Inoszem&lto šolstvo in učitelfsivo Bolgarsko šolstvo (PfiobČuje Viljem Kus.) (Dalje.) ZGODOVINA BOLGARSKEGA ŠOLSTVA Zgbdoviha bblgarskega šolstva se začenja že s svetim Klemehtom Ohridskim. Ta je imel po poročilih Theofilalcta tri in pol tisoč učencev v raznih provincijah kraljestva. Sam se je aktivno udejstvoval pri pouku. Med tem kp je poučeval mladino, je tudi pisal knjige. Kakor drugod v EvrPpi je bila tudi v bolgarskefn carStVu in to tudi pod bizantinsko nadoblastjo šola v 'rokah meniškega stanu. V štirinajstem stoletju je zrastlo število in pomen samostanskih in cerkvenih šol. Za časa turškega gospodstva je grški patriarh upravljal vse balkanske kristjane. ISJamesto starobolgarske pisave se je uporabljala grška pisava. v kolikor se je sploh bolgarsko pisalo. Domači jezik je životaril samo po nekaterih samostanskih in župnijskih šolah, ki so nadomcstovale v tej dobi javne šole. Razen cerkvenih šol so pbstojale tudi zasebne šole, v katerih so poučevale najčešče za druga dela nesposobne osebe, kakor je bila navada skoraj povsod. Leta 1750. je bilo 21 taka šola. Narodna osvoboditev Bolgarije je prinesla tudi velike izpremembe V šolstvu. Prvi buditelj je bil oče Paisi, menih hilandarskega sarhostana. Njegovo sliko najdemo skoraj v sleherni bolgarski šoli. Paisi je niapisal leta 1762. zgodovino bolgarskega naroda, carjev in svetnikov, kjer je pokazal zahajajočo slavo naroda, ki je prvi rned Slovani Sprejel krščanstvo, ustanoVil prvo slovansko državo in prvi uporabljal lastno pisavo. Ker tedaj v Bolgariji še niso obstojale tiskarne, se je njegovo znamenito delo razširilo s prepisovanjem. Prva javfia in zadostrto opremljeha šola, ki jo je vodil nalašč zato pripravljen učitelj, je bila otvorjena leta 1835. v Gabrovem. Do tega leta je bilo na ozemlju Bolgarije samo 189 šol, po preteku petstoletnega turškega gospK)dstva pa se je zvišalo to število na 1658 šol. Prve dekliške šole so bile ustanovljene leta 1857, v Stari Zagori in leta 1862. v Gabrovem. Za šolske namene so začeli graditi samoštojna pos^lopja. Ustanavljali so se tedaj po mestih in selih šolski odbori, ki so skrbell za Jaiške šole. 2e v tej dobi so oblasti skrbele za izobrazbo učiteljstva po seminarjih. Učitelji so bili seveda odvisni od šolskih odborov in so bili zelo slab.o plačani. Plače so bile tedaj najčešče v naturalijah. (Primerjaj konkordatsko dobo našega učiteljstva.) Za zidanje in vzdrževanje šol so skrbeli posamezniki, cehi, ki so jih Turki imenovali »esnafi« in deloma tudi krajevni in ceifkveni činftelji. Velika težava je bila ustanavljati višje šole, kajti v tistih časih ni bilo še za to stroko uporabnih učiteljev. Šolska izobrazba in trajanje študija ni bilo povsod enako. V osvobojeno državo (leta 1878.) je bil poklican za organizatorja bolgarskega šolstva profesor harkovske univerze Marin. Drinov, po rodu Bolgar, ki je bil ustanovitelj modernega literarnega jezika svojega naroda. Drinov je prepustil iniciativo za ustanavljanje šol starim merodajnim činiteljem, toda poskrbel je za državno nadzorstvo. Rezultat tega je bila uvedba splošne šolske obveznosti. Razen zasebnih in občinskih šol so se v tem času po potrebi gradile tudi državne šole. Čez nekaj časa je bil poklican v prosvetno ministrstvo mlad dunajski docent Josip Konstantin Jireček, pisec »Zgodovine bolgarskega naroda«. ki je bil v dvajsetsedmem starostnem letu imenovan za ministra prosvete ter je ta poklic uspešno vršil dve leti. Že v tej dobi in v naslednjih desetletjih so sodelovali na bolgarskih šolah tudi