Acc»pUnc« for »aUlng «t ■p«cial raf of p<nt>n prorid«d for Mdion 1108, Aet of Oct. t. 1917, »uthor«»*d on Jum 14, 1918.
dan rftMB
in pr»inik»T.
SumUJ*
PROSVETA
Cena lista J« $6.00
XXXIL
glasilo slovenske narodne podporne jednote

iSToi^^JSJlTSS! CHICAOO, ILL., TOREK. 29. OKTOBRA (OCTOBKR 20). I»40
Subacriptlon 88 00 Yaarty
ftTKV.—NIJMBKR 212
ogoslavija je nevtralna vojni med Italijo in Grčijo
Italijanski napad na grška komunikacijska središča odbit. Člani angleškega vojnega kabineta razpravljajo o pomoči Grčiji. Brit-ike bojne ladje zaščitijo grške otoke: Rusija ie pripravlja na okupacijo Dardanel
BLGRAI), 29. okt. - Dočim fatiji uspešno upira italijan-Etfjl j« Jugoalavi* pri-. gneva! i svoje meje, da« Je L nznaniia, da bo nevtralna tj «ed Grčijo in Italijo. Di-pitfni krogi v Belgradu 00 M nepotrjena poročila, da je ml napovedala vojno Italiji ^ njen« čete vkorakale v ,j del Albanije, .i krogi v Belgradu so „ da se Nemčija ne bo ak-ideležila italijanske kam-proti Grčiji. Možnost je m, da bo Nemčija poslala 1jt lete preko Jugoslavije na pi Italiji.
PENE, GRČIJA, 29. okt. — tete uspešno odbijajo Ha-I naskoke na Metaaaaovo o črto, čeprav se mora-i proti mnogo večji slM. J poveljstvo je mobiliri-■adaljnje vojaške oddelke in ih je zavladalo veselje, ko „ i ja obljubila, da bodo n je-»jne ladje pomagale Grčiji.
1, Grčija, 28. okt. — Ma-armada se bori proti ita-;i oboroženi sili, ki je udr-ugriko ozemlje. Uradno nasitilo pravi, da je Velika Bri-jsji obljubila Grčiji neomeje-fporaoč v borbi proti Italiji, ijgt grških bojnih letal in iz topniških baterij ao da-tdbile italijanski napad na
:e v Atenah.
Ion, 28. okt. — Člani voj-p kabineta so se danes sestali izredni seji, na kateri so ivljali o pomoči Grčiji v proti Italiji. Poročilo pravi, a angleške bojne ladje zapu-egiptske luke z namenom, :itijo .grške otoke. —-
tu, nakar je bila odrejena splošna mobilizacija oborožene sile. [talija je izzvala konflikt z Gr-Mjo pod pretvezo, da slednja zatira albansko manjšino na grškem ozemlju ob albanski meji.
Belgrad, 28. okt. — Grški poslanik Rosetti j(Vnaznanil vojno »tanje med G^ijo in Italijo, ki se je pričelo, ko so italijanske čete prekoračile albansko mejo in invadirale grško ozemlje. Poročila, da se bitke že vrše, so prišla v Belgrad iz Sofije, Bolgarija.
Rim, 28. okt. — Tu poročajo, da je zdaj, ko je Italija napadla Grčijo, Mussolini odpotoval v Florenco. Domneva je, da se bo udeležil nove konference s Hitlerjem, maršalom Petainom, predsednikom francoske vlade, in generalom Francom, španskim diktatorjem. Tej konferenci pripisujejo veliko važnost.
Fašistični tisk je pred izbruhom vojne z Grčijo opozarjal svet na incidente ob grško-alban-ski meji.
Istanbul, Turčija, 28. okt. — Turčija je zdaj edina med balkanskimi državami, ki še ovira nemško prodiranje proti jugovzhodu. Turki še niso povedali, v kakšnih okolnostih se bodo borili. Mnenje prevladuje, da se bo m liaiijansju napaa na TuWjja branilaf že bo napadena.
komunikacijska središča ^ ^ priakočila na ^^ Gr.
limpešta. Ogrska, 28. okt.
balkanskih državah se širi-lovorice, da se Rusija pri-avija na okupacijo Dardanel. 'jetska vlada še ni pojasnila Ijega stališča glede italijan-
f invazije Grčije.
