Domoznanski oddelek
35
RAVNO polje 2006
352(497.4 Kidričevo)
6002130,3
9. občinski praznik občine Kidričevo
Letošnje praznovanje občinskega praznika je potekalo z vsemi prireditvami kar tri tedne. Zvrstilo se je veliko kulturnih, športnih in društvenih prireditev. Zaključna slovesnost je potekala v Športnem parku Apače pod prireditvenim šotorom. Poleg občank in občanov, občinske uprave, predstavnikov, medijev in domačih gostov se je slovesnosti udeležilo tudi nekaj županov sosednjih občin, poslanca DZ Branko Marinič in Franc Pukšič ter cenjen častni občan občine Kidričevo Anton Brglez.
Po glasbeni dobrodošlici, ki jo je izvedel Pihalni orkester Talum Kidričevo z dirigentom Štefanom Garkovom, je spregovoril župan občine Zvonimir Holc,
ki se je zahvalil podžupanu Jožetu Murku in direktorici občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik za trud in podporo, ki sta mu jo nudila v času njegove bolezenske odsotnosti. Kulturni program je nadaljevala vokalna skupina Utrinek iz Cirkovc pod vodstvom Petra Gojkoška. Sledila je podelitev nagrad odličnjakom.
Podelitev knjižnih nagrad odličnjakom
Čestitke zlatim učencem OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, ki so osnovnošolsko izobraževanje končali z odličnim uspehom. Knjižno nagrado Najlepše antične pripovedke avtorja Gustava Schwaba so jim izročili župan Zvonimir Holc, ravnateljica cir-
kovške šole Ivanka Korez ter pomočnica ravnatelja OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak. Nagrade so prejeli: Marjana Babšek, Stra-žgonjca 5, Nik Cmrečnjak, Str-nišče 1, Helena Ivančič, Lovrenc 121 d, Lucija Jurtela, Sp. Jablane 42 a, Maja Jurtela, Zg. Jablane
40 a, Teja Korez, Starošince 27, Špela Lačen, Lovrenc 91, Špela Likavec, Apače 133, Uroš Mohorko, Apače 3, Eva Šibila, Vegova 12, Njiverce, Sabina Zajc, Apače 38.
Čestitamo!
Podelitev občinskih priznanj - grb občine Kidričevo
Občina Kidričevo vsako leto izkaže posebno pozornost, zahvalo in čast tistim, ki prepoznavno prispevajo k napredku v življenju in delu občine Kidričevo. V ta namen vsako leto podeljujemo občinska priznanja. V letošnjem letu je podelila štiri grbe in tri plakete. Podelila sta jih župan Zvonimir Holc in podžupan Jože Murko.
Grb so prejeli Karl Pavlič, župnik župnije Svetega Lovrenca na Dravskem polju, samostojna podjetnica gospa Milena Ser-dinšek, Apače 185 b, predsednica Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo Marija Metličar, Zg. Jablane 33 a, samostojni podjetnik Anton Medved, Pleterje 75.
Karl Pavlič, farni župnik je župnijo Svetega Lovrenca na Dravskem polju prevzel avgusta 1991. Župnija, ki je iz vsakega kota, kamor si pogledal, klicalo po obnovi, se danes lahko pohvali, daje njena farna cerkev v celoti obnovljena (nova streha, obnovljen zvonik, obnovljena notranjost s korom in nove orgle), obnovljeno pa je tudi župnišče in gospodarsko poslopje. Skrbno je urejena tudi okolica farne cerkve, ki je nedvomno kulturni spomenik. Intenzivno je sodeloval tudi pri gradnji kapele v središču Apač. Vključen je tudi v posvetno življenje - je eden vodilnih strokovnjakov na področju gasilstva, v PGD Lovrenc vzorno opravlja funkcijo blagajnika. Aktiven je v
agrarni skupnosti, vzorno obdeluje župnijsko posestvo. Na kratko, aktivno sodeluje prav v vseh akcijah, ki so pomembne za območje, na katerem deluje kot vzoren dušni pastir, ki se zna prilagoditi otrokom, faranom in tudi vsem, ki niso pripadniki cerkve. Pravijo, da ga je sam Bog gaje poslal v župnijo Sv. Lovrenca.
Milena Serdinšek, samostojna podjetnica je ob pomoči družine z angelskim kruhom navdušila že več tisoč src. Zaradi vestnega in potrpežljivega dela v svoji pekami se njen vi-talizirani kruh ponaša z vrsto priznanj. Gospodarska zbornica Slovenije ji je samo v maju 2005 za doseženo odlično kakovost njenih kruhov podelila pet zlatih priznanj: zlato priznanje za kruh graham z lanenimi semeni (11. maj 2005), zlato priznanje za kmečki komzni kruh (11. maj 2005), zlato priznanje za kmečki rženi kruh (11. maj
2005), zlato priznanje za mlečno pleteno z makom (25. maj 2005), zlato priznanje za sirovo štmčko (25. maj 2005).
Anton Medved samostojni podjetnik iz Pleterij, rojen 12. 1 L 1955 na Ptuju, je svojo šofersko pot začel julija leta 1978 v podjetju Špedtrans v Mariboru, nato pa jo do leta 1987 nadaljeval v Kmetijski zadmgi Ptuj. Marca 1987 se je odločil za samostojno pot in svojo obrt začel s kamionom TAM 110, katerega nosilnost je bila 5 ton. Prelomno leto je bilo 1992, ko je odprl svoje podjetje Medol, d. o. o., katerega dejavnost je posredovanje prevozov. Po 19 letih prevozništva je število kamionov doseglo številko 32, v letošnjem letu zaključuje tudi enega največjih pro-
jektov njegovega življenja: avtopralnico, servisno delavnico in upravno zgradbo. Skupaj zaposluje 40 ljudi. Glede na težke razmere v prevozništvu in ob veliki konkurenci z vstopom v EU ima še vedno vizijo uspešnega prevoznika, kar mu tudi uspeva.
Marija Metličan z ekonomskim in agronomskim poklicem in številnimi priznanji državne razstave Dobrote slovenskih kmetij, danes samostojna podjetnica odličnega pekovskega in slaščičarskega znanja, ki tedensko speče 60 kg pekovskih izdelkov. Uspešno predseduje in vodi Društvo podeželskih žena in deklet v občini Kidričevo. Predsedniško mesto je prevzela februarja 1999. Pod njenim vodstvom je društvo sprejelo Pravila društva, povečalo članstvo in izvedlo številna predavanja o
zdravju, zdravi prehrani družine, urejanju okolice ter obiskalo zdravilne zeliščarje, urejene kmetije doma in v tujini, bilo v slovenskem parlamentu, v Cankarjevem domu in celo v studiu RTV Slovenija. Popeljala jih je v Budimpešto, na Dunaj, v Bratislavo, v Benetke in v Trst. Po njeni zaslugi so članice tudi redne obiskovalke ptujskih Term in mariborskega gledališča. Na vseh izletih, ekskurzijah, predavanjih in prireditvah jih je vedno pogostila z dobrotami iz svoje peči.
B
Plakete Občine Kidričevo
Najvišje priznanje so podelili župan Zvonimir Holc, podžupan Jože Murko in predsednika komisije za priznanja in odlikovanja pri Občinskem svetu Občine Kidričevo Anton Babšek. Plaketo so dobili: Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc, plaketo je prevzel predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar, čebelar Janko Pislak in zdravnica Viktorija Unuk. Najpomembnejšega priznanja - imenovanja častnega občana - letos niso izbrali.
Po podelitvi plaket sta spregovorila oba poslanca Branko Marinič, ki je čestital občanom in občankam ob prazniku, dobitnikom nagrad pa za trud in prispevek k občini. Franc Pukšič je po pozdravu spomnil, da nekateri niso verjeli, da bomo tudi na tem koncu uspeli in se razvijali. V imenu županov je spregovorila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in spomnila, naj bomo takšni, kakršni smo, le če držimo skupaj in vemo, kaj hočemo, nam cilji ne morejo izostati.
kovala v Cirkovcah, nadaljevala na Gimnaziji v Mariboru in na Ptuju. Po končani srednji šoli se je odločila za študij medicine v Ljubljani. Leta 1965 je na fakulteti uspešno diplomirala in se leta 1966 zaposlila v ambulanti Kidričevo, kamor seje tudi preselila in tu živi še danes. V svojem 40-letnem delu je pomagala prenekateremu bolniku iz naše okolice.
Viktorija Vnuk seje rodila leta 1941 v Pongrcah. OŠ je obis-
Janko Pislak se je rodil v Do-klecah pri Ptujski Gori. Izučil se je za poklic mizarja in dosegel naziv mizarski mojster. Čebelariti je začel že zelo mlad in se razvil v naj večjega slovenskega čebelarja šestdesetih. Pislakovo čebelarstvo šteje danes 2250 gospodarnih in 300 rezervnih družin. Letno pridela okoli 350 kg matičnega mlečka. Je največji izrejevalec čebeljih matic - letno vzgoji med 12.000 in 18.000 matic. Veliko število matic izvozi na Bližnji in Daljni vzhod in v de-
žele Evrope.
S tem prispeva velik delež pri promociji slovenske čebele - kranjske sivke - v svetu. Je človek številnih inovacij na področju čebelarstva. Svoje znanje razdaja s predavanji v številnih čebelarskih družinah v Sloveniji. Posreduje pa ga čebelarjem tudi individualno. Je član komisije za vzrejo matic in komisije za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zbornici Slovenije. Prejemnik številnih priznanj in nagrad: priznanje čebelarskih organizacij Francije in Avstrije, vrsta zveznih priznanj nekdanjih jugoslovanskih čebelarskih zvez in zveznih republik, priznanja posameznih čebelarskih družin, priznanje Medexa, red Antona Janše III. in II. stopnje, nagrada Petra Pavla Glavarja, jugoslovanski red dela s srebrnim vencem, red za zasluge predsednika RS dr. Janeza Drnovška.
PGD Lovrenc je bilo ustanovljeno leta 1886 na pobudo kovaškega mojstra Štefana Vuka. Že takrat so krajani Lovrenca poznali pomembnost gasilske organizacije v kraju. V vsej 120-letni zgodovini so gasilci v Lovrencu sezidali štiri gasilske domove ter skrbeli za požarno varnost v Lovrencu in okoliških vaseh. Pomembnost gasilskega društva za sam kraj pove tudi dejstvo, da je v okviru gasilskega društva delovala pihalna godba, pa tudi dramska sekcija je bila zelo aktivna. V vseh teh letih so člani PGD Lovrenc opravili na tisoče ur prostovoljnega dela tako za izgradnjo gasilskih domov kakor tudi za izobraževanje in sodelovanje na
intervencijah. Danes je v PGD Lovrenc vključenih 193 članov, je društvo II. kategorije in opremljeno s sodobno gasilsko tehniko. Društvo ima podpisano pogodbo z Občino Kidričevo in skrbi za požarno varnost v naseljih Lovrenc in Župečja vas. Gasilskih tekmovanj se redno udeležuje osem tekmovalnih desetin, ki dosegajo dobre rezultate. Člani društva vsako leto organizirajo postavitev majskega drevesa in so eno redkih društev, ki še organizirajo gasilsko veselico. Z željo slediti potrebam današnjega časa bodo člani društva ob osrednji prireditvi 120-letnega delovanja društva predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo GVC 16/25 na
Renaultovem podvozju, ki je v blagajnik Karel Pavlič skupaj skladu s tipizacijo in kategori- z upravnim in nadzornim odbo-zacijo Gasilske zveze Slovenije, rom. Sedež društva je v Lovren-Društvo vodijo predsednik An- cu na Dravskem polju 7. ton Leskovar, poveljnik Bojan Pulko, tajnik Jože Smolinger,
Prenovljen Športni park Apače
Apače se lahko pohvalijo z novo zgrajeno brunarico in obnovljeno slačilnico v Športnem parku Apače. Novo pridobitev so zgradili na nekdanji opuščeni gramoznici, je povedal predsednik športnega društva Apače Miran Kovačec, kije skupaj z županom Zvonimirjem Holcem in podžupanom Jožetom Murkom svečano prerezal vrvico pred pomembno pridobitvijo. Objekt je blagoslovil farni župnik Karel Pavlič. V brunarici je Društvo kmečkih žena Apače pripravilo razstavo peciva.
Brigita Tetičkovič, foto: RŠ
»'V slogi je moč!' Pod tem motom je rasel objekt. Na kraju, kjer je bila pred 20 leti gramoznica, je z leti, korak za korakom, urami in urami prostovoljnega dela nastajal Športni park Apače. Denar za material smo dobili od različnih sponzorjev, ki so nam ves ta čas stali ob strani. Hvala vam!
17. maja smo staknili glave in re-
zultate vidite danes pred seboj. Veliko dela smo postorili sami, opravili preko 2500 ur prostovoljnega dela. K temu so pripomogli tudi obrtniki Strgar, Tajh-majster in Krušič ter pohiteli pri izvajanju del. Posebna pohvala gre gradbenemu in upravnemu odboru NK Apače, ostalim članom NK Apače ter vsem posameznikom, ki so nesebično priskočili na pomoč. Hvala tudi našim ženam za potrpežljivost, saj smo se v tem času preselili kar v športni park. Ob vsem tem delu so nam stali ob strani tudi svetniki občine, še posebej se zahvaljujem Branku Valentanu iz Apač. Ob vseh nogometnih dogajanjih je naš park namenjen vsem občanom, zato ste vabljeni, da tudi sami uživate v njem,« je povedal Miran Kovačec.
Slavnostni prerez traku sta opravila župan Zvonimir Holc in podžupan Jože Murko.
Na prireditvi so odprli tudi nove prostore Športnega parka v Apačah.
Med številnimi gosti so bili tudi župani sosednjih občin in poslanca v državnem zboru republike Slovenije, Branko Marinič in Franc Pukšič.
Na slavnostni seji občinskega sveta so župan, podžupan in svetniki simbolično zaključili štiriletno skupno delo.
Uvodnik župana
5
Želim, da Kidričevo postane mesto
Na začetku bi pozdravil vse občanke in občane občine Kidričevo. Ob občinskem prazniku in posebni izdaji - praznični - Ravnega polja bi želel spregovoriti nekaj besed, predstaviti delo, narediti nekak prerez štirih let svojega županovanja.
Pred štirimi leti sem star-tal s polno volje in energije, danes je te energije manj. Bolezen naredi svoje, če človek to hoče ali ne. Zaključujem ta mandat in če se ozrem nazaj, lahko z gotovostjo trdim, daje bilo veliko opravljenega, na kar sem ponosen. Zadnje leto sem bil zaradi bolezni manj prisoten, a sem vseeno spremljal dogajanje v svoji občini.
