelski pavilijon sprejme, bo lahko med tekmovanji spremljalo vse tiste potankosti, ki jih sicer ne bi. saj bodo prireditelji namestili precejšnje število video ekranov in tabel z izidi.
štadion za baseball
V državi, kjer so omembe vredni štadioni za "baseball zelo redki, je prav zaradi 01 v Sydneyju nastal veličasten objekt, ki v olimpijskem
parku sprejme 20.000 obiskovalcev. Pravi biser, na katerem bodo poleg baseballa tekmovali tudi v modernem peteroboju, je bil v Avstraliji še kako potreben, saj baseball vse bolj osvaja srca mladih ljubiteljev športa, poleg tega pa na njem izvajajo tudi različne zabavne prireditve, med katerimi je najbolj znana letna velikonočna kraljevska zabava. Edinstven je tudi 20 metrov širok prehodni hodnik, ki obkroža stadion in po katerem si lahko gledalci z vseh strani ogledajo prireditve.
igrišča za odbojko na mivki
Po prvencu odbojke na mivki v olimpijski družini pred štirimi leti v Atlanti bo to tekmovanje eno najbolj spektakularnih v Sydneyju. Razlog za to je tudi prizorišče na znameniti plaži Bondi, ki leži sedem kilometrov iz centra mesta in je avstralski sinonim za sonce, zabavo, deskanje in druženje ljudi. Plaža je vse polna restavracij, barov, knjigarn, na njej pa so bile posnete številne znane televizijske nadaljevanke in Filmi. Začasna arena, ki bo na osrednjem igrišču sprejela okoli 10.000 obiskovalcev, je med domačini povzročila kar nekaj nezadovoljstva, saj bodo zaradi tega dogodka imeli nekoliko omejeno gibanje po priljubljenem Bondiju. Zanimivo je. da bo olimpijski turnir v odbojki na mivki prvič zares potekal ob morju, saj so pred štirimi leti igrali na tako imenovanem "Atlanta beachu", ki pa je bil dejansko več kot 100 kilometrov oddaljen od prave morske obale.
igrišče za kriket v Brisbanu
Stadion v Brisbanu bo poleg prizorišč v Melboumu, Canberri in Adelaidi edino tekmovališče, ki bo izven Sydneyja. Tukaj bodo potekala predtekmovanja ženskega in moškega nogometnega turnirja. Veliki štadion za kriket, ki sprejme 37.500 obiskovalcev ni za Brisbane nič presenetljivega. Prvo mednarodno srečanje v kriketu so tukaj zaigrali že 27. novembra 1931. ko sta se pomerila Avstralija in Južna Afrika. V zadnjem času na tem štadionu svoje ligaške tekme igrajo tudi nogometaši moštva Brisbane Lions, poleg njih pa seveda še kriket ekipa Queensland Bulls. Štadion, ki ga ljubkovalno kličejo tudi Gabba. je sicer že star. a ga vse od leta 1993 prenavljajo.
štadion Bruce v Canberri
Eden izmed vzrokov, da se bodo nogometne tekme olimpijskega turnirja igrale tudi v avstralski prestolnici, je v tem, da so s tem želeli priti do denarja za prenovo objekta, ki je bil uradno zgrajen za vsepacifiške igre leta 1977. Štadion sicer nudi domovanje dvema rugby ekipama, ACT Brumbies v rugby zvezi serije Super 12, in moštvu Canberra Raiders v prvi avstralski ligi, poleg njih pa tukaj domuje tudi avstralska ženska nogometna reprezentanca. Bruce je zgrajen v obliki kotla in leži v neposredni bližini Avstralskega inštituta za šport. V lepem grmičastem okolju sprejme okoli 25.000 gledalcev, ki niso od dogajanja na igrišču oddaljeni nikoli več kot 50 metrov.
kongresni center
Poleg osrednjega olimpijskega parka bo v času iger zaživelo še nekaj drugih prizorišč v okolici Sydneya. Med takimi je zagotovo tudi Darling Harbour, priljubljena izletniška točka le streljaj od centra mesta in drugo največje olimpijsko središče. V tukajšnjem kongresnem centru, ki v več različnih dvoranah sprejme preko 20.000 ljudi, bodo potekala tekmovanja v dviganju uteži, judu. rokoborbi, boksu in sabljanju. Darling Harbour bo različnim obiskovalcem nudil številne zanimivosti tudi v času, ko tam ne bo večjih športnih dogodkov. Tukaj si lahko ogledate pomorski muzej, akvarij z morskimi psi ali pa celo spokojne in mirne kitajske vrtove v bližnji vzhodnjaški četrti. Zgradbe v okviru tega centra so imele pomembno vlogo tudi pri pridobivanju kandidature za organizacijo Ol 2000.
proga za cestno kolesarstvo
Vzhodni predeli Sydneya bodo predvsem v znamenju cestnega kolesarstva in kolesarskih voženj na čas. Štart in cilj vseh dirk bo na Driver Avenue v neposredni bližini sydneyskega nogometnega štadiona. Po štartu se bodo kolesarji podali na pot po povsem novi cesti mimo parka Moore, stoletnega parka ter prečkali vzpetino v parku Queens. Po spustu na plažo Bronte se bodo še enkrat povzpeli na omenjeni grič od koder se bodo preko stoletnega parka dokončno spustili v 700 metrsko ciljno ravni-
no. Moški bodo morali prekolesariti 14 krogov, dolgih 17.1 kilometra (skupaj 239 km), ženske pa pol manj. Na nekoliko skrajšanih progah bosta potekala tudi oba kronometra. Zmagovalci naj bi bili odločeni predvsem ob vzponih na cesti Bronte, kjer naj bi se po pričakovanjih organizatorjev zbralo tudi največje število gledalcev.
velodrom Dune Gray
Najboljše in najlepše avstralsko dirkališče za kolesarje je dobilo ime po Duncu Grayu, njihovemu prvemu olimpijskemu prvaku leta 1932 v Los Angelesu. Nahaja se v Bankstownu, 20 kilometrov od centra mesta, ki velja za najbolj multikulturni predel mesta, gostitelja olimpijskih iger. Velodrom je zgrajen v lepo urejenem rekreacijskem parku, kolesarska proga znotraj 41 milijonov avstralskih dolarjev vrednega objekta pa je narejena iz baltskega borovca. Tekmovanja si bo lahko naenkrat ogledalo 6.000 ljudi, od tega jih bo polovica sedela na tribunah v obliki amfiteatra.
zabaviščni center
Zabaviščni center je najpomembnejše koncertno prizorišče v Sydneyju. V nekaj letih so v njem nastopili takšni zvezdniki, kot so Metallica in Barr)' Manilow, gledalci pa so lahko ogledali tudi različne cirkuške in baletne predstave ter nastope umetnostnih drsalcev. V 17-letni zgodovini centra, ki sprejme 11.000 gledalcev, je bilo v njem že več kot 2.500 velikih prireditev, spremljalo pa j ih je več kot 15 milijonov obiskovalcev. Tudi zabaviščni center je v Darling Harbourju povsem zraven znamenite kitajske četrti, v njem pa bosta potekala moški in ženski odbojkarski turnir.
jahalni center
Skoraj 90 hektarjev grmičaste pokrajine meri lepo izdelan jahalni centcr v katerem bodo potekale jahalne prireditve. Tekmovanja v dresuri in v preskokih si bo lahko naenkrat ogledalo kar 50.000 ljubiteljev konjeništva. To prizorišče je med najbolj oddaljenimi od središča
5
VsTslovemje
' im IM ■ IH «mitu
Avgust-Septcmbcr 2000
pri/orisca olimpijskih iger v Sydneyju 2000
mesta, saj leži 42 kilometrov daleč v parku HorsIey. Celoten objekt je načrtoval avstralski arhitekt Michael Etherington-Smith, pri pripravi arene pa mu je bil v pomoč še Hermann Duckek. Zahvaljujoč njima bo imela Avstralija tudi v prihodnje enega najlepših in najbolj sodobnih jahalnih centrov na svetu.
stadion Hindmarsh
Nogometni štadion v Adelaidi je še eno izmed tistih prizorišč, ki niso v Sydneyju. Tudi tukaj bodo seveda potekala predtekmovanja obeh nogometnih turnirjev, ogleda pa si jih lahko 20.000 ljudi, kolikor jih bo objekt sprejel med 01, saj imajo tribune sicer le 15.000 sedežev. Štadion nudi dom nogometašem moštva Adelaide Force, sicer pa z njim upravlja Nogometna zveza Južne Avstralije (SA). Letošnje OI se bodo v tem mestu pričele že 13. septembra, torej dva dni pred uradnim začetkom tekmovanj, zato bodo prireditelji v Adelaidi imeli že ta dan svojo gala otvoritev. Po šestih tekmah predtekmovanja bo na tem štadionu odigrana tudi ena izmed četrtfinalnih tekem moškega turnirja.
hokejski center
Hokej na travi bo eden največjih adutov domače olimpijske reprezentance. Ženska izbrana vrsta (Hockeyroos) je namreč osvojila zlati medalji na tumirjuh v Seulu in Atlanti, medtem ko so njihovi moški kolegi (Kookabur-ras) osvojili brona v Tokiju in Atlanti, srebrni odličji pa v Ciudad de Mexicu, Montrealu in Barceloni. V upanju na morebitno dvojno zmago, je povsem logično, da so Avstralci v olimpijskem parku zgradili enega najsodobnejših hokejskih centrov na zemeljski obli, ki sprejme 15.000 gledalcev. Omenjeni center je del Državnega športnega centra, prvo kar pade v oči pa so občudovanja vredni svetleči stolpi, ki so vidni že precej preden zares stopite v zaliv Homebush.
proga za maraton
Tekaški maraton je zagotovo ena najnapornejših, vsekakor pa kraljevska disciplina kraljice športov - atletike. Organizatorji v Sydneyju so se, tako kot mnogi pred njimi, odločili progo speljati po nekaterih najlepših predelih mesta in njegove okolice ter s tem obiskovalcem in gledalcem po televiziji predstaviti vse svoje
lepote. Začetek več kot 42-kilometrske preizkušnje bo v severnem delu Sydneya in se bo preko znamenitega mostu Sydney Harbour nadaljeval skozi Oxfordsko cesto, ki je znana kot središče številčne avstralske homoseksualne skupnosti. Gledalci si bodo maraton v živo lahko najlepše ogledali v stoletnem parku, potem pa se bodo tekači po nekaj kilometrih teka po mestni avtomobilski cesti M4 končno podali v zadnji krog na olimpijski štadion. Prireditelji so progo pripravili po posvetih z atleti, zato so se izognili pretirani zahtevnosti ter s tem omogočili zelo hitre čase. Zaradi pričakovane vročine se bodo dekleta podala na pot ob 7.30 uri zjutraj, fantje pa morajo zaradi tradicije štartati zadnji dan iger ob 16. uri popoldne.
stadion za kriketv
MeDbournu (MCG)
Tako kot v Brisbanu, so tudi v Melbournu za potrebe nogometa preuredili igrišče, kije sicer namenjeno kriketu. Stadion je eden največjih v Avstraliji, saj se na njem lahko zbere kar 98.000 gledalcev, hkrati pa je tudi najbolj zaseden športni objekt. Vsako leto se tukaj odigra več kot 90 tekem v kriketu, vključno z nogometnimi tekmami pa si prireditve letno ogleda več kot 3,5 milijona športnih navdušencev. Igralna površina je bila v celoti prenovljena leta 1992, peščena podlaga pa omogoča tudi organizacijo velikih glasbenih prireditev, ki ne morejo uničiti tal. Zgodovina MCG je že dolga, štadion paje tudi edini objekt, ki je leta 1956 že gostil olimpijske igre, znotraj njega pa je odprta tudi športna galerija in olimpijski muzej MOK.
proga za gorsko kolesarstvo
Oblikovalec proge za tekmovanja gorskih kolesarjev Glen Jacobs je svojo mojstrovino označil z eno besedo: "eksplozivno", saj so z izvrstno izbiro prostora, od koder bodo razburljive tekme lahko spremljali tudi gledalci, poskrbeli za spektakularnost tega ekstrem-nega športa. Zahtevna sedemkilo-metrska proga s skupinskim startom ter zelo težavnimi odseki, vse polnimi nevarnih skokov, leži v Abbotsburyju, 42 kilometrov iz Sydneyja. Farma Farfield, kjer je za OI na voljo kar 350 hektarjev zemlje, drugače služi potrebam študentov kmetijstva.
kajakaški center
Penrith
Whitewater
Penrith Whitewater je eden večjih tehnoloških čudežev v Sydneyju. V bližnji in daljnji okolici olimpijskega prizorišča ni bilo na voljo nobenih rečnih brzic po katerih bi lahko izpeljali tekmovanja v kajaku in kanuju na divjih vodah. Prireditelji so se sprva otepali graditve tega tekmovališča in dolgo je kazalo, da nosilci medalj iz Atlante, tam je srebro osvojil tudi Slovenec Andraž Vehovar, ne bodo mogli braniti osvojenih odličij z iger 1996. Avstralci so na zahtevo Mednarodnega olimpijskega komiteja vendarle zgradili prekrasne umetne brzice na jezeru Penrith, ki bodo skozi vso progo na ogled 12.500-glavi množici, skozi progo pa se v sekundi prebije kar 14 kubičnih metrov vode. Kajakaši in kanuisti so progo že preizkusili in zagotavljajo, daje imenitna. Prizorišče je od Sydnevja oddaljeno kar 61 kilometrov, tako da bodo ta tekmovanja že kar precej izven olimpijskega dogajanja v samem mestu.
veslaški center
Mednarodni veslaški center bo za slovenske ljubitelje športa zagotovo eno najbolj zanimivih športnih prizorišč, saj bodo tukaj možnosti za zlato odličje Iztoka Čopa in Luke Špika daleč največje v novejši zgodovini slovenskega športa. V tem centru bodo potekala tekmovanja v veslanju ter kajaku in kanuju na mirnih vodah. Prireditelji so se v tem primeru ukvarjali z velikimi težavami, saj v okolici mesta ni mogoče najti primernega prostora z dvema kilometroma mirne vode, kolikor je dolga proga. Edina rešitev za izgradnjo centra se je ponudila v 61 kilometrov oddaljenem nekdanjem kamnolomu, današnji izgled paje nekdanji olimpijski prvak Clint Robinson označil kot enega najboljših na svetu. Ob 2.300 metrov dolgi progi obdani s skalovjem in izrednim izgledom se bo lahko zbralo kar 27.000 ljudi, glavna tribuna pa bo sprejela 1.000 gledalcev.
vodni center Ryde
Vaterpolo je na OI vselej požel veliko zanimanja, letos pa se bodo prvič na olimpijskem turnirju pomerila tudi dekleta, zato so organizatorji morali zgraditi nov
kompleks. Pravzaprav so se izognili stroškom z iskanjem nove lokacije, tako da so preuredili mestno kopališče v Rydu. Prizorišče je od olimpijskega parka oddaljeno 11 kilometrov.
marina za jadranje
Sydney Harbour je brez dvoma čudovita vodna arena, kjer bodo v olimpijskih tekmovanjih uživali tako tekmovalci, kot tudi obiskovalci. Ljubitelji jadranja bodo tekme lahko spremljali s tribun v marini, s posebnih gledalških ladjic, brezplačno pa tudi s ■ številnih ogledniških točk okoli marine. Tekmovališče je v zalivu Rushcutters Bay, ki je le tri kilometre oddaljen od središča mesta.
strelski center
Najsodobnejši športni objekt svoje vrste bo na letošnjih 01 zagotovo strelski center v jugozahodnem delu Sydneya, kakih 49 kilometrov iz centra mesta. Strelska tekmovanja v parku Cecil si bi lahko naenkrat ogledalo 7.000 gledalcev.
softball center
Slovencem precej neznani softball in baseball se bosta v Sydneyju igrala na olimpijskem centru Blacktown v Aquilina Reeservu, ki je postal novi avstralski center softballa. Štadion je od centra mesta oddaljen 40 kilometrov in sprejme 8.000, med baseballskimi tekmami pa le 4.000 gledalcev. Baseballski turnir bo tukaj potekal le med predtekmovanjem, nato pa se bo preselil na večji baseballski štadion v olimpijskem parku.
državni športni center
Mnogi športniki se bodo v Državnem športnem centru počutili precej domače, saj je bil zgrajen že leta 1984. Med 01 se bodo tukaj za kolajne borili namiznoteniški igralci in borci v taekwondoju. V okviru tega centra je tudi odprti hokejski štadion, kjer bo potekal turnir v hokeju na travi, hkrati pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi muzej "Dvorana šampionov" v katerem je predstavljena bogata zgodovina avstralskega športa. Tekmovanja v zalivu Homebush si bo lahko ogledalo 5.000 gledalcev, kolikor jih dvorana sprejme.
Slovenci tu in tam v predolimpijskem času
prizorišča olimpijskih iger v Sydneyju 2000
superDome
SuperDome je prvi športni objekt svoje vrste, ki je bil zgrajen v Avstraliji. Velikanska zaprta dvorana in zabaviščna arena, ki sprejme 18.000 gledalcev. Odlična akustičnost omogoča tudi organizacijo najboljših glasbenih dogodkov, v sami sredini stropa pa je tudi velikanski ekran na katerem lahko gledalci z vseh strani še bolj od blizu spremljajo vsa dogajanja v dvorani.
mednarodni plavalni center
Mednarodni plavalni center je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch označil za najboljši bazen, kar jih je videl v življenju. To s s številnimi rekordi doslej dokazali tudi športniki. Kar 17.000 gledalcev si bo lahko naenkrat ogledalo plavalna tekmovanja, med katera poleg običajnega plavanja sodijo tudi skoki v vodo, moderni pentatlon, sinhrono plavanje in vaterpolo. Kakovost vode bo več kot na ravni, ki jo zahteva Mednarodna plavalna zveza (FINA), saj bodo to zagotavljali z vrhunsko filtracijo in sanitacijo, pa čeprav bodo za to porabili kar trikrat manj klora, kot je to običajno.
nogometni štadion Sydney
Park Moore je eno glavnih športnih središč v Sydneyju, v njem pa sta tudi osrednji nogometni štadion in igrišče za kriket. Med OI bo nogometni štadion gostil najpomembnejša srečanja nogometnega turnirja, pred njim pa bo na Driver Avenue tudi start in cilj kolesarskih tekmovanj. Tako kot Mednarodni plavalni center je tudi ta objekt oblikoval Philip Cox, njegova znamenitost pa je streha v obliki sedla. Od zunaj izgleda štadion precej nizek, vendar je igralna površina kar 13 metrov pod zemljo, tako pa je zgrajen predvsem zaradi tega, da se lepše sklada z okolico. Na tem štadionu z 42.000 sedeži bo odigrana tudi finalna tekma ženskega turnirja, medtem ko se bodo moški za zlato kolajno pomerili na osrednjem olimpijskem štadionu.
teniški center
Novi teniški center je bil zgrajen na prostoru nekdanje kobilarne v olimpijskem parku, pri tem pa so se oblikovalci posvetovali z nekdanjo domačo teniško legendo Johnom Newcombom in arhitekti centralnega igrišča v angleškem
Wimbledonu. Poleg osrednjega igrišča, ki sprejme 10.000 gledalcev, je na voljo še 15 igrišč.
the Dome
Najbolj zaseden olimpijski športni objekt bo brez dvoma dvorana The Dome, kjer bodo potekala tekmovanja v badmintonu, košarki, modernem pentatlonu, ritmični gimnastiki, odbojki in rokometu. Prav slednja disciplina bo še posebej zanimiva tudi za slovensko javnost, saj bodo naši rokometaši prva slovenska ekipa, ki seje uvrstila na OI. The Dome je pomembno prizorišče tudi v času znamenite velikonočne kraljevske zabave, saj tukaj poteka večina filmskih in ostalih predstav. Objekt skupaj s še tremi pavilijoni zavzema ogromno ozemlje kar 22.000 kvadratnih metrov površine. V osrednji dvorani se lahko naenkrat zbere 10.000 obiskovalcev, v posameznih pavilijonih pa po 6.000.
proga za triatlon
Prireditelji OI so se močno potrudili, da se bodo televizijski gledalci širom sveta zagotovo zaljubili v njihovo mesto. Ženska preizkušnja v triatlonu bo prva končna odločitev na letošnjih igrah, tekmovanje pa bo potekalo po nekaterih najbolj vabljivih turističnih delih Sydneyja. Plavalni del bodo triatlonci opravili v zalivu Harbour. kije v neposredni bližini znamenite operne hiše, plavali pa bodo tudi pod velikim in mogočnim mostom Harbour Bridge. Kolesarski del tekmovanja bodo tekmovalci opravili v okolici umetnostne galerije ter se preko ulice Macquarie spet vrnili pred Opero. Tekaška trasa je speljana mimo zalivčka Farm Cove in po ulici College, cilj pa bo spet pred Opero, kjer bodo najbolj petični gledalci lahko najeli tudi zelo drage sedeže na tribuni. Ostali gledalci, kijih na teh tekmovanjih pričakujejo kar 150.000 se bodo brezplačno lahko razvrstili tudi po okoliških cestah in pozdravili junake najtežje olimpijske preizkušnje.
Sponzorji Slovenske hiše iz slovenske skupnosti v Avstraliji: Glavni sponzor Klub Triglav Sydney Sponzorji: Slovensko društvo Sydney, Versko in kulturno središče Merrylands, Igralska družina Merrylands, Slovenski klub Perth, Slovensko društvo Tivoli Newcastle
Prav gotovo ne bomo krivični, če iz naših lastnih izkušenj imenujemo vsaj tri osebe, ki so slovenski predolimpijski "happening" pripeljale do uspešnega konca: Jani Dvoršak iz Ljubljane, sekretar Odbora za vrhunski šport (ki je opravljal vsa mogoča dela in posle); Alfred Breznik, ataše Slovenske olimpijske in paraolimpijske reprezentance Sydney 2000. kije pravzaprav imel na svojih ramenih vso organizacijo okoli Slovenske hiše, Slovenske gostilne, najetja hotela v Camperdownu, Gospodarske konference in nenazadnje še slovensko skupnost; Peter Česnik, kije zares skrbel za kajak-kanuiste tedne in tedne, ko so bili na treningu v Penrithu. Seveda je poskrbel še tudi za marsikaj drugega daje teklo kot "po maslu" in se še povrhu vsega prijavil za olimpijskega prostovoljca v času iger.
Izpostavili smo torej tri imena, veliko pa je še bilo tistih, ki so od časa do časa pomagali po svojih močeh. In pravi čas iger šele prihaja... še veliko bo treba postoriti in organizirati.