Grčija, 28. okt. — Ita-Wu ultimat je bil izročen »ierju Metaxa.su ob sedmih ni zjutraj in potekel je da-iob šestih zjutraj. Glasil se
*	mora Grčija sprejeti itali-zahteve" do tega časa; če
*bo, bodo vojaške čete vko-
*	v Grčijo tri ure* pozneje. *dmih danes zjutraj je bil
roi v Atenah, da so se nad Pojavili italijanski de-
je v svoji poslanici :vu dejal : "Trenutek je pri-mora Grčija pograbiti "za
*	kr braniti svojo neodvis-,n k*t. Čeprav smo bili
I® nevtralni napram vsem, "»lija noče priznati kot svo-■Stavila je zahtevo, 11 ®8H Grčija odstopiti kos ozemlja in da bodo ita-«■	v deželo,' če
5® uP»rali. Na ultimat «WH, da ta pomeni na-■ *>in« Grčiji. Grki, pokajte Zdajf da Hte vredni
"vojih prednikov! Bra-»obodo, katero so nam pri-pradedje! Bbrite se domovino, svoje žene, T*"1 "vete tradicije!" P .Jur'J je po premierjev.
"1» r e m i e r
čiji, ki .se je zapletla v vojno z Italijo, je še vprašanje.
Ostale balkanske drža ve. so že pod kontrolo Nemčije. Jugoslavija, o kateri so pred meseci mislili, da bo postala trdnjava, ob kateri bo ustavljeno nacijsko prodiranje, bo, kakor vse kaže, ostala otok v morju nacijskega osvajanja balkanskih dežel. ska je že pod dominacijo osišča Rim-Berlin, Rumunija pa je postala nemška kolonija. Ona je bila prva žrtev Hitlerjeve agresij^,, na Balkanu.
Nemške čete stražijo vse stra-tegične toč^e v Rumuniji in nemški vojaki so povsod. Ru-munski iWk hvali Nemčijo in Italijo in udriha po njunih nasprotnikih.
Jugoslavija se razlikuje od Rumunije. Nacijske in fašistične grožnje niso bile tako učinkovite v Jugoslaviji kot v Rumuniji. Metode osišča proti Jugoslaviji so bile demonstrirane v stopnje valni obkrožitvi. Nemčija še ne cominira Jugoslavije, toda nem ške čete so zbrane ob njeni meji. Nobenega dvoma ni, da je Ju goslavija v škripcih. Ona je že dala velike koncesije Hitlerju, ko je sklenila z njim novo trgovinsko pogodbo, katero ho vladni krogi v Belgradu pozdravili "kot važen korak v tesno politično ,n ekonomsko kooperacijo z Nemčijo."
Orkan ubil IS oseb v Nikaragvi
Manugua, Nikaragva, 28. okt. — Poročila iz pokrajine ob vzhodnem obrežju se glasi, da je orkan, ki Je divjal v distriktu zahteval petnajst
Francoski vojaki * odhajajo iz Sirije
Siam poslal ultimat Indokini
Aleksandrija, Egipt, 28. okt. — Tukajšnji list La Reforme je prejel poročilo iz Beiruta, Sirija, da je 6000 francoskih vojakov zapustilo Sirijo, nad katero ima Francija mandat. Odpeljali so se na treh parnikih.
Francoska oborožena sila v Siriji je bila delno demobilizirana. Poročilo pravi, da se tam nahaja še okrog 20,000 francoskih vojakov
Hongkong, 28. okt. — Vest iz Bangkoka, Siam, se glasi, da je siamska vlada naslovila ultimat avtoritetam francoske Indokine z zahtevo, da ji mora slednja odstopiti kos obmejnega ozemlja. Pogajanja med siamsko vlado in francoskimi avtoritetami glede odstopa so se razbila zadnji teden.'
Fort de France, Martinique,
28. okt. — Položaj na tem francoskem otoku je miren. Večina prebivalcev je naklonjena Petai-novi vladi in plebiscit, pri katerem naj bi ljudje demonstrirali, ali so za pridružitev k sili generala Charlesa de Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu, ali ostanejo lojalni Petainovi vladi, sa m t* vršil. Francoske bojne ladje se še vedno nahajajo v tukajšnji luki.