Veseli me, da smo glede na prejšnji mandat naredili veliko. Če samo primerjamo realizacijo, kije bila v prejšnjih mandatih okoli 380 do 500 milijonov letno, je bila realizacija v zadnjem mandatu 1 milijarda letno. Tudi letošnje leto pričakujem, da bo takšna. To je skupaj v štirih letih okoli 4 milijarde in še nekaj. To je več kot dva prejšnja mandata, seveda so to samo realizirana sredstva.
V prvem planu mojega županovanja je bila izgradnja osnovne šole Cirkovce, dvorana je že bila, modernizacija cest, nadaljevanje stanovanjske gradnje (izgradnja bloka in s tem nakup nekaj stanovanj), zadali pa smo si tudi, da bi v tem času obnovili in modernizirali vse občinske ceste. V tem mandatu, poleg financiranja, ki ga država zagotavlja, od teh 4 milijard, ki sem jih omenil prej, je bilo to 2,5 milijarde,
smo sami nabrali okoli 1,5 milijarde, to pa predvsem na račun uvedbe nadomestila za stavbno zemljišče, kar je velik uspeh. Seveda to med ljudmi ni bilo najbolj priljubljeno, a smo morali to izvesti, ker nam je država to naložila.
Eden od večjih uspehov je bilo sprejetje prostorskega plana in pa seveda projekti, ki so sofinancirani iz evropskih kohezijskih skladov, kot so komasacija, obrtna cona, okoljski programi...
Zelo pa me veseli, da smo pripravili kar nekaj temeljev za to, da se bo tudi v naslednjih letih še uresničevalo to, kar smo uspeli pridobiti, ta evropska sredstva v okviru konzorcija - ohranjanje podtalnice v vrednosti 2 milijard in projekt Osnovne šole Kidričevo in Vrtca Kidričevo. Ob vsem tem pa smo ohranjali družbeni standard na zavidljivem nivoju, tu mislim kulturo, šport, požarno varnost, socialno varstvo, otroško varstvo. Upam tudi, da bomo uspešni v pogovorih glede enote doma starejših v Kidričevem. Pogovori z Domom upokojencev Ptuj namreč že potekajo, s tem bi lahko poskrbeli za starostnike iz naše in sosednjih občin. V integralnem razvojnem programu občine pa je predvidena tudi gradnja novega zdravstvenega doma. Seveda pa so to naloge in izzivi za prihodnost.
Zahvaljujem se pa podžupanu Jožetu Murku in direktorici občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, ki sta opravila veliko dela v času moje bolezenske odsotnosti.
Na koncu se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste tako ali drugače sodelovali v dobrobit občine in občanov, ki v njej živimo.
Brigita Tetičkovič
(Iz pogovora z županom)
Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo.
Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.com..
Tajnica uredništva: Zdenka Bek.
Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Anton Sagadin (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pangerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače).
Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov.
Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila.
Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Naslovnica:	Dobitniki plaket Občine Kidričevo Foto: RŠ
6
Uvodnik podžupana
Spoštovane občanke in občani
V četrtek, 29. junija 2006, pozno popoldne je nebo nenadoma postalo zastrašujoče temno sivo, pokrajina je osivela, čez nekaj minut tudi potemnela. Ulil se je dež s točo, vse to so spremljali močni sunki vetra. Divjal je pravi orkan. Posledice so bile vidne že po nekaj minutah divjanja vetra, toče in dežja. Bilo je strašno. Skoraj ni bilo hiše, gospodarskega poslopja, ki ne bi bilo poškodovano. Ljudje so skupaj z gasilci reševali in hiteli, da bi pred nočjo rešili, kar se je v tem času rešiti dalo. Vasi po občini so ostale brez elektrike, stroji so obstali in molža krav je bila možna šele v petek popoldan. Obiskal sem vasi, se pogovarjal s krajani, da bi s pomočjo občine na takšen in drugačen način pomagali pri posledicah tega silovitega neurja.
V petek zgodaj zjutraj sem po dogovoru s poveljnikom CZ imenoval komisijo za popis škode na kmetijskih površinah in komisijo za popis škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Komisiji sta odšli takoj na teren, od vasi do vasi, in popisovali škodo do večera. S poveljnikom CZ sva sodelovala ves čas s komisijo, da bi na kraju samem spoznala težave v tej ujmi. Škoda, ko pišem ta uvodnik, še ni natančno ocenjena, je pa velikanska. Kljub hudemu neurju, ogromni škodi, osebnih stiskah pa z veseljem ugotavljam, da se ni zgodilo nič tragičnega in da ni bilo večjih poškodb.
Imel sem namen, da začnem ta prispevek ob praznovanju občinskega praznika o dogodkih o samem prazniku, pa vendar. Četrtkovo pozno popoldne z neurjem komaj nekaj dni po zaključni prireditvi je zaustavilo misli na lepe prireditve in analizo razvoja občine preteklega obdobja. Vendar čas teče dalje, zdaj seje potrebno osredotočiti na odpravo posledic in na strategijo razvoja in uresničitev investicijskega programa.
S svečano zaključno prireditvijo s podelitvijo pri-
Zakorakali smo v vroče poletje, v čas počitnic in dopustov. Nekajdnevna vročina pa ni prenehala na način, kot bi si ga želeli prav vsi, z rahlim dežjem, ampak s strašansko ujmo, ki je pustošila po celotni občini.
znanj in plaket smo tako zaključili leto med praznikoma. Bilo je izrečenih kar nekaj lepih besed gostov, dobitnikov priznanj, še posebej besede župana Zvonimirja Holca. Zahvalil se je občinskemu svetu, upravi in vsem, ki smo skupaj uresničevali sklepe in plane v proračunskem letu 2006. Ni bilo lahko, kajti razvojne načrte, ki jih je bilo kar precej, poskušamo realizirati na najbolj realen način. Postorjenega je bilo kar precej, pa tudi dogodkov, ki niso bili planirani, tukaj mislim na socialne probleme in tudi posege v vzdrževanje infrastrukturnih objektov, ki niso bili planirani zaradi dolge in hude zime in nič kaj prijazne pomladi.
Smo pred začetkom kar nekaj velikih investicij. Modernizacija Tovarniške ceste, zbirni center, kanalizacija v Kungoti, zložba zemljišč II in največja investicija - otroški vrtec v Kidričevem. Zaključujejo se dela na obrtni coni. Bilo je zaključenih kar nekaj investicij v projekte športa in kulture na podeželju. Ta čas tečejo dela na zamenjavi javne razsvetljave v naselju v Kidričevem. Seveda je še več manjših del in posegov in vzdrževanje na infrastrukturnih objektih na območju občine.
Ob tem je treba poudariti, da brez vas, spoštovani krajani, spoštovani svetnici, spoštovani svetniki in člani uprave, ne bi mogli realizirati tega, kar občani pričakujejo od lokalne skupnosti. Vem, da nismo postorili vsega, toda verjemite, da kljub dobrim namenom iz objektivnih razlogov ni možno uresničiti vsega naenkrat oziroma takoj. Potrudili se bomo, da realiziramo tiste programe in investicije, ki bodo vam, spoštovani krajani, omogočili enakomeren razvoj in optimalno življenjsko raven v vseh naseljih in vaseh občine. Začel sem s počitnicami, zato, dragi otroci, vam želim, da ta čas preživite veselo, sproščeno, igrivo in da si naberete novih moči, kajti brez vas bi svet zastal, brez vas bi bil svet kot vrt brez življenja. Zato veselo zadihajte skozi počitnice, v jeseni pa spet v šolo po nova znanja.
Vam, spoštovane občanke, spoštovani občani, pa vam želim prijeten in lep dopust, kjerkoli že boste in kot radi rečemo, »povsod je lepo, vendar je najlepše doma«, to je v občini Kidričevo.
Jože Murko, podžupan občine Kidričevo
Poročilo o delu občinskega sveta
Občinski svet Občine Kidričevo je na zadnjih treh seja sprejel naslednje sklepe:
1.	Seznanil seje s trendi varnostnih pojavov v občini Kidričevo v letu 2005.
2.	Sprejel je Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2005.
3.	Odpisal je dolg Društva mladih Kidričevo.
4.	Podal je soglasje k ceni storitev pomoči družini na domu. Ta znaša 950,00 SIT na uro za neposredno socialno oskrbo in se glede na leto 2005 ni spremenila.
5.	Sprejel je investicijski program za projekt Celovito varovanje podtalnice Ptujskega polja
-	1. faza.
6.	Seznanil seje z varianto trase DV 2-x400 kV Cirkovce-Pince.
7.	Sprejel je Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za izgradnjo Vrtca Kidričevo.
8.	Sprejel je Investicijski program za modernizacijo Tovarniške ceste LC 165 120 - Občina Kidričevo.
9.	V prvi obravnavi je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj s pripombami.
10.	Sprejel je dopolnitev Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v občini Kidričevo.
11.	Sprejel je sklep, da plaketo Občine Kidričevo v letu 2006 prejmejo: PGD Lovrenc na Dr. polju, Janko Pislak, Apače 303, in Viktorija Unuk, Ul. Borisa Kraigherja 18, Kidričevo.
12.	Sprejel je sklep o višini najemnine za montažni prireditveni šotor in postopku najema.
13.	Sprejel je sklep o višini najemnine grobov, vzdrževanja pokopališč in najemnine za uporabo mrliške vežice.
Najemnina grobov tako znaša:
-	za enojni grob 22.000,00 SIT oz. 91,80 EUR,
-	za družinski grob 27.500,00 S oz. 114,76 EUR,
ajemnina grobov je za najemnike iz drugih občin 50 % višja, v kolikor pa občina poravna investicijski delež, je enaka, kot jo imajo občani občine Kidričevo. Cene so brez DDV-ja. Cena najemnine je za dobo 10 let in se
poračuna po desetinah, vsako leto pri vzdrževanju pokopališč:
-	vzdrževanje pokopališč za leto 2006 znaša 4.200,00 SIT oz. 17,53 EUR in je brez DDV-ja;
-	za najemnike grobov izven občine Kidričevo je vzdrževanje pokopališč višje za 50 %, v kolikor občina ne poravna investicijskega deleža v naša pokopališča;
-	najemnina mrliških vežic znaša 7.500,00 SIT/dan oz. 31,30 EUR. Cena je brez DDV.
14.	Sprejel je sklep o prodaji zemljišča pare. št. 511/6 v izmeri 234 m-2 v k. o. Dragonja vas, ni pa soglašal s prodajo pare. št. 511/7.
15.	Sprejel je sklep o odprtju tretjega oddelka v enoti Vrtca Cirkovce v šolskem letu 2006/ 2007.
16.	Ne predlog Vrtca Kidričevo je sprejel sklep, da se odpre deveti oddelek v enoti Vrtca Kidričevo v šolskem letu 2006/ 2007, v prostorih Osnovne šole Kidričevo, pod pogojem, da bo
1.	9. 2006 vpisanih dovolj otrok v vseh devetih oddelkih, to je: I. starostno obdobje najmanj 12 otrok v oddelku; II. starostno obdobje najmanj 22 otrok v oddelku; kombinirani oddelek najmanj 17 otrok v oddelku, in da bodo zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji v Osnovni šoli Kidričevo.
17.	V skladu z Zakonom o vrtcih je določil normative v oddelkih Vrtca Kidričevo.
18.	Sprejel je sklep, s katerim se omogoči staršem otrok v vrtcu, ki bi želeli koristiti rezervacije v poletnih mesecih (juliju in avgustu) dodatno sofinanciranje cene programa vrtca za otroke v višini 50 % cene, ki jo plačujejo starši na podlagi odločbe o višini plačila programa vrtca.
19.	Imenoval je občinsko volilno komisijo, v katero so bili imenovani:
1.	Matilda Klasinc, Župečja vas 19, predsednica
2.	Mirjana Maloič, Kidričevo, Kajuhova ul. 13, namestnica predsednice
3.	Franc Frangež, Zg. Jablane 34/b, član
4.	Tanja Kotnik, Apače 220, namestnik člana
5.	Marko Bauman, Apače 152,
član
6.	Borut Feguš, Njiverce, Proletarska ul. 1, namestnik člana
7.	Danica Dolenc, Zg. Jablane 33/a, članica
8.	Tina Baštevc, Zg. Jablane 40, namestnica članice
20.	Razrešil je gospoda Alojzija Korošca kot člana nadzornega odbora na njegovo zahtevo.
21.	Sprejel je sklep o prodaji zemljišča pare. št. 333/170 in 333/165, obe v k. o. Apače in o prodaji hiše v Pleterjah 49.
22.	Sprejel je sklep, da se dovoli izdaja številke Ravno polje v
mesecu decembru 2006.
23.	V prvi obravnavi je sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za območje P-15K1 Centralna čistilna naprava - CČN Apače.
24.	Sprejel je investicijski program za izgradnjo Vrtca Kidričevo.
25.	Sprejel je sklep o prenosu v upravljanje.
26.	Seznanil se je s pripravo PUP-a.
Zdenka Frank
OBVESTILO
V skladu z zakonom o volilni kampanji obveščamo, da bomo v času volitev političnim strankam in drugim zainteresiranim omogočili predstavitev v glasilu Ravno polje in sicer na maksimalno eni časopisni strani brezplačno. Vse informacije o številu znakov, velikosti in kvaliteti slik lahko dobite pri odgovorni urednici, Brigiti Tetičkovič, tel.: 041 788 340 ali elektronski pošti: tetickovic@gmail.com.
Uredništvo
Skupna občinska uprava / politične stranke
8
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Odgovorna nadzorna vloga inšpektorja
Delo komunalnega inšpektorja postaja poleg odgovornosti vedno bolj zahtevno. Od lani, odkar se istočasno pojavlja v vlogi pre-krškovnega organa, je še zahtevnejše. Inšpekcija je pristojna in odgovorna za nadzor nad spoštovanjem zakonodaje, ne pa za tiste, ki predpisov ne spoštujejo. Vedno pogosteje se inšpektor počuti kot kriminalist oz. preiskovalec, saj občani dajejo lažne in anonimne izjave, ki jih mora preveriti in ugotoviti dejansko stanje. Kadar hoče ljudem kaj pojasniti, opozoriti, je deležen žaljivk in zmerjanja. In tudi takšna etična “nevrednota” se lahko sankcionira. V vlogi oblasti in moči ter nadzora ni niti najmanj lahko, kaj šele prijetno.
