Korič:
Jezusova lilija.
(Marija Vanderlinden 1912—1924.)
Marica je bila rojeua M^WMJj|||||||MBjj^^M v Belgiji, kjer je prav ¦¦P^^.^^|Hjjjj^H Hinogo Slovencev — rudar- iJiig 'j^flmLLi' "^^H^l jev. Krščena je bila 27. XI. jiSi^Eh/^^k V^B 1912 iu izročena poseb- filji ^Ht^^ ^ft- 5BB Hcmu varstvu Matere bož- iiff p^H^; ^A W|W je. Zato je nosila v prvih jjf1 I^^Btaj^^A^ a||l letili vedno belo - modro jjj 1 j^^^l^^P^ «H obleko na čast božji Kra- |JI ^^^^^tF^' ^H ljici.  Tako  so  se  zaoblju-     V                           l9
bili starši, ker bi bili kma-     m                             Wt
Iu umrli mati in Marica.         I           fra, — ¦                1
Prva ujena molitvica I F ^'¦^BtHl); if I je bila, ko se je prebudila: f ¦ ^^^^^BU * ! I .- Jezus, tebi podarim svoje ' JH^^^^^^l i «1 n srce. Vzemi ga, te lepo .lA^^HHillBtK ~fl prosiin,  da bo zmerom sa-
mo tvoje!« Vedno je mislila le na to, kako bi Jezusu veselje delala. Zato se je trudila, da bi se svojib. na-pakic rešila. Prav počasna je bila, ko se je oblačila, in je bila zato večkrat kregana. Trudila se je, da bi bila hitrejša. Marica je bila včasih preveč natančna, zato ji je dal bratec ime »gospodična Prenaiančna«. Ker se je pa rada tudi jokala, je dobila ime »Solzi-čica«.
Na dan prvega sv. obhajila se je Mariica pogo-varjala z bratci, kaj vse bo kdo. Eden izmed bratcev pravi: »Nisem se še odločil. Rad bi bil duhovnik in strojevodja.« Marica se takoj upre: »To ne gre: du-hovnik  mora imeti  vedno čisto bele roke.«
Ker je b.ila v šoU zelo pridna, je dobila za na-grado knjižico o sv. Tereziki. Od iedaj je vse svoje delo in življenje upodabljala po življenju male svet-flice, posebno se je vadila v ljubezui do Jezusa in v žrtvovanju. Seveda ji je včasib. kaj spodletelo. Neka prijateljica je prinesla otrokom veliko škatlo slad-karij.   Vsak  je   dobil  svoj   delež,   škailo   so  postavili
85
na klavir, od koder je koj zginila. Kdo jo je odnesel? Marica. Ko so jo v roke vzeli, je rekla: >Mama, v samostanu so nam rekli, da naj damo za božič igrače iu sladkanije ubožcem. Pa sem lnislila: tolikokrat dobimo sladkarije, bom pa še škatlo vzela v samo-stan.«
Prav prisrčkana je »zahvalna molitev«, ki si j© je Marica sama napisala in v molitvenik dala:
»Moj Bog, zahvalim Te,  da nisem l>ila  še nikoli
bolna;                                                            »
da sem bratca dobila, da smern iti večkrat k sv. obhajilu, da imani dobre starše, da iinamo tako veliko družino, da sem v tako dobri šoli.«
Ko ji je bilo osem let, je dobila v samostanu na-logo »Zakaj ljubiin Jezusa?«.