Sin bivšega poljskega predsednika v Ameriki
New York, 28. okt. — Ameriški parnik Exochorda je dospel v to luko iz Lizbone, Portugal--"^-" i 186 potniki; med temi Je ameriških državljanov, ki so se umaknili iz vojnih con, in Mihael; Moscicki, sin bivšega predsednika poljske republike. On je pobegnil iz francoskega jetniškega taborišča pri Toursu Parnik je pripeljal tudi zlato v Prednosti 000,000.
ameriška okupacija francoskih p0sescin?
Wa$hington zasleduje pogajanja med Franci jo in Nemčijo
IZVAJANJE HAVAN. SKEGA SPORAZUMA
Waahington, D. C* 26.* okt. — Poučeni krogi trdijo, da bo Amerika s kooperacijo ostalih ameriških republik zasedla francoske otoke in poseščine v Karibej-skem morju, če bo tako akcijo zahtevala obramba zapadne he-misfere.
V	VVashingtonu pazno zasledujejo pogajanja med Nemčijo, Francijo In Španijo glede poglobitve ekonomske in politične kooperacije. V razgovorih med Hitlerjem, maršalom Petainom in podpredaednikom francoske vlade Lavalom vidijo nove smernice v francoski politiki, ki se nanašajo na francoski kolonialni imperij in bojno mornarico.
Pogoji sporazuma, ki je bil sprejet na konferenci ameriških republik v Havanl, Kuba, pred nekaj meseci, določajo skupno ajccijo glede zaščite otokov in po-seščin ob zapjujni hemisferi. Vse-ameriška konferenca so je izrekla proti izmenjavi poaeščin ih iS-premembi suverenltete. Ako se pojavi taka nevarnosi, Amerika lahko okupira te posesščine.
Francoske kolonije, katere bo Amerika morda saMgla^ Če se bo Petainova vlada uklonila pritisku osišča, ukljjičujejo med drugim otoka Martfmflue In Gua-daloupe v Karibejskem morju, T&m se odpira pot proti Panamskemu prekopu in francoski Gvineji ob celini Južne Amerike., ^
V	bližini obrežja Novefund-landije, kjer so Združene države dobile pomorske in letalske baze, se nahajata francoska otoka Miqu«lon in St. Plerre.
Otok Martinlque je pod ameriškim nadzorstvom kot sporna točka. Tam se nahaja okrog sto ameriških bojnih letalh, katere je dobila Francija tik pred sklenitvijo premirja z Nemčijo in Italijo. Tja jih je pripeljala francoska ladja Bearn. -
Domače vesti
Vesli iz Minnesole
Ely, Minn. — Po kratki bolezni je umrla vdova Johana Mar-kun. roj. Vranešič, stara fi2 let in doma is Tribuč pri Črnomlju v Beli Krajini. Tu je bila 28 let in v Ameriki zapušča štiri sinove, dve hčeri, dva brata in sestro. — Poroke: Jos. Novak ml. in Te reza 2eleznikar, Fr. Koščak ml. in Frances Prešeren ter James Bungert (iz Minneapoll-sa) in Margaret Mavetz. r Obilo sreče!	„„.__________
Nov grob v Shebo.vganu
Sheboygan, Wia. — Dne 28. okt. je tu umrl Joe Zore, atar 56 let In rojen v Trebeljnu na Dolenjskem. V Ameriki je bil trikrat in po zadnjem prihodu je bil tu 27 let. V Ameriki zapušča brata, v starem kraju pa te-
Novi dekreti francoske vlade
Uporniki aktivni v Afriki
Vlchy. Francija. 28. okt. — Novi dekreti, katerih cilj Je zmanjšanje števila brezposelnih delavcev, so bili objavljeni v vladnem uradnem glasilu. Ti se nanašajo tudi na rastegnitev državne kontrole na industrije.
Eden dekret prepoveduje upo-alevanje profesionalcev pri po-atranakih delih in lavrševanj* več kot enega poklk^ Isjerfle veljajo le v nujnih slučajih, ki se tičejo znanosti, umetnosti in literarnih del. Dekret se aplicira na induatrije in trgovine NT do loča registracijo profesionalcev. Drugi dekret izločuje ienskc
Nesreča v U Sallu
La Salle, III. — Anton Udovič je 24. oktobra po nesreči stopil v majhno luknjo in si je slomil kost v stopalu. Zdravi se doma. Prijateljičin znanci mu žele hitrega okrevanja.