Ob opravljanju tega zahtevnega poklica se čutim odgovorno in obvezano, da ljudem sporočim in jih opozorim na našo skupno skrb - ločevanje odpadkov, s čimer dvigujemo kvaliteto življenja. Za kar nam bodo zelo hvaležne generacije za nami. Zato ne sežigajmo. Reciklirajmo, pripravljajmo kompost in izboljšujmo kvaliteto zemlje. Sodelujmo vsi pri tem, da bo Zemlja postala boljši prostor za življenje. O tem vsak dan razmišljajmo. Kot o čistem in zdravem okolju. Sodelujmo z lokalno oblastjo in tudi vlado ter pomagajmo z idejami. Skupaj ustvarjamo svet, za nas, za naše rodove. Imamo veliko možnosti in priložnosti. Naj ne bo to nekaj, kar se nas ne tiče, temveč naj nam bo to vsakodnevna misel in dejanje.
Kljub vsemu trudu je inšpekcijska služba pri vzpostavljanju večjega nadzora - ob takšnem neredu in slabi osveščenosti ter patološkem odnosu do narave, čeprav se o tem veliko piše in govori - nemočna. Za območje mestne občine je en inšpektor premalo. Ljudje smo packe, kar seje pokazalo ob aprilski čistilni akciji, saj v nekaterih mestnih in primestnih četrtih Ptujčani niso pokazali volje niti za očiščenje svoje najožje okolice. Kako naj pričakujemo, da bodo imeli interes za čistočo v svojem širšem okolju? Potrebno pa je napisati
tudi nekaj lepega in pohvalnega. Za vzgled:
Tisti, ki jih je inšpekcija na kraju samem opozorila na prepoved sežiganja, so opozorilo spoštovali in v naravi ga ni več toliko, kot ga je bilo pretekla leta. Ljudje se navajajo na kompostiranje. Nekateri sami urejajo zbiralnico ločenih frakcij. Poberejo razmetane smeti in jih oddajo v ustrezno posodo. Pokosijo travo in urejajo okolico, tudi brežine cest, bankine in obcestne jarke. Porežejo zelenje in veje. Skratka skrbijo za urejeno in prijazno okolje. Nekaj je tudi takšnih, ki dobro opazujejo in morebitne nepravilnosti kar sporočijo in prijavijo inšpekciji.
Zdrav odnos z naravo se začne takoj zjutraj, ko odpremo oči. Z vzgledom in vzgajanjem otrok in pred svojim pragom. Z represivnimi ukrepi se vzbuja nasilje in odpor. Za etiko, predpisano v neki družbi, naj bi poskrbela država. Inšpekcija ni tista, ki bo ljudi vzgajala. Ali pač? In to z represivnimi ukrepi? Na žalost ali srečo, saj si sami pišemo predpise in določimo sankcije. Nekateri se zavejo šele, ko jih doleti kazen z visoko globo. Druge opomin. Tretjih pa ne spravi v red niti prvo niti drugo in takšni bodo še naprej smetili naš planet in zadušili Zemljo. Kdo ve, kakšno osveščanje je potrebno takšnim, ki nimajo nobenega čuta za zdrav odnos do narave, ki jim noben dober vzgled ne seže v njihovo srce, zavest in um.
In za konec še odstavek iz knjige Kratka zgodovina skoraj vsega, avtorja Billa Brysona, pisca del s področij poljudne znanosti, v katerem s pronicljivim vpogledom govori, kako smo prišli od tam, ko ni bilo ničesar, do tod, da se je to nekaj spremenilo v nas, in o vsem, kar se je zgodilo medtem, vmes in od takrat..., ki zasluži, da ga prenesem tudi v ta zapis: “.. .neznansko srečni smo lahko, da obstajamo, in to velja za prav vsa živa bitja na Zemlji. Zdi se, da je nastanek katerekoli vrste Življenja v našem vesolju velik dosežek. Kot ljudje pa smo srečni dvakratno. Ne le da imamo možnost obstajati, ampak imamo
tudi izjemno sposobnost (samo) zavedanja. S tem se nam odpira tudi množica načinov, da svet naredimo lepši. In te možnosti smo se šele začeli zavedati. Do svojega visokega in izjemnega položaja smo se povzpeli nadvse hitro. Sodobni človek obstaja le okrog 0,0001 odstotka Zemljine Zgodovine, kar je skoraj enako nič. In vendar smo na svetu dovolj dolgo, da smo morali priti v današnji čas po skoraj brezkončni verigi srečnih naključij. Smo šele za začetku. Bomo znali biti dovolj zviti in dovolj modri, da
ne bomo nikdar na koncu? Za to bomo potrebovali še vse kaj več kot le srečo. “
V novi luči nam kaže osupljiva dejstva, ki bi jih sicer utegnili jemati preveč samoumevno in suhoparno vsakdanje. Zaključujem z osebnim mnenjem: z našim nespoštovanjem zakonodaje in predpisov kažemo, kako brezbrižni smo na koncu koncev do lastnega zdravja in kako nam je posledično za vse vseeno.
Majda Murko
Forum Alpe Adria
KIDRIČEVEGA
Zeleni Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške smo ustanovili forum Alpe Adria. Tako opozarjamo na bližino plinskega terminala in na njegov morebiten uničujoč vpliv. Poleg varovanja okolja je namen ustvariti močno zeleno opcijo in krepitev dobrososedskih odnosov.
Zeleni Kidričevega se bomo udeležili letošnjih lokalnih volitev z naslednjimi programskimi usmeritvami:
-	kakovost življenja,
-	kakovost bivalnega okolja,
-	na znanju temelječa družba,
-	človekove pravice,
-	državotvornost,
-	iskanje najboljših ekoloških rešitev,
-	zmanjšanje stopnje nezaupanja v odnosu do okolja,
-	varovanje okolja,
-	ozelenitev socialne dimenzije in
-	razvijanje demokracije.
Zeleni pravimo DA: kvaliteti življenja, varnosti hrane, zaščiti krajine, okolja; pravici do narodne, verske, in kulturne raznolikosti; socialni varnosti, solidarnosti in etični ekonomiji; spoštovanju življenja in enakosti spolov; večjim človekovim pravicam in enakim možnostim; pozitivni globalizaciji in širjenju EU.
Slavko Feguš, Zeleni Kidričevega
Odbori
9
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
Srečanje obrtnikov in podjetnikov
Odbor za gospodarstvo je letos organiziral srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Kidričevo. Preživeli so ga na splavarjenju po Dravi.
Pozdravljeni obrtniki in podjetniki občine Kidričevo!
Leto se je začelo počasi prevešati v drugo polovico leta 2006, pred nami so topli sončni dnevi in verjamem, da marsikomu v tej vročini ni do ničesar. Pa vendar vedno bolj ob vsem tem življenjskem tempu pozabljamo ali pa nam ni več do druženja, kar je po mojem mnenju slabo, čeprav sam nisem nič boljši od vas. Še sam nisem ugotovil, kaj je kri-
vo za to, čeprav se mi zdi, da se čas vrti že z dvakratno hitrostjo in potem glavno postransko stvar
-	druženje - vedno prelagamo na
-	bom pa drugič šel.
Priznam pa, da je mesec junij zelo naporen mesec, saj praznujemo državni praznik in občinski praznik, Obrtna zbornica Ptuj praznuje svojih 35 let delovanja, šolarji odhajajo na zaslužen odmor pred novimi
šolskimi dogodivščinami itd. In ob vsem tem pomanjkanju časa je tudi naš odbor organiziral letošnje srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Kidričevo, ki smo ga preživeli na splavarjenju po Dravi, v organizaciji podjetja Šarman iz Podvelke, prevoz pa nam je brezplačno zagotovilo podjetje Certus iz Ptuja, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Kljub veliki prijavi naših obrtnikov se nas je ta dan odpeljalo na
ogled zgodovine splavarjenja le 28. Vendar vreme smo imeli prijetno, vzdušje pa je bilo več kot odlično in takšnih druženj nam manjka, saj ni problem v organizaciji, ampak v vaši udeležbi. Več kaj sem imel v planu v tem štiriletnem mandatu, kar vodim ta odbor, pa vendar kljub trudu mi ni bilo dano, da bi se lahko veselili in družili še v dosti večjem številu. Rad bi se pa zahvalil vsem, ki so se večinoma redno udeleževali naših predavanj in
srečanj, saj smo vedno poskrbeli za odlično vzdušje, ob vsem tem pa postali dobra »klapa«.
Na koncu želim vsem v imenu odbora prijeten letni dopust, jesen bo pa zopet burna in napeta. Občinske volitve so namreč pred vrati.
Zoran Žunko, predsednik odbora za gospodarstvo
ODBORA ZA VARSTVO OKOLJA IN POŽARNO VARNOST
Prvi center za posebne odpadke v občini
Podoben center za posebne odpadke bo tudi v Kidričevem (na sliki je center Gajke).
Regijski center za obveščanje Ptuj je občini Kidričevo 13. 6. 2006 poročal, da je na podlagi obvestila občana iz Sp. Jablan preveril onesnaženost potoka v tem kraju.
Občan je javil, da je potok že tri dni onesnažen, ob večerih pa je celo zaudarjal. Gasilci GE Ptuj so ugotovili, da je vzrok onesnaženosti v kraju Rače v občini Rače - Fram, kjer je iz čistilne naprave iztekala onesnažena voda. O zadevi so bile obveščene pristojne službe, ki bodo zadevo raziskale. O morebitnih škodljivih vplivih na okolje ni podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, je z dopisom dne 15. 6. 2006 občino Kidričevo obvestilo, daje Eko-lesu, d. o. o., ki posluje na lokaciji Tovarniška cesta 10 (v sklopu IC Talum) izdalo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje in predelavo od-
padkov ter za obratovanje lastne industrijske čistilne naprave za odpadne vode, oljnega lovilca s koalescetnim filtrom in vakuumskega uparjalnika glede emisij v vode.
Meseca maja je Talum, tovarna aluminija, d. d., Kidričevo izdal Okoljevarstveno poročilo za leto 2005. Vsebina poročilaje: cilji in program za ravnanje z okoljem, značilnosti ravnanja z okoljem leta 2005 (uresničitev aktivnosti iz programa za ravnanje z okoljem, emisije v zrak, emisije v vode, odpadki, urejanje okolja). V zaključku je poudarjeno, daje bilo leto 2005 z vidika ukrepov za varovanje okolja ocenjeno kot uspešno. Prav tako seje uspešno nadaljevalo certificiranje ravnanja z okoljem po novi verziji standarda ISO 14001:2004. Ukrepe, ki sojih definirali v Talumu, širijo tudi na druga podjetja znotraj tovarniške ograje.
Začetek gradnje prvega občinskega centra za posebne odpadke je v fazi razpisa za izvajalca del. Sredi julija bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika, tako da pričakujemo zaključek del še to leto. S centrom bomo v občini rešili del težav, kijih imamo
z odlaganjem odpadkov v številnih divjih odlagališčih, ki so naš največji problem.
Besedilo in foto: Slavko Feguš
10
Naravne nesreče
Narava kaznuje z obrestmi
Minilo je polnih osem let, ko je nazadnje pustošil vihar v občini Kidričevo in odnašal strehe. Najstarejši prebivalci naše občine ne pomnijo, da bi jih do sedaj obiskal tako močan vihar s tako velikimi posledicami. Tokrat lahko govorimo o katastrofi. Mnogo hiš in gospodarskih objektov je ostalo popolnoma ali delno brez ostrešja. Mnogi so ostali brez letnega pridelka na polju. Nekaterim je voda zalila kletne prostore. Mnogo dreves je klonilo viharju. Največja škoda je nastala v gozdovih od Kidričevega do Hajdine. Pred osmimi leti je bilo odnašanje streh zaradi viharja redek primer. Vzrok za nastalo škodo po viharju se je pripisal nekvalitetnemu ostrešju ali kritini. To oceno sem vedno negiral. Prerokoval sem, da se bo enkrat nekaj hudega zgodilo in to se je uresničilo 29. 6. 2006. Mnogo jih je ostalo brez strehe in mno-
go bivalnih prostorov je premočenih in delno uničenih. Sam sem doživel to katastrofo leta 1998. Težko je bilo, ampak s solidarno pomočjo sosedov, krajanov in prijateljev je marsikatera rana manj boleča. Tokrat bo potrebna v občini Kidričevo globalna in širša solidarnost. Brez hitre pomoči nekateri ne bodo zmogli odstraniti posledic škode, ki jim jo je prinesel vihar.
Moje pisanje trenutno nobenemu ne bo postavilo novega ostrešja oziroma saniralo nastale škode. Opozoriti želim vse tiste, ki so vodili dela pri regulaciji potoka Polskava in izsuševanju močvirja ob potoku, da popravijo napake. Starejši se spomnimo, koliko je bilo na travnikih in poljih pasov, poraščenih z jelšami. Skoraj vse so podrli in pokurili. Nastal je brisan prostor od Vidma pa do Slovenske Bistrice. V idejnih načrtih pred posegom so bili
vrisani zeleni pasovi, ki pa nikoli niso bili posajeni. Lakomnost posameznikov je bila večja kot zaščita celotne regije. V kolikor ne bomo ničesar storili, bomo vsi prebivalci od Pragerskega pa do Vidma trepetali pred vsakim novim neurjem.
Verjemimo našim prednikom in njihovim izkušnjam. Zastonj niso nasadili gozdnih pasov sredi
poljskih ravnic. Vsem, ki odgovarjate za okolje, poglejte v idejne načrte in našli boste zelene pasove, ki sojih vrisali krajinski arhitekti. Naredite to, če želite miren spanec našim potomcem. To si tudi mlada generacija zasluži.
Besedilo in foto: Viktor Cafuta
Orkan nad občino Kidričevo
V četrtek, 29. junija, se je nad večjim delom občine Kidričevo zneslo katastrofalno neurje, kije povzročilo ogromno materialne škode in strahu med ljudmi. Orkanski veter s hudim nalivom je odkrival strehe ter ruval in lomil drevesa kot za šalo. Po nekaterih podatkih je šlo za pravi mali orkan, ki je na svoji poti uničeval in lomil. Poleg vetra je svoj delež prispevala še toča, ki je uničevala strehe, poljščine, vrtove in nasade.
Na področju naselij Kidričevo in Njiverce je neurje izruvalo in polomilo veliko število dreves, veter je odkril nekaj streh, voda
pa je zalila veliko kleti. Zaradi toče je veliko škode na poljščinah, nič boljše pa je niso odnesli vrtovi, ki jih je v teh dveh naseljih zelo veliko.
O veliki gmotni škodi poročajo tudi iz drugih delov občine. Največ škode je na strešnih delih stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Pri odstranjevanju in sanaciji škode so se prva odzvala gasilska društva, ki so takoj pomagala pri črpanju vode, odstranjevanju podrtih dreves in pokrivanju streh.
Slavko Feguš
Praznik v Starošincah
V nedeljo. 18. iuniia. smo v Starošincah izvedli zaključek treh projektov
Obnovljena kapela
Najprej smo se zbrali ob 14. uri pri vaški kapeli, ki smo jo z veliko skupnega dela urejali v letih od 2003 do letošnjega leta. Najprej smo obnovili zvonik, nato še celotno zunanjost in notranjost, prav tako smo uredili še okolico in odvodnjavanje.