Naj nam bo čas, ko bodo oči vsega sveta uprte v olimpijsko Avstralijo srečen in uspešen!	s.G.
Ljubljana, Slovenska turistična organizacija: predstavitev projekta v Sydneyu - tretja z leve Vesna Nahtigal, direktor Slovenske hiše
Jani Dvoršak pohvalil veliko delo atašeja A lir p da Breznika in slovenske skupnosti v Sydneyu
V sydneyskem pristanišču: Sekretar Odbora za vrhunski šport prof. Jani Dvoršak Sydney /GlasSlovenije/- Med množico novic se novinarji v medijih večkrat izgubijo v poplavi raznih informacij in pozabijo na glavne akterje uspešno opravljenega dela. Tako seje dogajalo tudi ob olimpijskem času, ko je bil marsikdo "vprežen" skoraj nadčloveško.
Of Slovenia
'U
i re-establishing a life in a new country there are any adjustments that lake place. Traditional roles beliefs are challenged and customs are fnodi-in a new em>n-gnmenL
^^^^^^^^^^^^^^^rqiipjh i> Slo ye h iawpage.^
Year 1 / No 5 - August 2000
Anita Lever
Opening times -	Wednesday to Sunday 10.00 am to 7.00pm
Official guest speaker -	Alfred Breznik, Honorary Consul
General of the Republic of Slovenia Exhibition Curator -	Anita Lever
Further exhibition details -	Anita Lever (02) 95601183
email: anita@cofa.unsw.edu.au _Fax 02 93807286
love nian
edia House Sydney
Their's LOVE in our name
«v
in *
U
O J
ca
O
S
Q
J g
—
Opening on the 10th September at St Raphaels Slovenian Church Hall, will be an Exhibition entitled "building blocks" that will be one of the highlights of the Slovenian Sydney 2000 Cultural program. This unique exhibition will explore how a Slovenian identity was developed within Australia. Through photographs, original documents and historical records, the exhibition will examine how the Slovenian community nurtured and maintained its cultural tradition, and knowledge. This rich history was largely achieved through the establishment of community clubs, religious centres, language and drama schools. The original archival material will take the viewer on a fascinating journey through the early acquisition of land, the tireless labour of volunteers and the endless dedication of newly found communities' desire to regenerate their Slovenian identity in a new land. Individual achievements will be acknowledged, personal histories will be told and there will be a particular emphasis on outstanding contributors in the fields of art, language and craft from individuals originally from one of the smallest European countries with a long association here. This exhibition is an opportunity to revisit the past, the milestones that shaped our common history. It is an exhibition that will attract all generations interested in the evolution of cultural identities within Australia.
Exhibition Details: Venue -
Exhibition dates -
St Raphaels Slovenian Mission Hall 313 Merry lands Road Merrylands NSW 2160 Telephone : (02) 9637 7147
10 September to 1 October 2000
Anita was responsible for one of the two Slovenian/Australian art projects generated from Sydney University and the College of Fine Arts, PaddingFon in 1999. 'Works on Paper' was an exchange exhibition between students from the College of Fine Arts, University of New South Wales and the Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. The two exchange exhibitions contained 32 works on paper each including photography, printmedia drawing and painting. The Equrna Gallery in Ljubljana housed the students from the College of Fine Arts work in September 1999 and the Kudos Gallery was fortunate to receive the work by students from the Academy in Ljubljana. The other project 'Four Slovenian Artists' was curated by Nick Vickers from the Sir Hermann Black Gallery, University of Sydney. Both these projects were successful in opening the artistic doors between the two countries and gaining valuable insight into the development and artistic practise from two countries on opposite sides of the globe. A future project that Anita is currently researching, is the possibility of establishing an artist in residence exchange between Slovenia and Australia. Anita will be travelling to Slovenia in 2001 to further develop and establish interest in this project. For more information on the 'works on paper' exhibition:
www.cofasa.student.unsw.edu.au/gallerv online/eq irna.html#top www.slovenia.webone.com.au/
Anita has a lengthy career in the visual arts. Having completed a BA in Visual Arts followed by a Masters of Art Administration, Anita has a background in coordinating and curating art exhibitions. As Manager of theStudents' Association, College of Fine Arts, one of Anita's responsibilities is the management of Kudos gallery in Paddington. Kudos is one of Sydney's cutting edge exhibition spaces which fortnightly displays artwork by emerging artists. This contemporary gallery spaceoffers a wide range of art practices including painting, sculpture,time-based video performance and crafts such as jeweller)' and textiles.
Anita Lever is the curator of the exhibition 'building blocks'. Born in England, Anita and her family migrated to Australia in the mid 1960's. Both parents left Slovenia for Italy as economic refugees in 1957 and settled in the inner west region of Sydney, NSW. A second generation Australian - Slovenian, Anita has early memories of the Slovenian club culture in Sydney having participated in the youth social activities during the 1970's.
Anita Lever
Maybe you didn't know that Slovenn TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM
Marjan Lauko
AUSTRALIA - THAK YOU!
1950-2000 Fifty years - fifty years of hard work, fifty years of enjoyment, fifty years of wonderful freedom
The new life in Australia was not all champagne and roses. The humble beginning was very hard, difficult and uncertain. We newcomers to this country were not welcome by the majority of Australians. We were given jobs nobody else wanted to do, we were abused because we did not speak the language, we were treated with contempt, very similar to tratment of Slavs by the Nazis.
pression, to leave our homelands and find refuge in other - strange -countries, which offered us jobs, pay, food and the most precious commodity - FREEDOM! For that, we are eternally grateful to you.
1950 - 2000. Fifty years. Fifty years of hard work, fifty years of enjoyment, fifty years of wonderful freedom.
Gangways were lowered and port workers began to unload our luggage from the hull.We went through the final check by the Immigration officers and in no time were on the waiting train which took us to Albury, then by buses to the camp Bonegiila.
Early morning on the 28th of March 1950 our ship SKAUGUM berthed in the Port of Melbourne. Some one thousand two hundred curious passengers crowded every available vantage point on the open deck and silently stared towards the mist covered outlines of city buildings.
The main activity however was down on the pier. Some people were standing there, waving. How nice, we thought, and waved back. Soon we realized they were shooing flies off their faces. Before very long, we had to do the same.
bour, blood blisters on my hands, occasional dirty looks and unpleasant remarks by Australians, who did not like us 'bloody New Australians'.
After twelve months of labouring my wife and 1 were allowed to move to Melbourne, where I worked for three months as a ward orderly at
However, after some time has elapsed, we gradually saved up enough money and began to buy push bikes, then motor bikes, houses and later cars. It was pleasing to see the Australian housewives next door ask our women for a recipe of our national dishes and sweets. It was also pleasing to them, when our wives asked for recipes of Australian dishes.
AUSTRALIA - THANK YOU!
For years millions of'displaced persons - DPs' were anxiously awaiting in the hundreds of camps strewn across western Europe for the day when they were to be notified of their departure to the new land.
Cold winter nights, five million homeless souls the agony of truth and hopelessness the refugees from fear,
Three weeks later we were on our way to Tasmania. My first job was in the newsprint mill at Boyer. The foreman took us newcomers to a shed, opened the door and introduced us to our working tools -picks and shovels. He also showed us where to dig.
And we dug. And dug. And dug. The palms of our hands were bleeding painfully, but we dug. Some days later we even got our own hut, where we could deposit our lunch boxes and our coats. The hut was also a shelter when it rained.
It was hard labour, it was a difficult time. But one thing that I was very conscious of was - we were free! Free!! Free to speak our opinion, free to express our thoughts, free to go wherever we wanted to go, without needing a police pass, ree to go to church without being abused by anybody, free to do anything within the law. How wonderfully sweet is the feeling of freedom! He who has never been deprived of freedom, does not know the meaning of the word. Does not understand what it means to be free. The feeling of freedom was more than a sufficient reason to compensate for hard physical la-
Our ship SKAUGUM /supliecl by Marjan Lauko/
the Austin Hospital in Heidelberg, and the rest of my two-year 'contract' at the Mont Park Mental Hospital.
One thing led to another and I got employment with several painting contractors, where I actualy learnt how to paint. Two years later, in partnership with Jack, a countryman of mine, we started our own painting company.
After some five years we separated and we each continued to pursue our newly acquired trade as professional master painters.
In 1983 I made a move to Queensland's Sunshine Coast, where I opened a new retail outlet for paint and wallpaper. In 1993, at the age of 67,1 finally retired and still live on the beautiful Sunshine Coast.
After years passed, the situation changed for the better. We were accepted into this society, we were naturalised, we adjusted more and more to the Australian way of life. We became Australianised.
I remember very well the humble beginning in this - my new country. I understand the feelings of old Australians towards us at that time. We tried very hard to make a favourable impression on you, because you have accepted us at the time when we needed to be accepted by anybody and anywhere.
Our countries were enslaved by the ruthlessly brutal communist regimes which forced many
thousands of people, who did not
iply with leninist-marksist ideology of op-
want to comply with the stalinist-
slavery and chains false promises, red terror and death trains. Cold winter days, a spark of hope ignites.We're soon to leave this damned and cursed place; is our future bright - promising - in vain? will we ever see our homeland again? With ships and with planes we're brought to the new land, we have a job, we have food again we are free, we are free, we are free! Latvians, Poles, Chechs and Slovenians all creeds and all nations, we are all one. Our prayers, our dreams, God is with us. Tomorrow is bright, tomorrow brings hope. We soon have adopted this land as our home but deep in our hearts we still feel the great love for the land of our roots. Australia, the land of contrast from desert sands to the Great Barrier Reef all people are here living in harmony. Australia, the land of hope, the Southern Cross you're now our new home.	/Marijan Lauko, QLD/
i I
SLOVENIJA IN SYDNEY 2000 Dogodki in kulturni program
Opomba: Pričujoči program se v času tiskanja
Glasa Slovenije iz ure v uro menja. Spremembe so torej možne. Več na SBS radiu
NEDELJA, 10. SEPTEMBER
-	Otv oritev razstave "Building blocks"
Versko in kulturno središče Merrvlands, ob 11.00 uri
-	Uradna otv oritev Slovenske hiše
in Slovenske gostilne na York Str. Sydney, ob 18.00 uri
PONEDELJEK, 11. SEPTEMBER
-	Poslovna gospodarska konferenca v Melbournu
-	Slovensko društvo Sydney in Klub Triglav od tega datuma odprta vsak dan od 12.00 ure dalje
ČETRTEK, 14. SEPTEMBER
-	Poslovna gospodarska konferenca v Sydneyu
-	Zvečer Veleposlaništvo RS Canberra priredi sprejem v čast predsednika RS Milana Kučana
PETEK, 15. SEPTEMBER
-	Uradna otv oritev Olimpijskih iger Sydney 2000
SOBOTA, 16. SEPTEMBER
-	Svečani sprejem predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Janeza Kocijančiča
-	Slovensko društvo Sydney, ob 19.30 uri: Kulturni program v organizaciji slovenske skupnosti iz Melbourna
NEDELJA, 17. SEPTEMBRA
-	Sprejem pokroviteljev OK Danske
-	Možen obisk Milana Kučana, predsednika RS pri
Slovencih v Merrylandsu, SDS in Klubu Triglav
-	Klub Triglav od 12 ure dalje:
Kulturni program v organizaciji slovenske skupnosti iz Melbourna. piknik in ples, igrajo The Masters
PONEDELJEK, 18.SEPTEMBER
-	Sprejem za slovenske izseljence
TOREK, 19. SEPTEMBER
-	Workshop turizem - Middleton (v 2. nadstropju)
-	Slovenska hiša:
Slovesnost ob dnevu slovenskega olimpizma
Častni gost Juan Antonio Samaranch, predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Kulturni program (iz slovenske skupnosti, Štajerski 7) Scenarij in režija, producent v Sloveniji: Beno Hvala Producent v Avstraliji: Stanka Gregorič
SREDA, 20. SEPTEMBER
-	Manly Jazz Festival - nastopa Gajo Jazz Club iz
Ljubljane, ob 15.00 uri
ČETRTEK, 21. SEPTEMBER
-	Dan Olimpijskega komiteja Slovenije
PETEK, 22. SEPTEMBER
-	Slovensko društvo Sydney: Dan slovenske kulinarike
Zabavni večer od 19.30 dalje; možen nastop Gajo Jazz Club in Štajerski 7
SOBOTA, 23. SEPTEMBER
-	Klub Triglav - plesna prireditev, ob 19.30 (Gajo Jazz Club in Štajerski 7)
NEDELJA, 24. SEPTEMBER
-	Klub Triglav od 12.00 ure dalje Dan slovenske kulinarike
Možen nastop enega od ansamblov (Gajo Jazz Club, Štajerski 7), pevci iz Wollongonga in Kluba Triglav
PONEDELJEK, 25. SEPTEMBER
-	Gala večer - visoka avstralska elita in gostje iz mednarodnega olimpijskega komiteja
-	Nastop članov slovenske skupnosti
TOREK, 26. SEPTEMBER
-	Press ataše pripravi sprejem
SREDA, 27. SEPTEMBER
-	Manly Jazz Festival, nastopa Gajo Jazz Club iz
Ljubljane, ob 15.00 uri
SOBOTA, 30. SEPTEMBER
-	Uradna zaključna slovesnost "Mega odštekan zabavni dogodek"
in žrebanje nagradne igre v Slovenski hiši
-	Štajerski 7, zabavni program
še nekaj olimpijskih...
Nekateri slovenski oiimpijci se v Sydneyu že pripravljajo na Ol
Sydney, 30. avgusta (STA) - Prva skupina slovenskih olimpijcev (plavalci, kajakaši in kanuisti, badmintonka in telovadec) je na olimpijske igre (01) odpotovala 27. avgusta, treningi pa potekajo po načrtih in brez težav. Jani Dvoršak. pomočnik vodje delegacije, je v Sydney z Brnika odpotoval 28. avgusta in je prav tako že polno zaposlen na peti celini, saj je potrebo urejati številne podrobnosti za akreditacije, namestitve... "Ob osmi uri sem prispel v Sydney, ob 10. uri sem imel sestanek za vodje ekip... dejali so mi. da doslej še ni bilo reprezentance, ki bi imela vse potrebno urejeno tako natančno in po dogovoru kot naša. Rezerviral sem tudi že šest hiš v olimpijski vasi. Oprema je še zelo špartanska in čaka nas kar nekaj dela, da bodo bivališča fukcio-nalna," je dejal Dvoršak. Kajakaši in kanuisti Fedja Marušic, Dejan Kralj, Simon Hočevar in Nada Mali so vadili na reki ob olimpijski slalomski progi. Veter je dokaj močan, temperatura pa okrog 20 stopinj Celzija. Upamo, da se bo veter umiril, je dejal vodja reprezentance v kajaku in kanuju Andrej Jelene, ki mu pomagata tudi trenerja Borut Javornik in Marjan Štrukelj. Telovadec Mitja Petkovšek in trener Edvard Kolar se prav tako brez težav pripravljata v Camberri. V Avstralijo sta že pripotovala tudi zdravnik Radoje Milic in fizio-terapevtka Olga Davidova. Plavalci Peter Mankoc, Marko Milenkovic. Nataša Kejžar. Alenka Kejžar. Blaž Medvešek in Jure Bučar so prispeli v Brisbane. Bazen je od bivališča oddaljen 15 kilometrov, v njem pa so se pripravljali že lani pred SP v Hongkongu. Poleg plavalcev so tam še Ciril Globočnik (vodja) ter trenerja Dimitrij Mančevič in Aleksander Savnik.
Kolinska iz Ljubljane bo ekskluzivni dobavitelj vode za slovenske športnike na olimpijskih igrah v Sydney u
Gornja Radgona, 29. avgusta (STA) - Kolinska iz Ljubljane bo ekskluzivni dobavitelj vode za slovenske športnike na olimpiadi v Sydneyju. Ti bodo pili izvirsko vodo Tiha, ki jo je pred nedavnim začela polniti Kolinska Rogaški vrelci.
Avstralske 01 tudi s tujo delovno silo Sydney, 29. avgusta (STA) - Uprava luksuznega hotela Regent, kjer bo med 01 bival tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, je vznemirila zaposlene, ko je sporočila, da si bo med igrami pomagala tucfi s tujo delovno silo.
Gre predvsem za t.i. varnostnike, ki naj bi popazili na stvari v hotelu in čistilke iz Indonezije. Sindikat "Liquor Hospitality and Miscellaneous Workers Union" pa je zahteval dodatek k plači in zagrozil s stavko. Uprava hotela je na zahteve odgovorila s prihodom 30 tujih delavcev. "Pripeljali smo jih iz drugih hotelov v Avstraliji, kar je naša stalna praksa." je povedal predstavnik hotela in zavrnil očitke sindikata, da delavci nimajo ustreznih delovnih viz. Samaranch si bo v hotelu privoščil predsedniški apartma, ki na noč stane 2.500 ameriških dolarjev.
Končno bom prisostvoval tudi otvoritvi 01
Ljubljana, 25. avgusta (STA) - Po Rajmondu Debevcu (Barcelona 1992) in Brigiti Bukovec (Atlanta 1996) je Iztok Čop tretji slovenski športnik, ki bo nosil slovensko zastavo na otvoritvi poletnih olimpijskih iger. Zastava, ki mu jo je ob uradni predstavitvi reprezentance v Ljubljani izročil predsednik Milan Kučan, pa ima za Čopa več pomenov, saj je bil za nosilca zastave določen že pred štirimi leti v Atlanti, zaradi tekmovalnega razporeda pa gaje pred štirimi leti na 26. poletnih igrah moderne dobe zamenjala atletinja Brigita Bukovec, ki je nato v ZDA s srebrnim odličjem dosegla tudi največji športni uspeh v bogati karieri. "Za vsakega športnika je to izjemna čast in tudi jaz nisem izjema. Vesel sem tudi. da bom končno lahko prisostvoval otvoritvi olimpijskih iger," je dejal Čop in se ob tem ozrl na minule otvoritve, saj je bil že udeleženec obeh prejšnjih samostojnih slovenskih olimpijskih reprezentanc: "Na otvoritvi bi moral biti že pred štirimi leti v Atlanti. Določen sem bil za nosilca zastave, žal pa smo bili veslači takrat precej oddaljeni od središča dogajanja, naslednji dan nas je čakal nastop in zato se sploh nismo odpravili na večurno pot do olimpijskega stadiona. Tudi to je eden od razlogov, da sem zaradi nošenja zastave še bolj počaščen kot bi bil sicer, saj bom končno tudi enkrat na otvoritvi sami." Za Iztoka Čopa je nošenje zastave še en mozaik v izjemni športni karieri, ki v samostojni državi nima primerjave. 28-letni Radovljičan je bil leta 1991. ko še je mlada slovenska država "rojevala", skupaj z Denisom Žvegljem prvi slovenski športnik, kije osvojil medaljo na svetovnem prvenstvu. Na Dunaju sta bila od takrat 19-letnih blejskih veslačev hitrejša le slovita Britanca Pinsent in Red-
frave. Čop je bil nato v dvojcu brez rmarja skupaj z Žvegljem tudi prvi nosilec samostojne slovenske olimpijske medalje v Barceloni. Kasneje pa je bil leta 1995 tudi prvi slovenski svetovni prvak v olimpijskem športu. Ob številnih uspehih jelani skupaj z Luko Špikom ta uspeh ponovil v dvojnem dvojcu. Podobno kot Pinsent in Redrave v dvoicu brez krmaija pa sta tudi blejska veslača strah in trepet nasprotnikov.
Zadnje priprave Za varnost
Sydney, 30. avgusta (STA) -Varnostne enote v Sydneyju so dobra dva tedna pred začetkom 01 začele z zadnjimi pripravami na največji letošnji športni dogodek. Najprej so se lotili olimpijskega parka, ki ga bodo po podrobnem pregledu in iskanju morebitnih eksplozivnih teles ali ostalih sumljivih predmetov ustrezno zavarovali, vstop pa dovolili samo osebam z akreditacijami. Podobnih natančnih pregledov bodo deležna tudi ostala olimpijska prizorišča. Poveljnik policije v zvezni državi Novi Južni Wales Peter Ryan, ki bo med 01 zadolžen za varnost, je stroge ukrepe označil kot nujne za varen potek iger. "Naš varnostni pristop je najbolj natančen na vseh dosedanjih 01. Storili bomo vse, kar je mogoče, da bodo igre potekale brez težav," je zatrdil Ryan. Za varnost pred in med 01 bo skrbelo 11.000 policistov in varnostnikov, na voljo pa bo še 10.000 njihovih kolegov iz celotne zvezne države, ki jim bodo lahko kadarkoli priskočili na pomoč.
Sydneyski gostinci in taksisti olimpijsko dvignili cene
Sydney, 30. avgusta (STA) -Obiskovalcem olimpijskih iger v Sydneyju se ne obetajo le vrhunski športni dogodki, temveč tudi vrhunske cene večine storitev v mestu. Dražji kot običajno bodo predvsem obiski boljših restavracij in lokalov, ki so si omislili nekakšen olimpijski dodatek cenam, dražji bodo tudi prevozi s taksiji. Slednji bodo prevoze zaračunavali po olimpijskih cenikih, ki bodo veljali od 13. septembra do 4. oktobra. Nekatere znane mestne restavracije so poleg zasoljenih cen uvedle še novost. Če gost ne bo izkoristil rezervacije oziroma je ne bo preklical vsaj 24 ur pred načrtovanim obiskom, bodo lastniki zahtevali odškodnino v višini 100 nemških mark. Vzrok za takšno ravnanje naj bi bilo precej'Snje število gostov, ki si premislijo v zadnjem hipu. Taksisti bodo storitve podražili za približno 20 odstotkov, medtem ko se bo večina gostincev zadovoljila z desetodstotnim olimpijskim dodatkom, nekateri pa se bodo s povečanimi napori v času 01 sprijaznili šele po 30-odstotnem povišanju cen. Tisti, ki bodo želeli privarčevati pri prevozu in se bodo v olimpijsko mesto napotili z lastnim avtomobilom, pa bodo morali predvsem pravilno parkirati, saj se kazni za napačno parkiranje v bližini olimpijskih prizorišč začnejo pri 400 markah.
Na nerazumljiv dvig cen se je že odzval lokalni urad za varstvo potrošnikov. "Nekateri res imajo več stroškov, pri večini pa gre le za goljufanje strank in iskanje lahkega zaslužka," je opozorila predstavnica urada Gail Kennedy. Svoje rojake je opomnila, naj ne pozabijo, da bodo 01 trajale le dva tedna, jeza razočaranih gostov pa se ne bo tako hitro polegla
Avgust-September 2000
Greenpeace zadovoljen s Sydneyem
Sydney, 22. avgusta (STA) -Organizacijski komite olimpijskih iger v Sydneyju (SOCOG) je za pripravo letošnjega največjega športnega dogodka od okolje-varstvene organizacije Greenpeace prejel zadovoljive ocene.