Iz Clevelanda
Cleveland. — Dne 25. t. m. Je umrl John Lekan, star 70 let in rojen v Starem trgu pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo, sina in bratranca.
Ameriški magnat ugrabljen v Mehiki
po banditih.
Francijo glede vrnitve bojnih letal, toda naletela je na ovire pri komisiji za premirje. Gotovo je to, da bodo Združene drŽave z odobravanjem ameriških republik zasedle francoske otoke in poseščine, če se bo pokazala nevarnost, da lalijto pridejo v dru-
angleška vlada bo ostala v londonu
Kampanja v prilog oti-Jču i; Franciji
OBRAMBA FRANCOSKIH KOLONIJ »
no in dva otroka pafa«MruffiH ls vladnih sluib. Isjema volja U sorodnikov.	sa one, katerih moije ne saslu-
šfjo dosti. Skoro vse poročene ftenske bodo odpuščene is vlad nlh služb.
Minister sa kolonije poroča da so francoekl rebeli bombardirali is sraka Lam bari ne In Ga-bon, meati v srednji Afriki Bombe ao ubile več belopoltcev In domačinov. Vodja rebelev je polkovnik de Larminat, ki se Je kot generalni gpverner francoske srednje Afrike postavil ns stran generala Charlesa de Gaulla.
Tu objavljeno poročilo pravi, da so rebelni letalci najprej metali med prebivalce letake s posi-vom, naj se podajo. Ker ao t»siv ignorirali, so pričele padati bombe na obe mesti.
Mexico Clty, 28. okt. — J. W. Ruid, upravitelj ameriške kom-panije KI Cubo Mining Co. v državi Guanajuati, je bil ugrabljen, ko se je s svojo feK6 voifl proti glavnemu mestu te drtave. Njegovo ženo so ugrabitelji iz pustili, za moža pa zahtevajo od kupni Ho $20,000. . Jteid Je bil u-grubljen tudi pred dvema letoma (Htawa, Kanada, 28. okt. —
Kanadski rušilec potopljen v koliziji
140 mornarjev iigubilo življenje
Prinzapoicu. --------.
človeških žrtev. Tri mesta so bi
or»\ U ' " \T ' c ' 1* razdejana in škoda je ogrom-
S Pr»\kar povedal, da nas n« >
r14 Ugnala v vojno. Ona	_-
m jo j no. Ona rjT«Hk ko« našega ozem-"	našo neodvis-
»*odnem trenutku Jfcbodo vsi Grki, možje in m tonli dolžnost In , borili za svojo domo-t«**r* zmage."
,rik<- ^»de mi M prej ni vredni Heji in raz-' 0 '^Ujanaktm ultima-
Bombe padale na irsko obrežje
Dublin, Iraka. 28. okt. — Tri zažigalne bombe »o pidle na tU pri Wicklowu. mestu na vzh<w§r nem irskem obrežju, in zanetile požare. Ubita ni bila nobena o-seba, ---
Priljubile« »ta.
Kanadski rušilec Margaree se Je
potopil 22. oktobra v kolisijl i nekim velikim tovornim jmrni kom. 140 častnikov In mornar jev Je izgubilo življenje. Murna rlčni minister pravi, dr ne je ko-llzija pripetila v severnem delu Atlantika. Domnev« Je, da s« Je samo lil mož rešilo. Med onlmit ki so utonili. Je bil tudi komandant rušile« Joseph O. Ray iz Ottawe.
Rušilec je plul brez luči, prav tako tovorni jiarnlk, v soglasju i vojnimi regulacijami. Parnik ni bil dosti poškodovan, kar je razvidno Iz poročil«, d« je vze' n« svoj krov nekaj mornarjev.
Ta Je bila že drug« k«n«dsk« izgub« od zadnjega junija. Ka* n«dski rušilec Fr«ser se Je potopil y omenjenem mesecu v koliziji v sllčnih okolnostih kot M«r-igaroe v bližini francoskega obrežja. Nesreča Je «*rj«l« žlvlje
'nj« 45 mož,
\ ---
Norvežani se
»
upirajo nacijem
Dve otebi ubiti v izgredih
Htorkholm, Aved»k«. 2K. okt. 1 — Tukajšnji liat D«gens Nyhe-ter Je».i>bJ«vll |K»roČilo iz Osi«, Norvešk«. d« Je bilo oklica no , delno oUadno st«nje v liergenu, norveškem prlatarilščnem mestu, po izbruhu Izgredov proti nad-Jem In norveški n«cij«kl at r«n-' ki, k«tere vod J« J« m«Jor Vld-kun puisllng Slednji Je orodje nemških go«pod«rjev Norveške.