Po maši, pri kateri se je zbralo veliko ljudi, je farni župnik Janko Strašek obnovljeno kapelo še blagoslovil. Slovesnost so popestrili člani vokalne skupine Utrinek.
rahljali na podeželju Dravskega polja. Zamisel smo tako uresničili letos, ko je prostor dobil svojo novo podobo. V leseni stavbi, ki jo krasi urejena okolica, so tako razstavljeni stari predmeti in orodja, ki so spomin na življenje kmečkih ljudi v 19. in 20. stoletju Dravskega polja. Razveseljivo je, da so večino razstavljenih predmetov darovali vaščani, nekaj pa jih je tudi od drugod. Pri postavitvi zbirke so sodelovali Aleš Arih in drugi delavci Pokrajinskega muzeja Ptuj in dru-
,90» « »«
		■v
		V
rjfl M M	i	gSKgpj
mk *		
pl j		HEL_. 1
		
Muzej na prostem
Nato se je množica preselila na prostor pred muzej podeželja.
Na tem prostoru je bila še pred nekaj leti opuščena gramoznica. Potem smo vaščani Starošinc prostor uredili in v letu 2003 na pobudo vaščana Mihaela Žitnika začeli uresničevati zamisel, da bi za naslednje rodove ohranili delček orodja in strojev, ki so jih ljudje v preteklosti upo-
ge ustrezne strokovne institucije. Zbirko podeželja sije moč ogledati, če se za obisk dogovorite s skrbnikom zbirke Mihaelom Žitnikom.
V kulturnem programu so sodelovali otroci iz Starošinc, pevci Društva invalidov Kidričevo in skupina Prosvetnega društva Cirkovce Polanke. Tudi tu je blagoslov opravil Janko Strašek, obiskovalci pa so se lahko okrepč-
ali z domačim vinom z brajd in sladkimi dobrotami gospodinj iz Starošinc.
Prizidek k gasilskemu domu PGD Starošince.
Sledil je še zadnji del slovesnosti, in sicer smo ob prisotnosti naj višjih predstavnikov Gasilske zveze Kidričevo, vseh društev iz GZ Kidričevo in društev iz sosednjih gasilskih zvez, blagoslovili in nato svečano odprli prizidek k gasilskemu domu, tj. orodišče in garaže.
Po prerezu traku je predsednik PGD Starošince Branko Korez predal ključe novih prostorov v roke poveljnika Antona Valentana, ki je obljubil, da bodo prostori in oprema vedno dobro upravljani in bodo zagotavljali
še boljše pogoje za delo gasilske javne službe v vasi in vsepovsod tam, kjer bo to potrebno.
V šotoru so nato zapeli še Pevci treh vasi, besedo pa smo dali tudi cenjenim gostom, podžupanu Jožetu Murku in predsedniku GZ Kidričevo Antonu Leskovarju. Sledila je pogostitev z golažem in veselo druženje ob zvokih ansambla Štajerski gadi.
Vse projekte smo uspeli uresničiti z veliko finančne pomoči Občine Kidričevo, največji delež pa so seveda prispevali vaščani Starošinc, ki so s svojo pripravljenostjo za sodelovanje dokazali, da še vedno velja, daje v slogi moč in da se lahko tudi v malih vaseh naredi veliko, tudi v časih, ki niso najbolj naklonjeni prostovoljnemu delu.
Vse vas vabimo, da si nove pridobitve ob priložnosti tudi ogledate.
Majda Erlač Foto: Martin Ozmec
Občinsko gasilsko tekmovanje v Športnem parku
Lovrenc
Ob občinskem prazniku so tudi v Gasilski zvezi Kidričevo pripravili tekmovanje za vsa svoja društva. Organizacijo je prevzelo prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc. Tekmovanje se je začelo v soboto, 24. junija, ob 9. uri v Športnem parku Lovrenc. Sodelovalo je 36 ekip, od tega tri ekipe članic A, deset ekip članov A, šest ekip članov B, dve ekipi mladink, štiri ekipe mladincev, dve ekipi pionirk, pet ekip pionirjev in štiri ekipe starejših gasilcev - veteranov.
Rezultati:
ČLANICE A: L mesto Lovrenc,
2. mesto Jablane in 3. mesto Sta-rošince
ČLANI A: 1. mesto Starošince, 2. mesto Šikole in 3. mesto Jablane 2
ČLANI B: L mesto Šikole, 2. mesto Talum Kidričevo in 3. mesto Lovrenc
MLADINKE: 1. mesto Šikole, 2. mesto Lovrenc MLADINCI: L mesto Starošince, 2. mesto Jablane in 3. mesto Šikole
PIONIRKE: L mesto Jablane, 2. mesto Lovrenc
PIONIRJI: 1. mesto Šikole, 2. mesto Jablane in 3. mesto Ple-
terje
STAREJŠI GASILCI: L mesto Lovrenc, 2. mesto Talum Kidričevo in 3. mesto Šikole Pokale sta podelila predsednik
GZ Kidričevo Anton Leskovar in poveljnik GZ Kidričevo Jožef Kancler.
BT Foto: RŠ
M		
jga£*S|		
Novo gasilsko vozilo ob 120-letnici društva
V lanskem letuje stekla v prostovoljnem gasilskem društvu Lovrenc akcija nabave novega kombiniranega gasilskega vozila. V upravnem odboru so si zadali nalogo, da predajo realizirajo v letošnjem letu, ko praznujejo častitljivih 120 let obstoja. Glede na potrebe so se odločili za podvozje Renault Midlum 270.13 (nosilnost 13 ton) s podaljšano kabino, v katerem je poleg šoferja prostora še za sedem gasilcev. Nadgradnjo so zaupali podjetju Gasilska vozila Pušnik, odločili pa so se za vozilo s tipsko oznako 16/25 (2500 litrov vode, dve cevi z visokim tlakom in vsa ostala oprema, ki jo predpisuje Gasilska zveza Slovenije).
Prvič so ga domačinom pokazali na gasilskem tekmovanju 24. junija, uradno pa so ga pripeljali v društvo 30. junija, ko je bil avto tudi v popolnosti končan in tehnično pregledan. Vozilo, ki so ga uporabljali do sedaj (nabavljeno leta 1986), pa bo še naprej služilo namenu, saj so ga prodali PGD Starošince.
Novo vozilo in oprema je vsekakor zelo pomembna pridobitev za društvo, kar kaže tudi interes med gasilci, saj jih skoraj vsak večer lahko vidimo na vajah, kjer spoznavajo lastnosti in orodja novega vozila.
BT Foto: RŠ
LOVRENC
Turnir v vrtnem kegljanju
Društvo upokojencev je v okviru 9. občinskega praznika pripravilo tekmovanje v vrtnem kegljanju. Tekmovanja se je udeležilo 16 skupin, 9 moških in 7 ženskih. Tekmovalci so razen iz občine Kidričevo prihajali še iz občin Starše, Majšperk, Ptuj in Hajdina.
Vse udeležene, bilo jih je okoli 150, je pozdravil podžupan Jože Murko. V pozdravnem nagovoru je med drugim povedal, da si želi, da se tekmovanje nadaljuje tudi naslednje leto, in simbolično odprl kegljišče tako, da je prvi podrl sedem kegljev.
Po končanem tekmovanju so pokale podelili Srečko Lah, Martin Krajnc in Anton Planinšek. Med moškimi je 1. mesto dosegla ekipa Lovrenc I. (228 kegljev), 2. mesto DU Ptuj (224 kegljev) in 3. mesto ekipa iz Ptujske Gore (215 kegljev). Sledile so ekipe Dl Kidričevo (207 kegljev), DU Cirkovce (189 kegljev) in DU Lovrenc 11. (187 kegljev). Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa DU Ptujska Gora (227 kegljev), 2. mesto je pripadlo ženskam DU Lovrenc 1. (219 kegljev), 3. mesto so zasedle tekmovalke DU
Najboljša med ženskami je bila Frančka Kovačič.
Koliko kegljev bo padlo?
Prvo mesto med ženskami je zasedla ekipa Ptujske Gore.
Med moškimi je pokal prejel Daniel Uran.
Starše (202 keglja), sledile so Dl Kidričevo (195 kegljev) in DU Lovrenc II. (165 kegljev).
Podelili so tudi pokale najboljšemu moškemu in najboljši ženski tekmovalki. Med moškimi je pokal prejel Daniel Uran s Ptujske Gore za 54 podrtih kegljev. Najboljša med ženskami pa je bila Frančka Kovačič iz DU Lovrenc z 49 podrtimi keglji.
Po podelitvi pokalov je sledilo veselo druženje ob hrani in pijači.
Tekst in foto: Brigita Tetičkovič
Prvo mesto med moškimi je dosegla ekipa Lovrenc I.
i-L1-1 L
Sodelovalo tudi Dl Kidričevo
Društvo invalidov Kidričevo se je v petek, 23. 6. 2006, v Lovrencu na Dr. polju udeležilo turnirja v ruskem kegljanju. Pripravilo ga je društvo upokojencev v Lovrencu na Dr. polju. Tekmovanje je bilo v počastitev 9. občinskega praznika občine Kidričevo. Prijavili smo dve ekipi, moško in žensko. V vsaki ekipi
je tekmovalo pet posameznikov, igralcev. Konkurenca je bila zelo močna, pa vendar je ženska ekipa zasedla četrto mesto, prav tako moška. Za nas je bil to zelo dober rezultat in smo bili na izid ponosni.
Marta Pinterič
Kolesarski maraton v Kidričevem
Kolesarskega maratona v Kidričevem se je udeležilo več kot dvesto kolesarjev in kolesark iz različnih krajev severovzhodne Slovenije.
Letos je vrsta dobro obiskanih prireditev obeležila občinski praznik naše občine. Kolesarji so imeli dve progi, tisti bolj vzdržljivi so imeli dolžino proge 58 km, tisti malo manj vzdržljivi - rekreativci - pa 28 km. Letošnji kolesarski maraton je lepo sončno soboto, 24. junija, nudil obilo užitkov, zelo zadovoljni pa smo bili tudi z izbranimi trasami. Na dolžini proge 28 km je prvo mesto osvojil Ivan Rogelj, drugo mesto Antonio Klajnšek,
tretje mesto pa Marjan Žaler. Na progi 58 km pa je bil prvi Miha Vantur, drugi Dalibor Babšek in tretja Boštjan Zelenik in Branko Veršič. Naj starejši kolesar maratona je bil 81-letni Mariborčan Miroslav Mihec, najmlajša navdušenca pa Lara Klemenčič in Rok Šalamun, oba rojena 1995. leta.
Dobra organizacija s strani kolesarskega kluba Bike-Ek ob startu, na poti in zaključek prireditve ter veliko število udeležencev vseh starosti in spolov so dokaz, da je kolesarski maraton postal že tradicionalen.
Slavko Feguš Foto: RŠ
Na prvem startu, na daljši progi.
JSHI	\ if . 1	
/	mSšsM 1 i/iME
Tekmovalci pred krajšo preizkušnjo.
Eni v kavbojkah, drugi v kolesarskih dresih, vsi pa z nasmehom na obrazu.
Rekreativni tek na 6,5 km uspel!
ŠD Nika iz Lovrenca na Dr. polju je 24. 6. 2006 organiziralo in izvedlo rekreativni tek na 6,5 km
za odrasle.
V sončnem in vročem popoldnevu je skupina osmih udeležencev teka na štartno povelje
ob 17.30 stekla po tekaški trasi. Trasa teka je potekala; start - cesta ob športnem parku Lovrenc naravnost proti potoku Polskava, nato levo in ob Polskavi do mostu čez Polskavo v Apačah (blizu strelišča) ter nazaj po isti poti do cilja. Tekači in tekačica smo sprva tekli skupaj v pogovornem teku, nadaljevali pa v tekaškem ritmu, ki gaje izbral vsak tekač sam. Za več “tekaške muzike” je bilo na progi poskrbljeno z vodo na 2 km in 4,5 km.
Prvi je v cilj pritekel Branko Krošl s časom 27:12, drugi Robi Pal (27:43) in tretji Andrej Švajger (28:30). V kategoriji tekačic je zmagala in obranila žensko čast Vesna Kolarič 50:29.
Vsi udeleženci teka so progo
uspešno pretekli in v cilju veselo odgovarjali na zanimiva vprašanja animatorke, kije poskrbela za dobro vzdušje in zabavo. Po končanem teku se je med tekači kot tudi tistimi, ki so skrbeli za izvedbo prireditve, razvil prijeten pogovor, ki je v senci dreves trajal še dobro uro. Vsi udeleženci teka so prejeli spominska priznanja.
Organizacijo prireditve je financiralo ŠD Nika. Oglaševanje prireditve preko plakatov ob občinskem prazniku in glasila Ravno polje je omogočila Občina Kidričevo.
Boštjan Zupanič Foto: Mojca Zupanič
Tekaška skupina po teku.
Turnir v malem nogometu Cirkovce 2006
KM N Jado je tudi letos že 3. zapored organiziral tradicionalen turnir v malem nogometu. Potekal je v soboto 17.6.2006 na nogometnem igrišču za OŠ Cirkovce. Podobno kot že pretekla leta je bilo zanimanje tudi letos zelo veliko. Predstavniki ekip so klicali iz širne Slovenije in si iskali informacije o samem turnirju. Žal nam je tudi letos zagodlo vreme, saj seje vlilo kot iz škafa ravno ob začetku turnirja, tako da se je začetek prestavil z 18. na 20. uro. Takrat se je namreč zopet zjasnilo in po sestanku s predstavniki ekip smo odločili, da se turnir nadaljuje na zunanjih igriščih, in to v vsakem vremenu.
Turnirja seje udeležilo 14 najvztrajnejših ekip, ki se niso ustrašile neurja (kar 10 ekip pa je zaradi neurja odpovedalo svoj prihod!). Ekipe so prišle iz celotne Slovenije. Po opravljenem žrebu seje igralo po sistemu izpadanja oz. napredovanja v naslednji krog. Po razburljivih in napetih tekmah je bil končni vrstni red naslednji:
1. mesto: AS BAU - Nova Gorica, 2. mesto: GOSTILNA LESJAK - Makole, 3. mesto: MICO EXTREM - Ribnica, 4. mesto: VIGO VINJSKA GORA - Velenje. Najboljši vratar: Marjan Kleneček (gostilna Lesjak), najboljši strelec: Slaviša Božič (As Bau)
Na koncu smo dobili enakega zmagovalca kot lani, in to je ekipa As Bau iz Nove Gorice, ki je zasluženo odnesla prvo nagrado v višini 200.000 SIT. Drugo na-
grado 120.000 SIT so osvojili igralci gostilne Lesjak, ki so se vsako leto do sedaj udeležili našega turnirja in se ga bodo tudi v prihodnje. Tretje mesto in nagrado v višini 80.000 SIT je prejela ekipa Mico Extrem. Letos smo dali še denarno nagrado za večno nehvaležno 4. mesto v višini 30.000 SIT, ki gaje osvojila lanska drugouvrščena ekipa Vigo Vinjska gora.