Če pogledamo druge športne prireditve in olimpijske igre v preteklosti, potem bi igram v Sydneyu dodelil pozitivno oceno," je dejal Sven Teske, Greenpeacov nadzornik iger v Sydneyu, a hkrati dodal, da vse njihove zahteve organizatorji le niso uresničili. Kljub nekaterim nedoslednostim okoljevarstveniki ocenjujejo, da so organizatorji slogan "Zelene igre" vzeli za svojega, še več, skupaj z Greenpeacom so na njem zgradili tudi izredno uspešno promocijo iger samih. "Priprave na igre se v naših očeh kažejo kot pozitivne. Pri načrtovanju so se sicer pojavile številne pomanjkljivosti, a smo jih tudi zaradi vztrajnosti Greenpeaca uspeli popraviti. Ena izmed teh se je pojavila pri 600 primerkih redke vrste zlato-zelenih žab, ki bi z izgradnjo olimpijskih objektov izgubile svoje naravno zavetišče, a so se organizatorji tudi zaradi pritiskov Greenpeacea odpovedali predvideni zazidavi žabjega močvirja." je dejala Erika Dienstl, članica okoljevarstvene komisije pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK).
Leta 1995 ustanovljena komisija se je koncem avgusta še enkrat sestala v Sydneyju. in njeni člani so si na prizorišču samem ustvarili popolnejšo sliko o dejanskem stanju. V primeru, da bi na prizoriščih odkrili še kakšne pomanjkljivosti pa bo najverjetneje za naknadno ukrepanje že prepozno, saj so olimpijske igre praktično pred vrati. "Realno ne moremo več veliko storiti. Želeli bi si še zamenjavo klimatskih naprav v olimpijski dvorani SuperDome, ki ne ustreza popolnoma kriterijem Greenpeaca, toda za njihovo zamenjavo je žal verjetno prepozno," je dejal Teske. Greenpeace sije v minulih mesecih in letih prizadeval tudi za umik iz prodaje vseh olimpijskih artiklov, ki vsebujejo PVC, toda do popolnega "PVC embarga" le ni prišlo. Tako je s proizvajalcem pijač Coca Cola lahko sklenil le kompromis, da bo le-ta na olimpijskih prizoriščih v Sydneyju še lahko postavila avtomate za pijače, ki pri svojem delovanju proizvajajo ozonu škodljive FCKW kemikalije. Greenpeace se lahko pohvali z mnogimi uspešnimi marketinškimi akcijami, ki so naposled organizatorje le spodbudile, da so številne njihove zahteve vključili v svoje projekte.Greenpeace tudi skrbi zakakovost propagandnih in drugih materialov - tudi različnih vrst embalaž, ki bodo v naslednjih tednih s strani uradnih sponzorjev pripeljani na avstralski kontinent. O njihovi ekološki sprejemljivosti pa se ne ve še nič.
Zahteva za vpis v volilni imenik, zahetva za glasovanje po posti, zahteva za glasovanje na diplomatsko konzularnih predstavništvih RS
IME IN PRIIMEK:_
NASLOV (v tujini): _
(država, pokrajina)
(kraj, ulica in hišna številka)
(pošta in poštna številka)
Poslati na naslov: REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA Slovenska 54.1000 LJUBLJANA
ZADEVA: a) ZAHTEVA ZA VPIS V VOLILNI IMENIK
b)	ZAHTEVA ZA GLASOVANJE PO POŠTI
c)	ZAHTEVA ZA GLASOVANJE NA DIPLOMATSKO KONZULARNEM PREDSTAVNIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
Podpisani(a)_roj._prebivajoč(a) na zgoraj navedenem naslovu,
L OSEBA, KI NIMA STALNEGA PREBIVALIŠČA NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE
a) zahtevam, da me vpišete v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Moje zadnje prebivališče v Sloveniji je bilo:
(naslov; v kolikor niste imeli stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, vpišite zadnje prebivališče svojih staršev, če ga ne poznate, vpišite okraj, v katerem želite glasovati); b) zahtevku prilagam: (zadostuje en podatek ali dokument!!!)
številka potnega lista Republike Slovenije:_
potrdilo o državljanstvu,
-	odločbo o ugotovitvi državljanstva,
-	drug dokument, iz katerega je razvidno državljanstvo Republike Slovenije:
c) Na volitvah 15.10.2000 želim glasovati (OBKROŽI):
1.	na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v_
2.	po pošti
3.	na volišču v Republiki Sloveniji
2. OSEBA, KI IMA PRIJAVLJENO STALNO PREBIVALIŠČE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE
a) Na volitvah 15.10.2000 želim glasovati (OBKROŽI):
1.	na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v_
2.	po pošti
Moje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije je:_
(naslov v Republiki Sloveniji, kraj, hištna št., občina)
Datum:
PODPIS_
Posredovalo Veleposlaništvo RS iz Canberre
REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA Slovenska 54, LJUBLJANA telefon: 01/43 22 002,, telefax: 01/43 31 269
OBVESTILO
DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE, KI ZAČASNO ALI STALNO
PREBIVAJO V TUJINI
1. OBVESTILO DRŽAVLJANOM, KI STALNO PREBIVAJO V TUJINI
Republiška volilna komisija obvešča državljane Republike Slovenije, ki stalno prebivajo v tujini, da, v kolikor želijo glasovati na volitvah po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, do 15. septembra 2000 (30 dni pred dnem glasovanja) vložijo pri Republiški volilni komisiji zahtevek za vpis v posebni volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalno prebivališča v Republiki Sloveniji.
Zahtevek vsebuje:
-	osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum);
-	podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji oziroma, če tega ni mogoče ugotoviti, izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo uresničeval volilno pravico;
-	naslov državljana v tujini, na katerega mu je potrebno poslati volilno gradivo.
Zahtevku mora biti priložen tudi dokaz o državljanstvu. Državljanstvo se lahko dokazuje na enega od naslednjih načinov:
-	z navedbo serijske številke potnega lista, izdanega po zakonu o potnih listinah Republike Slovenije;
-	s potrdilom o državljanstvu;
-	z odločbo o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije;
-	z izpiskom iz rojstne matične knjige ali drugo listino pristojnega organa, iz katere je razvidno državljanstvo Republike Slovenije. Zahtevek mora biti osebno podpisan.
V primeru, da se bo državljan 15. oktobra 2000 nahajal v domovini in želi glasovati na volišču v Republiki Sloveniji, naj v zahtevku izrazi tudi to namero.
2.	OBVESTILO DRŽAVLJANOM, KI ZAČASNO BIVAJO V TUJINI
Republiška volilna komisija obvešča tudi državljane Republike Slovenije, ki začasno bivajo v tujini (in imajo torej prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji), da lahko do 15. septembra 2000 sporočijo Republiški volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.
Zahtevek mora vsebovati:
-	osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum, točen naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter občino, v kateri ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-	točen naslov državljana v tujini, na katerega naj se mu pošlje volilno gradivo.
Zahtevek mora biti osebno podpisan.
3.	Na podlagi zahtevkov bo ugotovljena volilna pravica državljanov, izdana volilna karta ter poslano drugo volilno gradivo na naslov v tujino.
4.	Zahtevki se posredujejo po pošti na naslov:
REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 1000 Ljubljana, Slovenska 54,
lahko pa tudi po fax-u: ++386 01 43 31 269
5.	Dodatne informacje lahko dobijo Slovenci v Avstraliji na Veleposlaništvu RS v Canberri ali na internetovi strani Veleposlaništva.
Telefonske informacije ob delavnikih od 10-12 ure. Ce potrebujete več Zahtev za vpis v volilni imenik jih lahko skopirate.
Datum: 16. avgust 2000
Republiška volilna komisija
(CLK5
Posredovalo Veleposlaništvo RS iz Canberre
Friends for ever.
Berridale Public School Olympic Welcome program 2000 linked with Slovenia
On Thursday, 17 August 2000 Florjan Auser, Peter Cesnik and Ivan Kobal visited Primary school in Berridale - Snowy Mountains. The school is involved in the Olympic Welcome Program for the year 2000. Berridale was linked in this program with Slovenia. Nineteen children will sing G'day G'day welcome song to the Slovenian Olympic Team during the Olympic games in September. Peter had an interview with the childreen, Ivan introduce his link to the Snowy and his book and Florjan made a documentary about it.
From the Berridale Public School Deputy principal Tom McKendrick
Dear Florjan,
This is to say what a pleasure it was to have you, Peter and Ivan visit the school last Thursday and also to thank you for the gifts presented to us. I have not yet looked at the video, but have browsed through the book on Slovenia. It is truly a 'magic land' and my wife and I have put it onto our list of places to see when we get the time (and the money) to do a bit more travelling. The book and video will be a valued addition to the school's resources, as will Ivan's book about the Snowy Scheme.
I hope from your point of view things went well and that you managed to get the pictures and information you wanted. The children gained a lot, learning more about Slovenia, the Olympics ancl the Snowy Scheme as well as having the chance to be involved in a TV production. A great experience for us all. You can be sure all the Berridale staff and every Berridale student will be keeping their eyes and ears open for news of Slovenian athletes at the Olympics. We wish them well. Please pass on thanks to Peter and Ivan. Annie and her singers are looking forward to the actual welcoming ceremony in a few weeks time and I'm sure it will be great for you all to meet up again. We would naturally be interested to see a copy of any video you took last week or the program presented on Slovenian TV if this is at all possible. Once again, sincere thanks from us all at Berridale. Regards. Tom McKendrick
Dear readers of the Glas Slovenije!
I've just come back from spending a week in Rome, the Holy City for World Youth Day 2000 which the Slovenian Religous Centre in Kew and SNS Vic kindly sponsored me for! It was an unforgettable experience particularly when over 2 million young people gathered together in peace and unity with the Pope!!! This iras an amazing experience. I also went to the Vatican and St. Peters Bascillica. The place is amazing. In St. Peter s square the flags of every nation are displayed. Thankfully, the Australian flag was clearly visible for all to see!!!
The same was not the case for the Slovenian flag unfortunately!!! This flag with a small number of others was present but it was pretty much impossible to see because it was so much smaller than the others it seemed as though it was being hidden from the world to see which I don't think it deserves particularly of the fact that Slovenia and Slovenians have such a great reputation in the world and that we are a Catholic country. 1 ask all of you to please assist me getting something done about replacing the small (tiny!) flag with one that is the same size as all the others displayed in St. Peter s square - surely this is not impossible!!! 1 would be very proud and satisfied if we, living outside Slovenia were able to achieve this and it MUST be done!
PoSiliam vam vsem lep pozdrav - Lenti Lenko, Melbourne
The international exhibition "Treasures of Slovenia: Traditional and Contemporary Craft and Design"
Los Angeles - The international exhibition, "Treasures of Slovenia: Traditional and Contemporary Craft and Design," features the work of 100 Slovenian artists who produce hand-made objects using centuries old techniques. Presenting more than 400 objects, the exhibition is organized by source materials, including straws and fibers, clay, beeswax, metals, glass, leather, paper and numerous other natural materials. Traditional objects are seen alongside sophisticated modern design, and range from useful and decorative domestic pieces to jewelry, clothing, musical instruments and the purely ornamental. The exhibition is supported by the Republic of Slovenia: Ministry of Culture, Ministry of Foreign Affairs, Honorary Consulate General of Slovenia for California, Office for Slovenes Abroad, Government Media Office, Slovenian Tourist Board; Publishing House Rokus Ltd.; and the Craft and Folk Art Museum of the City of Los Angeles Cultural Affairs Department and the Craft and Folk Art Museum Board of Trustees. The exhibit is curated by Dr. Janez Bogataj. professor of art history, ethnology and cultural anthropology at the Faculty of Arts at the University of Ljubljana, Slovenia. It is presented in Los Angeles under the direction of Mr. Rok Kvaternik of Publishing House Rokus Ltd. with the assistance of Honorary Consul General Mark Ryavec. Open from July 9 until September 3, 2000.
Immigration museum in Melbourne
Where to? A New begining: Maintaining Slovenian Customs
8 November 2000 -28 January 2001
Slovenian exhibition
Thus exhibition will explore some of the Slovenian customs and cultural artefacts that have sirvived to begin a new phase of life after immigration. Included are Slovenian Easter and Christmas traditions, unique Slovenian patterns in Idrija bobbin lace, handicrafts, national costumes and folk dancing. The survival of these customs ensures the continuation of Slovenian traditions for future generations.
Slovenian exhibition will be prepared by:
Milena Brgoc. Draga Gelt, Dragica Gomizelj, Vtda Vojvoda, Lucija Smec and Anica Markic
In re-establishing a life in a new country there are many adjustments-tliat-take place. Traditional roles and beliefs are challenged and customs are modified to ensure their survival in a new environment.
/Immigration Museum pamphlet-from the Slovenian page/
International Youth Parliament
Sydney, 19-28 October 2000
Lara Strauch from Slovenia delegate for the International Youth Parliament
Lara Strauch has been selected by the Community Aid Abroad to represent Slovenia on the first ever International Youth Parliament in Sydney 18th - 28th October 2000 Lara Strauch, 24 years, student of law, will take part in the International Youth parliament 2000 as a delegate and speaker. She will be representing Slovenian youth, their problems and will be participating in discussion and devision of action strategies around Conflict, Poverty and Culture to enable positive changes in our society. She started to work as a volunteer at the Slovene branch of SCI when 17 years old. Later she became a representative in the National Youth Council of Slovenia, where she is a member of the Group for Improving the Social Status of Youth. In particularly she deals with the topic of the participation of women in elected bodies and in public. She encourages young women to participate on meetings and on different activities. Lara is still collecting money for her air ticket. Any help would be appreciated. Please, contact the editor of the GLAS SLOVENIJE if you are interested in supporting Lara in the IYP 2000.
NEWS
from Slovenia
Ljubljana - Dr. Anclrcj Bajuk, the
leader of the newly-emerged New Slovenia - Christian People's Part}', is convinced that New Slovenia is a feasible political option in the Slovene political arena. Bajuk stressed the part)' will base its activity on Christian values, with its orientation being that of people's parties.
Ljubljana -Two-time world rowing champion Iztok Cop was selected to carry Slovenia's flag during the opening ceremony of the 2000 Sydney Olympic Games. Cop is the 1995 World Champion in single scull and the 1999 World Champion in double scull, and has won a bronze medal in the coxless pair at the 1992 Barcelona Olympic Games.
Venice - Slovenia's Venice-based gallery '"A + A" will host an exhibition of sculptures bv famous filmmaker Fritz Lang'( 1890-1976) which are kept by the Slovene Cinematheque in Ljubljana. The show, which will open on 1 September and close on 30 September, will be held under the wing of Venice's 57th international fdm festival. Among other the gallery will also showcase several works of art by Slovene avantguarde artists Avgust Cerniaoj (1898-1985). Mi ha Males (1903-1987), Ivan Cargo (1898-1958). The latter was know for his expressionist drawings laced with futurism. Bozidar Jakac's (1899-1989) paintings made when he was in Hollywood will also be staged.
Ljubljana - Following a six month trial, Pharmaceutical company Lek gained the registration for the sale of the drug Enalapril on the U.S. market. The U.S. market is the largest in the world and one of Lek's strategic markets. Enalapril is regarded as one of the most popular drugs in the United States, reaching a billion sales last year, Lek reported. Lek will sell four variants of Enalapril on the U.S. market, the use of which will be predominantly to treat patients with high blood pressure.
Ljubljana - World Journalists Tennis Championship, sponsored by Slovene President Milan Kucan, took place at Otocec between 27 August and 2 September, attended by 210 journalists from 25 countries, among them 25 from Slovenia. After a VIP tennis tournament for the sponsors came to an end, Prime Minister Andrej Bajuk officially opened the tournament.
Maribor - The founding congress of The Voice of Women of Slovenia seems to be the first political party in Slovenia to focus on women's issues.
Ljubljana - A Slovene mountaineering expedition was in Kirghizia, a republic in central Asia. The 12-member expedition attempted to reach the two northernmost peaks in the Tian Shan range on the border between Kirghizia, Kazakhstan and China. Both over 7,000 metre hiah. Flan Tengri (7,010) and Pik Pobedy (7,439) are extremely hard to access on account of changing weather conditions. Members of the expedition will climb rock faces fo the two mountains as well as other peaks in that part fo Tian Shan and even attempt to ski down the highest two, which no one has achieved so far. The expedition was led by Dr Iztok Tomazin and consisted of members of diffenet mountaineering sections in Slovenia. Pik Pobedy was the most revered destination of mountaineers in the former Soviet Union, but has never been attempted by a Slovene before.
Begunje na Gorenjskem -
Slovenia's manufacturer of sports equipment. Elan, will provide the Bosnian Olympic team with track suits and other clothes for leisure activities at the 2000 Sydney Olympic Games.
Celje - An international symposium on France Veber(1890-1975) was held in Celje to mark the 110th anniversary of the birth of this pioneer of Slovene academic philosophy and one of the greatest Slovene philosophers. The fourth symposium so far has grown into a congress considering attendance by eminent guests.
The topic: "Phenomenological Tradition in Slovenia and Neighbour States". It has been organised by the Slovene Philosophical Society in co-operation with the departments of philosophy of the Universities of Ljubljana and Maribor and the Institute of Philosophy of the University of Graz, Austria. There was 90 philosophers, almost half of them from abroad, including lecturers from the United States, Great Britain, Australia, France, Spain, Austria, Poland and Croatia. France Veber studied at the Graz University with Alexius Meinone (1853-1920), who grounded the "Gegenstandstheorie". Veber was one of Meinong's best students. In 1920 he became a senior lecturer at the newly-established University of Ljubljana, where he worked until his forceful retirement in 1945.
Maribor - Europark, a shopping centre located in the city of Maribor northeast, was opened on 23 August. This will be the biggest and most modernised shopping centre in Slovenia as well as one of the biggest of its kind in Central Europe. Situated close to the old part of Maribor and extended over 28,000 square metre, Europark, with 63 specialised shops, and 1,500 free parking lots, is expected to attract shoppers from Croatia and Austria.
Warshaw - Three young Slovene debaters came fourth in the tournament of nations at the International Summer Camp, which took place between 25 July and 4 August in Ustron, Poland. This has been Slovenia's best placing in international debate competitions so far. The theme for this year's camp was the environment and was discussed in English. Organised by the International Debate Education Association, the camp was attended by teams from 31 countries from around the world.
Brezje/Ptujska gora/Sveta gora -At all major places of pilgrimage dedicated to Mother Mary throughout Slovenia, the Assumption, Slovenia's bank holiday, was celebrated in a series of masses. The mass at Brezje, some 40 km north of Ljubljana, was celebrated by Ljubljana Archbishop and Slovenia's Metropolitan Franc Rode.
Brezje - By striving for justice and human dignity Slovene Church does not intend to offend or disregard anybody. Church has no desire for power, nor there is a wish for it to replace democratic institutions and lift itself above the rule of law as some reproach it without foundation, pointed out Ljubljana Archbishop and Slovenia's Metropolitan Franc Rode at a sermon given during the mass at Brezje.
Lendava - A statue of King Stefan Holy I was unveiled in Lendava, a town near the border with Flungary, to mark the 1000th anniversary of Hungarian statehood. Ethnic Hungarians in Slovenia had been looking forward to having a statue of the first Hungarian king, a founder of the state and promoter of Catholic faith raised in Lendava. The 2.3-metre high bronze statue is the work of Lendava sculptor Ferenc Kiraly. It will stand beside the statue of Saint Florian soon to be joined by a statue of beatified Bishop Anton Martin Slomsek.
Ljubljana - Martin Strel Enters the Guiness Book of Records after Swimming 3,004 km long Danuebe river from its spring to the estuary. "This was killer-hard!" he says after 58 days of swimming. "I am very happy and proud after these swimming for peace, friendship, and clean waters... Strel has a new feat in mind for next year - he will most probably attempt to swim the Mississippi.
Sarajevo - Bosnia-Herzegovina announced a team of Moslems, Serbs and Croats who will for the first time comprise a countrywide Olympic squad for the Sydney Games. Nine athletes will compete in the squad named by the Bosnian Olympic Committee. "Five are from the Moslem-Croat federation and four from the Serb republic, the two autonomous regions which comprise post-war Bosnia.
Ljubljana - Branka Vajngerl, a
former successful Slovene rhythmic gymnast, will act as umpire in rhythmic gymnastics at the upcoming Olympic Games in Sydney. Vajngerl, currently a lecturer at the Ljubljana Faculty of Sports, was already assigned a role of umpire at 1996 Olympic Games in Atlanta.
Oh rid - Slovenia's under-20 basketball team defeated Israel 66:65 in the final of the European Basketball Championships. The match was held in Macedonia's Ohrid. The victor)' improves Slovenia's second place finish at the last European Championships two years ago.
Ljubljana - The government has adopted a strategy of training and additional instruction in a bid to increase administrative capabilities before Slovenia's entry into the EU. Membership in the EU will demand administrative implementation of the acquis, thus Slovene civil servants must be trained in this field. It is estimated that, following Slovenia's entry into the EU, around 10,000 Slovene civil servants will cany out tasks in the field of European matters. Around 4,000 employees will be involved with issues and institutions of the EU ever)' day. Some SIT 2.2 billion (ca. 11 million euros) is expected to be earmarked for the strategy.
Ljubljana -The Slovene World Congress has appealed to the Governor General of the Austrian province of Carinthia Joerg Haider to call oft'the ceremony on the 80th anniversary of the Carinthian plebiscite scheduled for 10 October. Haider is responsible for the state of mind in Carinthia as its highest authority and should therefore excercise his power and call oft" the ceremony, a representative of the Slovene World Congress in charge of Slovenia and Europe, Bostjan Marko Turk, said in an open letter to Haider.
Ljubljana - "The Ministry of Defence has prepared a strategy of national security which will be sent to the government and then to the parliament. The strategy tackles key elements of national security and sets down paths and resources, so as to achieve the greatest possible level of security, a strategic aim of Slovenia. The strategy of national security is the basis for the preparation of legal changes by which parliament will decide on the introduction of combined armed forces (professional soldiers and conscription)", said Defence Minister Janez Jansa in an interview for STA.
Sarajevo - Slovenes living in
Sarajevo have decided to establish a radio station which will emit its programme on the airwaves of the student radio EFM and on the Internet. The decision was made because Slovenes in Bosnia can not receive Slovene radio and television channels and are thus poorly informed about events back at home.