Dve osebi st« bili »tbltl in več ranjenih v demonstracijah In Is-; gredih v Bergenu. kjer Je Qula-lingova strank« sklic«!« več sho-dov. T« Je Mlina leg«ln« afr«nk« n« Norveškem Hovr«žnlkl n«rl-jey eo bili r>iidoHtenl sabotate in več jik je bik« v zadnjih tednih obnojenih v zapor. Dva v Berge-1 nu izhajajoča č«M»plaa sU bil« *usp«ndir«na.
I-ondon, 28. okt. — Clement t. Attlee, laborlf in član vojnega labineta, je včeraj zagotovil judatvo, da ba viada ostala v .ondoMi, č«|ir«v je glavno me-ito Anglije tarča nepreaUnih nemških napadov is sraka. "Mi ie bomo |iobegnili is lxmdona," e rekel Attlee v svojem govoru. I Attlee je pohvalil junaško sa-Iržanje prebivalcev v Londonu n drugih angleških mestih, n« <atere Nemci mečejo bombe. *romet ni bil paralisiran kljub lemškim napadom.
Attlee je vi pohvali ae je pridružil poštni minister W. 8. Morriaon. On je odgovarjal onim, ti kritizirajo nered VpoItllJh, elefonskih in telegr«|P«klh komunikacijah. Apeliral je na kri-'ike sa simpatično rasumevanje lituaclje. "Glavni vzroki nereda io sunaj naše kontrole," Je dejal, Telefonski in telegrafski aistem e prav tako podvržen napadom kot druge javne naprave*
London in druga angleška mesta, med temi Liverpool, ao bila ((poči in danes ponovno bombardirana. Nemci ao smetali na ato-tfne bomb. Letalaki minister je Dasnanil, da so angleški letalci udi napadli nemška mesta In nduatrljska sredUča. Bombe; (atere ao vrgli na Berlin, Hamburg In druga nemška meata, so pbVsročile ogromno škodo.
Vlehy, Francija, 28. okt,—Pe-ain-Lavalova vlada Je sačels veliko kampanjo, da pridobi franc4tskn ljudstvo sa sveso s Namčljb In Italijo. V tej nagla-fta, da je odločitev fte padla in sleherni Francos jo mora sprejeti. Ursdno naznanilo prav), da bo predsednik vlade taval dane« po radiu informiral ljudstvo o re-. zultatu |N>g«j«nja a Hitlerjem. N«sn«nilo tudi naglaša, da Francija ni bila i)oniž«n« kot posledic« pogajanj.
Ijonrioit, 28. okt. General Charles de Gaulle, vodja vaeh svobodnih Francozov, Je sinoči n««n«nll uat«noviiev francoskega vladnegN svet« z« obrambo francoskih kolonij. Ta svet bo funkcionirsl kot "vojni kabinet."
General j« govoril po radiu v I/eo|mldvillu, ^elgijaki Kongo v Afriki.
Hull svari Berlin in Rim
Amerike bo pomagala žrtvam agresije
W«»hington. D. C.. 2N. okt. — Državni <«jnik Otrdeli Muli Je l*>sv«ril osišče Kim-Berlin-To-kio. d« Amerik« ne bo dopustil« I spremembe st«tu*« kolonialnih IMiseščin |MHlJ«rmljenih in z«vo-je vii ni h demokracij, D«IJe Je re. kel, d« Imi Amerik« še n«d«IJe IMKlpiraU n«r(»de, ki ae upirajo agresorjem.
Hull je govoril ridiu. Nekaj ur prej Je |*>vedal, d« Je predsednik Koo»evetl n««lovll sl«nico Petainovi vladi v Vlchy-Ju glede francoskih poseščin ob z«|MHlrti hemiaferl. Drž«vnl t«J-nik Je n«gl«ail, d« Amerik« ne bo sklepni« kompromisov s dik-tatorjl In d« bo »torll* vse ss njih jkith/ \ vojni O diktatorjih Nemčije, Italije In Jsponake Je dejal, d« hočejo |»»»t«ti gospodarji a p<imočjo svoje oborošene sile. Njih «kcije ao dokaa, da odklanjajo »iriznana n«čel« mirnih In norm«lnlh mednarodnih odnošajev.