Turnirje potekal na visoki kvalitetni ravni malega nogometa, saj so v nekaterih ekipah igrali igralci iz prvih in drugih lig malega in velikega nogometa. Vse tekme je sodil sodnik Robert iz Ormoža, ki je bil delegiran iz Društva nogometnih sodnikov Ptuj in je zelo dobro opravil svojo nalogo. Seveda pa turnirja ne bi bilo brez dobre organizacije.
Prva naloga organizacijskega odbora, ki so ga sestavljali Jani Dolenc, Franc Novak, Jure Novak, Grega Medved in Samo Gajser, je bila pridobiti vsa potrebna dovoljenja in seveda tudi donatorje oz. sponzorje. Levji delež pri iskanju donatorjev je opravil predsednik KMN Jado in obenem tudi glavni - generalni sponzor turnirja Jani Dolenc. Priskrbel je večji del sredstev za turnir in tudi pokale, za katere upam trditi, da so gotovo med največjimi, če ne že največji in najlepši izmed vseh pokalov na turnirjih po Sloveniji. Seveda pa ne gre brez neumornega Franca Novak, ki je pokrival vso terensko delo in skrbel za povezanost in koordiniranost med vsemi organizacijskimi zadevami.
Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, in sicer je to prevzela pizzerija Pri cerkvi iz Cirkovc. Da so se vse ekipe pravočasno pripravile, bili vsi rezultati objavljeni in samo dogajanje odlično, je poskrbel Bogdan Babš-ek s svojim ozvočenjem. Donatorji oz. sponzorji turnirja so bili: Čevljarstvo, rokavič-arstvo in zaščita Dolenc Janko, s. p., pizzerija Pri cerkvi Lorber Drago, s. p., Onda Nova Gorica, KO-TO, d. d.. Mesarija Fingušt Pragersko, Reklamni atelje Ba-bšek, Tiskarna Ekart Design, Elektrostoritve Ločniškar, pizzerija Beli vitez, Avtoservis Do-bič, BP BIRO Bojan Potočnik, Stami, Gradbena mehanizacija Pauman Gorazd, s. p., Merot, Anoksidal Fric Anton, Caffe bar FUR-ČI, Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Dolenc Darko, Bar Neža, Avtoprevozništvo Srečko Frangež, Gostilna Kurež, papirnica Pero - Vida Rakuša Cirkovce, Beton - Stanko Fideršek, Kmetijski pridelki Be-ranič Janko.
Upamo, da bodo v prihodnje občinski možje spoznali kakovost organizacije tega turnirja in predvsem odziv ekip iz celotne Slovenije, ki se vsako leto vračajo na naš turnir, ki tudi medijsko pokriva domala vso Slovenijo.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji in kasneje pri sami izvedbi turnirja, še posebej celotni zapisnikarski mizi (Sašo Gajser, Grega Medved, Bogdan Potočnik, Boštjan Mi-kložič), kije celo noč skrbela za vso dokumentacijo. Seveda pa ne gre brez neumorne ekipe, kije pri 35 °C vso prizorišče pospravila (Jure Novak, Grega Medved, Milan Medved, Sašo Gajser, Samo Gajser, Simona Pozeb, Marko Urih, Matej Kodrič, Dominik Turk, Miha Novak).
Še enkrat uživajte v vročih dneh in se vidimo prihodnje leto na 4. tradicionalnem turnirju v Cirkovcah!!!
Samo Gajser Foto: Arhiv društva
Šesto rekreativno kolesarjenje invalidov Kidričevo
V Društvu invalidov Kidričevo smo organizirali, v okviru občinskega praznika občine Kidričevo, šesto rekreativno kolesarjenje invalidov. V soboto, dne 17. 6. 2006, ob 9. uri smo se zbrali pred društvenimi prostori v Kidričevem. Startali smo proti Strnišču in Župečji vasi, kjer nas je pričakal podžupan Jože Murko. Z vodjem Janijem Jančcem smo pot nadaljevali proti Cirkovcam. Za nekaj časa smo se ustavili pri družini Letonja, kjer smo se okrepčali ter se podali proti Starošincam. V tem kraju smo si
ogledali muzej kulturne dediščine Zbirka podeželja. Nadaljevali smo proti Kungoti in Njivercam.
V	domu upokojencev nas je pričakal Srečko Lah, ki nam je skuhal toplo malico.
Zapele so tudi naše pevke, ki smo se jim pridružili tudi ostali.
V	znak dobre volje, druženja in skrbi za zdravje smo vsem udeležencem podelili priznanja. Tako je bil dan lepši za invalide in razšli smo se z mislijo, da se drugo leto spet vidimo.
Marta Pinterič
V športnem parku Apače
Nočni turnir veteranov in tekmovanje v streljanju z zračno
puško
17. 6. 2006 je bil v sklopu praznovanja občinskega praznika občine Kidričevo organiziran veteranski nogometni turnir za prehodni pokal. Nastopilo je šest ekip. Zmagala je ekipa Bosne. Drugo mesto je osvojila ekipa Apač, tretje mesto pa je zasedla ekipa Grajene. Najboljši strelec je postal Krajnc iz ekipe Grajena, Širec iz ekipe Apač pa je postal najboljši vratar.
24. 6. 2006 je bilo organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal Občine Kidričevo. Tekmovalo je 38 strelcev. Zmagovalec tekmovanja je postal Simon Skledar.
Viktor Cafuta Foto: RŠ
Šahovski turnir ob dnevu državnosti v Apačah
Občina Kidričevo je 17. 6. 2006 v sklopu praznovanja občinskega praznika občine Kidričevo organizirala šahovski turnir v dvorani prosvetnega doma Apače. Na turnirju je sodelovalo devet šahistov. Turnirje profesionalno vodil Martin Majcenovič.
Zmagovalec turnirja je postal Igor Ilijaš iz Kidričevega s 7,0 točke, na drugo mesto seje uvrstil Martin Majcenovič s 6,5 točke in tretje mesto je zasedel Silvo Zajc s 5,0 točke. Dobitnikom pokalov Občina Kidričevo čestita za dosežen uspeh. Ostalim udeležencem pa želimo več sreče na prihodnjem turnirju.
Viktor Cafuta
Kresovanje v Župečji vasi
V okviru 9. občinskega praznika in na predvečer državnega praznika so člani stranke SDS pripravili kresovanje.
Poleg velikega kresa so pripravili tudi kulturni program, na katerem so nastopili Fantje treh vasi, Ljudski pevci društva invalidov Kidričevo in Mešani pevski zbor prosvetnega društva Cirkovce. Program je povezovala Mateja Lobemvein. Spregovoril je tudi predsednik svetniške skupine SDS Anton Leskovar, ki je v
svojem govoru izrazil željo, da bi bili lepo, če bi bili ponovno tako enotni kot pred 15 leti, ko smo se odločili za svojo, samostojno Slovenijo. Le tako enotni lahko izpeljemo reforme, ki so potrebne tako za celo Slovenijo kot tudi za občino Kidričevo. Sledila je pogostitev vseh zbranih. Manjkalo pa ni glasbe in dobre volje.
Bogdan Škafar Foto: RŠ
Iz dela strank
17
8. izlet Nove Slovenije
Udeleženci izleta pred vhodom v baziliko Svete Gore
Občinski odbor stranke Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Kidričevo je organizator tradicionalnih letnih izletov ob dnevu državnosti Slovenije. Vsako leto obiščemo drugo področje prelepe Slovenije. Letos nas je pot vodila v Novo Gorico in na področje Goriških Brd. Tradicionalno mašo za domovino smo opravili v romarski cerkvi Svete Gore. Po končani maši smo si ogledali notranjost cerkve in muzejsko zbirko fotografij in orožja iz prve svetovne vojne. Vreme nam je bilo naklonjeno, da smo lahko pogledali na Triglav in Jadransko morje. S Svete Gore nas je pot peljala v Goriška brda. Datum izleta smo namensko uskladili s prireditvami ob prazniku češenj v kraju Dobrovo. Ogledali smo si notranjost največje vinske kleti v Sloveniji - Goriška brda. Kapaciteta kleti je 18 milijonov litrov, vendar letno pridelajo na področju Goriških brd med 8 in 12 milijonov litrov vina. Največji delež vinogradov predstavlja avtohtona briška sorta rebula (27 %), merlot (20 %), chardonnay (16 %) in zeleni sauvignon (12 %). Vodič skozi klet nas je seznanil
o zorenju vina barrique v hrastovih sodih. Kot pravi Štajerci smo v kleti nazdravili z belim vinom sorte rebula. Ogledali smo si tudi notranjost renesančnega gradu z baročnimi poudarki, razstavo slik v gradu in folklorno prireditev na dvorišču gradu. S stolpa gradu smo opazovali lepo urejene okoliške griče posajene z vinsko trto, nasadi češenj, breskev in marelic. Spremljali smo prihod kolesarjev na cilj, ki so se udeležili kolesarskega maratona od Ljubljane do Goriških brd. Doživeli smo lepi izlet. Spoznali smo predel Slovenije, kjer živijo pridni ljudje in plemenitijo lepoto narave, ki jim jo je sam Bog podaril. Bricem moramo priznati, da so spretni trgovci.
Tako dragih in dobrih češenj že dolgo nismo jedli.
Občinski odbor Nove Slovenije se zahvaljuje vsem udeležencem izleta za udeležbo in posebej za dogovorjeno točnost ob posameznih postajališčih. Za prihodnji izlet v letu 2007 smo skupaj z izletniki določili slovensko Primorje s Portorožem, Piranom in Izolo.
Beseda velja!
Viktor Cafuta
Pogled na Vinsko klet in lepo pokrajino Goriških brd
Vse najboljše Slovenija 2006
“Vse najboljše Slovenija” je odmevalo 23. in 24. junija 2006 od Trebnjega do Ptuja, kjer je potekal šesti vseslovenski športni projekt Mlade Slovenije (M.Si) - podmladka Nove Slovenije (N.Si), ob 15. obletnici slovenske državnosti.
“Vse najboljše Slovenija” je tradicionalni športno spominski projekt, pri katerem sodeluje preko 50 mladih, članov in simpatizerjev M.Si. Na pot sta kolesarje z vzpodbudnimi besedami pospremila predsednik N.Si Andrej Bajuk in državni sekretar Robert Marolt. Tokrat so kolesarji svojo več kot 200 kilometrov dolgo kolesarsko pot začeli v Medvedjeku pri Trebnjem, kjer so se spomnili padlih v 10-dnev-ni vojni za samostojno Slovenijo.
proti Markovcem, Gorišnici, do končne postaje - Ptuja. Ob tej priložnosti je M.Si pripravila spominske razglednice, ki jih je med kolesarjenjem delila Slovenkam in Slovencem ter tako voščila ob 15. dnevu državnosti. Mlada Slovenija ob dnevu državnosti želi, da se vsi, predvsem mladi, zavedajo in spominjajo zgodovinskih dogodkov in posameznikov, ki so pred 15 leti verjeli v samostojno Slovenijo. Prav zaradi njih nam mladim Slovenija danes nudi tako dobre pogoje za življenje in razvoj. Prepričani smo, da bi morali nameniti večji pomen domovinski vzgoji in procesu osamosvajanja ter odgovornosti posameznika do države. M.Si želi tudi več spoštovanja do slovenske vojske in policije.
			
■	, jfH			
			
	Mg - -	t V /v	v	M
Pot jih je prvi dan vodila skozi Trebnje, Mirno, Šentrupert, Mokronog, Sevnico, prek Brestanice, Senovega, Podsrede, Kozjega, naprej do Lesičnega in Podčetrtka, kjer so zaključili prvo etapo. Na poti so jih spremljali in pozdravljali člani občinskih odborov N.Si, ki so na ta način izkazovali podporo podmladku in se pridružili praznovanju ob dnevu državnosti.
Drugi dan so se skupini kolesarjev priključili tudi kolesarji iz Gorišnice. Iz Podčetrtka jih je pot vodila do Rogaške Slatine in Rogatca, kjer jih je pozdravil poslanec N.Si in župan Martin Mikolič. Pot so nadaljevali skozi Poljčane, Slovensko Bistrico, Pragersko, Kidričevo, naprej
M.Si se zaveda uspeha, ki smo ga dosegli s priključitvijo Evropski zvezi in zvezi Nato. Prav tako bomo kmalu prevzeli evropsko valuto in kot prva izmed novih držav članic, predsedovali Evropski uniji. M.Si je ponosna na dogodke izpred petnajstih let, saj osamosvojitveni procesi pomenijo za Mlado Slovenijo veliko vrednoto. Želimo si, da bi med Slovenkami in Slovenci ponovno oziroma v večji meri zaživela tista enotnost, s katero smo na dan plebiscita odločili o svoji prihodnosti.
Bodimo ponosni na svojo državo!
Urška Pikec in Sanja Gorza - Luk, odnosi z javnostmi
V petek, 9. junija, smo otroci, starši in zaposleni Vrtca Kidričevo z enoto Vrtca v Cirkovcah praznovali že 8. praznik, odkar smo samostojni vrtec in ponosni smo na to. Se posebej smo bili ponosni, ko smo izvedeli, da nas namerava obiskati celo sam predsednik države dr. Janez Drnovšek, a je žal bil zadržan in nas je namesto njega obiskala svetovalka Magdalena Tovornik - prva dama politike v Sloveniji. Pričakali in sprejeli smo jo pred vrtcem: sama kot ravnateljica, Anton Babšek, predstavnik občine, Štefka Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, otroci, starši, zaposleni in gostje. Ogledala si je vrtec in igrišča, kamor je umeščen. Na pogovoru v zbornici smo jo seznanili z nastalimi zapleti (spremembi lokacije) okrog novogradnje Vrtca Kidričevo. Med tem časom so se zunaj že pripravili otroci, da bodo nastopili pred številnimi udeleženci našega in njihovega praznika.