"Official Spectator Guide" - vodič za obiskovalce OI
Sydney /SOCOG, G ¡as Slovenije, S.G./- "Sydney seje pripravljal na olimpijske igre (OI) od leta 1993, tudi športniki se za vsake nove OI pripravljajo več let, zdaj pa je prišel trenutek, da se posvetijo 'olimpijskem treningu' obiskovalci olimpijskih iger" je dejal Herb Elliot, olimpionik in direktor tako imenovanega Athlete&Corporate Relations avstralskega olimpijskega komiteja.
V ponedeljek, 1. avgusta 2000 je bil eden od treh uradnih oseb, ki so na posebni tiskovni konferenci predstavili OFFICIAL SPECTATOR GUIDE, knjižico v kateri se nahajajo vse informacije, ki jih bodo potrebovali turisti oziroma obiskovalci Sydneya, OI in vzporednih dogodkov.
Herb Elliotje posebej poudaril, da bo knjižica nujni spremljevalec vseh gledalcev, ki se bodo iger udeležili in zato so izdali en milijon kopij. Eden glavnih poudarkov v publikaciji je ta, da bodo morali ljudje računati na več ur no potovanje do posameznih športnih in drugih dogodkov. Odvisno seveda od lokacije kjer bodo prebivali. Od nekaterih predelov Sydneya in okolice bo na primer potrebno spremeniti tudi po tri ali več prevoznih sredstev (znano je, da nihče ne bo mogel parkirati v bližini olimpijskih stadionov) in se podati na pot tudi 3 do 4 ure pred določeno tekmo. Publikacija svetuje tudi kaj naj obiskovalci vzamejo s seboj in kako naj se oblečejo da bi se počutili čim bolj ugodno. V njej so različne mape mesta in športnih terenov oziroma stadionov. Sydney so razdelili na 18 lokacij in vsaka je opremljena s podrobnimi navodili kako se iz določene lokacije pride do stadiona, vključno s časom, ki bo potreben za to potovanje.
Drugi govornik je bil Bob Leece. Chief Executive Officer of the Olympic Roads and Transport Authority. Novinarje je seznanil s prometnimi podatki v publikaciji.
-	V OFFICIAL SPECTATOR GUIDE-u je namreč 44 strani samo o prometu
-	za nosilce olimpijskih vstopnic bo potovanje po Sydneyu brezplačno; na razpolago jim bo 300 CityRail železniških postaj, več kot 400 vlakov na dan do Olimpijskega parka. 125 avtobusnih postaj s 13 avtobusnimi linijami do Olimpijskega parka, razen tega pa še sedem linij - "shuttle routes".
Sydney bo moral sprejeti v času iger več kot 700.000 obiskovalcev-gledalcev, povrhu tega pa bo v City ju na dan še 400.000 ljudi, kar bo doslej največji pritisk na mesto. Prav zato, da bi bili razen športnikov, predstavnikov raznih držav in medijev, uradnih oseb in drugih, dobro organizirani tudi obiskovalci tekmovanj in drugih vzporednih dogodkov, je na 132 straneh OFFICIAL SPECTATOR GUIDE-a najti vse kar jim je treba vedeti. Ne bo odveč informacija, ki bo veljala v času OI za vse, ki se bodo znašli v Sydneyu: na vseh prizoriščih športnih in vzporednih dogodkov bo skrbelo za varnost in druge zadeve posebno osebje:
-	obiskovalcem bodo na voljo službene osebe v majicah z rumenimi rokavi
-	za zdravstveno pomoč bodo na voljo osebe v majicah z rdečimi rokavi
-	za varnost z zelenimi rokavi
-	in za promet z vijoličastimi rokavi
-	tolmači in prevajalci bodo nosili majice z modrimi rokavi
Enajst tisoč otroških risb krasi stanovanja športnikov v olimpijski vasi
Sydney, 2.avgust/GlasSi.o-venije S.G./ - Tudi avstralski izobraževalni program je nosil v zadnjih štirih letih elemente olimpijskega duha, projekt so imenovali "Share the Spirit". Naj mimogrede omenimo, da ima Avstralija 24 šolskih sistemov in prav olimpijski duh je tisti, ki združuje vse te sisteme in se predvsem ponaša z multikultur-nostjo. Avstralija je želela, da bi se tudi njen mladi rod aktivno vključil v "olympic happening" na vseh področjih, tako pri športu kot pri drugih vzporednih dogajanjih. Olimpijska vas bo septembra gostila 10.000 športnikov in 5.000 trenerjev in drugih uradnih oseb. Prvič v zgodovini iger se bodo vsi nastanili v neposredni bližini olimpijskih stadionov in prvič v zgodovini bo vsakega športnika na zidu sobe toplo pozdravila otroška risba.
V torek, 2. avgusta je bil medijem v olimpijski vasi predstavljen zaključni projekt: v vsaki sobi risba avstralskega učenca. Otroci iz vse Avstralije so bili povabljeni na natečaj za olimpijsko risbo, 55.000 jih je poslalo svoja dela, izbranih pa jih je bilo 11.000. Zraven vsake risbe je razglednica z imenom malega risarja in naslovom njegove šole. Namreč razglednico naj bi športniki podpisali in odposlali,
tako, da bi med njimi in malimi umetniki prišlo morda do boljšega spoznavanja, vsekakor pa da bi se na ta način otrokom zahvalili za njihovo pozornost. In risbo si bo lahko vsak športnik snel z zidu in odnesel domov.
Reciklirana voda skozi
"olimpijska " stranišča
Sydney /Socog, Glas Si.ove-nue.S.G./ - V četrtek, 3. avgusta so v sydneyskem Olympic Parku uradno predstavili projekt Water Réclamation and Management Scheme (YVRAMS). Namreč reciklirana voda bo zalivala 1160 stranišč in 90 pisoarjev na Olympic Stadionu, 295 stranišč in 56 pisoarjev v SuperDome stadionu, 730 stranišč in 80 pisoarjev na stadionu Shovv-ground in 300 stranišč na preostalih straniščih v Olympic Parku - vse skupaj okoli 2500 stranišč.
Seveda reciklirana voda ne bo uporabna za pitje, kuhanje, kopanje. tuširanje, plavanje, zalivanje vrta. pranje perila itd. V olimpijsko naselje Nevvington. kamor se bodo po olimpijskih igrah naselili stanovalci bodo priključili reciklirano vodo šele koncem leta 2000. Že zdaj pa je pod zemljo Olvmpic Parka in Newingtona napeljanih 30.000 metrov cevi. Uporaba reciklirane vode bo prištedila vsako leto okoli 850 milijonov litrov vode ali za 250 olimpijskih bazenov vode. Sydneyske olimpijske igre bodo posebnost tudi po reciklirani vodi. saj se bo v tako velikih količinah uporabljala prvič v zgodovini olimpijskih iger. Vsekakor pa bo cenejša kot pitna voda, kiloliter te stane 90 centov, reciklirane pa samo 75 centov.
Brez balonov
Sydney /STA/ - Olimpijske igre v Sydneyju bodo iz naravovarstvenih razlogov ostale brez običajnega spuščanja plastičnih balonov v zrak. je naravovarstvenikom obljubil ministrski predsednik Novega južnega Walesa, Bob Carr. Okoljevarstvene organizacije so oblasti v Sydneyju zaprosile za takšno odločitev, saj so baloni nevarni predvsem za morske živali na pacifiški obali, kot so ribe, pingvini, želve in ptice, ki živijo ob obali. Slednji balone pogosto pogoltnejo in se zadušijo.
Podelili 400.000 brezplačnih prepustnic
Sydney /STA/ - Ljubitelji športa in olimpizma bodo lahko obiskali nekatera športna prizorišča v Sydneyju, čeprav nimajo vstopnic za ogled prireditev. SOCOG je podelil okoli 400.000 brezplačnih prepustnic, s katerimi si bo mogoče v času, ko ne bodo potekala tekmovanja, ogledati olimpijski park in ostale znamenitosti.
Logo za olimpijsko znamko (zemeljska obla - usodna povezava s soncem, ki je simbol optimizma in pozitivne energije) je narisala 12-letna učenka iz Slovenije (Pirana) Mateja Prunk. O tem, da jo je SOCOG povabil v Sydney smo že poročati. Mateja se bo na razstavi olimpijskih znamk podpisala na pano pod letošnjo olimpijsko znamko
Pritožba Evropske komisije
Bruselj/STA/- Evropska komisija se je zaradi različnih izhodišč tiskovnih agencij na prizorišču olimpijskih iger v Sydneyju pritožila avstralskim organizatorjem. Komisija je v Bruslju objavila protestno pismo, namenjeno britanskemu ministru za trgovino. V njem ga opozarjajo, da so imeli na dosedanjih olimpijskih igrah vsi mediji (tisk, radio, TV) omogočen dostop do tekmovališč. Organizatorji letošnjih iger pa grozijo, da tiskovnim agencijam, ki imajo med ponudbami tudi prenos TV slike, ne bodo omogočili dostopa. Za avstralske agencije omenjena prepoved ne velja. Po mnenju Bruslja je to v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in če Avstralci protesta ne bodo vzeli resno, se bodo v Bruslju pritožili pri WTO.
Sodobni
novinarski center
Sydney /STA/AP/ - Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton paje na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Varnost na 01
/Syd. Morning Herald, STA/ -Zagotovitev varnosti na olimpijskih igrah v Svdnevu bo po neljubih dogodkih v Atlanti, ko je sredi olimpijskega kompleksa eksplodirala bomba, eden izmed najbolj zapletenih in zahtevnih projektov, s katerim se bodo morali spopasti organizatorji iger, kot tudi lokalne ¡11 zvezne oblasti, na čelu z vojsko in policijo. V obrambo iger pred terorističnimi napadi so se vključili praktično vsi: letalstvo, marinci. policisti in številni drugi. Operacija Zlato, kot se uradno imenuje operacija za zagotavljanje varnosti na igrah v Sydneyu, naj bi po prvih ocenah stala okrog 100 milijonov nemških mark.
Za Avstrali jo je takšen pomp okrog zagotavljanja varnosti nekaj neobičajnega, saj se je mednarodni terorizem petemu kontinentuv minulih desetletjih vztrajno izogibal. izjemaje le eksplozija v enem izmed hotelov v Sydneyju leta 1978. v kateri so umrle štiri osebe, dogodek pa še vse do danes ni pojasnjen. Pomanjkanje čuta za zagotavljanje posebnih varnostnih ukrepov je v Avstraliji čutiti povsod. Celo najvidnejši politiki in gospodarstveniki nimajo praktično nobene fizične zaščite, najverjetneje pač menijo, dajo ne potrebujejo. Zaradi negativnih izkušenj iz Atlante, ko je bilo za varnost hkrati zadolženih več oddelkov in enot. komunikacija med njimi pa je bila prej slaba kot dobra, so se v Avstraliji odločili, da bo varnostna struktura za igre v Sydneyu drugačna, vse operacije se bodo namreč vodile in nadzorovale iz enega centra, poveljeval pa j im bo en mož. To bo Peter Ryan, kije svojo poklicno pot policista pričel v Angliji, zadnjih nekaj let paje šef policije avstralske zvezne države Novi Južni Wales. Ryan bo poveljeval 5.000 policistom, 3.500 gasilcem, 3.000 posebnim varnostnikom ter 5.000 vojakom. Po besedah Paula McKinnona, ki bo v času olimpijskih iger skrbel za usklajenost omenjenih enot, bi lahko operacijo Zlato primerjali kar z logističnimi težavami ob morebitnem pristanku Marsovcev na Zemlji. Pod njegovim vodstvom so že pred pričetkom iger preigravali ducat različnih, tudi najbolj neverjetnih scenarijev, tako da jih, po njegovem mnenju, ne bi smelo nič presenetiti.
V operaciji Zlato bodo sodelovali tudi izurjeni policijski psi, ki naj bi že na vstopnih mestih v Avstralijo odkrivali ekplozivna sredstva, s svojim izostrenim vonjem pa naj bi bili sposobni razlikovati kar 19.000 različnih sestavin. Zaradi obmorske lege Sydneya, ki omogoča teroristom tudi napad iz morja, so se v Avstraliji odločili, da bodo v varnostno ekipo vključili tudi potapljaške komandose, ki naj bi
predvsem skrbeli za varnost imenitnežev v svetovno znani svdnevjski marini in pristanišču, v kateri se bodo med igrami kiti le številne luksuzne jahte. V zagotavljanje varnosti seje vključila tudi avstralska obveščevalna služba, ki naj bi v sodelovanju s tajnimi službami drugih držav grozeče nevarnosti zatrla že v kali. Kot enega izmed posebnih ukrepov tako že več mesecev uveljavljajo takojšnjo deportacijo sumljivih oseb iz Avstralije. V minulih mesecih so že zavrnili vstop v Avstralijo večim sumljivim osebam, med katerimi naj bi bili po poročanju medijev tudi dve osebi, ki naj bi bili povezani z najbolj iskanim teroristom nasvetu, Osamo bin Ladenom. Kot morebitno nevarnost igram vidijo v Avstraliji tudi anarhiste, ki vidijo v olimpijskih igrah predvsem velik kapitalističen spektakel, kaj pa si anarhisti mislijo o razmahnjenem globalnem kapitalizmu pa ni potrebno pojasnjevati. Da pa bi bila mera polna, se bodo morali organizatorji spopasti še z eno obliko terorizma, lahko bi ji kar rekli terorizem nove dobe. To je t.i. cvber terorizem, organizatorji se namreč še predobro zavedajo, daje hekerski napad na računalniške sisteme dandanes vsaj tako nevaren kot bombe in granate. Vseh omenjenih varnostnih ukrepov pa se verjetno še najbolj veselijo policijski oddelki v Syd-neyu, ki so na ta račun pridobili nove hitre čolne in številno drugo moderno opremo, na katero bi v primeru, da Sydneyju ne bi bila zaupana organizacija olimpijskih iger čakali še nekaj let.
Stadion bo/je kupila ANZ banka
/STA/ - Novemu olimpijskemu stadionu v Sydneyju bodo le pol leta po olimpijskih igrah spremenili ime. Namesto sedanjega Stadium Australia se bo objekt od leta 2001 imenoval Stadium ANZ. Pravico do poimenovanjaje kupila istoimenska avstralska banka. Po 01 naj bi tudi zmanjšali kapaciteto stadiona s sedanjih 110.000 sedežev na 80.000. Takšnemu posegu pa nasprotuje domača zveza za ragbi in zahteva, naj število sedežev ostane nespremenjeno vsaj do leta 2003, ko bo na tem stadionu svetovno prvenstvo v ragbiju.
Sydneysko obalo bodo nadzirali le septembra
/STA/- Avstralska obalna straža bo med olimpijskimi igrami v Svdnevu dodatno okrepila število reševalcev. Za večino zaposlenih pri podjetju Surf-Livesafer to pomeni, da bodo med igrami napravili kar precejšnje število nadur. Morje navadno nadzirajo šele od oktobra naprej, takrat ima med 16 in 17 stopinj.
Olimpijske igre Sydney 2000 -igre rekordov
/STA/ - V Sydneyu si naj bi po predvidevanjih organizatorjev v živo ogledalo 9 milijonov gledalcev, 3,7 milijarde ljudi po vsem svetu pa naj bi si največjo športno prireditev na svetu, iz katere bo poročalo 21.000 medijskih delavcev, ogledalo prek televizijskih ekranov. Zaradi časovnega zamika bodo evropski televizijski gledalci za neposredno spremljanje iger morali prebedeti marsikatero noč, saj bo večina od 300 končnih odločitev na sporedu v zgodnjih jutranjih urah. "Nočne" igre v Sydneyu bodo kljub vsemu poskrbele za številne rekord-ne številke. Tako bo otvoritveno slovesnost v živo spremljalo 110.000 ljudi, s 199 državami udeleženkami bo na igrah zastopan praktično ves svet, tudi število disciplin bo največje doslej, saj bo razdeljeno kar 300 kompletov medalj - v Atlanti 271 -, na sporedu pa bosta tudi dve športni panogi več kot pred štirimi leti v ZDA, saj sta se olimpijskemu programu pridružila še triatlon in taekwondo. Zanimivo je, da bosta v Sydneyu nastopila dva športnika manj kot v Atlanti, ko se jih je za odličja borilo 10.332. Da ne bi mimohod reprezentanc na otvoritveni slovesnosti izgledal kot sprehod velikih in bogatih, je poskrbel MOK sam. ko je najmanjšim in najrevnejšim državam podelil 200 t.i. wild card-ov, s čimer bo igram dokončno dan pridih svetovne univerzalnosti oziroma globalnosti. Ali to drži, pa je že drugo vprašanje. Olimpijskim igram v Sydneyu kljub številnim pomislekom vseeno napovedujejo popoln uspeh, saj so zanj dani vsi pogoji: prekrasen ambient v enem izmed najlepših mest na svetu, mlad narod poln navdušenja, izjemno pripravljena tekmovališča, gostoljubna dežela ter odlična domača reprezentanca. Kljub dobrim obetom pa nad igrami visi tudi nekaj skritih nevarnosti: nacionalni ponos bi se lahko, podobno kot v Atlanti leta 1996, izrodil v nacionalizem, igre pa znajo negativno zaznamovati tudi morebitni ška
Razlog za zaskrbljenost predstavlja tudi vreme v Sydneyu, ki zna biti v tem letnem času zelo muhasto. Kliše o prekrasnem avstralskem vremenu je v zgodnjih pomladnih mesecih v Sydneyu - na južni polobli se letni časi vrstijo obratno kot na severni - daleč od resnice. Vremenske analize v zadnjih desetletjih namreč kažejo, da septembra v Sydneyu temperature nihajo med 11 in 20 stopinj Celzija, kar je daleč od idealnega. Na osrednjem stadionu Avstralija pa bi se zaradi odprtosti stadiona temperature v večernih urah zaradi vetra lahko spustile tudi pod 10 stopinj Celzija.
Zasoljene cene
/STA/ - Vsak evropski športni navdušenec, ki si bo želel v drugi polovici septembra v živo ogledati olimpijske igre v Sydneyu. bo moral za potovanje v Avstralijo globoko seči v žep. Za desetdnevni turistični aranžma, ki vključuje ogled nekaterih olimpijskih tekmovanj, bivanje in povratno letalsko karto je v večini evropskih držav potrebno odšteti najmanj 10.000 nemških mark, dosti ceneje pa jo ne bodo odnesli niti preprosti popotniki, saj samo povratna letalska vozovnica v Avstralijo stane do 3.500 nemških mark, kar je enkrat več kot bi zanjo odšteli izven "olimpijske" sezone. Visoke pa niso samo cene letalskih vozovnic. Za hotelsko sobo v Sydneyu bo med igrami potrebno odšteti najmanj 250 nemških mark na noč, podoben inflacijski dvig pa bodo v času iger doživele tudi vstopnine za ogled številnih kulturnih znamenitosti. V cenovnem pogledu ne zaostajajo tudi vstopnice za ogled olimpijskih tekmovanj. Za otvoritveno slovesnost je potrebno odšteti med 786 in 1.910 nemških mark, za zadnji dan atletskih tekmovanj pa med 374 in 700 nemških mark. Za navadne smrtnike so bolj sprejemljive cene za predtekmovanje baseballskega turnirja (23 nemških mark) ter tekmovanj v ostalih moštvenih športih, za ogled katerih povprečna cena znaša 28 mark. Kljub ekstremnim cenam pa v Evropi vlada izredno zanimanje za ogled olimpijskih iger. V Nemčiji so Tako že prodali večino od 50.000 olimpijskih paketov, ostalo je le še nekaj vstopnic za ogled nogometnega ter rokometnega turnirja, rokoborbe in zaključno slovesnost. V nasprotju z nogometnimi turnirji - svetovno in evropsko prvenstvo - pri nakupu ne veljajo nobene omejitve, ki bi določenim osebam - v nogometu so to predvsem huligani - prepovedovale vstop v dvorane in na stadione.
Olimpijske maskote in še kaj...
/STA/ - Najbolj poznani avstralski živali, kenguru in koala, sta na natečaju za maskoto olimpijskih iger doživeli nepričakovan poraz, saj bodo namesto njiju igre predstavljali kljunati ježek Millie (skrajšano od Millenium), kookaburra Syd (Sydney) terkljunaš Ollie (Olympia), trojico lahko najdemo le v Avstraliji, drugod po svetu pa so skoraj popolnoma nepoznani. Kljunaša v Avstraliji poznajo pod imenom platipus, ta s svojim podolgovatim telesom in račjim kljunom izgleda, milo rečeno, čudno. S kljunatim ježkom ga prištevamo med sesalce, ki ležejo jajca, kar sta edinstvena primera na svetu. Kljunaš živi v rekah in morju, možnost, da bi kakšnega videli v divjini paje skoraj enaka ničli. Kljunati ježek pa večino svojega življenja prebije v podzemnem brlogu.
Avstralci grškega rodu nezadovoljni z olimpijskimi odličji
/The Austrauan, Glas Slovenije/ Avstralci grškega porekla so ogorčeni nad oblikovalcem olimpijskih odličij Wojciechom Pietranikom, ker je za motiv, ki bo krasil sprednjo stran olimpijskih odličij, med drugim izbral rimski kolizej, ne pa kakšnega od številnih starogrških templjev. Najbolj oster v svojih ocenah je bil avstralski časnik O Kosmos, ki je namenjen predvsem bralcem grškega rodu, saj je oblikovalčevo odločitev označil za ignoranco brez primere.
Skupno je za igre izdelano 3.100 medalj - 1.000 zlatih in srebrnih ter 1.100 bronastih. Na sprednji strani so upodobljeni avstralski motivi, kot je sydneyjska Opera, na hrbtni pa tradicionalni olimpijski simboli, med katere spada tudi boginja zmage Nika. Za izdelavo zlatih medalj so porabili šest kilogramov najžlahtnejše kovine, zlato pa so pridobili kar v Avstraliji, kar pa ni nič nenavadno, saj je Avstralija tretja največja proizvajalka zlata na svetu. Medalje so zbrusili v bližini mesta Orange, 250 kilometrov zahodno od Sydneya, kjer so leta 1851 tudi prvič v Avstraliji odkrili zlato rudo.