PROSVETA
bnlightbnmknt
MAftODira
thk
flUMLO 1M LASTNINA SLO'
poorosNB jsoNora M br
ti hI
MmW.Im m urutem,4rU*< (lw» CkteM*) »• ---
HM M M«. SN M pifltU, U-M » ANrt UU! m Ckl«m» to CtMr« fT-M a Mto teto. W-T» m m mas m
for IA« Unlui.lMtt, (nMS Ckimaa) u4 OuMto M N	»I 0U«r. $IM pm pmt.
MMUto S N p«r Cm« «I*m« m	n»to. to mmw«ot*
lUitof M M	SoMMrt IIIMTM «MMm (totl*. N-
nNI, ir*M, pmml tU.) M vrMto pUHHUlt* to * to j* priiutU pUlmimo.
AitmUdng rmim om mgram«n t -Mmi^ftl «< MtlMM >Rd unaoltctud •rtl.U. «IU Ml H MtorM«. OUmt MMMripli, «Kb M .turi«. »Ur*, po—m. «*.. wUI ba ntonN to Mto Mir «kM mmiwM to -l< ■ I!»■■>< »»4
PROHVETA MT4I to UvMili A«, CMM«*.
mkvbks or ras ncDKRArso
Datum * otU**J« »• primer HhUAtr Imn M »Mtovu pumami, 4» rum i« • %nm MtolM. PmotS« i* »r»*«*MD0. 4% m tw	1149). pota* '•••»• SM M Mtarl.
	
Nezavedni zavedni delavci
Star čitatelj Prosvete nam pile, da se ne strinja z nami glede obrambe demokracije, kakrina je v praksi.
Njegovo mnenje je, da delavci, kolikor jih on pozna, so zft demokracijo, ampak za takšno demokracijo, ki bo naklonjena delavcem. On ne verjame na primer angleški demokraciji, katera je mirno gledala, ko so diktatorski razbojniki osvajali Mandžurijo in Abesinijo in ko so zadavili demokratično špansko republiko, danes pa, ko gre Angliji za kožo, kliče Ameriko na pomoč; on ne verjame) niti ameriški denjojc/aciiL k#tera je z emburgom odrekla pomoč demokratični špalfcki republiki, danes pa kliče delavce in kapitaliste na obrambo Amerike. —.
Takšno je mnenje našega starega čitatelja, ki je drugače pošten in zaveden delavec. Njegovi pomisleki so le deloma pravilni in izvirajo — kakor pri mnogih drugih — iz pomanjkljivih informacij in nejasnosti pojmov.
Demokracija, ne na Angleškem in nikjer drugje, nf kriva ugraijenja Mandžurije, Abe-sinije, Avstrije in Oehoslovakije, niti zadav-Ijenja španske demokracije, temveč je tega kriva reakcija, ki je bila takrat na krmilu v Angliji Izraziti predstavnik angleške demokracije je delavska stranka, toda ta je bila v parlamentu v manjšini in ni mogla stoHti ničesar, dasi je ves čas zahtevala, na^se Anglija postavi v obrambo španske demokracije.
Ameriška demokracija tudi ni kriva embar-ga za špansko republiko; krivi so ameriški * burbonski elementi, v glavnem« katoliški element, ki so terorizirali kongres toliko časa, da so uspeli. Isti burbonski elementi danes terorizirajo s propagando laži in ustrahovanja, da pridobe kongres za "aplzment", za sodelovanje s Hitlerjem, ampak de danes še niso uspeli — ker je sentiment ameriškega ljudstva za obrambo demokracije premočan.
Zavedni delavci bi morali vedeti, da zlorabljanje demokracije po kapitalistih in reakčio-narjih sploh izvira iz dejstva, ker-se večina delavcev in farmarjev — in ta večina predstavlja demokracijo — še ne zaveda dolžnosti, ki jih terja demokracija od večine, da bo močna in efektivna. Večina hoče le pravice, dolžnosti se pa ogiblje —Jn ko je vsled tega prevar jena, zapostavljena in izkoriščana — dolži demokracijo, namesto da bi dolžila svojo za-nikrnost in ignoranco. Zavedni delavci, ki tega ne spoznajo, so v resnici še vedno nezavedni !