Na začetku nas je Magdalena Tovornik vse lepo pozdravila, opravičila dr. Drnovška in prebrala njegovo pismo. Kratko so nas pozdravili tudi drugi gostje. Sledil je nastop otrok. Otroci so ob spremljavi glasbe prikazali plesno zgodbico Kdo je napravil Vidku srajčico. Ker je bila prireditev na prostem, v Parku mladosti, je bilo še toliko lepše. Ta predstava je bila kot zaključek podprojekta Prijatelj prijatelju. S 1. septembrom smo se vključili v projekt Unicef Punčka iz cunj, kjer z eno punčko pomagamo enemu otroku, ki živi v revščini in pomanjkanju, za cepljenje proti šestim najbolj nalezljivim boleznim, za katerimi najbolj umirajo. Letos smo izvajali podprojekt Prijatelj prijatelju. Otrokom že od malega privzgajamo skrb za sočloveka, strpnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Učimo jih, da so sposobni pomagati in se odrekati ter dajati drugim. Tako je stekla enomesečna akcija zbiranja igrač, oblačil in obutve za otroke Darfurja. Zbrali smo kar 26 srednje velikih kartonastih škatel. Zbrano smo slavnostno predali Magdaleni Tovor-
8. praznik Vrtca Kidričevo
nik. Bila je zelo vesela in pohvalila otroke in starše, da s svojim zgledom na tak način vzgajajo svoje otroke, kar je najboljše, ter se zahvalila za zbrane igrače, oblačila in obutev, ki bodo tistim, ki bodo to dobili, privabila nasmeh na lica in iskrice v oči. Zbirali smo tudi prostovoljna denarna sredstva za otroke Unicefa. V ta namen smo izpeljali akcijo zbiranja starega papirja. Pohvaliti se moramo, ker smo zbrali, seveda spet s pomočjo krajanov v Kidričevem in Cirkovcah, 2100 kg papirja. Zbrana denarna sredstva smo predali predstavnici Unicefa Maji Šužnik.
Ko smo postali samostojni, nam je bil cilj kvalitetno delo in afirmacija navzven, da nas ljudje občutijo v svoji sredini. Že vrsto let sodelujemo v krovnih projektih Zdrav vrtec, kjer skrbimo za zdrav način življenja, prehrano, gibanje, kamor sodi mednarodni projekt FIT - Slo, svet gibanja in svet veselja, Zlati sonček in Mednarodno sodelovanje z vrtci v tujini.
Zavedamo se, da karkoli želimo doseči, je potrebno začeti privzgajati že pri najmlajših. Zelo pomemben dejavnik v življenju je okolje, zato smo izpeljali že dva E KO projekta, kjer so se otroci skozi igro in aktivnosti učili ravnanja z odpadki, uporabo odpadnega materiala in skrb za okolje, v katerem živimo.
Odzivamo se na razne ponudbe solidarnih akcij, kot na primer: leta 2004 - 10.000 knjigic za 1000 otrok, ki jo je organizirala revija Otroci. Zbrali smo veliko knjig, ki sojih dobili otroci, čigar starši jim jih niso mogli kupiti. Knjiga j e del kulture in temu že v vrtcu namenjamo veliko pozornosti, saj daje vrtec otroku, poleg družine, največjo popotnico v življenju.
Leta 2005 smo se odzvali na razpis Ustanove - fundacija za pomoč otrokom. Akcija se je imenovala Star papir za novo veselje Takrat smo zbirali vsi, tudi krajani so sodelovali, kar je dokaz, da smo resnično vpeti v življenje kraja, v katerem živimo. Bili smo 3. v Sloveniji po teži (kg) zbranega papirja. Zbrana sredstva so dobile družine z bolnimi otroki.
Posebej pa moram poudariti, da vsega tega ne bi bilo mogoče tako uspešno izpeljati brez prizadevnih strokovnih delavk, ostalih zaposlenih in seveda tudi staršev.
V Vrtcu Kidričevo z enoto v Cirkovcah se trudimo, da otrokom pri nas v vzgojno-izobraževal-nem procesu nudimo čim več, kolikor je mogoče, ob upoštevanju kurikula. Cilj predšolske vzgoje je vsestranski razvoj otroka na vseh področjih, z upoštevanjem njegove individualnosti, potreb in posebnosti. Naše delo
vseskozi nadgrajujemo z najsodobnejšimi pristopi in metodami, kar pripomore h kakovosti vzgoj no-izobraževanega procesa. Trudimo se, da dajemo vsem otrokom enake možnosti, hkrati pa pri vsakem posamezniku odkrivamo in razvijamo njegove potenciale.
Vrtec Kidričevo ima 11 oddelkov (8 v Kidričevem, 3 v Cirkovcah), v katerih je 210 otrok in letos odpiramo v Kidričevem še 9. oddelek, ker bi drugače ostalo preveč otrok »zunaj«.
V bližnji prihodnosti pričakujemo nov vrtec, ki nam je že nekaj let obljubljen, da bodo tudi otroci v Kidričevem imeli boljše notranje bivalne pogoje in več oddelkov, ker je teh premalo in ne moremo zadovoljiti potreb kraja in okolice.
Otroci so naše največje bogastvo, zato ni nobena stvar, ki jo bomo storili zanje, prevelika.
Neža Šešo Foto: arhiv Vrtca
Zanimivosti
19
17. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Med dobitniki priznanj so tudi naši občani
Med zidovi starodavnega minoritskega samostana na Ptuju so v petek, 19. maja, odprli že 17. razstavo dobrot slovenskih kmetij. Ponovno smo bili priča pestrosti slovenske kulinarike. V naj starejšem slovenskem mestu so številni obiskovalci razstave lahko tudi letos spoznavali bogastvo pestre kulinarične dediščine slovenskega podeželja in letos pobliže spoznali tudi Gorenjsko, pokrajino, ki se je predstavila bogastvo običajev, navad, kulinarično ponudbo in nenazadnje bogato kulturno izročilo. Svoj prispevek pa so dale tudi pridne roke naše občine.
Slavnostna govornica in pokroviteljica letošnje razstave je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukač-
ič, ob odprtju pa sta se ji v pozdravnih nagovorih pridružila še predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk in predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pri-božič.
Na letošnji razstavi je sodelovalo preko 700 kmetij, posebne komisije strokovnjakov pa so ocenile več kot 900 dobrot slovenskih kmetij in nekaj tudi iz avstrijske Koroške. Podeljenih pa je bilo 219 bronastih priznanj, 228 srebrnih in 244 zlatih, poleg tega pa še 46 znakov kakovosti za trikrat dobljeno zlato priznanje. In v občini Kidričevo smo lahko ponosni, da so med dobitniki
najvišjega priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij tudi naši občani.
Utrinek z letošnje razstave dobrot.
Na Ramini stojnici so sladke dobrote ponujale tudi članice društva žena občine Kidričevo.
Nastop cirkovških folkloristov.
Med dobitniki priznanj so tudi gospodarja in gospodinja iz občine Kidričevo:
-	Janez Celofiga iz Spodnjih Jablan - srebrno priznanje za domači kot, bronasto priznanje za suho domačo klobaso in domačo salamo;
-	Zvonko Babič, Župečja vas
-	bronasto priznanje za meso iz
tunke;
- Marija Metličar, Zgornje Jablane - zlato priznanje in znak kakovosti za mlečni kruh z dodatki.
Brigita Tetičkovič Foto: Laura
Zlata poroka
V soboto, 24. junija 2006, je v prostorih Občine Kidričevo potekala slovesnost zlate poroke. Zlatoporočenca sta bila Nada in Leopold Medved iz Šikol 51. Slovesnost zlate poroke je opravil podžupan občine Kidričevo Jože Murko. S petjem pa so jo popestrili Fantje treh vasi Kulturnega društva Lovrenc na Dr. polju.
Zlati ženin Leopold Medved se je rodil 10. 10. 1932 v Šikolah,
zlata nevesta Nada, rojena Fras, pa je bila rojena 5. 3.1934 v Dragučovi v občini Pesnica. Poročila sta se 30. maja 1956 v Cirkovcah. Leopold je bil zaposlen v Metalni v Mariboru, Nada pa je gospodinjila in skrbela za tri otroke, ki so se jima rodili v zakonu.
Danes pa ju razveseljujejo štirje vnuki in ena vnukinja.
Zdenka Frank Foto: RŠ
Naših 35 let
Prireditev ob 35-letnici otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce
Na pobudo Antona Brgleza je bila leta 1971 ustanovljena folklorna skupina OŠ Cirkovce in njeno prvo mentorstvo je prevzela učiteljica Slavica Hecl. Po njenem odhodu je delo nadaljevala Slava Knafelc, ki je skupino popeljala tudi preko meja takratne Jugoslavije. Ko je leta 1987 sprejela vodenje skupine sedanja mentorica Marija Jur-tela, je bila pred zelo zahtevno nalogo. Pričakovanja vseh so bila, da folklora ostane na visoki kvalitetni ravni, po kateri je bila poznana. In danes lahko s ponosom rečemo, da smo izpolnili vsa pričakovanja.
Najprej so plesalke in plesalci nastopali s cirkovškimi plesi, ki so velikokrat zahtevali veliko truda, saj so se jih otroci težko naučili.
življenje nekoč, torej prikazujejo otroško ljudsko izročilo, ki tako prehaja med ljudi in se s tem ohranja.
Spremenili smo tudi obleke. Pred petimi leti smo ob izdatni pomoči Občine Kidričevo plesalci pridobili nova oblačila. Ob pomoči strokovnjakinje dr. Marije Makarovič iz Ljubljane smo naredili raziskavo oblačil. Tako so hodili otroci okoli leta 1920 oblečeni k maši in v šolo. Delali smo po pričevanjih danes že pokojnih Terezije Napast in Angele Tominc in po starih fotografijah. Vsako oblačilo je drugačno.
Prireditev ob občinskem prazniku
11. junija smo imeli osrednjo prireditev ob 35-letnici delovanja folklorne skupine OŠ Cir-
r
(%
(Z leve) Marija Jurtela, Anton Brglez, Slavica Hecl, Slava Knafelc, Urška Lukman (Kranj).
Počasi je razmišljanje šlo v smeri, da otroško izročilo niso le plesi. Zdelo se je, da so otroci na odru dolgočasni in da ni otroške igrivosti. Zato je mentorica Marija Jurtela v svoje splete vpeljala igre, običaje, navade in ljudske pesmi. To je blizu otrokovemu razmišljanju in doživljanju sveta. Začela je s tematskimi postavitvami, kako so morali otroci pasti krave, kako so se veselili kolin, kako so se igrali s kamenčki ali kdo je bolj močen ali na šolskem dvorišču. Cilj je bil, da otroci ostanejo na odru otroci in poustvarjajo
kovce. Domača skupina se je v polni večnamenski dvorani na začetku predstavila s plesnim venčkom in na koncu s spletom Gremo v šolo, ki so ga napravili za 220-letnico šolstva v Cirkovcah. Prireditev, ki jo je pripravila Marija Jurtela, ob pomoči mnogih sodelavcev in prijateljev, je bila zamišljena kot prerez dela folklorne skupine. Vse zaslužne smo vnaprej posneli. Ti so pripovedovali o nastanku in delu v skupini in na koncertu smo prikazali te posnetke. Z obiskom in nastopom pa so se nam ob naši obletnici predstavili
Članice in člani med plesom ...
...in pri igri Trden most.
člani otroške in mladinske folklorne skupine Iskraemeco iz Kranja, s katerimi smo se družili cel dan in skupaj obiskali tudi Ptujsko Goro. Prikazali so splet gorenjskih in belokranjskih plesov. Našo prireditev pa je obogatil tudi nastop bivših članov šolske folklorne skupine, ki so nam imenitno zapeli ljudske pesmi. Naši najmlajši učenci prvega in drugega razreda pa so nas spomnili, kako so se igrali otroci nekoč. Na prireditvi nas je nagovoril podžupan občine Kidričevo gospod Jože Murko, saj občina Kidričevo podpira našo dejavnost in nam finančno pomaga pri organizaciji prireditev, letos pa so nam namenili tudi sredstva za nakup šestih parov čevljev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Z obiskom nas je med drugimi počastil tudi samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejav-
nosti Bojan Knific iz Ljubljane. Prepričani smo, da smo vsem navzočim pričarali prijetno nedeljsko popoldne, obogateno z otroškimi igrami, petjem in plesom. Vsem se zahvaljujemo za obisk in pomoč pri slovesnosti. V teh letih je folklorna skupina OŠ Cirkovce nastopila na različnih prireditvah v šoli, na revijah, redno smo se uvrščali na medob-močna pa tudi državna srečanja otroških folklornih skupin. Najbolj pa so nam ostala v spominu gostovanja v Turčiji, na jugu Italije, v Salzburgu in večkrat na Hrvaškem. Letos je skupina od 20. do 24. junija gostovala v Skopju.
Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce Foto: Tabor
Pesem naj doni
Društvo upokojencev Kidričevo ie ob občinskem prazniku organiziralo srečanje ljudskih pevcev
Že osmo leto zapored so se Pevke druge pomladi v okviru DU Kidričevo prijavile na razpis, za organizacijo spremljajoče prireditve srečanja ljudskih pevcev Pesem naj doni v počastitev občinskega praznika. Po odobritvi naše vloge smo se z veseljem in vso odgovornostjo začeli pripravljati na organizacijo te prireditve za petek, 16. 6. 2006, ob 17. uri. Po tradiciji je to srečanje v kulturni dvorani v Kungoti pri Ptuju.
Na srečanje so Pevke druge pomladi DU Kidričevo povabile vse skupine ljudskega petja iz občine Kidričevo, Ljudske muzikante in MePZ PD Cirkovce. Sedem prijateljskih skupin pa so povabile iz drugih občin (Hajdina, Videm, Ptuj in Tezno-Mari-bor). Nastopilo je 14 skupin, odpetih je bilo 26 ljudskih pesmi in odigrani dve viži Veselih Polank PD Cirkovce.
Med prvimi je vsem nastopajočim pevskim skupinam in gostom zaželel dobrodošlico in lep
večer predsednik DU Kidričevo Franc Rajh in se zahvalil pevkam za njihov trud in delo. Pridružil se mu je predsednik odbora za družbene dejavnosti Občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je med drugim zaželel, da naj ostane ta prireditev kot tradicionalna še naprej. Zahvalne besede Pevkam druge pomladi so podali tudi drugi vodji pevskih skupin z željo, da bi radi prišli tudi naslednjo leto. S šopkom v roki je prišla na oder še pevka Druge pomladi Kristina Lubaj, ki se je v imenu vseh nastopajočih, posebej pa v imenu pevk, zahvalila vodji Roziki Premzl za njen trud in požrtvovalno delo za osem dosedanjih srečanj.
Ob prazniku občine Kidričevo je sovpadla tudi peta obletnica sodelovanja z Marijo Zamuda kot voditeljico in povezovalko programa Pesem naj doni. Voditeljica pevk Rozika Premzl se ji je v svojem kot tudi v imenu pevk DU zahvalila za sodelovanje in ji podarila posebno priznanje.