Olimpijska vas
/STA/ - V njej bo z izjemo peščice športnikov - kot ponavadi se bodo vasi "izognili" ameriški košarkarski zvezdniki - v času olimpijskih iger bivalo več kot 15.000 športnikov iz 199 držav. Prvi športniki se bodo v vas vselili že v začetku septembra, bivalne prostore pa bodo za olimpijci koristili tudi udeleženci paraolimpijskih iger, ki bodo v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom. Posebni apartmaji in hišice so zgrajeni tako, da bosta v vsaki izmed sob dve postelji, katerim bodo dodane še daljše žimnice, namenjene nadpovprečno visokim olimpijcem. Poleg tekmovanj na športnih prizoriščih bo, kot kaže, oster boj potekal tudi za uporabo kopalnic, saj bodo eno uporabljali po štirje športniki oziroma športnice. Vsaka dnevna soba bo imela bele vrtne stole ter majhno mizico, v apartmajih pa ne bo kuhinj, saj organizatorji pričakujejo, da bo večina športnikov dnevne obroke zaužila kar v ogromni jedilnici v olimpijski vasi. V" času olimpijskih iger bo v vasi izhajal poseben časopis, športniki pa bodo imeli poleg bivalnih prostorov na voljo še posebno telovadnico, ki sprejme 375 oseb, ter masažni center, ki bo najverjetneje postal najbolj obiskan prostor v olimpijski vasi, saj organizatorji pričakujejo, da bodo
terapevti opravili kar 25.000 masaž. Sprostitev bodo športniki našli v nočnih klubih, na voljo pa jim bo tudi posebni verski center za molitve, informacijski center, kjer bodo lahko kreirati svoje strani na internetu, "večni otroci" pa bodo svojo zabavo našli v veliki dvorani z video igricami. Celotna olimpijska vas se zaradi nizke gradnje razprostira na ogromnem območju, zato bodo za prevoz iz enega v drugi del skrbeli posebni avtobusi. V Seulu so nekateri športniki negodovali, ker so jih stlačili v 23 nadstropno stolpnico, ki je predstavniki nerazvitih držav v življenju še videli niso, kaj šele, da bi v njih stanovali.Po olimpijskih igrah bo vas postala povsem običajen stanovanjski kompleks. Zanimanje za nakup je veliko, saj so prodali že 70 odstotkov vseh stanovanj, cene posameznih enot pa se gibljejo vse do 385.000 avstralskih dolarjev.
Skrivnosti
otvoritvene slovesnosti
/Glas Slovenije, STA/ - Na številnih tiskovnih konferencah so bili prireditelji olimpijskih iger dokaj skrivnostni. Izdali so le to, da se bodo popolnoma zanesli na domače umetnike. Tvorec otvoritvene slovesnosti Ric Birch je predstavil tudi nekatere umetnike, ki bodo sodelovali na otvoritvi. V mednarodnem merilu je verjetno najbolj znana pevka Olivia Newton John, ki je zaslovela v filmu Briljantina skupaj z Johnom Tra-volto. Pela bo v duetu z avstralskim "rockerjem" Johnom Farnhamom. Skupaj je Birch od komponistov s celega sveta prejel kar 4.500 olimpijskih pesmi med katerimi je s pomočniki izbral štiri za otvoritev. Birch je dodal še, da bo otvoritev v tehnološkem smislu najbolj moderna doslej. Več skrivnosti o tej temi ni razkril. Izvedelo pa seje, da bo pomembno vlogo na otvoritvi igralo 120 do 140 avstralskih kavbojev" na konjih.
Olimpijski krogi na sydneyskem Harbour Bridge-u Svetlikalo se bo nebo
Sydney /Socog, Glas Slovenije/ -Svet bo imel v času 01 kaj videti. Sydney pripravlja presenečenja, med katera spadajo tudi svetleči olimpijski krogi na sydneyskem popularnem mostu: struktura bo dolaa 75, visoka pa 35 metrov, v njej bo okoli 170.000 lučk. Zunanji obseg vsakega kroga posebej bo 24 metrov. Za celotno konstrukcijo bodo porabili 5,5 kilometrov železnih cevi. vmes pa bo 95.000 povezovalnih kablov. Postavljali jo bodo dva tedna, "zagorela" pa bo konec avgusta, "ugasnili" pajo bodo šele prvi teden oktobra. Olimpijske
kroge je kreiral leta 1913 baron Pierre de Coubertin in predstavljajo pet kontinentov: Evropo. Azijo, .Afriko, Ameriko in Oceanio ter kličejo k bratstvu med narodi. V času iger bo na sydneyskem nebu nad stolpom in celotnim Cityjem uprizorjen tudi pravi svetlobni spektakel s posebno koreografijo laserskih žarkov. In ne samo to, po stolpnicah bodo gorele luči raznih barv. Koreografija vključuje moderen svetlobni ples različnih oblik in ligur, ki bo dal mestu še dodatni šarm.
Kdo bo financiral igre
/STA/ - Med igrami v Atlanti in Sydneyu je ena velika razlika. V ZDA so bile igre privatno financirane, medtem ko bodo v Sydneyu večji del stroškov nosili kar prebivalci Avstralije, predvsem pa davkoplačevalci zvezne država Novi južni Wales. Proračun organizacijskega komiteja (SOCOG) znaša 3,2 milijarde mark - ta del proračuna bo zapolnjen s spon-zorskim denarjem, prodajo televizijskih pravic, prihodki od prodaje vstopnic in olimpijskih artiklov -, dodatnih 2,84 milijarde mark za izgradnjo infrastrukture pa bo morala plačati kar država Novi Južni Wales, oziroma njeni prebivalci.
Slovenija v Sydneyu
/STA/ - Slovenija bo pet dni pred slovesno otvoritvijo 01 odprla Slovensko hišo v 13. nadstropju poslovne zgradbe v prestižnem središču Sydneyja. To pa bo le del celovitega promocijskega projekta "Slovenija in Sydney 2000", ki bo stal po predvidevanjih Slovenske nacionalne turistične organizacije 57.370.074 SIT. Slovenska hiša, Slovenska gostilna, razstava v Sydney Mutual House in tri informacijske točke v središču Sydneyja bodo le okvir za celovito promocijo, ki bo vključevala gospodarsko poslovno konferenco, ponudbo vrhunske slovenske kulinarike in vin. predstavitev slovenske turistične ponube, razstave, program kulturne animacije, novinarskih konferenc, sprejemov, slovenskih večerov in koncertov ter aktivno delo z avstralskimi in tujimi novinarji.
Igor E. Bergant - usklajevalec informativnih oddaj na TV SLO v času olimpijskih iger
Matevž Bambič, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je povedal, da bo v Avstralijo odpotovala tudi 26-članska gospodarska delegacija na čelu s predsednikom GZS Jožkom Čukom, ki bo skušala v času OI skleniti tudi tesnejše in dolgoročnejše poslovne stike. Bambič je bil s skupino gospodarstvenikov leta 1997 na gostovanju celjskega nogometnega prvoligaša CMC Publikuma v Braziliji. "Potem, ko so Celjani na prvi tekmi remizirali z ekipo Sao Paula, so v osrednjem časopisu zapisali, da Slovenci dobro igrajo nogomet, zato so gotovo dobri tudi v gospodarstvu," je dogodek orisal Bambič in dodatno razložil povezavo gospodarstva in športa. Eden izmed ciljev gospodarske delegacije, ki bo v Avstraliji, je tudi povečanje gospodarske menjave z najmanjšo celino na svetu; povečanje obsega omejuje dolga transportna pot. Slovenija je imela lani z Avstralijo le nekaj nad 13 milijonov ameriških dolarjev izvoza in tudi uvoza, kar predstavlja okrog 0.15 odstotni delež v slovenski blagovni menjavi s svetom. Glavni trije izvozniki so Lek, Impol in Gorenje, med proizvodi pa le antibiotiki in aluminijaste folije presegajo več kot 10-odstotni delež (po 10,2). "OI so sicer športni dogodek, ki pa zaradi zanimanja javnosti presegajo zgolj športno dejavnost. Ponuja se priložnost predstavitve celovite ponudbe slovenskega gospodarstva in države nasploh, priprava na to akcijo pa je bila najkvalitetnejša doslej," je ocenil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Tone Jagodič in dodal, da bo OKS na igrah skrbel predvsem za športni delT Po predstavitvi turistične ponudbe bodo prvič predstavili nov dokumentarec o življenju Leona Štuklja. sprejema pa se bo na povabilo OKS udeležil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch.
Televizija Slovenija in OI
/STA/- Televizija Slovenija (TVS) bo med olimpijskimi igrami (OI) v Svdnevju (od 15. septembra do 1. oktobra) pripravila 230 ur programa, ki bo v celoti potekal na drugem programu. TVS bo največjo pozornost posvetila nastopom slovenskih predstavnikov na OI. TVS bo imela v Sydneyju še tri dodatne kamere, ki bodo spremljale slovenske športnike in tudi drugo dogajanje, denimo Slovensko hišo in izseke iz življenja okrog 22.000 slovenskih izseljencev v Avstraliji. Olimpijski program bo pripravljajo 18 oseb. ta del ekipe bo vodil Mile Jovanovič, v Ljubljani pa jim bo pomagala šestdeseterica. Informativne oddaje bo usklajeval Igor E. Bergant.
šport v Sloveniji
/OKS/- "Ste majhna nacija, a ste veliki v športu!" S temi besedami je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch leta 1993 ob obisku v Sloveniji povzel navdušujoč razvoj športa in olimpijske ideje v Sloveniji. Samostojno članstvo v olimpijski družini je leta 1992 Sloveniji odprlo novo obzorje v razvijanju športa in olimpijskih idealov.
V Sloveniji sta športna in olimpijska tradicija pomemben del nacionalne kulturne dediščine. Že leta 1889 je znameniti zgodovinar Janez Vajkard Valvasor v svojem delu "Slava vojvodine Kranjske" opisal smučarje na Bloški planoti. Sredi 19. stoletja so prva telovadna društva pomagala pri popularizaciji športa, pomembno pa so sooblikovala tudi slovensko narodno zavest.
Razvoj sodobnega športa v Sloveniji je neločljivo povezan z inženirjem Stankom Bloudkom (1890-1959), kije bil eden izmed prvih slovenskih smučarjev, nogometašev, atletov ter umetnostnih drsalcev in kotalkarjev, poleg tega pa je bil tudi graditelj letal in športnih objektov. Bloudekje izven slovenskih meja zaslovel kot konstruktor velikih smučarskih skakalnic v Planici. V dolini pod Poncami je človek leta 1936 na smučkah prvič poletel prek sto metrov, leta 1994 pa celo prek 200 metrov. Stanko Bloudek pa je bil tudi eden izmed najbolj gorečih zagovornikov olimpijske ideje v Sloveniji. Leta 1948 je kot edini Slovenec doslej postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Med velikane športne kulture v Sloveniji sodijo tudi prvi znanilec slovenskega olimpizma Rudolf Cvetko, Viktor Murnik in ne nazadnje Leon Štukelj. Prvi je živel za sabljanje, drugi za sokolsko telovadbo, Leon Štukelj pa nam je Slovencem že dolga leta zgled za vse tisto, kar nam pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Od leta 1924 do 1936 je sodeloval na treh 01 in osvojil 3 zlate in po eno srebrno in bronasto odličje in je naš najuspešnejši olimpionik vseh časov.
Slovenski športniki so na olimpijskih igrah pričeli tekmovati leta 1912, odtlej pa so se udeleži I i vseh poletnih in zimskih iger z izjemo prireditev v Lake Placidu
in Los Angelesu (1932) ter Squaw Vallevju (1960). To priča o dolgoletni tradiciji slovenskega vrhunskega športa.
Danes tekmovalke in tekmovalci iz Slovenije sodelujejo na največjih svetovnih in evropskih športnih tekmovanjih. Najuspešnejši športi so alpsko in nordijsko smučanje, kajak in kanu na divjih vodah, veslanje, kolesarjenje in padalstvo. Vidne uspehe pa naši športniki dosegajo še v drugih panogah. Slovenski športniki so se izkazali tudi na olimpijskih igrah - leta 1994 so na zimskih igrah v Lillehammerju osvojili tri bronaste kolajne v alpskem smučanju (Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir), v Atlanti 1996 pa so po zaslugi Brigite Bukovec in Andraža Vehovarja Slovenci lahko slavili prvi srebrni olimpijski medalji v atletiki in kajakaštvu na divjih vodah.
V Sloveniji imamo tudi uspešne posameznike in moštva v ekipnih športih, najbolj priljubljeni moštveni športi pa so košarka, hokej na ledu, nogomet in rokomet. Slovenski ljubitelji športa so zelo ponosni tudi na uspehe na poletnih in zimskih paraolimpijskih igrah.
Naša država seje v svetu športa uveljavila tudi kot gostiteljica pomembnih mednarodnih tekmovanj. Poleg Planice, kjer so izvedli pet svetovnih prvenstev v poletih na smučeh, sta se med prireditelji doslej najbolj izkazala glavno mesto Ljubljana in slikoviti Bled. Ljubljana je dvakrat gostila svetovno prvenstvo v gimnastiki (1992, 1970), leta 1965 je bilo v prestolnici svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, leta 1970 pa še SP v umetnostnem drsanju in moški košarki. Leta 1932 so v Ljubljani za naslove svetovnih prvakov tekmovali dvigalci uteži, leta 1984 pa kegljavke in kegljači. Na Bledu so doslej priredili tri svetovna prvenstva v veslanju (1966, 1979 in 1989), sosednje Lesce pa so prav tako trikrat priredile svetovno prvenstvo v padalstvu. Slovenska mesta so poleg tega gostila še skupno sedem svetovnih prvenstev v hokeju na ledu (skupina A 1966, skupina B 1969 in 1974 ter skupina C 1991) Maribor, Planica, Kranjska gora, Pokljuka in Bohinj so tudi tradicionalni prireditelji smučarskih in
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE
biatlonskih tekem za svetovni pokal. Severozahodni del Slovenije je skupaj z italijanskim mestom Trbiž ter Podkloštrom v Avstriji kandidiral za skupno izvedbozimskih olimpijskih iger leta 2002. Edinstvena skupna kandidatura treh regij v treh državah bila je ponovljena za organizacijo zimskih olimpijskih iger brez meja 2006, katere uradni nosilec je bil Celovec. Kandidaturi nista dobili podpore Članov MOK.
Po osamosvojitvi leta 1991 skuša Slovenija razviti sodobne organizacijske in zakonske razmere za razvoj športa. Leta 1994 (22.12.1994) seje Olimpijski komite Slovenije, ki je bil ustanovljen 15. oktobra 1991, združil s Športno zvezo Slovenije (delovalaje od letal945). Nova krovna športna organizacija z imenom Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez, krajše ime Olimpijski komite Slovenije, kratica OKS, združuje 54 nacionalnih panožnih zvez ter 76 lokalnih športnih organizacij preko 24-tih regijskih predstavnikov v skupščini, z več kot 3000 društvi in 300.000 posamezniki. OKS skuša razvijati tako vrhunski šport, kot tudi šport za vse.
Okrog 40 odstotkov vsega prebivalstva Slovenije se aktivno ukvarja s športom na vseh ravneh. Država preko Ministrstva za šolstvo in šport podpira predvsem šolski šport, za razvoj na področju izobraževanja in znanosti v športu pa skrbi Fakulteta za šport v Ljubljani. Temeljni slovenski cilj je postati športni narod - skupnost športno osveščenih in zdravih ljudi, ki bi se z dobro organizacijo in dosežki potrdila tudi v mednarodnem merilu. Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez, Celovška 25, Ljubljana
Seznam slovenskih sodnikov in novinarjev, ki bodo opravljali svoje delo med olimpijskimi igrami (01) v Sydneyju
Sodniki (10)
-	Marjeta Kovač (gimnastika),
-	Braka Vajngerl (gimnastika),
-	Severin Kodric (gimnastika),
-	Drago Šoštaric (gimnastika),
-	Irena Rosa (lokostrestvo),
-	Iztok Rems (košarka),
-	Alenka Bernot Potokar (kajak-kanu),
-	Leon Kalin (rokomet),
-	Enes Koric (rokomet),
-	Boris Margeta (vaterpolo)
Novinarski tisk:
-	Igor Cimperman (Slovenska tiskovna agencija),
-	Aleksander Gasser (Slovenska tiskovna agencija),
-	Eduardo Brozovic (Delo),
-	Franc Božič (Delo),
-	Boštjan Istenic (Dnevnik),
-	Dejan Kresnik (Dnevnik),
-	Saša Pukl (Večer),
-	Bojan Gluhak (Primorske novice),
-	Marko Uršic (Slovenke novice),
-	Goran Cvijic (Ekipa) Fotografi:
-	Tomislav Lombar (Delo),
-	Boris Vugrinec (Večer),
-	Aleš Fevžar (Astera, OKS)
Radio Slovenija:
-	Dare Milic (novinar),
-	Boris Ljubic (novinar),
-	Rajko Dolinšek (novinar),
-	Franci Pavšer ml. (novinar),
-	Boštjan Janežic (novinar),
-	Aleš Smrekar (novinar),
-	Matjaž Spreizer (tehnik),
-	Franc Pfeifer (tehnik)
Televizija Slovenija:
-	Mile Jovanovic (novinar),
-	Ivo Milovanovic (novinar),
-	Marjan Fortin (novinar),
-	Jolanda Bertole (novinarka),
-	Tomaž Kovšca (novinar),
-	Saša Jerkovic (novinar),
-	Miha Žibrat (novinar),
-	Andrej Stare (novinar),
-	Polona Bertoncelj (novinarka),
-	Stojan Femec (kamerman)
-	Aleš Živec (kamerman)
-	Artur Rutar (kamerman)
-	Anton Potokar (tehnični vodja)
-	Drago Hribovšek (tonski mojster)
-	Andrej Logar (tonski mojster)
-	Brane Milenkovic (montaža)
-	Anton Šturm (montaža)
-	Nebojša Curovic (mednarodna koordinacija).
seznam slovenskih športnikov za nastop na Ol v Sydneyu
Atletika (19, v oklepaju dosežene norme):
-	Alenka Bikar (100 in 200 m),
-	Gregor Cankar (daljava),
-	Helena Javomik( 1500 in 5000 m),
-	Roman Kejžar (maraton),
-	Primož Kozmus (kladivo),
-	Eufemija Štorga (kopje),
-	Anja Valant (troskok),
-	Matija Šestak (400 m, 4 X 400 m),
-	Urban Acman (4 X 100 m),
-	Boštjan Fridrih (4 X 100 m),
-	Matic Osovnikar (4 X 100 m), -Matic Šušteršic (4 X 100 m),
-	Jolanda Ceplak (4 X 400 m),
-	Brigita Langerholc (4 X 400 m),
-	Meta Macus (4 X 400 m),
-	Saša Prokofjev (4 X 400 m),
-	Boštjan Horvat (4 X 400 m),
-	Sergej Šalamon (4 X 400 m),
-	Jože Vrtacic (4 X 400 m)
Badminton (1)
-	Maja Pohar
Gimnastika (2)
-	Mojca Mavric (mnogoboj),
-	Mitja Petkovšek (bradlja)
Jadranje (5):
-	Tomaž Copi (470),
-	Mitja Margon (470),
-	Vasilij Žbogar (laser),
-	Janja Orel (470),
-	Klara Maucec (470)
Kajak-kanu (4)
-	Fedja Marušic (kajak),
-	Dejan Kralj (kajak),
-	Simon Hočevar (kanu),
-	Nada Mali (kajak)
Kolesarstvo cestno (4):
-	Martin Hvastija,
-	Andrej Hauptman,
-	Tadej Valjavec,
-	Uroš Murn
Kolesarstvo gorsko (2):
-	Primož Strancar
-	Rok Drašler
Lokostrelstvo (1):
-	Peter Koprivnikar
Plavanje (6):
-	Peter Mankoc (50 in 100 prosto, 100 delfin, 200 m mešano),
-	Marko Milenkovic (400 m mešano),
-	Nataša Kejžar (100 m prsno),
-	Alenka Kejžar (200 m mešano),
-	Blaž Medvešek (100 in 200 m hrbtno),
-	Jure Bučar (400 m prosto)
Strelstvo (3):
-	Natalija Prednik (zračna puška),
-	Rajmond Debevec (zračna in malokalibrska puška),
-	Andraž Lipold (trap)
Taek\vondo (1):
-	Marcel More (do 80 kg)
Tenis (3):
-	Tina Pisnik (posamezno),
-	Katarina Srebotnik (dvojice),
-	Tina Križan (dvojice)
Veslanje (8):
-	Iztok Cop (dvojni dvojec),
-	Luka Špik (dvojni dvojec),
-	Gregor Sračnjek (dvojec brez krmarja),
-	Miha Pirih (dvojec brez krmarja),
-	Janez Klemenčič (četverec brez krmarja),
-	Milan Janša (četverec brez knnaija),
-	Rok Kolander (četverec brez krmarja),
-	Matej Prelog (četverec brez krmarja)
Rokomet (15):
-	Beno Lapajne, Rolando PuŠnik, Roman Pungartnik, Iztok Puc, Aleš Pajovic, Jani Likavec, Tettey Banfro, Branko Bedekovic, Tomaž Tomšič, Andrej Kastelic, Renato Vugrinec, Zoran Lubej, Uroš Šerbec, Zoran Jovicic, Gregor Cvijic.
GREGOR CANKAR skok v daljavo
datum rojstva: 25. januar 1975 - kraj bivanja: Celje, klub: Kladivar Celje, državni in osebni rekord: 8.40 m, 18. maja 1997, Celje - najboljši letošnji rezultat: 8.15 v Bad Langensalz (Avt) - največji uspehi: 6. Ol 1996 v Atlanti. 3. na SP 1999 v Sevilli, 1. mladinsko SP 1994 v Lizboni, 1. sredozemske igre 1997 v Bariju, 3. univerziada 1995 v Fukuoki (Jap) in 3. univerziada 1997 V Cataniji (Ita), 4. dvoransko SP 1999 v Maebašiju (Jap), 4. dvoransko EP 1996 v Stockholmu, 5. dvoransko EP 2000 v Gentu, 6. EP 1998 v Budimpešti, 7. dvoransko SP 1997 v Parizu; 23. EP 1995 v Goetebrgu, SP 1997 v Atenah in SP 1995 brez uvrstitve, po trikrat prestopi v kvalifikacijah.
MITJA PETKOVŠEK telovadec
datum rojstva: 6. februar 1977 - kraj bivanja: Ljubljana, klub: Narodni dom. disciplina na OI: bradlja -največji uspehi: evropski prvak na bradlji (2000 Bremen), evropski podprvak na bradlji (1998 St. Petersburg), 5. mesto na bradlji na svetovnem prvenstvu (1997 Lausanne^. bron na bradlji na univerziaai (1997 Sicilija), dve zmagi na bradlji na tekmah za svetovni pokal (aprila 2000 Glasgow. junij 2000 Ljubljana).