Demokracija ni neka skrinja zaveze v oblakih, kar je le lepa pesem. Demokracija ni privilegij, kajti vsak privilegij je krivica. De-mokracija se ne more nikomur diktirati, ker - vnaka diktatura je tiranstvo. Demokracija je .namo način življenja ljudi, ki med seboj ko-operirajo v znamenju razuma! In ta. pametna kooperacija mora biti prva dolžnost vseh demokratičnih ljudi, ki hočejo, da bo njihova demokracija močna, koristna, efektivna in nepremagljiva! Demokracija je v ljudeh, ki so zreli za demokracijo I
Ameriška demokracija ima v sebi pogoje za dozoritev ameriških ljudi, delavcev in farmarjev — in zaradi teh pogojev je vredna vsake obrambe kljub dejstvu, da je v tej demokraciji danes še uključeno ekonomsko izkoriščanje.
Zakaj to pravimo? Zato, ker vemo — ni treba nobene špekulativn* \Vre — da se privatno ekonomsko izkoriščanje milijonkrat lažje prcnaAa kakor pa totalitarno drftavno ekonomiko izkoriščanje. Zavedni delavci, ki še ne _,vedo tega. no k* zmirum nezavedni! Demokracija, ki se trpi privatni kapitalizem, daje obenem delavcem pogoje, da »e lahko svobodno organizirajo, svobodno izražajo in svobodno delujejo za odpravo tega izkoriščanja, do-čim totalitarizem povsod uničuje te pogoje in izpreminja delavce v mizerne sužnje diktatorja.	I_- '
To je tint« razlika, katero bi morati vsi zavedni delavci »poznati! Angleškioftelavci so to »poznali, zato danes branijo Anglijo, Oni ne ; branijo angleškega imperijs in kapitalizma, pač pa POGOJE, da bodo lahko nekaga dne pretvorili Anglijo in ves svet v demokratično norialistično družbo. Tk naloga čaka tudi nas v Ameriki.	\
Moja streha je slaliu in rad bi Jo prenovil,
' <I>*1J« v »ml«|t Volani.)
=
IZ
naselbin
Iz Detroita Detroit — Naše društvo 121 SNPJ je imelo 28. septembra veselico. Imeli smo mnogo gostov. Izgleda, da je naša okolica malo bolj oživela na drufttvenem polju. Samo. prostori nam več ne odgovarjajo za velike priredbe. 'Na naši seji smo dali nalogo našim zastopnikom pri detroit-ski federaciji SNPJ, naj gledajo na to, da se kupi prostor za letovišče, tako da bomo lahko v vročih dnevih šli na svoje. S tem bomo tudi lažje obdržali mladino. Ako tega ne napravimo, bodo šli sigurno k drugim, ljudem.
2elim tudi opozoriti vsa društva, vse člane in druge rojake v Deti»itU Ju okolici, da bomo imeli na volilni dan amendment št. 3. Ta amendment se tiče mestne transportacije in ga hoče ljudstvu vsiliti Ford Motor Co. S tem amendmentom hočejo zabra-niti, da bi poulične ne vofcile v Penrborn, kjer ima Ford svoje varne in je sploh on gospodar mesFfi. Ta amendment bi dal transportacijski "franehise" ali dovoljenje Michigan Eastern Bus Co., torej privatni družbi. Tako bi morali-Jtordovi delavej, in tudi drugi, ki žive izven Dearborna, plačati dvojno transportacijo.
Pozivam torej vse voliice, da glasujete proti temu zloglasnemu amendmentu. Mi skušamo kar največ mogoče/da postane vsa transportacija ljudska last. Agitirajte tudi med drugimi volile!' za poraz tega Fordovega amendmenta.
Joseph Mihelich, 121.
Vsakega nekaj
Hharon, Pa. — Zopet se malo oglasim v našem priljubljenem listu Prosvetl. Kai4 se dela tiče, je še vedno slabo. Nekateri rojaki so še vedno brez dela, drugi so ga dobili v jeklarnah, nekateri pa dfilgjo na državni cesti. Seveda, ti bodo sedaj dokončali vsled zime, potem pa bodo morati doma pri peči sedeti in čakati do pomladi. Toda vprašanje je, če bodo zopet dobili delo.