Pevke druge pomladi DU Kidričevo
Ob koncu je zadonela skupna pesem Tam dol na ravnem polju in Pevkam druge pomladi se je obudil spomin na prvo srečanje te prireditve, ki sojo organizirale v letu 1999 na pobudo takratne vodje Amalije Mlaker v počastitev 2. občinskega praznika občine, ki jo je novinar Martin Ozmec objavil v časopisu Tednik 17. junija 1999 pod naslovom Zadonela je pesem iz 90 grl.
DU Kidričevo in Pevke druge pomladi se želimo zahvaliti občini Kidričevo za razumevanje in podporo pri kulturni dejavnosti, ki si jo želimo in zmoremo izvajati.
Voditeljica pevk: Rozika Premzl Predsednik DU Kidričevo Franc Rajh
Koncert ob 75-letnici FS Vinko Korže Cirkovce
Visok jubilej folklore v Cirkovcah smo počastili v petek, 9. junija. Na koncertu so se predstavile tri generacije cirkovških plesalcev (veterani, srednja in mlajša skupina) in gostje: FS iz Markovcev, FS Rožmarin iz Dolene in AFS Študent iz Maribora.
Veseli smo, da so se poleg lepega števila obiskovalcev koncerta udeležili tudi: Mirko Ramovš, največji poznavalec slovenskih ljudskih plesov, Zvone Gantar, tajnik mednarodnega folklornega združenja CIOOFF, dolgoletni predsednik in vodja FS Vinko Korže, Anton Brglez in župan Zvonimir Holc, pred leti tudi sam aktiven plesalec v naši folklorni skupini.
Nastopajoči so nas s pesmijo in plesom popeljali v Prekmurje, Koroško, Belo krajino in na Štajersko. Na koncu so se v ritmu Pobreške polke zavrteli še plesalci in obiskovalci koncerta.
Lilijana Brglez
Foto: Igor Lah
FOLKLORNA SKUPINA OSNOVNE ŠOLE CIRKOVCE
Folkloristi folklorne skupine OŠ Cirkovce smo pred nekaj meseci od gospe Nežke Lubej, državne selektorice otroških folklornih skupin, prejeli povabilo za udeležbo na festivalu, ki se je odvijal v prestolnici Makedonije, v Skopju. Vsako leto povabijo tudi skupino iz Slovenije, tako daje ta čast letos, ob 35-letnici delovanja skupine, doletela nas. Otroci so se gostovanja razveselili in skupaj s starši smo se odločili, da bomo naredili vse, da se bomo festivala udeležili. Stroške poti smo si namreč morali plačati sami, tako da smo si poiskali donatorje. Po polnoči 19. junija smo se zbrali pred šolo v Cirkovcah, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal na 900-kilo-metrsko in 15 ur trajajočo pot po Balkanu. Pot nas je peljala čez Hrvaško in Srbijo, kjer smo dobili vtis tudi o našem nekdanjem glavnem mestu.
Okrog petih popoldne smo nekoliko izmučeni od poti, a polni pričakovanj, prispeli v po površini največje mesto na Balkanu - Skopje. Festival, letos že desetič, imenovan S cveta na cvet z orom-kolom in pesmijo je potekal pod pokroviteljstvom ene izmed devetih občin v Skopju, občine Karpoš. Na festival so prišle tudi skupine iz Hrvaške, Bolgarije, Srbije, nastopali so pa tudi domačini, ki so bili naši gostitelji. Otroke so k sebi sprejele družine. Njihove gostoljubnosti smo bili deležni naslednjih pet dni.
Skopje leži ob reki Vardar, nekje na pol poti med Tirano in Sofijo. Leta 1963 je velik del mesta uničil potres. Še danes so vidne posledice tega potresa, predvsem na stari železniški postaji, kjer je velika ura ustavljena na točen čas potresa.V ohranjenem delu postaje je mestni muzej z arheološko in etnološko zbirko, ki smo si jo tudi ogledali. Pred mestnim muzejem stoji spomenik žrtvam potresa in predstavlja žensko brez rok in brez srca.
Mesto daje vtis prave prestolnice, ulice so široke, prav tako trgi.
Domačini si radi utrgajo kako urico svojega časa za posedanje
Gostovanje v Skopju
in druženje v izredno urejenih lokalih, ki se lahko primerjajo s tistimi iz zahodnih držav. Čas teče počasneje kot pri nas. Ljudje ne hitijo brezglavo sem ter tja, ampak si vzamejo čas za pogovor z nami, turisti. Radi imajo svoje mesto in svetujejo, kaj je vredno ogleda. Slovence imajo radi, malo so nostalgični po naših skupnih časih v Jugoslaviji, spomnijo se pa tudi pomoči Slovencev po potresu.
Drugi dan smo imeli povorko po enem predelu Skopja. Otroci so prišli polni energije in doživetij od gostiteljev, ki so se izredno potrudili, da bi otrokom bilo čim prijetneje.
Dobili smo tablo z napisom Slovenija v cirilici, visoko je vihrala naša zastava. Prijeli smo se po dva, po štiri in zadonela je slovenska poskočnica pod prsti godca Ivana Kojca. Med ostalimi muzikanti na osnovi bobna, tamburice, kitare in piščali smo bili nekaj posebnega. Zadonela je tudi slovenska ljudska pesem. Zvečer je bila slavnostna otvoritev festivala in koncert vseh udeležencev. To se je odvijalo na odru v odprtem amfiteatru na bregu Vardarja, kjer se vanj izliva reka Lepena. Tudi na nastopu se je kazala naša posebnost. Edini smo prikazali plese v paru, kar spada v naš srednjeevropski prostor. Druge skupine so plesale kola, pač v skladu s svojo kulturo in tradicijo. Menim, da smo s tem zelo obogatili program in poželi velik aplavz.
Kljub resnično žgočemu soncu smo se z otroci tretji dan odpravili skupaj na ogled mesta. Preko petsto let starega kamnitega mosta, ki povezuje stari del mesta z novim, smo prišli na bazar. To je naj večji orientalski bazar v Evropi, z majhnimi trgovinicami, zavitimi ulicami in vonjem, ki vabi v gostilnice s tradicionalno hrano.Povzpeli smo se na trdnjavo Kale, od koder je prelep pogled na celotno mesto.V nekdanjih naj večjih turških kopelih je danes urejena narodna galerija. V modernem delu mesta smo šli mimo spomenika Matere Terezije, ki se je leta 1910 rodila v Skopju in bila za misijonarsko
delo nagrajena z Nobelovo nagrado za mir.
Poučili smo se tudi o njihovi veri. Makedonci so v večini ortodoksni kristjani; obiskali smo največjo pravoslavno cerkev v središču mesta. Prav tako je v mestu veliko džamij, muslimani pa so večinoma priseljenci iz sosednje Albanije.
Naslednji dan ob šestih zvečer smo imeli ponovno povorko v drugem delu mesta. Nad nebom so se zgrinjali črni oblaki in med koncertom je nastala nevihta s točo, tako da so nastop prekinili.
V	petek smo imeli skupni piknik. Udeleženci iz vseh držav smo se zbrali v Saraju, športno-rekrea-cijskem centru - in se igrali različne igre. Popoldan smo imeli prosto za druženje z družinami.
V	soboto, ko smo se po zajtrku poslovili od naših družin, smo se odpeljali na jug še v 170 km oddaljen Ohrid, biser Makedonije, kot so nam ga predstavili. Ohrid - mesto in jezero - ležita na približno 700 m nadmorske višine. Tukaj je podnebje prijetneje kot v Skopju. Tako mesto kot jezero sta pod Unescovo zaščito. Mesto je starodavno makedonsko versko in kulturno središče z najstarejšo univerzo v Evropi in s številnimi cerkvami. Nekoč naj bi jih bilo 356, danes jih je ohranjenih 36. Najprej smo se z ladjico peljali po jezeru, potem pa smo se odpravili na sprehod po mestu na grič. Mimo več kot dva tisoč let starega amfiteatra smo šli na ogled cerkve, ki so jo v 15. st. do tal porušili Turki.
Zdaj je rekonstruirana na novo. Pogledali smo si tudi katedralo sv. Sofije iz 1 L stoletja z naj večjimi ohranjenimi freskami v evropskem slikarstvu tega časa. To je najpomembnejši arhitekturni spomenik slovanskega Balkana. Nakupili smo spominke, nato pa se poslovili od prelepega Ohrida in od direktorja festivala, ki nas je spremljal v Ohrid. Od tam nas je pot vodila samo še domov.
V nedeljo, 25. junija, dopoldne smo se srečni in polni vtisov in doživetij vrnili v Cirkovce, kjer so nas pričakali svojci. Občutek, ko smo spet stopili na naša tla, je bil prečudovit. Od cerkve pa do šole smo zaplesali v povorki in mahali s slovensko in makedonsko zastavo. Veseli smo, da smo lahko naše plese in kulturo pokazali daleč na jugu Evrope. Iskreno se zahvaljujemo vodstvu šole, ki je podprlo naše želje za gostovanje, našim staršem in seveda vsem donatorjem, ki so nam pomagali z denarjem ali z izdelki. Zavedamo se, da tega ne bi doživeli, če ne bi imeli takih donatorjev, saj smo morali pot plačati sami. Ponosno smo povedali, da prihajamo iz Slovenije in iz občine Kidričevo, kar je zapisano tudi na spominskih darilih. Bili smo pravi promotorji svoje države in dostojno smo zastopali barve države Slovenije, občine Kidričevo in osnovne šole Cirkovce v daljni Makedoniji.
Marija Jurtela
Občinski praznik
DPD SVOBODA KIDRIČEVO
Likovna sekcija DPD Svoboda iz Kidričevega je že tretjič uspešno izvedla likovno kolonijo v počastitev občinskega praznika občine Kidričevo pod naslovom Pogled v notranjost.
V soboto, 17. junija, so se zbrali člani likovne sekcije, njihovemu vabilu so se prijazno odzvali tudi ustvarjalci od drugod. Odločili so se dan preživeti v ustvarjanju in druženju.
Likovni ustvarjalci smo letos iskali slikarske motive na prostoru tovarne Talum. Slikarji si vedno nosimo potreben material in pripomočke s seboj. Tako smo se ustavili pri glavnih vhodnih vratih in želeli v prostor tovarne vsak s svojim avtomobilom. Kar ni šlo. Prijazen gospod nas je z gasilskim avtomobilom, skupaj s vsemi pripomočki, odpeljal na želen prostor.
Brez izjeme smo bili navdušeni nad motivi in takoj začeli slikati. Kot smo že navajeni, sproščeno, vsak po svoje, z zanimivimi komentarji nad ogledi nastajajočih del.
Nastale so slike, kijih tokrat postavljamo na razstavo. Ne le krajine, tudi Talum je v naših očeh zelo različen, tudi tu smo našli park, lepe arhitekturne rešitve, industrijske objekte ter posluh
Društvo žensk iz Kidričevega je letos že peto leto po vrsti počastilo občinski praznik s postavitvijo razstave ročnih del. Prvič smo pripravile razstavo že leta 2002. Vsako leto nam vodstvo restavracije Pan prijazno nudi svoje prostore, kamor postavimo svoja dela na ogled našim občanom in gostom iz drugih društev in občin.
Vse naše članice pridno ustvarjajo doma skozi vse leto. Ob ponedeljkih pa se srečujemo v društvenih prostorih, kjer izmenjujemo izkušnje, ideje, načrtujemo dejavnosti in se lotimo različnih delavnic pod vodstvom mentoric ali kar same. Prav zanimivo in zabavno je bilo na delavnici v mesecu maju, kjer smo z različnimi dodatki aranžirale čevlje.
Pogled v notranjost
Razstavljene slike pred restavracijo Pan.
za lepo okolje.
V	imenu vseh slikarjev se zahvaljujemo Darku Ferlincu in vsem, ki smo jih ob našem delu srečevali, za njihovo gostoljubje. Upam, da bomo imeli še priložnost ustvarjati v teh prostorih. »Hvala!« je ob otvoritvi razstave zapisala mentorica likovne kolonije Irena Tušek.
V	okviru občinskega praznika Začnimo dan drugače, začnimo dan vedro, z dobro voljo, s prijaznostjo, ne dopustimo, da nas težave čustveno obremenjujejo, mislimo samo na trenutek, ki ga živimo tukaj in sedaj - je bilo vodilo vseh razstavljavcev, ki so svoja dela postavili na ogled v soboto, 24. junija, v okviru praznovanja 9. občinskega praznika, pred restavracijo Pan. Sonce, svež zrak, narava so bili kot nalašč, da so se likovniki odločili in postavili panoje s slikami na prosto. V sproščenem vzdušju sta nas v razstavo popeljali mlada glasbena ustvarjalka Doroteja Terbovšek na sintesajzerju in predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek, ki je poudarila: »Ustvarjanje je kot oaza na Življenjski poti, ki pretrga enolično vsakdanjost - tega se zavedamo vsi, ki smo danes tukaj in ki nam ni vseeno, kako bo jutri.«
Zelo veseli smo bili, da so se nam ob odprtju razstave pridružili podžupan Jože Murko, ki je razstavo tudi odprl, Anton Leskovar, predsednik odbora za družbene dejavnosti, Milena Purg. svetnica občine Kidričevo in številni obiskovalci.
Rada bi se zahvalila Občini Kidričevo, da nam je odobrila izvedbo likovne kolonije in nam finančno pomagala, gospodu Darku Ferlincu, ki nam je omogočil vstop v tovarniški prostor, vodstvu restavracije Pan za gostoljubnost in sodelovanje, Jožetu Dajčmanu za okvirjanje slik.
vodji likovne sekcije Alenki Brumen za skrbno in vestno izpeljavo kolonije in vsem ustvarjalcem, ki so se prijazno odzvali našemu povabilu.
Nastala dela so razstavljena v jedilniškem delu restavracije Pan in so na ogled vsak dan v poletnih mesecih. V jesenskem času pa bomo razstavo preselili v tovarno Talum v jedilnico. Prisrčno vabljeni vsi, ki vas naše delo zanima in se veselite z nami!
Majda Klemenčič Vodušek Foto: RŠ
Razstava ročnih del
Nastale so zanimive kreacije, ki so krasile in popestrile naše domove in končno tudi letošnjo razstavo. Marsikatera članica se je na letošnjih srečanjih lotila izdelave okrasne blazine s pletenjem ali vezenjem. Vsa ta leta pa smo postale prave mojstrice v kvačkanju prtičkov ter izdelovanju modnih pletenin, ki jih same ali naši najdražji radi oblečejo predvsem v hladnejših dneh. Naše mize z veseljem okrasimo ob praznikih z okrašenimi velikonočnimi jajci ali z božično-novoletnimi aranžmaji. Tudi na našo ljudsko tradicijo izdelovanja rož iz papirja nismo pozabile in tako v pomladnih delavnicah izdelovale narcise in vrtnice iz pisanega krep papirja. Le-te smo podarile našim obiskovalcem za
spomin.