IZTOK COP veslanje
-	datum rojstva: 17. 6. 1972
-	kraj bivanja: Radovljica
-	višina in teža: 190 cm, 90 kg
-	klub: VK Bled
-	trener: Miloš Janša
-	disciplina na OI: dvojni dvojec
-	največji uspehi: svetovni prvak 1995 v skifu in leta 1999 v dvojnem dvojcu (z Luko Špikom), 2. mesto na SP 1991 v dvojcu brez krmarja (z Denisom Žvegljem), 3. mesto na SP 1993 v dvojcu brez krmarja (z Denisom Žvegljem), 3. mesto na SP 1995 v skifu,"4. mesto na SP 1997 in 1998 v skifu. Bronasta medalja na 01 1992 v dvojcu brez krmarja (z Žvegljem), 4. mesto na OI 1996 v skifu. Mladinski svetovni prvak 1989 in 1990 v dvojcu brez krmarja (z Denisom Žvegljem). Zmagovalec svetovnega pokala 1997 v skifu.
LUKA ŠPIK veslanje
-	datum rojstva: 9. 2. 1979
-	kraj bivanja: Lipnica pri Kropi
-	klub: VK Bled
-	višina in teža: 196 cm, 91 kg
-	trener: Miloš Janša
-	disciplina na OI: dvojni dvojec
-	največji uspehi: svetovni prvak 1999 (z Iztokom Čopom), svetovni prvak na SP do 23 let 1998 v skifu, mladinski svetovni prvak 1997 v skifu, drugi na mladinskem SP 1995 v skifu, 6. na mladinskem SP 1994 v skifu. 14. na OI 1996 v dvojnem dvojcu (z Erikom Tulom).
Jadranje - posadka 470 TOMAŽ COPI (krmar): -datum rojstva: 2. julija 1970 - kraj bivanja: Portorož - višina in teža: 172 cm. 62 kg - klub: YC Portorož
-	trener: IgorŽerjal (le kondcijski), Samo Potokar (spremljevalec na morju) - disciplina na OI: 470 -največji uspehi: 14. OI 1996 v Atlanti, 2. SP 1998 na Palmi de Mallorci, 2. EP 1998 v Cesmeju (Tur). 2. EP 1999 v Zadru, 2. mesto ob koncu sezone 1998 na svetovni lestvici ISAF, 4. SP 1999 v Melbournu, 5. EP 2000 na Gardskem jezeru. 6. SP 1997 v Izraelu. II. SP 2000 na Blatnem jezeru. 1. SP ISAF 1998 v Dubaju, 1. sredozemske igre 1997 v Bariju, 1. svetovni superpokal 1998 na Nizozemskem, 15. EP 1997 v Bekiji. 16. SP 1996 v Braziliji, 16. EP 1996 v Angliji, 26. SP 1994 v Franciji, od novembra 1997, ko sta bila na svetovni lestvici ISAF 8., vedno med prvo osmerico.
MITJA MARGON
(flokist): - datum rojstva: 28. septembra 1971 - kraj bivanja: Portorož - višina in teža: 182 cm. 73 kgv- klub: YC Portorož - trener: Igor Žerjal (le kondicijski), Samo Potokar (spremljevalec na morju) -disciplina na 01: 470 - največji uspehi: 14.01 1996 v Atlanti, 2. SP 1998 na Palmi de Mallorci, 2. EP 1998 v Cesmeju (TurL 2. EP 1999 v Zadru. 2. mesto ob koncu sezone 1998 na svetovni lestvici ISAF. 4. SP 1999 v Melbournu. 5. EP 2000
na Gardskem jezeru. 6. SP 1997 v Izraelu, 11. ŠP 2000 na Blatnem jezeru. 1. SP ISAF 1998 v Dubaju, 1. sredozemske igre 1997 v Bariju, 1. svetovni superpokal 1998 na Nizozemskem. 15. EP 1997 v Belgiji. 16. SP 1996 v Braziliji, 16. EP 1996 v Angliji, 26. SP 1994 v Franciji, od novembra 1997, ko sta bila na svetovni lestvici ISAF 8., vedno med prvo osmerico.
KATARINA SREBOTNIK tenis
-	datum rojstva: 12. marca 1981
-	kraj bivanja: Velenje
-	višina in teža: 180 cm. 61 kg
-	klub: ŠTK Velenje
-	trener: Charlton Eagle (Avs)
-	disciplina na OI: dvojice
-	največji uspehi: zmaga na turnirju za grand slam v Parizu med mešanimi dvojicami (z Južnoafričanom Pietom Norvalom, 1999), med posameznicami zmaga na turnirju WTA v Estorilu (1999), v dvojicah štiri zmage (2000 Estoril s Tino Križan, 1999 Antwerpen z Italijanko Lauro Golarso, 1999 Palermo s Tino Križan, 1998 Makarska s Tino Križan), najvišje med posameznicami na lestvici WTA - 49. (14. februarja 2000), med dvojicami - 22. (27. marca 2000).
TINA KRIŽAN tenis
-	datum rojstva: 18. marca 1974
-	kraj bivanja: Maribor
-	višina in teža: 176, 66 kg
-	klub: Branik Maribor
-	trener: Peter Westner
-	disciplina na OI: dvojice
-	največji uspehi: tri zmage med dvojicami na turnirjih WTA (1999 Palermo s Katarino Srebotnik, 1998 Makarska s Katarino Srebotnik, 1995 Surabaja z Japonko Kamstro), enkrat polfinalistka med posameznicami (1995 Surabaja), najvišje med posameznicami na lestvici WTA - 95. (januar 1995, maj 1995).
TINA PISNIK tenis
-	datum rojstva: 19. februarja 1981
-	kraj bivanja: Maribor
-	višina in teža: 170 cm, 59 kg
-	klub: ŽTK Maribor
-	trener: Mark Petchey
-	disciplina na OI: posameznice
-	največji uspehi: zmaga na turnirju WTA v Bolu 2000. dva polfinala turnirjev WTA (1999 Varšava, 1999 Taškent), ena zmaga med dvojicami (1999 Kuala Lumpur s Hrvatico Jeleno Kostanic), najvišje med posameznicami na lestvici WTA -63. (17. 7. 2000), med dvojicami -63. (9. 5. 2000).
MARTIN HVASTIJA kolesar
datum rojstva: 30. november 1969
-	kraj bivanja: Ljubljana, klub: Alessio (Italija), cestna dirka -največji posamični uspehi: 5 zmag na dirkah profesionalcev in drugi .
Morda jih boste potrebovali
welcome to Sydney, mr. beno hvala, we Slovenians should be very proud of you!
Beno Hvala, member of the group TV "Quality control - producer " of the TV coverage of the Olympic Games Sydney 2000
Beno Hvala was born in 1932 in Ljubljana. Went to grammar and high school in Trieste and Celje, where he graduated in 1952. Actively practised different sports disciplines; in 1950 won a 100m race at a National Youth Championship in Athletics and became a 1950 Youth Champion (in ex-Yugoslavia).
His professional career includes also choral singing and conducting choruses. He took a first University degree in political sciences.
In 1952 started working with RTV Slovenija, first on a part time basis; in 1955 got a regular job at RTV Slovenija. First he worked as a journalist (for radio) and then as a TV sports reporter, where he soon realised a universal media axiom that "live transmission" is the true essence of television. He has been primarily devoted to television since 1956. He has directed (for television) many big sports events and competitions like
-	the World Championship in Table Tennis in 1965
-	the World Championship in Hockey in 1966
-	World Championship in Gymnastics, Basketball and Figure Skating (all these championships took place in Ljubljana).
However, the most widely recognised were live transmissions of world championships in ski jumping or ski flying from Planica, live coverage of alpine skiing disciplines from Pohorje and Kranjska gora and the World and Europena Championships in Rowing which took place in Bled.
Beno Hvala also worked as an assistant to the director of RTV Slovenija TV programmes for many years.
Hvala is Slovene by birth and also the only citizen of the Republic of Slovenia, who has received the three most important national award in culture, sports and journalism:
-	in 1969 the Tomšič Prize
-	in 1977 the Prešeren Prize
-	in 1988 the Bloudek Prize
Hvala is familiar with all summer and winter sports: ORTO Production Manager at Sarajevo Olympics (executive
producer), worked as an assistant to Mr. Manolo Romero, Coordinating producer for Track and Field, Gymnastics, Swimming and Water polo in Barcelona and also in many other operation groups for Olympic Games as an assistant to Mr. Jarle Hoeysaeter from Montreal 1976 to Lillehammer in 1994.
He was also in charge of the International Radio and TV Booking (RA1 Int.) for the World Championship in soccer in Udine, Italy, 1990.
Worked with Boris Sakac (Olympic Result Information System - ORIS) at the following events:
-	Mediteranian Games Split 1979, testing TV output and CIS
-	Winter Olympic Games Sarajevo 1984 - testing TV outputs and CIS for Ski Jumping
-	Universiade Zagreb 1987-testing outputs and CIS for Gymnastics, Rowing and Canoeing
Prepering: Information Technology Services Requirements Document for Canoe Slalom for Olympic Games in Atlanta 1996 and Sydney 2000
The same document for Ski Jumping and Nordic Combined for WinterOlympic Games Nagano 1998 and Salt Lake City 2002
The same document for Ski Jumping and Nordic Combined for Winter Olympic Games Nagano 1998 and Salt Lake City 2002. Testing Canoe Slalom and Gymnastics for Olympic Games Atlanta 1996.
Beno Hvala - member of the group - TV "quality control -producer" of the TV coverage of the Olympic Games Atlanta 1996 and Olympic Games Sydney 2000.
Hvala had many more functions and also received several awards at different European Festivals of TV Sports Programmes and Films (Trento Italy, Portorož Slovenia, Jaca Spain, Palermo, Torino Italy, Moscow)
He was for 30 years the Secretary General and the main organiser of the International Festival of TV Sports Programmes, which takes place in Portorož, Slovenia every two years.
Odbor za pripravo avstralskega slovenskega olimpijskega projekta
Sydney /Glas Slovenije/-Odbor je bil ustanovljen med slovensko skupnostjo v Sydneyu zaradi sodelovanja s Centrom za promocijo turizma Slovenije, ki je zadolžen za Slovensko hišo v času olimpijskih iger (OI), z Alfredom Brežnikom, atašejem slovenske olimpijske reprezentance, ter zaradi priprav programov v obeh slovenskih društvih in razstave v verskem središču v času iaer. ODBOR:
Slovensko društvo Sydney Klub Triglav Sydney Slovensko društvo Newcastle Versko središče Merrvlands Igralska družina Merrvlands Marjan Cesar (SNS NSW) Združenje veteranov Snowyja: Ivan Kobal
Mediji: Slovenska medijska hiša -Glas Slovenije, SBS radio Sydney-Melbourne
Lojze Košorok (predst SIM)
Peter Krope -koordinator Odbora
Draga Gelt,
koordinatorka za Viktorijo, Kulturni odbor Verskega središča Ke\v Anita Lever, kustos razstave "Buildingblocks"
Moja olimpijska akreditacija
Zahvaljujem se Športni redakciji RTV Slovenija, in še posebej neutrudnemu gospodu Benu Hvala (kdo je, berite na tej strani), ker so mi omogočili pridobitev polne akreditacije za Olimpijske igre Sydney 2000. Zavedam se, da sem eden redkih "srečnikov", morda pa celo edini slovenski izseljenec na svetu, ki jo je dobil. Akreditacija mi bo, kot kamermanu, odpirala vsa "olimpijska vrata", omogočila mi bo neposreden kontakt s športnimi dogodki stoletja - seveda tudi delo. Res, enkratno življensko doživetje! Pot do akreditacije je bila dokaj dolga in naporna. Hvala gospod Beno Hvala!
Florjan Auser
Slovenska hiša 13. nadstropje 99 York Street Sydney Telefon: (02) 9262 6947
Slovenska gostilna 101 York Street Sydney Telefon: (02) 9279 3050
XXX
Slovensko društvo Sydney 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park
Telefon: (02) 9756 1658
***
St. John's Club Community Club
Klub Triglav 80-84 Brisbane Rd. St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627
Versko in kulturno središče sv. Rafaela 313 Merrvlands Rd. Merrylands Telefon: (02) 9637 7147
Slovensko društvo Newcastle Tajnica Marija Grosman Telefon: (02) 49548619
*x*
Slovensko društvo Planica Wollongong Predsednik Ivan Rudolf Telefon: (02) 4284 7364
SBS Radio Sydney 1300303228 (brezplačen telef. klic) SBS Radio Melbourne
1300303328 (brezplačen telef. klic)
xxx
Peter Krope (zvečer) Telefon: (02) 9610 1370
Anita Lever Telefon: (02) 9331 5602
Slovenian Media House Glas Slovenije P.O.Box 167 Winston Hills Telefon: (02) 9674 9599
Slovenski prostovoljci za olimpijske igre Sydney 2000: Peter Česnik Voni Bakija Dušan Bakija Nataša Drummond Melita Jazbec Slovenska prostovoljca -voznika avtobusa za paraolimpijske igre: Marijan Cesar in Mirko Godec
iz arhiva slovenske medijske hiše - glas Slovenije Sydney del reportaž in posnetkov za TV Slovenijo, združenje lokalnih televizij Slovenije, slovensko TV 31 - Sydney urednika olimpijske priloge: stanka gregorič in florjan auser; fotografije: florjan auser_
Avgii.st-Scpicnihcr 2000
Po svetu
MAINZ
/Večer, Manfred Meršnik/ -Mariborčan dr. Silvin Košak (op.u.: bratranec našega pokojnega avstralskega rojaka in pesnika Petra Košaka), slovenski znanstvenik, ki v Main-zu preučuje davno preteklost, je na univerzi v Pekingu ustanovil katedro za hetitologijo (heti-tologijaje znanstvena disciplina, ki preučuje davno preteklost). Dr. Košak je primerjalni jezikoslovec in hetitolog (teh je po svetu zelo malo), nekaj časaje bil profesor za staro orientalistiko in hetitologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskoval je v Londonu, Chicagu, Pekingu, zdaj pa že od leta 1985 raziskuje ploščice iz turškega Bogazkoya na Akademiji za znanost in literaturo v Mainzu.
rft-ty&nwU-re t
■bif^-i^t	H«*-" ,
xxyp	tAW* «J*!»"
hit, i« .w-	■*
■i^r^^yrfy^ V' cov^*1*'-'* i-r t	v fi*c j r
r-^BWji'^- M--'*	5
M^K!}* •P'^V tM'dVS-	* :
ytaflr	-v •' j t
«•>*."•.a-? + «to'r*«-*- «¡rrW
i?-' WTV. Ai^XtlbJ»?	|
""HS I
»»■»v* >> - J
bv i-Tiire- ^^«v-nt
^	v»tp- i
-i't.'W'J' »ar^V-Mj VWMtf	I
^»¡ttfiw«^ ta	j.) »*
»THy>- Ti RC	j
taufrjii*-^	y*
k;-	■;"!*<.» '	j
•»•SM* ^I-K^AW«*+ «'.tfVJVM* i* ;
Vzorec hetitskega klinopisnega
besedila na eni od glinastih ploščic, ki so jo našli v turškem mestu Bogazkoy
Silvin Košak Odkritje hetitologov:
Troja ni bila grška?
Bogazkoy (mesto brez hiš za ljudi v Turčiji) je bilo glavno mesto hetitske države pred približno 3500 leti, pred dobrimi tri tisoč leti je propadlo. V ruševinah so ostale razbite glinaste ploščice, doslej je bilo najdenih 30.000 majhnih koščkov, na katerih pogosto ni niti enega stavka, še celo besede ne. Ves material ostane v Turčiji, nobene ploščice ne smejo dopeljati v Nemčijo. "Zanimivoje na primer, daje bila hetitska država bolj zvezna država, ni bila podobna monarhiji", pripoveduje za Večer dr.Silvin Košak. "Kralj je sicer imel glavno besedo, vendar je tudi upošteval mnenja sveta ari-stokratov. V posameznih delih države so imeli guvernerji precej proste roke pri svojih odločitvah. Ocenjujem, da je bila hetitska država nekaj svojstvenega...O novih odkritjih še ne moremo govoriti v javnosti, toda zdaj so se spet začela izkopavanja v Troji. Doslej niso našli nobenih napisov, pač pa pečat, kije hetitski. Kaže, da je bila Troja bolj povezana s hetitsko kot z grško kulturo. To smo vedno sumili. Arheologi so zdaj odkrili nekaj manjših mest z lastnimi arhivi... V Bogazkoyu pa presenetljivo ni bilo hiš za ljudi, v mestu so bile le palače in templji. Ne vemo kje so živeli ljudje. Blizu 40.000 naj bi jih bilo okoli palače in templjev. Njihovo okolje pa je še neznanka."
Dr. Silvin Košak je v intervjuju za Večer še povedal, da ima dobre zveze z ljubljansko univerzo, kjer nadaljuje s hetitologijo - le da s stališča primerjalnega jezika. Obžaloval je, da slovenski najboljši znanstveniki odhajajo v tujino. Med drugim meni, da bi morala Slovenija dobiti novo zastavo in da smo sami krivi, da nas zamenjujejo s Slovaško.To pa tudi zato, ker so državni znali obeh držav skoraj identični. Dr. Košak bo po upokojitvi podaril kolegom na ljubljanski univerzi svojo bogato knjižnico, saj so bile tam, po njegovem, vedno težave z literaturo. Dr. Silvin Košak torej trenutno živi v Mainzu, poročen je s Kitajko po imenu Ping, kije profesorica klasične filologije, imata sinčka Antona.
Vrhunsko srečanje tisočletja NEW YORK
/STA/-Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini. Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo..
WASHINGTON
/Det.o fax/ - Predsednik Hrvaške Stjepan Mesič je ameriško državno sekretarko Madeleine Albright odlikoval s hrvaškim odlikovanjem, veleredom kraljice Jelene z lento in zvezdo za zasluge za mednarodni ugled Hrvaške in prizadevanja za mir na jugovzhodu Evrope. "Kot otrok diplomata (ki je bil med drugim diplomat Češkoslovaške v Beogradu) sem si vedno želela nositi lento. Nikdar pa si nisem mislila, da bom kdaj res dobila pravo lento", je povedala Albrightova. Po njenem mnenju bi se lahko Srbija na Hrvaškem zgledu naučila, kako ljudstvo odloči o svoji usodi in odstavi represivni režim. ZDA bo podpirala Hrvaško pri vstopanju v Nato, po obljubah Washingtona bo ameriški kongres namenil 50 milijonov dolarjev za posodobitve hrvaške vojske, in sicer za izobraževanje častnikov ter nakup računalniških in radarskih sistemov. Hrvaška razmišlja tudi o nakupu ameriških letal F-16 za posodobitev zastarele ruske flote (migov).
LUXEMBOURG
/STA/A NSA/D PA/- Prebivalstvo petnajstih Članic Evropske unije je čedalje starejše, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostata. Deklice, rojene danes, lahko pričakujejo, da bodo živele 80,9 leta, dečki pa šest let manj. Pričakovana življenjska doba seje v primerjavi z letom 1985 v povprečju povečala za pet let. Najdaljšo življenjsko dobo v Evropi imajo Španke, ki v povprečju doživijo 82,2 leta, najkrajšo pa portugalski moški, ki živijo le dobrih 71 let. V EU seje znova zmanjšala smrtnost novorojenčkov. Lani je na tisoč živorojenih otrok umrlo pet novorojenčkov, medtem ko jih je eno leto prej umrlo 5,2. Leta 1980 je na tisoč živorojenih umrlo 12,4 otrok. Najnižjo smrtnost novorojenčkov beležijo na Švedskem (2,9), najvišjo pa v Grčiji (5,9) in Veliki Britaniji (5,8). Po statističnih podatkih vsaka Evropejka v rodnem obdobju rodi 1,45 otroka. Na prvem mestu so Irke, ki v povprečju rodijo 1,89 otroka, na zadnjem pa Španke z 1,19 otroka.
SARAJEVO
/Del o fax/ - Državljani BiH si niso mogli niti predstavljati, da bodo v čevapčičih jedli namesto govedine tudi kengurujevo meso, ki je cenejše. To ne bilo niti tako tragično, če ne bi bilo meso osumljeno za enega od krivcev mrzlice, za katero je zbolelo 127 državljanov BiH, epidemije pa še niso pregnali, nasprotno, število obolelih se povečuje. Najbolj ogroženo je območje Mostarja, Kaknja, Konjic pa tudi Sarajevo. Kupci živine namreč ne poskrbijo za veterinarski pregled, največkrat pa ga uvažajo tudi ilegalno.
BERLIN
/S T A/A P/D PA/ - V Ne m č ij i j e stopil v veljavo zakon o ustanovitvi 10 milijard mark vrednega sklada Spomin, odgovornost in prihodnost, iz katerega bodo izplačevali odškodnine nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Cilj sklada, v katerega bodo prispevala nemška podjetja in vlada ter s tem izkazala moralno odgovornost za dogodke v času nacizma, je nebirokratska in čimprejšnja pomoč nekdanjim prisilnim delavcem in drugim žrtvam nacizma. Z zakonom bodo lahko prvi nekdanji prisilni delavci oziroma njihovi sorodniki oškodnino iz sklada prejeli že letos. Zahtevke po odškodnini bo mogoče vložiti takoj in to v roku osmih mesecev. Petinpetdeset let po koncu druge svetovne vojne naj bi živelo še kakih 1,5 milijona prisilnih delavcev, ki bodo glede na razvrstitev skupin žrtev prejeli od 5000 do 15.000 mark. Pogajanja o odškodninah so potekala približno leto in pol med Nemčijo, ZDA, petimi vzhodnoevropskimi državami in predstav-niki žrtev, končala pa so se prejšnji mesec.
SPLIT-DUBROVNIK
/Delofax/ - Ognjeni zublji pustošijo vzdolž Jadrana!Ogrožena so mesta okoli Splita, Dubrovnika, ogroženi so otoki. Za nekaj podtaknjenih požarjevje dejal premier Ivica Račan da niso delo teroristov ampak duševno bolnih ljudi. Zaradi visokih temperatur pa gori tudi po celem Sredozemlju.
CANBERRA Phone: 02 - 6 295 1222
COBRA M Phone: 03 - 58722/15
[02) 9601 62 55 fax: (02) 9601 6212
Vlj udno vabljeni Sobota, 2. septembra ob 19.30 uri
Proslava Očetovskega dne s plesom
FATHERS DAY
•k "k "k
V času olimpijskih iger se bo dogajalo veliko zanimivega tudi pri nas. Društv o bo odprto vsak dan od 12 ure dalje. Pridite!