češki profesorji, katerih dcla se Bolgari še dandanes hvaležno spomiajajo. Elementarna šola je bila v prvih zače.tkih triletna, od leta 1880. dalje pa štiriletna. Tudi gimnazijski pouk je bil ponekod triileten, drugod po petleten. Že leta 1884. je bila v Bolgariji ustanovljena prva dekliška gimnazija, ki je bila ena izmed prvih na Balkariu. V manjšem obsegu se je raizvijalo bolgarsko šolstvo tudi v onih provincijah, ki so ostale še nadalje pod turškim gbspodstvom. Zelo ugoden prebbrat v šolski organizaciji je nastal po združitvi obeh dežel v kraljcvino torej lfita 1885. Že po šestrh letih, 14. decetnbra 1891. je bil izdan šolski zakbn, ki je razveljavil avtpnomijo posameZnih šol in vse šole so prišle pod upravo ministrstva prosvete. Leta 1888. je bil otv6rjen prvi jezikovno-historični oddelek »višjih p«dagoških tečajev« za izobrazbo srednješolskih učiteljev, ¦naislednjega letai je bil ustanovljen matematično-prirodozTianstveni in po preteku naslednjih treh let so otvorili pravni oddelek. Vse te šole so bile oznanjevalci sofijske univerze, ki jc bila ustanovljena z zakonom leta 1903. Vse navedene kulturne težnje so bile nekaka predpriprava za velikopiotezni šolski zakon, ki je izšel leta 1909. in je obsegal enotno šolsko <jrgŁtnizacijo. Otroški vrtci so vzgajali fnladino od 4. do 7. leta, šole prve stopnje od 7. do 11. leta, progimnazije od 11. do 14. leta, petletne gimnazije, strokovne šole in končno visokošolski zavodi, posebno pa tudi izpopolnjevalni pedagoški tečaji«, ki so se kasneje imenovali »višji pedagoški tečaji« ter univerze. V tem šolskem sistemu je bila obvezna le štiriletna šola prve stopnje. Učenci, ki niso mogli posečati progimnazij, so lahko šli v nadaljevalne tečaje. Po svetovni vojni pa so nastale v bolgarskem šolstvu naslednje važne izpTemembe: 1. Šolska obveznost se je razširila do končanega 14. starostnega leta. V krajih, kjer ni progimnazij, a šteje četrti razred šole prve stopnje več kakor 20 učencev, je treba progimnazijo ustanoviti. 2. Na univerzah so nastale izpremembe v tem, da so jim bile dodane nekatere nove fakultete. 3. Poprej so bili šolski upravitelji na šolah prve stopnje izvoljeni od učiteljskega zbora, sedaj pa jih imenujejo šolski nadzorniki. BOLGARSKO ŠOLSTVO V LUČI STATISTIKE V zgodovinskem delu bolgarskega šolstva sem orisal hitro rast tega šolstva tja do konca svetovne vojne. Ako prernislimo, da je ljudem, ki so se rodili na dan narodnega osvobbjenja torej po končanem pustošenju turškega režima, komaj 55 let, ako vidirno živo azijsko tradicijo po starih hišah, in ako opazujemo vedenje nekaterih delov prebivalstva v življenjskih in družabnih detajlih, se ne moremo dovolj načuditi velikim žrtvam in zmožnostim graditeljev bolgarskega šolstva. V šolskem letu 1922./23. je bilo v Bolgariji 38 otroških vrtcev s 1715 otroki in z 38 učiteljicami. Leta 1931./32. pa je bilo že 166 šol te vrste z 8803 otroki in 191 učiteljicami, tako, da se je število otroških vrtcev v devctih letih podvojilo. Tudi njihova kvaliteta se je z uvedibo Montessorijeve in Decrolyjeve metode zelo izboljšala. Osnovnih šol je bilo v šolskem letu 1922. 