Na otvoritvi razstave 26. junija nas je s spodbudnimi besedami nagovoril podžupan Jože Murko. zapeli pa so Fantje treh vasi, predsednica društva pa nas je po-
vabila k ogledu letošnje razstave. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk.
Društvo žensk Kidričevo Foto: RŠ
Fantje treh vasi prepevajo že 40 let
Ciril Bauman, Stanko Soršak, Jože Bauman in Slavko Pulko
so v okviru občinskega praznika pripravili jubilejni koncert. Kulturno dvorano Lovrenca so Fantje treh vasi v soboto, 17. junija, skupaj s svojimi nastopajočimi napolnili do zadnjega kotička. Do sedaj so fantje izdali dve kaseti in dve zgoščenki. Poleg pesmi s svoje nove zgoščenke so zapele tudi Gmajnarice, pevke KD Valentina Žumra iz Hajdoš, ki deluje pod vodstvom Silve Kajtezovič, Vaški pevci in godci iz KD Bukovci, vodi jih Janez Zmazek, Muzikanti iz Lancove vasi, Ljudski pevci KD Cirkulane pod vodstvom Jožeta Petroviča in Pevke iz okolice
Žalca pod vodstvom Jožice Sed-minek.
Ob tako velikem jubileju jim je čestitala predsednica KD Lovrenc Sonja Stepanov, ki je obenem tudi povezovala program, iz rok Nataše Petrovič, vodje Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, pa so fantje prejeli posebno priznanje sklada.
Seveda pa na takem jubileju ni manjkala tudi torta, ki sta jo na oder pripeljala mlada člana sekcije Mladi godci in pevci KD Lovrenc Rok in Matic.
Brigita Tetičkovič Foto: RŠ
Peti so začeli že kot otroci, predvsem koledniške pesmi. Bolj organizirano, kot skupina, so začeli prepevati po letu 1966 ter nastopati po številnih proslavah in prireditvah. V skupini so bili takrat Ciril in Jože Bauman, Stanko in Ivan Soršak. Po sedmih letih je Ivana Soršaka zamenjal Franc Mlakar, bolj znan kot Pesarov Franci, zadnjih sedem let pa je v skupini namesto njega Slavko Pulko. Skupina je iz leta v leto pridobivala na kvaliteti petja, k čemur je veliko pripomogel tudi Mirko Muršec, kije takrat vodil cerkveni zbor, v katerem so vsi fantje tudi peli. Nastopajo po vsej Sloveniji, poznajo jih tudi v Avstriji.
Srečanje osmošolcev po 45 letih
Skupinska slika pred starima šolama v Lovrencu.
V začetku junija 2006 smo se srečali bivši učenci Osnovne šole Lovrenc na Dr. polju, ki smo končali 8. razred leta 1961. To je bilo naše tretje srečanje v minulih 45 letih. Vzrok za tako redka srečanja je potrebno iskati v razseljenosti po Sloveniji in
Evropi.
Našo generacijo iz leta 1961 smo sestavljali učenci iz Cirkovc, Lovrenca, Kidričevega in Sel.
Ni nas motila specifičnost posameznih krajev, iz katerih smo prihajali. Večina učencev je prihajala iz kmečkih in delavskih družin, kjer je bilo običajno več
otrok. Malo smo imeli in še to smo znali otroci med seboj deliti. Mnogi učenci so hodili vsakdan peš v šolo po 12 ali še več km. Naša generacija takrat ni poznala koles, mopedov, avtomobilov, TV-sprejemnikov, mobilnih telefonov, računalnikov, drog in letni dopusti na morju so bili redkost. Morje naše generacije je bil potok Polskava.
Kljub pomanjkanju smo se vsi učenci letnika 1961 izšolali, našli delo, si ustvarili družine in večina je danes že v pokoju. Ena sošolka in sošolec sta nas že zapustila.
Najprej smo si ogledali notranjost cerkve sv. Lovrenca z novimi orglami, športni park in prostore bivše šole v Lovrencu. Ugotovili smo, da je mrliška veža, v kateri je bil naš osmi razred, že odstranjena. Srečanje je trajalo pozno v noč v gostilni Zupanič. Nad pripovedovanjem
zgodb iz minulih let so nas bila sama ušesa, da ne bi kaj preslišali. Bili smo generacija, ki sojo poučevali pokojni Janez Pucko, Majda Pucko, Adi Praprotnik in Vera Cerar. Iz pripovedovanja in zgodb, ki smo jih doživeli z njimi, lahko rečemo, da so nas naučili delovnih navad in poštenosti. To smo pa pridno uporabljali v našem življenju.
Veseli smo bili, da se nam je priključila naša učiteljica Majda Muhič. Začela je poučevati leta 1960, ko smo bili mi v osmem razredu. Iz slik boste ugotovili, daje ohranila mladostno postavo in videz.
Razšli smo se z željo, da se ponovno srečamo čez pet let. Upamo, da nam bo zdravje to omogočilo.
Viktor Cafuta Foto: RŠ
Zanimivosti
25
Dan s člani Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil
Kidričevo
Letošnjo zimo je Stanko Korez predme postavil zanimiv izziv. V zimskem času me je povabil v svojo delavnico, kjer je na mizi nastajalo motorno kolo, od katerega je bilo takrat videti samo ogrodje, in izrekel mamljivo povabilo: »Ga upaš zapeljati na prvo poizkusno vožnjo preko Ptujske Gore v Majšperk in nazaj?« Seveda sem povabilo sprejel z navdušenjem, čeprav je že po nekaj minutah postopanja po Stankovem skrbno urejenem kraljestvu v meni začel vrtati črviček dvoma - »Pa boš zmogel?« Na mizi je nastajal Ziindapp
K500, letnik 1937, močno in veliko motorno kolo s prikolico. Res sem v življenju naredil nekaj kilometrov z motornimi kolesi, resje tudi, kar Stanko tudi ve, da je moja želja nakup motornega kolesa Dnepr s prikolico, res pa je tudi, da še nikoli nisem sedel za krmilo »prikoličarja«. Stanko se je na moje dvome samo smejal in zamahnil z roko in dejal: »Boš že zmogel.« Hmmm, če bi bila to ravnina ..., ampak besede
ne bom snedel!
Prišla je torej tista usodna aprilska sobota, ki sojo člani letos izbrali kot dan, ko bodo prikazali, kaj so delali preko zime. V Lovrencu, kjer smo se zbrali, so na asfalt postavili lepotce, ki vsakemu ljubitelju starodobnikov srce spravijo v malo hitrejši tempo. Raznolika družba se je zbrala, od mopedov do avtomobilov. Zvezda dneva pa je bil tokrat črni lepotec, s katerim naj bi se spoprijateljil med potjo. H uh, velik je in težak ... Stanko pa: »Adj, hitro gremo na kavico, potem pa na pot!«
Ko je mrcina zabrnela med nogami, pa sem se skupaj z drugimi preselil v drug svet, desetletja nazaj. Vonj po olju, prestavna ročica kot v avtomobilu, preverjanje vžiga, poslušanje motorja, kako dela ..., toliko dela, da skoraj nisem opazil, da smo že v Majšperku. Kratek nagovor županje, ogled tovarne TVI, pijača, šala z odvito svečko na mojem črnem lepotcu in že smo brneli nazaj proti Lovrencu. Po začet-
ni tremi in, priznam, tudi strahu, je stroj tekel kot urica in ubogljivo zavijal tja, kamor sem hotel. V Župečji vasi smo pozdravili motoriste, ki so se zbrali na vsakoletnem srečanju v Cirkovcah, nato pa na kosilo v gostilno Pod lipo, kjer nas je predsednik presenetil z ličnimi priznanji za udeležbo in zanimivim darilom - smetišnico, za spomin. Po kosilu še malo dodatne vožnje z motorjem, ki gaje bilo kar težko
vrniti pravemu lastniku.
Lep dan je bil med člani Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo. Čas je tekel malo počasneje, skrbi in stres so ostali nekje ob strani, družba je bila zelo prijetna in zanimivo je bilo poslušati zgodbe o jeklenih lepotcih in upam, da me bodo še kdaj povabili medse.
Rado Škrjanec Foto: BT
Rušilno neurje s točo
V četrtek, 29. junija, po 18. uri je močno neurje, ki gaje spremljala toča, ponekod velika kot jajce, uničila več kot 130 hiš in gospodarskih poslopij. Močan veter je ruval in podiral drevesa po naseljih in gozdovih ter uničeval posevke na poljih. Najbolj je bila prizadeta prav občina Kidričevo. Takoj po neurju so občanom in občankam priskočili na pomoč gasilci in civilna zaščita. Naslednje jutro pa se je oblikovala tudi Komisija za popis škode na objektih, ki so jo sestavljali:
predsednik Anton Leskovar, poveljnik štaba CZ Herbert Glavič, univ. dipl. gradb., Zdenka Frank, občinska uprava, Marija Toplak, zapriseženi gradbeni cenilec in Branko Valentan, član občinskega sveta. Ogledu na terenu pa se je pridružil tudi podžupan Jože Murko.
O točnem številu poškodovanih objektov in znesku nastale škode bomo pisali v naslednji številki Ravnega polja.
Brigita Tetičkovič Foto: RŠ
Pod gosodarskim poslopjem so ostali pokopani kmetijski stroji.
Hiše je bilo potrebno čim hitreje pokriti, da bi jih zaščitili pred morebitnim dežjem.
l/ Kidričevem je voda zalila podvoz, zamašili so se odtočni jaški, stara drevesa pa so se lomila kot šibice.
Ogromno škode je tudi na poljščinah, saj je bila ponekod škoda tudi 100 odstotna.
Najmočneje je bila poškodovana hiša v Apačah, ki jo bo verjetno potrebno porušiti.
Marsikje so pod porušenimi objekti ostali tudi kmetijski stroji.
Ekipe za ocenitev škode so bile na terenu že naslednji dan.
ŠTIRJE LETNI ČASI - ZBIRKA PODEŽELJA
Ohranjajmo zaklade preteklosti
Ob 9. prazniku občine Kidričevo smo v majhnem naselju Starošince 18. 6. 2006 predali svojemu namenu objekte, ki so bili plod nekega obdobja. Uredili in asfaltirali smo nekaj manjših odsekov cest in dovoznih poti, prenovili vaško kapelo, prizidek orodjišča pri gasilskem domu in nenazadnje zgradili vaški muzej ali shrambo kulturne dediščine, v katerem domuje še del obstoječih strojev in naprav iz konca 19. in začetka 20. stoletja.
iz Križevcev.
Prišla je zima, dela smo nadaljevali v aprilu 2006 z navozi zemlje, postavitvijo robnikov, gradnjo tlakovcev in ureditvijo okolice z ozelenitvijo. Obnovili smo tudi vaški studenec ob muzeju. Ob vhodu smo postavili dva kozolca, ki ponazarjata, kaj se na tem prostoru dogaja. Sam objekt lepo sovpada v okolico naselja, je ponos našega kraja in občine kot celote. V zimskem času, ko so gradbena dela mirovala, smo skupaj s krajevnim od-
		\\
		
iztelB		
	f*\Il	m
Postavitev ogrodja.
V letu 2003 se je porajala ideja o postavitvi muzeja, ki je bil vključen v štiriletni program krajevnega odbora Starošince. Pričeli smo pridobivati mnenja, zamisli in predloge in iz dogovorov je sestavljen program, kako zamisel realizirati. V sodelovanju z Pokrajinskim muzejem Ptuj, z direktorjem Alešem Arihom, ki je z nasveti pripomogel, kako je potrebno pristopiti, da se projekt umesti v programe in da dobi svoj pomen in status. Po predhodni idejni zasnovi Marlene Habijanič in Marka Cvahteta in po pridobljeni dokumentaciji smo pričeli v juniju 2005 gradbena dela; zakoličbo, izkop in navoz gramoza ter pripravo lesa za izvedbo smo opravili krajani v lastni režiji. Sledila so nadaljevalna gradbena in lesna dela, dokončna postavitev s sodelovanjem izbranih izvajalcev in krajanov Starošinc. Objekt je bil v oktobru mesecu pod streho. Kritino je donacijsko 50 % prispevalo priznano podjetje Tondach
borom pričeli zbirati predmete in naprave po naselju Starošince in tudi v okoliških krajih.
Rad bi poudaril, da je bil odziv pozitiven, ljudje so z navdušenjem sprejeli akcijo in tudi številčno prispevali predmete, ki so še bili ohranjeni po domovih. Zbrane predmete smo nekoliko popravili, kakšen del tudi zamenjali, oprali in nato impregnirali, da so dobili primeren videz. Zbirko podeželja, smo poimenovali Štirje letni časi, ki prikazujejo, kako so opravila potekala in kakšne naprave so bile potrebne, da so naši prababice in pradedje lažje obdelovali polja in preživljali svoje družine na tem območju.
Omenjena zbirka bo v sestavnem delu Pokrajinskega muzeja Ptuj in del turistične ponudbe občine Kidričevo. Da ima zbirka svojo vsebino in namen, je poskrbel Andrej Brence, kustos in etnolog pokrajinskega muzeja Ptuj s strokovnim opisom zbirke.
Da pa je to vse skupaj nastalo,

Muzej s kozolci.
velja zahvala prizadevnim: krajevnemu odboru Starošince s krajani, občinskemu svetu občine Kidričevo, županu in podžupanu, delavcem občine in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji projekta. Prav tako velja zahvala sosedom, ki so prispevali svoj delež s prostovoljnim darovanjem, kot so električna energija, voda in še mnoge druge stvari, ki so potrebne pri gradnji.
Zbirka ni zaključena, se nadaljuje, prav tako velja povabilo za vse, ki še morebiti imate razne stare predmete ali naprave, da nam jih prispevati v našo zbirko, hvaležni vam bomo. V zbirko želimo umeščati predvsem naprave, ki so lesene izvedbe, in tudi
predmete obrtnih in gospodinjskih dejavnosti. Saj tako izkazujemo spoštovanje do preteklosti, v upanju, da bomo zbirko skrbno negovali, čuvali in dopolnjevali, da bodo naši zanamci videli in vedeli, kakšno je bilo nekoč življenje na podeželju.
Ob koncu velja zahvala Majdi Erlač za lepo pripravljen program in vodenje prireditve s kulturnim programom,vsem posameznikom in skupinam ter medijem. Prav tako velja zahvala farnemu župniku Janku Strašku za opravljen obred blagoslova. Za Zbirko podeželja pripravil in zapisal skrbnik zbirke:
Besedilo in foto: Mihael Žitnik
V muzeju je poleg drugih naprav razstavljena stara preša.