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
E-mail: slodsyd@zeta.org.au
ADRIATIC
ADVENTURE
ÂLPETOm
Sodelujemo z:
ADniA AIRWAYS
Malaysia Airline Quantas Lauda Air Lufthansa
in drugimi letalskimi prevozniki
Phone (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022
Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176
Uvoznik slovenske hrane in pijače
Slovenske začimbe brez konzervansov -produkti Evergreena iz Boštanja Vrhunska slovenska kvaliteta
Ajvar, Črna kumina Zdravilne kapljice od kumine Marmelade Vložene kisle kumarice Najboljši slovenski hren
Domači rum Pelinkovec Vipavska vina (Sauvignon, Chardonnay,
Cabernet) Vinjak Cekin Brinjevec
Rogaška Donat Mg
Vse to in še več lahko naročite na telefon:
Neljubeznivo pismo iz Slovenije
Spoštovana gospa Stanka Gregorič!
Nekje sem zasledil, da ste tako avstralska kot slovenska državljanka. Menda imate volilno pravico v Avstraliji že 26 let. Kaj pravzaprav Vi sploh hočete oziroma pričakujete od Slovenije. Mnogo let tuji državi plačujete davke, a vpliv hočete imeti tu v Sloveniji. Menda niste ena tistih, ki se po aktivni dobi vrne v ljubo deželico in se vrže na pleča ljudi, ki so doma s svojim delom ustvarjali samostojno Slovenijo. Menda ne pričakujete, (la boste Vi, ki si kruh služile drugje, deležni enake pozornosti socialnega, zdravstvenega in pokojninskega skrbstva. Menda se slovenska diaspora nima za zaslužno za spremembe, ki so se v Sloveniji zgodile v zadnjih desetih letih. Ne vi že ne. Ljudje z dvojnimi državljanstvi so - po mojem mnenju - ljudje, ki se ne Želijo opredeliti. Torej zberite pogum in recite, ali ste slovenski državljan ali državljan druge države. Seveda ponosa in zavedanja da ste po narodnosti Slovenec, Slovenka, tega pa si ne dopustite vzeti. Le na dveh stolčkih nehajte sedeti. Nekoliko me spominja na bigamijo.
Pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva tako v osebnem kot poklicnem življenju.
Franjo Velepic Domžale
P. S.:
Da ne bo slučajno prišlo do pomote. Z dogodki, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, nikogar v tem pismu ne povezujem Prosim Vas, pravzaprav zahtevam, da upoštevajte to dejstvo.
Odgovor gospodu Velepicu
Spoštovani!
Pravile, mi ki smo se borili za osamosvojitev Slovenije.... razlika med vami lam in nami tukaj je ta. da ste se vi borili in bili za to plačani Jaz in še mnogi drugi tukaj pa delamo za Slovenijo dolga leta BREZPLAČNO (žal moram lo vedno in ponovno poudarjati). Dolga leta slovenskemu časopisu, ki sem ga ustanovila in ga urejujem, posvečam vse svoje ure, ledne, mesece, sobote in nedelje ter dopuste.
V	časopisu je veliko turistične propagande za Slovenijo, informacij za Slovence tukaj, po svetu in v Sloveniji o dogajanjih v našem, naj bi bil "skupnem kulturnem prostoru ".
V	času, ko sle bili v bivši Jugoslaviji brez deviz, smo vam jih slovenski izseljenci pošiljali in nosili v Slovenijo! Naši sorodniki so si zgradili marsikatero hišo, vikend, kupili avlo, kupovali druge stvari z našo pomočjo (se spominjate časov, ko je bila kovica vredna več kol zlato?) Zaradi podpore slovenskemu gospodarstvu in zaradi našega patriotizma, ki ga vi tam komaj poznate, v Avstraliji pijemo Radensko, jemo ribje konzerve Dela/narisa, uporabljamo celo vaš vanilij sladkor, pudinge, čaje itd. Pere m o perilo v Gorenje pralnih strojih, avstralsko hrano spravljamo v Gorenje hladilnike, jemo na mizah Euro-fumitura (nekdanjega Slovenijalesa) itd. itd.
Zbirali smo prostovoljne prispevke za..... kdo bi se vse spomnil,
vsekakor pa sem bila zraven pri zbirki po desetdnevni vojni ko smo vam poslali več kot četrt milijona dolarjev, za pol milijona dolarjev vrednosti plišastih koal smo avstralski Slovenci zbrali (v organizaciji Glasa Slovenije, katerega urednica sem) za VAŠO novo Pediatrično
kliniko, sponzorirali smo Katarino Srebotnik, teniško igralko, da je pred dvema letoma skupaj s svojim očetom (ko je še imela finančne težave) lahko nastopila prvič na Australian Operni, na mladinskem v Melbournu pa je dobila turnir! Pomagala(i) smo invalidnemu maratoncu Lebarju da je lahko ustvaril maraton Sydney Melbourne, stalo nas je nekaj tisoč dolarjev! Avstralski Slovenci smo zbirali tudi za vse mogoče otroške klinike, za potresence v Posočju, za poplave v Halozah, za mariborsko, novogoriško. murskosoboško, ljubljansko bolnišnico.... še in še bi lahko naštevala.
Avstralija je bila prva prekmorska država, ki je priznala Slovenijo. Kaj rečete zakaj? Ker sem jaz (po vaše negativni bigamist) in ker so moji rojaki tukaj /obirali, prevajali, seznanjali avstralsko javnost in avstralske politike s Slovenijo, demonstrirali - delali smo vse zastonj! O tem priča publikacija, ki sem jo napisala NAŠA BITKA ZA SLOVENIJO - AVSTRALIJA, izda! pa jo je Slovenski narodni svet Viktorije, ki je tudi veliko naredil v času osamosvajanja Slovenije skupaj z drugimi Narodnimi sveti po Avstraliji in s svojo krovno organizacijo Avstralsko slovensko konferenco (ponovno: knjigo sem naredila PROSTOVOLJNO!)
Moj sodelavec in jaz pripravljava v Sydneyu Slovenske TV oddaje v obeh jezikih - največkrat promoviramo Slovenijo tudi zato, da je ne bi zamenjevali za Slovaško, kot se je zgodilo že zdaj pred olimpijskimi igrami večkrat. Promoviramo naše slovenske športnike, tudi invalidne... delamo.... naš čas, največkrat tudi naš denar! Ob obiskih rojakov iz Slovenije, naj bodo to novinarji, umetniki ali drugi ljudje jim nudimo svoje gostoljubje, jih seznanjamo s tukajšnjimi znamenitostmi itd. Za Slovensko hišo, ki bo odprta v času olimpijskih iger je sydneyski slovenski Klub Triglav daroval A UD 50.000, prispevali pa so še drugi... Marsikatera slovenska gospodinja odnese kakšno domačo juhico našim športnikom, ki so tukaj na treningih. Premalo je prostora da bi omenjala vse naše novinarje, radijske delavce, učitelje v slovenskih šolah, zbiralce denarja za nekoč obstoječi lektorat slovenščine na Macquarie univeryi v Sydneyu, pesnike, pisatelje, kulturne delavce, društva, verska središča itd. - vsi s srcem in z dušo negujemo naš ljubi slovenski jezik (bolje kot vi v domovini, to so nam že mnogi priznali) in kulturo. S svojim ustvarjanjem dopolnjujemo kamenčke v mozaiku kulture slovenskega naroda - za ugled Slovenije in slovenskega naroda po svetu!
Seveda pa ne morem tukaj mimo našega generalnega častnega konzula in trenutno tudi atašeja za Slovensko olimpijsko in p ar a olimpijsko reprezentanco - verjeli ali ne, vse stroške krije sam in ne slovenska država! Vprašam se, kje bi bila danes Slovenija v Avstraliji v tem predolimpijskem in olimpijskem času, če ne bi bilo njegovega požrKovalnega in nesebičnega delci (s tem trpi seveda tudi njegovo lastno podjetje!).
Se bi lahko naštevala, toda ne verjamem da bi lahko prepričala takšne kot ste vi gospod, ki ste gotovo naredili vse za Slovenijo - le za zaslužek! In ne nazadnje: ali nudile vi nam kanček česarkoli ko pridemo mi v Slovenijo? Vsaj moje izkušnje so takšne, da se moram lam celo na pokopališče, na grobove staršev voziti s taksijem, si plačati vsak "kofe ", da o prenočišču ne govorim. Izvolite v hotel! Seveda so tudi izjeme tako kot povsod.
Iz naših informacij, iz informacij slovenskih medijev po svetu se učijo vaši magistri, novinarji, režiserji, raziskovalci izseljenstva; ne samo da jim s tem pomagamo priti do titule, ta jim prinaša živ /je ns ki zaslužek, mar ne? Pa ne da bi nas to molilo!
VAM PLAČUJEMO SVOJ DOLG - BERI DAVEK? gospod Velepič? Pravijo, da smo Slovenci (tudi) kulturen narod zato upam, da imate vsaj nekaj srčne kulture, in se boste meni in vsem Slovencem po svetu opravičili za vaše krivične pisarije.
Na koncu bi vas še rada vprašala: Kdo je pognal večino izseljencev po svetu? mene sicer čisti avanturizem! Kaj pa drugi, ki so bili oropani domovine in s\'ojega imetja in so odšli s cul ico po svetu. Tudi li imajo danes "s\'oj davek"plačan v Sloveniji, saj stojijo tovarne in stanovanjska naselja na njihovih zemljiščih. Vseh njihovih strtih src in bolečin pa se tukaj ne bi dotikala, saj je preveč boleče. In ne samo boleče, tudi sramotno za ves naš slovenski narod!
Lep pozdrav, vzeli ste mi preveč časa.... imam še veliko dela.... za Slovenijo in za slovenstvo!!!
Stanka Gregorič
Urednica - Slovenska medijska hiša (Slovenska TV 31 Sydney, Glas Slovenije - časopis, internet stran "glasslovenije. com.au"-STICISCE AI 'STRALSK1H SLOVENCEV)
Pisali so pred leti
Iz Kluba Triglav Sydney
Cankarja so postavili na pravo mesto
Svijnev /Gi.as Slovesne/ - Pri Klubu Triglav so se že dlje časa ukvarjali z idejo, da bi prestavili Cankarjev spomenik s parkirišča pred klubom. Te dni se jim je to končno posrečilo in posrečilo v pravem pomenu besede, saj je spomenik dobil izredno lep prostor ob stavbi kluba na notranjem dvorišču. Tako je tudi sam izgled društvenega zemljišča dobil lepšo podobo.
Prestavili so tudi oljko, ki joje leta 1973 zasadil pomožni škof Lenič, pa še lipo, ki joje pred petimi leti posadil član kluba. Cankarjev spomenik kiparja Zdenka Kalina iz Slovenije je v sedemdesetih letih odkril takratni predsednik avstralske vlade Gough Whitlam v prisotnosti današnjega predsednika RS Milana Kučana.
Morda niste vedeli da....
- je bil tudi Klub Triglav med tistimi slovenskimi klubi v Avstraliji, ki je vsa leta podpiral razne denarne nabirke za pomoč Sloveniji, veliko pa tudi prispeva za slovensko skupnost in za avstralske organizacije
-je Klub Triglav po desetdnevni vojni za pomoč Sloveniji, leta 1991 organiziral večerjo, na kateri je bilo zbranih kar AUD 26.000 dolarjev; celotna vsota je bila poslana na slovenski Karitas v Avstrijo /iz intervjuja Slovenian Media House -Sydney za TV SLO s Petrom Kropejem, 20.8.2000/
-je Klub Triglav odštel za najemnino Slovenske hiše, ki bo letos odprta v času olimpijskih iger v centru Sydneya na 99 York Street kar AUD 50.000
Pa se nasmejmo še na tej strani. MALI OGLASI
Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva.
Izgubil sem taščo. Kdor jo najde, naj jo obdrži. Zalo tudi ne sporočam naslova.
Zemenjam samico za samsko stanovanje.
S a vratih mesnice je mesar pustil listek: "Jutri bom klal! Postavite se pravočasno v vrsto."
Iščemo ljudi, ki znajo šteti do deset, da bodo preverjali število prstov v naši tovarni rokavic.
Prodam ponarejene bankovce za 1000 DEM. Tel. 95
Izgubila sem zlato zapestnico z vgrm-iranim napisom: "M.jM...k". Predvidevam, da mi je padla v morje nekje na poti v Ameriko.
Spreminjam državne meje, cena S1000 na kvadratni meter. Telefon: 0043-222-65-4 7-2 /
Oclcepljam zvezne republike. Provizija 2% reparacij. Telefon: 0049-027-67-35-21
Odpovedujem se svojemu sinu, ki je javno izjavil, da izhaja iz opice.
v Glasilu Slovenskega društva Sydney
Akcija za dom
Julij 1965
Delovni člani Akcije za Dom: Mihela Šušteršič, Antonija Vodopivec, Albin Poršak, Rudi Breznik, Stanko Salobir, Franc Novak, Jože Celin, Franc Valenčič, Lucano Mozetič, Alojz Kučan, Stane
Petkovšek, Virgil i Ferfolja, Rafko Pav lovec, Franc Mr am or.
***
Vsem Slovenkam in Slovencem v Avstraliji
Preteklo je leto dni odkar se je ustanovila "Akcija za Dom"... Ta obletnica je za nas akcioanarje velikega pomena... Skupina rojakov, ki smo to akcijo začeli, smo res že takoj v začetku naleteli na majhen odpor pri poedincih. Nezaupanja, posmehovanja, idealisti, ali oa norci (razlike ni), vse to in še več je bilo videti in slišati. Vendar poguma nismo izgubili. Odbor SDS z ostalimi odseki, so bili na naši strani od vsega začetka...
p. Valerijan Jenko, OFM, Vinko Ovijač, Alfred Breznik
***
Prvo leto akcije
... Leto dni se trudi skupina požrtvovalnih rojakov in nabira denar za dom. Z veliki žrtvami prirejajo zabave, hodijo od družine do družine in razpihujejo zapepeljeno žerjavico slovenstva. Se bomo živeli v Sydneyu, še bo donela slovenska pesem! In tudi slovenski dom bo stal, če se bomo z resno voljo zbrali vsi... ^
Jože Čuješ, t.č.predsednik SDS
***
Letno poročilo
Darovi za dom znašajo (op.u.: funt sterlingov) 717.4.0., kar brez dvoma kaže, da je zanimanje in želja, da si postavimo svoj dom, pri naših rojakih, še vedno velika... finančna vrednost "AKCIJEZA DOM" ob prvi obletnici je torej (op.u.: funt sterlingov) 1350.16.7....
Rudi Breznik
***
Dvanajst mesecev
... Naše življenje se je tako razgibalo kot nikoli popreje... Člani igralske družine smo prepričani, da je med rojaki še vedno dovolj zavednih ljudi, ki bodo radi pomagali pri skupnem delu za dom in da bo pred letom začeta akcija ne le upanje, temveč uresničenje naših
sanj...	Ivan Koželj, za Igralsko družino SDS
***
Naša pesem in naš dom
Slovenci v tujini ne smemo umreti... Vsi smo poleg torb in kovčegov prinesli s seboj še majhno, nepopisno dragoceno culo, v kateri imamo svoje knjige, podobe in spominke, v kateri hranimo svoje narodne dragotine, svoje pesmi, očetove spomine, materino ljubezen in njene solze... Vsega tega ne moremo zapraviti ali zatajiti, vse to bomo dali našim otrokom kot najlepšo oporoko. Slovenci moramo živeti združeni...	Ludvik Klakočer
UGANKA ZA NASE BRALCE: Kdo je na fotografiji? Rešitev pošljite na uredništvo Glasa Slovenije
—
Avgusi-Sepiemhcr 2000
Slovenija
Slovenian Tourist Board Dunajska 156 Ljubljana tel.:+386(0)l 5891840 fax :+386(0) 15891841 Internet:www.sIovenia-tourisnLsi e-mail:in fo@slovenia-tourism.si
Do you know where the largest ski jump in the world was for many years and where the magic 100 - and 200 - meter barriers of ski jumping were broken? Do you know where women alpine skiers love to return every winter and what a fox has to do with their achievements? Do you know where adrenaline enthusiasts go to find the greatest thrills and which river charms them over and over with its emerald shades? Do you know who was the first in the third millennium to conquer a Himalayan goal and what country marked his desire to touch the sky? Do you know where to row past a beautiful island in the middle of a lake and where the northernmost winds of the Mediterranean fill the sails? Do you know where mineral and thermal waters known to recreational runners across Europe can be found and how high the mountain pass is that bicyclists storm each September? Do you know where the victorious Lipizzaner horse comes from and where it learns dressage? Do you know where the oldest skiing in Central Europe originated and on what skis the still unsurpassed victories of Ingemar Stenmark were achieved? The simple answer to all these questions is Slovenia.
Slovenia House will open its door on 10th of September. It will be located on the 13th floor at 99 York Street and will be visually marked on the building's facades on York and Clarence streets with the "Slovenia in Sydney 2000" logo. Most events between 10 and 31 September will take place at this location. Slovenia House will primarily be intended for presenting national sportsmen and their achievements and sponsors of the Slovenian Olympic Committee, while part of the premises will be dedicated to Olympian Leon Stukelj and an exhibition of his accomplishments in sport. For the duration of the Olympic Games, the presentation will be combined with an exhibition on various segments of the Slovenian economy, culture, ethnology, ethnography and tourism, set up in the eastern entrance hall of Sydney Mutual House.
The vintage, friends, is over And here sweet wine makes, once again, Sad eyes and hearts recover, Puts fire into every vein. Drowns dull care Everywhere And summons hope out of despair.
Spet trte so rodile, prijat Iji, vince nam sladko, ki nam ozivlja zile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
Thus begins Slovenia's national anthem, written bv the greatest "Slovenian poet. France Preseren (1800-1849). In this benevolent spirit, we now invite you to the Slovenian Gostilna in the center of Olympic Sydney.
Event-Yachting
Podjetje Event-Yachting iz Slovenije namerava v tem letu pričeti s proizvodnjo svojega zanimivega programa čolnov in jadrnic v Avstraliji.
Če ste zainteresirani za partnerstvo, katerokoli drugo obliko poslovnega sodelovanja ali pa vas naša plovila zanimajo kot kupca, prosimo, stopite z nami v stik
Naslov: Event Yachting d.o.o.
Zg. Pirniče 45d 1215 Medvode Slovenija tel. +386 61 621574 fax +386 61 621296 e-mail: a.dovic@eunet.siol.net Andrej Dovič
Kontakt v Avstraliji:
Aleš Burgar in Maja Meglen Tel.: (07) 3804 5558 Mob. tel.: 0404 272974 e-mail: event_yachting@hotmail.com
Vabimo vas vsako tretjo nedeljo na piknik Igrajo The M aster s
V času Olimpijskih iger bo v Klubu Triglav zanimiv program Klub bo odprt vsak dan od 12 ure dalje
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
MfKfes?_
AvgustSeptember 2000
Medicina - Znanost
Pogovor
s prenosom misli /7 D/ - V prihodnosti se bo vedno več ljudi pogovarjalo s pomočjo prenosa misli od možganov do možganov. Kdor bo zavračal implantacijo elektronike v svojo lobanjo, naj bi se kmalu počutil tako izoliranega kot prebivalec velemesta brez telefona. Besede in pisava naj bi postale tako neuporabne, kot bo morda že kmalu govorica kretenj. Res je danes še vse znanstvena fantastika. Direktna povezava med človekom in strojem je za to in še za naslednjo generacijo mogoča le v mislih. Toda človeštvo je na tej poti.
Superbrokoli -zaščita pred rakom /7D/ - Čeprav so superbrokoli videti kot navadni in imajo tudi enak okus, ima nova sorta, ki so jo "pridelali" na inštitutu za znanstveno raziskovanje hrane v Norvvichu v Veliki Britaniji, večjo moč v boju proti raku.
Laser in vid
/7D/ - Odpravljanje vidnih ano-malij z lasersko tehniko je na pohodu. Kmalu potem ko je svet zajela laserska mrzlica in povzročila, da se danes večina slabovidnih želi za vselej posloviti od očal, tako da jim opravijo lasersko korekcijo anomalij ro-ženice, je skupina renomiranih okulistov ugotovila, da se lahko pri operaciji oči z lasersko tehniko poškoduje notranjost očesa. K temu prispevajo visoke temperature med posegom, zlasti v obliki drobnih zažganih notranjosti vidnega organa, ki so praviloma trajne in lahko povzročijo še druge težave.
Polna hiša virusov in bakterij
/7D/ - Na običajnih predmetih, ki jih imamo doma - od telefona do vodovodne pipe - se nahaja na tisoče bakterij in virusov, zatrjujejo znanstveniki, ki so se zbrali na vsakoletnem srečanju Ameriškega društva za mikrobiologijo. Z dvignjene telefonske slušalke poberemo z roko 66 odstotkov virusov in 39 odstotkov bakterij,. Ko se dodatknemo pipe, ostane na roki 28 odstotkov bakterij in 34 odstokov virusov. Na gobici za pranje posode so znanstveniki na univerzi v Arizoni našteli kar 320 milijonov bakterij. Ugotavljajo, da se tako prenaša več bakterij, kot so menili doslej. Naš topli dom je torej veliko gnezdo mikrobov.
Brokoli iz Norvvicha vsebuje desetkrat več sulfiirofana, sestavine, ki ščiti pred rakom, tako, da spodbuja proizvodnjo encima tranferaze glutationa, ki uničuje kancerogene snovi, tudi tiste v močno zapečenem mesu. Za raziskavo prav ta čas iščejo prostovoljce, ki bodo določen čas uživali večje količine superbrokolov.
Visoki krvni pritisk povzroča osteoporozo /7D/- Triinpolletna raziskava, ki so jo strokovnjaki opravili pri skupini žensk, tako da so jim merili krvni pritisk in analizirali gostoto krvi, je pokazala, da ženske z visokim krvnim pritiskom hitreje in bolj izgubljajo kalcij v kosteh, to pa vodi k osteoporozi. Pri visokem pritisku se moramo izogibati slani in mastni hrani, opustiti kajenje ter uživati več sadja in zelenjave.
Rjave oči ostanejo dalj časa zdrave
/7D/- Tako je ugotovila avstralska raziskava 3600 prostovoljcev.
Dobra novica /Večer/ - Kadilci bodo lahko svojo zasvojenost v bodoče premagovali tudi s tableto. Tablete Zyban ameriške farmacevtske družbe Glaxo Wellcome so prispele na nemško tržišče pred nekaj dnevi, medtem ko so v ZDA dosegljive že od leta 1997. Proizvajalec trdi, daje tableta še enkrat bolj učinkovita od nikotinskega obliža. Dnevni odmerek naj bi v Nemčij i stal približno toliko kot škatlica cigaret, tako da bi devettedenska terapija stala okoli 300 mark. Tablete Zyban naj bi pri človeku ugasnile željo po cigaretah, zmanjšale zasvojenost z nikotinom in omilile absti-nenčne pojave, denimo slabo voljo, motnje koncentracije in povečanje telesne teže.