Z velikimi krivuljastimi črkami je napisala v zvezek:-
»Jezusa Jjubiin, ker je ležaj v jaselcah,
ker je umrl na križu, da bi nas odrešil,
ker se je tako majhnega naredil, da lahko stopi v sveto hostijo,
ker mi je dal dobre starše, pridae bratce in se-strice,
ker je ustvaril tako lep svet,
ker je ustvaril ptičice, ki tako lepo pojejo,
ker mi je dal toliko lepih stvari,
ker me je dal dobri šoli iin dobrim učiteljicam.«
Pri sveti birmi ji je dal Sv. Duh moč za vse ve-like bridkosti, ki so jo knialu obiskale. Maričiuo živ-ljenje je bilo kakor sončni vrt. Ni imela prav ui-kakih. skrbi; starši in učiteljice so jo radi imeli in jo varovali, prav nobena senca ni padla na njeno živ-ljenje. Pa zdaj naj nc bo več tako. Živahna in zdrava deklica nenadoina zl)oli. Trgati jo je začelo v skle-pih. Dobila je hudo vročiuo in bolečine so bdle ne-znosne. Pa bolna Marica je postala apostol. Njen stari oee ni bil že drajset let pri sretem obhajilu. Marica pa od svojega prvega sv. obhajila ni nehala moliti zanj, da bi se spreobrnil. Pobožna molitev Marice je
86
preinagala deda. Spokoril se je in šel k sv. obhajilu; spremljali so ga otroci in vnuki.
Bolečine so jo popolnorua ohroinele in ležala je v postelji s prekrižanimi rokami. Prav nič se ni mogla ganiti. Ko so jo obhajali, jo vpraša mati: >Ma-rica, kaj hočeš rajši: ozdraveti ali v nebesa iti?« — »Kakor Jezus hoče,« ji odgovori. Te besede je vedno ponavljala, ko so bile bolečine liude.
Neko noč je posebno hudo trpela. Vpraša raater:
- Zakaj  moraino  ponoči  bolj  trpeti  kakor  podnevi?«
—  »Ker  se največ in najgrši grelii prav ponoči na-rede. Zato pa menihi in nune vstanejo ponoči in gredo molit,  in zato  morajo  otroci  svoje  bolečine,  ki  jih imajo ponoči, Bogu žrtvovati, da ga potolažijo.« Ma-rica nekaj časa premišljuje in pravi: »Zdaj razumem. Rada trpiin, samo da grešniki pridejo v iiebesa.«
Mati ji je čitala življenje sv. Terežike. Semter-tja je pa preuehala, da bi Marice ue utrudila in ker je mislila, da ne razume še vsega. Pa je Marica lepo prosila: »Mama, čitaj vendar dalje! Vse razumem.« Materi se je zazdelo, da se je Marici na bolje obrnilo ia reče: »Povej rai, Marica, saj čutiš, da si boljša.« Marioa odgovori: »Ne vem, mama; tako bo, kakor Je-zus hoče.« Pa res. "Marici je toliko odleglo, da je šla celo na sprehod. Vse to pa je bil le počitek na kri-ževem potu. Prijeli so jo srčni krči in zdravnik je rekel, da gre z Marico proti koncu. Tudi saina je to vedela. Mami je rekla: »Mama, vem. da sem hudo bolna.« Mati je pokleknila k njeni postelji, kar uaen-krat se Marici obraz čudovito razsveili. »Mama,« za-kliče, »nebesa A-idim.«
»Kaj si tam Tidela?«
»Ne morem povedati. — Rada bi šla  v nebesa.«
Pozimi se je prehladila, inočno je kailjala, po-čitka ni imela prav nič.
Zjutraj se je začel sinrtni boj. »O mama, tako mi je čudno pri srcu, kakor še uikoli. — Mislim. da grem danes v nebesa. — Hitro duhovnika! — Kje je oče?« Čez nekaj časa: »Pridi, jezus. — Ne veste, kaj trpiru. ¦— Jezus, vse vzainem nase. — Daj, da ne bom dolgo trpela! Ljubi Jezus, pridi kmalu!«
8?
Bolečine so bile vedno večje in hujše. Marico je žejalo. Vedno bliže je prihajala smrt. Z zadnjimi močmi razprostre roke in zakliče: »Jezus, pridi hitro! — Jezus — Marija — Jožef — ljubim te — bolj ko vse na svetu« in izdihne.