1923. skupai 3719. V tem številu ni vštetih 400 šol, ki so bile združene s progimnazijami. V šolskem letu 1931/32 pa je teh šol že 4631. Število učencev je bilo poprej 521.942, šteVilo učiteljev s progimnazijskimi vred pa 13.155. Devet let pozneje je bilo 645.305 učencev in 16.378 učiteljev ne vštevši progimnazijskega učiteljstva. Veliko bolj pa so se v tej >dobi razcvetele progimnazije, katerih je bilo leta 1922. samo 1202. Devet let pozneje pa je to število naraslo na 1643 zavodov s 6074 u čitelji. Tudi šolski obisk se heprestano izboljšuje. Na podlagi statistike je bilo leta 1928. — 703.872 šoloobveznih otrok, katerih starost je nihala med 7 in 14 letom. Izmed teh je obiskovalo šole le 631.249 učencev, tako, da je armada 72.623 (na deželi 67.807, v mestihpa 4876) učencev bila brez pouka. Na 100 prebivalcev je bilo 13 šoloobveznih otrok, izmed katerih jih je na deželi hodilo v šole samo 11. Iz tega je razvidno, da je bil šdlski obisk na deželi 89%, v mestih pa 96%. Posebno mnogo otrok ne prihaja v šole iz drugo - narodnih občin, kajti zasebne turške, grške, židovske ali armenske šole, še daleč ne ustrezajo zadevnim predpisom. Na ta Slabi obisk učinkuje tudi analfabetizem staršev, ki sploh nimajo smisla, da zapopadejo pomen izobrazbe. Leta 1922 je bilo 34 popolnih gimnazij (14 deških, 10 dekliških in" 10 mešanih) in 127 triletnih »znanštvenih šol«. Srednje šole je bbfskovalo 33.666 dijakov, katere je poučevalo 1933 učitdjev. Leta 1931 je bilo 89 šol III. stopnje s 33.243 učenci in s 1595 učitelji. — Razen tega je bilo 152 nadaljevalnih šol z 8332 učerlci in 596 učitelji. Leta 1922 je bila ena srednja šola za 28.273 prebivalcev. Z ozirom na majhno državo, je število učiteljskih gimnazij jako veliko ter ga skušajo sedaj tudi omejiti. Leta 1922 je bilo 17 učiteljskih gimnazij, izmed katerih sta bili dve moški, 4 ženskc, ostale pa mešane. Leta 1931. jih je bilo 13 s 7027 sojenci. katere ie poučevalo 596 učiteljev. Navedeno število učiteljskih kandidatov je za razmere bratske Bolgarije previsoko in pelje k nezaposlenosti učiteljstva. Razen tega pa obstoja še mnogo nezadostno kvalificiranih učiteljev. Visokih šol je bilo leta 1931 šest z okroglo 10.000 dijaki in 598 profesorji. Iz tega je razvidno, da narod v veliki meri hrepeni po akademski izobrazbi. Mogoče se da tolmačiti to veliko število dijakov na visokih šolab tudi z brezposelnostjo absolventov srednjih šol. Evropski študijski liberalizem na visokib šolah dopušča vse možnosti. ProSpekti bolgarskega šolstva. Živo gibanje v pedagoški teoriji, politična živahnost, ki se javlja v bdkritosrčnem prizadevanju po resnični demokratizaciji šolštva, in pogum za nekompromisno rešitev vseh problemov, ki izvira iz iskrenosti bolgarskega človeka napram življenjskim vprašanjem, silijo pedagoške voditelje, da zopet in zopet upoštevajo prilagoditev šole novim idejnim smernicam. Devet let po izdaji bolgarskega šolskega zakona se že vršijo poizkusi za novo organizacijo šplstva. Nov predlog šolskega zakona je izdelal »Visoki svetza javen pouk« ob udeležbi zastopnikov stro-kovnih organizacij in znanstvenih delavcev. Predlog zakona zadeva na podlagi bolgarske tradicije vse šolstvo, ki spada v re&or ministrstva prosvete. Poleg moderne organizacije šolstva vsebuje zakon tudi članek o obvezni organizaciji javnih knjižnic. V naslednjem navajam Ie nekak pregled šolstva in temeljne določbe novega šolskega zakona. Otroška učilišča. Otroci začnejo obiskovati otroške vrtce že z izpopolnjenim četrtim letom. Pouk je dvoleten. 'Po sedanjem zakonu pa smejo obiskovati otroška učilišča le otroci, ki so izpolnili peto leto. Občine, ki imajo več kot 5000 prebivalcev so dolžne ustanoviti otroške vrtce. Doslej je zadostovalo za učiteljico teh šol absolviranje tečaja pri pedagoških akademijah. Novi šolski zakon pa zahteva da kandidatinja absolvira gininazijo in institut za vzgojo otroških zabavilj. (Se nadaljuje.)