Dobre in slabe maščobe
/Primorske novice/ - Semenska olja, sončnično, koruzno, bučno in laneno so ratstlinska olja in zato ne vsebujejo holesterola, poleg tega pa so bogata z esencialnimi maščo-bnimi kislinami. Olja za cvretje so lahko prav škodljiva, če jih pre-grejemo. Previsoke temperature so pravi sovražniki zdravja, kajti v hrani takrat nastanejo nezaželene spojine. Pri pečenju je torej pomembno, da olja ne segrejemo tako da se začne dimití.
Vitamin E za kadilce
/7D/ - Japonski znanstveniki ugotavljajo, da lahko zadostna količina vitamina E v organizmu kadilcev kar za 20 odstotkov zmanjša nevarnost obolevanja za pljučnim rakom. Dnevno pa bi ti morali zaužiti 100 IE tokoferola.
Zdravila, vitamini in rentgen
/7D/- Pred rentgensko preiskavo bi morali zdravniki preiskovanca povprašati, katera zdravila uživa. Zdravniki na kliniki Mayo (ZDA) so ugotovili, da lahko vitamini, minerali in oligoelementi pa tudi nekatera druga zdravila povzročijo motnje na rentgenskih posnetkih. Najbolj nevarne so multivitaminske tablete, kapsule železa, hormonske pilule (estro-genski in progesteronski preparati). Zato naj bolnik pred vsako preiskavo sam opozori rentgenologa na zdravila, kijih uživa.
Gledanje televizije v mraku
/7D! - Okulisti ugotavljajo, da gledanje televizije v mraku škoduje očem. En sam izvor (migetajoče, utripajoče) svetlobe je namreč hudo naporen za oči.. Naj bo Ij e j e usmeriti svetilko v strop ali v tla - da daje indirektno svetlobo. Lahko pa jo postavimo tudi na nižji kos pohištva
Dieta za vse čase
/Nada Porenta/ - Kadar se slabo počutite in ste popolnoma izčrpani, si do energije in vitalnosti lahko pomagate z enodnevno dieto, s katero organizmu zagotovite več kot l g vitamina C. Dieta je primerna zlasti ob preobremenjenosti in stresu (bolezen, napor, velike preizkušnje, menjava letnih časov, bolezen, nosečnost, menstruacijske težave, rekonvalescenca po poškodbah in hujših boleznih - hepatitis ipd.). Lahko jo ponovite dva do trikrat mesečno (zlasti ženske), saj vitamin C pospešuje absorpcijo železa v organizmu (mineral, ki primanjkuje zlasti nežnejšemu spolu). Nasvet: sadje in zelenjavo uživajte sveža, zelenjavo kuhajte v pari (vitamin C je termolabilen in se pri daljšem kuhanju uniči).
Shema jedilnika super vitaminske diete: Zajtrk: 140 g posnetega mleka z medom (5 g), skodelica svežih jagod ali rdečega ribeza Dopoldanska malica: sveža pomaranča (250 g) Kosilo: krompirjevi cmočki (100 g) s svežo paradižnikovo mezgo (80 g), brokoli, kuhani na pari (200 g); sadna solata iz kivija, ribeza (rdeč, črn ali mešan) in jagod (skupaj 250 g), prelita s svežim limoninim sokom. Popoldanska malica: kivi (220 g) Večerja: riž (100 g) s poparjeno špinačo (60 g), začinjeno s pe-teršiljem in svežim strokom česna; brstični ohrovt (100 g) s kosom sojinega kruha (50 g).
Bomo živeli le še 22 let?
/7D/- Italijanski profesor Andrea Milani z univerze v Pisi je v letošnjem letu dodobra razburkal znanstveni svet. Odkril je namreč asteroid s premerom 800 metrov, ki s hitrostjo 25 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji, izračuni in opazovanja drugih znanstvenikov pa so pokazali, da trčenje z njim v letu 2022 ni izključeno. Če bi asteroid, ki je dobil ime 2000 BF 19, res trčil z Zemljo, bi to za njene prebivalce pomenilo največjo katastrofo vseh časov. Nastal bi krater s premerom desetih kilometrov in globino treh kilometrov, sila trčenja pa bi bila enaka rušilni moči 30.492 megaton eksploziva TNT! Za primerjavo: skupna rušilna moč vsega nuklearnega orožja na Zemlji se tačas giblje okoli 10.000 megaton. Meteorit, ki je pred približno 50.000 leti udaril v tla Arizone na jugozahodu ZDA in tamkaj naredil najbolj znani krater na Zemlji, je po" izračunih znanstvenikov imel premer 30 metrov in tehtal 150.000 ton. Pravkar odkriti asteroid 2000 BF 19 ima premer 800 metrov.
Namesto antibiotika jogurt
/7D! - Uničevanje bakterije Helicobacpylori, ki povzroča rano na želodcu in dvanajstem i ku (ulcus), lahko pa tudi raka, z antibiotiki ni najbolj priporočljivo, saj postaja telo s takim zdravljenjem sčasoma vse bolj odporno na antibiotike. Zato so se dr.Chitra N.Wendakoo in njeni sodelavci z univerzitetne klinike v Edmontonu v Kanadi odločili poiskati drugačne načine uničevanja te bakterije. Preizkusili so različne učinke delovanja bakterije Lactibacillus casei, ki se dodaja nekaterim probiotičnim izdelkom in ugotovili, da sama bakterija ni učinkovita. Sele v kombinaciji s tekočo mešanico L.casei in fermentiranim mlekom oziroma z dodajanjem encimov deluje odlično. "Nismo prepričani kako deluje ta mlečnobakterijska mešanica, toda verjetno ubija H.pylori tako, da proizvaja mlečno kislino in encime, ki 'skrbijo' za prebavo beljakovin v mleku. Prepričana sem, da se tak učinek doseže z delovanjem peptidov, delčkov beljakovin v mleku," pravi dr. Wendakoo. Doktorica je prepričana o uspehu svojega odkritja in pripravlja obsežne raziskave pri pacientih, ki imajo rano na želodcu, da bi potrdila, ali jim fermentirano mleko pomaga.
Avgust-Septembcr 2000
GLASBA
Za razvedrilo
Ansambel MESEČNIKI
NE RECI ZBOGOM Ml SANTA CALIFORNIA DARILO
RADA S TEBOJ BI PLESALA NOCOJ KOZVEČERSEZAVEM MOJA ŽENA
VRELA SOLZA TROPIKANA OPROSTILA TI BOM VSE ZA LUNCO NI D'NARJA
ROŽA NA VRTU ZELENEM CVETI SREČA ŽELELA BI FUL KUL DAMA ČAKALA NATE BOM DOBRODOŠLICA	r"-",'t'</r,/o zl"" :M,J
ZA LUNCO SMO MI VSI - tega se prav gotovo še prav posebej držimo MESEČNIKI. Sicer pa je treba začeti od začetka. Že šest let je minilo odkar smo začeli in lahko rečemo, da v teh letih nismo počivali, ampak smo veselo "mesečili" po vsej Sloveniji in tudi tujini. Naš vidnejši skok v tole našo zabavnoglasbeno sceno je bila prav gotovo naša prva kaseta z naslovom NE REČI ZBOGOM MI. Tudi pesem Ne reci zbogom mi, je bila velik hit in poslušalci ji še vedno radi prisluhnejo na vseh naših nastopih ter prireditvah. Tudi videospot z istim naslovom seje veliko vrtel (in se še) na vseh večjih televizijskih postajah. Ves čas smo bili delovni in dokaz naše delovne vneme je druga kaseta z naslovom SANTA CALIFORNIA. Na njej smo posneli pesmi za katere menimo, da so ljudem všeč, da so plesne in da gredo v uho. Veseli pa smo, da je pred kratkim izšla tudi naša prva zgoščenka s preprostim naslovom MESEČNIKI. Na njej boste slišali vse najlepše pesmi z obeh kaset. Verjetno bi nas zdajle vprašali, kako naprej? Še bomo z veseljem nastopali povsod tam, kamor nas bodo povabili, sicer pa že z veliko vnemo pripravljamo nove pesmi, naš moto pa ostaja isti - ZA LUNCO SMO Ml VSI. Predstavitev skupine:
JANEZ MAROLT- Glava družine, če lahko tako rečemo, je klaviaturist in harmonikar, vsekakor pa, ker nosi šefovski naslov, je tudi "krivec" za vse kar se v ansamblu zgodi. TOMI AMBROŽ - ni bolj prijaznega in ubogljivega dekleta kot je trobenta, s katero vse lepe punce osvaja in osrečuje naš mladi. BLAŽ LESJAK- drugi mladi mož v našem ansamblu, ki vztrajno poudarja, da ni "Štajerc" ampak pravi Savinjčan in dobi čuden blesk v očeh, ko v roke prime svoj bariton ali neznansko velik in okoren kontrabas. ROMAN MEDVEŠEK- njegova največja ljubezen je kitara in to se še kako dobro sliši, saj veste, dober glas seže v deveto vas in ta dober zven in veliko energije lahko ustvari le naš. ANDREJA CAMERNIK- tista, ki samo po žensko klepeta in čveka, vmes pa si seveda vzame čas za petje in za povezovanje programa. To smo MESEČNIKI - vedno za lunco, vendar zadovoljni, da nikomur v naši družbi ni dolgčas.
VLADO KRESLIN V AVSTRALIJI
Vlado Kreslin,eno največjih imen tako avtorske kot etno ter v najširšem in najbolj žlahtnem smislu zabavne glasbe v Sloveniji nasploh, Beltinčan s črno kitaro, bo svojo letošnjo festivalsko turnejo sklenil v začetku oktobra z nastopoma na Victor Harbour Folk Festival v Adelaidu in Ktilcha Festival v Perthu.
ČUKI
Čuki so glasbena skupina za vse generacije, kar pogosto tudi pomeni, da se mnogi nad njimi zmrdujejo. Predvsem najstniki, ki poslušajo vse od Britney Spears do Sex Pistols, menijo, da so Čuki skupina, ki igra otroško in zabavno glasbo. Ko pridejo na prvomajsko kresovanje na ljubljanskem Rožniku, kjer Čuki nastopajo že pet let, ali denimo na Večerov piknik, pa ugotovijo, da fantje igrajo prav vse glasbene zvrsti, med drugim pesmi Don Mentony Benda, Sokolov in Avsenikov. Kljub svoji raznolikosti so Čuki nedolgo tega presenetili javnost, ko so zmagali na narodnozabavnem festivalu Slovenska polka in valček, pred kratkim pa so izdali tudi ploščo narodnozabavne glasbe pod imenom Narodni Čuki.
20 razlik - zabavna igra za zbrano družbo: glejte na uro, kdo bo našel v najkrajšem času 20 razlik med tema dvema slikama
Smeh
-	Mojca, kaj pa je bilo s tistim lepotcem, ki ti je na plesu pihal na dušo?
-	Ja. najprej mi je pihal, nato je sopihal. na koncu pa jo je popihal.
-	Hvala bogu. volitve so mimo. Zmasal sem.
-	Ne lažeš?
-	Zdaj mi ni več treba.
-	Teta. kaj je to basen?
-	Če se gos in osel pogovarjata tako kot zdaj midva.
-	Oči, se bojiš zmaja?
-	Ne!
-	Pa morskih psov?
-	Niti malo.
-	Pa strupenih pajkov?
-	Tudi ne.
-	Kako pogumen si, oči. ko se bojiš samo mamice.
-	Slišala sem, daje mlada igralka dobila oskarja za vlogo.
-	Da, kmalu bo shodil...
-	Joj, gospa Kranjčeva, ali ste bolni? Vsak dan vidim, da prihaja k vam zdravnik.
-	Čisto zdrava sem, hvala. Ampak tudi jaz vidim, da k vam vsak dan prihaja oficir, pa vas ne vprašam, če bo vojna!
V avtobusu je gneča. Neka mestna gospa nehote stopi na noge ženski za seboj, obrne se k njej: -Oprostite, nisem vas hotela...
-	Nič zato. je že v redu. Veste sem doma z dežele, pa sem vajena, da mi krave po nogah hodijo.
-	Vaša hčerka je slabokrvna. Predpisal ji bom železo.
-	Zakaj pa železo, gospod doktor, saj ji lahko predpišete zlato ali platino. Mi smo reveži.
Butalci
Kaj pravijo Butalci ko se bliska?
Mislijo, da jih Bog fotografiral
Kaj si misli Butalec, ko vidi leteti avion? Da leti Bog na križu!
Zakaj pokrivajo Butalci gnoj s
polivinilom?
Da ga muhe ne poka kaj o!
-	Želite, gospod?
-	Rad bi prijavil genialni izum, s pomočjo katerega lahko nemoteno gledate tečevizijo in poslušate radio.
-	in to je?
-	Robec. Z njim ženi zavežete usta.
-	Dragi, katero uokvirjeno sliko naj dam na klavir? Brahmsa ali Beethovena?
-	Beethovena, draga, ker je bil gluh.
-	Gospod doktor, mi lahko predpišete kontracepcijske tabletke?
-	Gospa, kaj vam bodo kontracepcijske tabletke pri petinsedemdesetih letih?
-	Da bom bolje spala.
-	Te vendar niso za boljši spanec...
-	So, so. dala jih bom vnučki, ko gre zvečer ven, in mirno spala...
-	Koliko ste največ tehtali?
-	Sto osem kilogramov, gospod doktor.
-	In koliko najmanj?
-	Tri kilograme dvaindvajset.
-	Kaj pa tako živčno listaš po kuharski knjigi? vparaša mladoporočenec svojo mlado nevesto
-	Oprati moram belo perilo, pa nikjer ne najdem recepta, kako ga je treba skuhati!
Avgtist-Scptember 2000
Pred izidom
Milan Kučan, predsednik RS bo odprl gospodarsko konferenco v Sydneyu
Ljuuuana /STA in različni vir\I - Čas olimpijskih iger bodo za gospodarski obisk Avstralije izkoristili tudi slovenski poslovneži. V organizaciji GZS se bo 26 poslovnežev iz 20 podjetij 11. in 14. septembra udeležilo dveh poslovnih konferenc (Melbourne, Sydney), na katerih bodo v formalnih in neformalnih kontaktih z več kot sto avstralskimi podjetji skušali ustvariti pogoje za tesnejše sodelovanje.
Srečanje slovenskega gospodarstva z avstralskim povpraševanjem v Sydneyu bo uradno odprl slovenski predsednik Milan Kučan, ki bo v Avstraliji med 13. in 17. septembrom.	\\\ \
Kot je poudarila vodja projekti slovenske promocije v Sydneyu Vesna Nahtigal, so pri organizaciji projekta sodelovalitudi avstralski Slovenci. Prek svojih klubov so zapostavite^ hiše primaknili približniŠeSt milijonov tolarjev, prav tako pa sb in bodo prostovoljno pomagali pri številnih organizacijskih opravilih.	\ \	\ \ \ V \
Generalna direktorica SNTO Barbara Sunčar pričakovanih učinkov promocije ni želela komentirati, pravi pa, daje osrednji cijj\akcije pozicioniranje Slovenije v,svetu in dosegapj\večje prepoznavnosti. Kot je povedala, bo po končanih igrah opravljena>tudi natančna anliza učiitkbv,
X \ \\ \
ki jih bo akcija prinesla.
Na zdravje !
Obvestila

\ \
Dobrodošel na ta svet Connor Aleksander Hren!
Naša naročnika Meta in Lojze Hren iz NS"W sta^postala babica in dedek. Čestitamo! Prav tako tudi srečnima staršema Nicole in AIexu Hren iz Mount Pleasanta. Mali Connor Aleksander seje rodil 22. avgusta 20,00
Naj ga spremlja v
sreča, predvsem pa naj

Darko Bizjak +
V	nedeljo, 6. avgusta 2000 je nenadoma umrl od kapi sydneyski Slovenec Darko Bizjak, rojen 12.12.1935 v Brezovem na Dolenjskem.
V	Avstraliji je bil od leta 1960. Darko se je še nedavno tega povzpel na Triglav, o tej poti je napisal prispevek za aprilski Glas Slovenije.
Sorodnikom, prijateljem in znancem naše sožalje
Isce se
UroŠsMernik iz. Maribora., išf svojega'strica Tomislava Debevca ali njegove najbližjčssorodnil Nazadnje najdbi stric živel v St> Albansu-Melbouroe.Informa^ije na uredništvo Glasa Slovenije
Ivanki Cirej iz Pertha želimo boljšega zdravja! Uredništvo Glasa Slovenije
/Nadaljevanje iz prejšnje številke/
Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju
Prvo popravek: v zadnjem članku z istim naslovom v 21. vrsti, prosim berite: antioksidanti kot vitamin E in ne oksidanti kot je bilo pomotoma napisano. V 21.stoletju se vračamo nazaj v naravo. Dr. R. Strand, kije
napisal knjigo BIONUTRITION-winning the war..... lepo obrazloži, da
je celo sam, 23 let svoje zdravniške prakse, zanikal potrebo po vitaminih, ki kot antioksidanti popravljajo poškodbe nastale zaradi prostih radikalov ter po mineralih, ki pomagajo pri metabolizmu, to je presnavljanju zaužite hrane in s tem dovajajo energijo našim celicam za njihovo in naše preživetje. Človeško telo je izredno zapleten mehanizem in vsaka najmanjša celica različnih organov, mišic in kosti zahteva svojo točno določeno mešanico prehrane za obstoj. Kvaliteta našega življenja in zdravja zavisita od tega. Izredno važno je, da je kompletna hrana takšna, da se snovi druga z drugo ne izpodbijajo, kajti s tem bi se sproščali razni strupi, nevarni za naš obstoj. Snovi morajo biti med seboj v takšni povezavi, da sp dobro prebavljive in jih celice lahko uporabijo. Uposševati moramo tudi to, da smo vsi grajeni različno z ozirom na naše podedovane gene in daNso s tem naše potrebe različne. Tudi leta igrajo svojo vlogo. Ko otrok raste in se razvija, je izrednega pomena kakšno hrano in antioksidante ter minerale uživa, kajti'to se mu bo v kasnejših letih ali pa ob izbruhu bolezni po tem ali onem naključju izredno obrestovalo.
Danes ne umiramo več od skorbuta (pomanjkanje C vitamina), ne od rahitisa (pomanjkanje D vitamina), beriberija (pomanjkanje vitamina BI) ali od pelagre (pomanjkanje niacina - nikotinske kisline, t.j. skupine \B\yitamina, ki ga najdemo največ v jetrih, mleku in kvasu). Ne, danes umiramo od bolezni, ki jih povzročajo poleg nepravilne prehrane razne kemikalije, onesnaženo ozračje pa tudi umetno narejena zdravila, kemoterapije itd. Znanstvene medicinske raziskave s podprtimi kliničnimi \poskusi, poznavajo, da so vzroki bolezni tega stoletja rezultati oksidacijskega procesa, kjer je proste radikale nujno potrebno nevtralizirati z antioksidanti- Dr.Denis YVaitley, znani psiholog, ki pomaga astronavtom opozarja, da je zelo važno, kako mislimo, kako se calije in pritisk pomanjkanja časa v tem Colgan pa trdi, daje preveč fizičnih vaj osebno velja za nastopajoče na olimpijskih igrah, ravilne hrane še pravilna količina antioksidantov prostih radikalov in s tem več bolezni insko dokazano, da moramo upoštevati veško telo najbolje zdravi samo in da mu je no porriagati. Tega mnenja je tudi angleška ala svoi'o 100. obletnico rojstva. Čestitamo!
/nadaljevanje prihodnjič/
Morda niste vedeli da.
medic
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so našega ljubega Darka Bizjaka spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala patru Filipu za pogrebno mašo in pogreb, Danici Petrič in Lojzetu Košoroku za poslovilne besede v cerkvi, Ivanu Koželju, podpredsedniku SDS za lepe besede ob grobu ter pevcem iz SDS. Hvala za tolaži I ne besede, sožalne karte in cvetje. Žalujoča J usti z družino
v
Čestitke ob rojstvu vnukinje
Našima zvestima naročnikoma, dolgoletni melbournški slovenski društveni delavki Anici Markič in možu Lojzetu, naše čestitke ob rojstvu vnukice. Anica in Lojze sicer že imata enega vnuka, tretji/tretja pa je še na poti. Seveda čestitamo tudi srečni mamici in očku pravkar rojene.
Angela Dajnko +
je bila rojena leta 1934 v Vogričevcih pri Ljutomeru, s soprogom Vinkom sta prispela v Avstralijo leta 1960. Umrla je v petek, 4. avgusta 2000, pokopana je na syd-neyskem pokopališču v sredo, 9. avgusta. Naše sožalje soprogu Vinku, ostalim sorodnikom in prijateljem.
Iščem žensko za nego starejše osebe
Želim najti žensko osebo srednjih let za nego moje matere v Coomi (NSW). Morala bi opravljati vsa dela, vključno s tuširanjem bolne matere, kuhanjem in ostalimi gospodinjskimi deli. Mora pa znati govoriti slovensko. Prišla bo v dobro družino. Imela bo svojo sobo. Za vse informacije lahko pokličete Danilo Shaw na telefon (02) 645 22 096 po 6.30 uri zvečer ali Jadranko Stewart na telefon (02) 645 23 587
-	da teče avstr -je bilabrezpo leta\193 leta 200,0 pa j
-je bilo v-Avstm-liii letaH9sQ 10 milijonov p jel9milijono
-	ima Melbourn prebivalcev milijone
-	65 procentov Avstralcev na delo z osebnim avtomobilom, \ 9 procentov pa se poslužuje-,, javnega prometa
-	bo 9 procentov avstralskih žensk obolelo za rakom doji?
-	so bili avstralski domor&dcj^ Aborigini prvič priznani kot državljani Avstralije šele leta 1967
-	je bilo ubitih v prvi svetovni vojni 59.258 Avstra0!V, v Urtq pa 27.073
-	stane hiša v Sydneyu v povprečju S 308.000, v Melbournu pa S 241.000
-	izdajo v Avstraliji na leto okoli 185 milijonov zdravniških receptov za razna zdravila
Glas Slovenije - sponzorji: T!\e Voice of Slovenia -Sponsors:
lEMONfi
.INSTRUMENTS
ipact International ,Pty. Limited
.Poavi
nentu, .ZD/
v Tasn" , Kanado, Švico, Avstp Švedsko, nt0apon$ in v Slovenijo /A rroa nd A ust rati a, A tgentina,
USA, Canada, Swidfrland, Austria, Italy, Sweaeti, Japan and Slovenia/