Tak je današnji sistem. Kdo je tega kriv? Delavec sam, ker verjame blufarjem. Po mojem mnenju ne bodo dolgo, ker delavec se bo prej uprl. tej gnilobi. Vsak delavec naj sam presodi.
Dne 22. septembra smo zasedli avto Jože Garm, Albin Cvelbar n podpisana in smo se odpeljali v Bessemer na federaerjsko sejo. Udeležba je bila še dosti dobra. Na seji smo razpravljali o ohij-skem dnevu SNPJ za prihodnje leto in sklenili, naj se vrši v Girardu; Citala sem v Prosvetl potem, da so tudi na skupni federa-cijski seji v Barbertonu sklenili, da še vrši v Girardu. Po mojem mnenju je to tudi pravilno.. Prvič, ker je ta naselbina najbolj v sredini, drugič pa, ker je tam lep prostor za piknik in parkanje av tov.
Upam, da bodo Girardčani de lali kar največ mogoče, da bo ty di vsem ustreženo. Ampak je tudi naša dolžnost, da jim tudi mi priskočimo na pomoč, ker vemo, da bo veliko dela. Pri taki stvari nO sme biti nasprotstva.
Dne 28. septembra je imelo naše društvo Keystoncrs SNPJ veselico. Bila je zelo lepa udeležba. Prišli so od blizu in daleč.
Torej vam vsem lepa hvala za pose t.
Dne 19. oktobra se je naš mladinski krožek št. 21 SNPJ, po številu 25, udeležil maškeradne zabave mladinskega krožka v Girardu. Imeli smo se zelo fajn. Naš krožek se lepo zahvaljuje gi-rardskemu krožku št. 7 za povabilo in postrežbo.
Dne H novembra bo pa naš mladinski krožek priredil veselico v Slovenskeni.<iomu. Torej ste prošeni, da se udeležite, vsi tukajšnji rojaki in tudi iz bližnjih naselbin, Mogoče se udeležijo tudi iz Clevelanda in Barbertona. Igral bo Peršinov orkester iz Warrena, O. Naš krožek se že tudi vežba v igri za božični večer. Igra bo slovenska. Več o tem bom še pisala. . -jfajr
Dne 16. oktobra so nas presenetili m rs., in mr. John Rupert, mrs. Rozi Grebene in Angi Grebene iz Clevelanda in Barbertona ter. mr. in mrs. Seme iz Ely-ja, Minn. Zanimivo svidenje! Drug dragega niso poznali. Tudi jaz se jih ne spominjam iz starega kraja, spominjajo pa se jih moji starši, kajti bili so sošolci z Lojzko Seme, prej Sim-pel, po domače Kovačeva iz St. Jurja, nekdaj županova hči. Njen mož je pa doma iz Spodnje Slivnice; Cvirglerjev, župnija Kopaj. Od tam je tudi na£ glavni tajnik Fred Vider. Z mojimi starši se že niso videli 28 let. Veliko so si imeli povedati. Žal, da je bilo premalo časa. Torej Lojzka, kadar te še kdaj nanese pot semkaj, .glej, da se ustaviš za par dni, ne samo za par ur, da se kaj več pogovorimo. Torej vama hvala za obisk in bodita zdrava!	,
Vedno čitam o vojni, kako razbojniki razbijajo v starem kraju in osvajajo male države. Kakor se vidi, bosta .Hitler
in
Mussolini kmalu, pobasala vso Evropo. Sedaj bodo na vrsti Jugoslavija, Grčija in vse ostale države. Potem bo na vrsti Stalinova Rusija. Kaj bodo pa tedaj rekli tukajšnji stalinovci, ki se tako ogrevajo za Stalina in Hitlerja? Jaz pa pravim tako: Pfj-šla bo zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako dela, da Hitlerja bo vzela. On nič ne deta, on se nič ne uči, Čakaj, čakaj Hitlerji! In vsi petokolonci z njim! — Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Frances Novak, 755,
dvajset let je delal kot fortman pri Cleveland Steel Barrtl Co. Tam dela tudi dosti Slovencev. Pri odprtem grobu mu je mr. Finny, gospodar tovarne, govoril lepe besede v slovo; Pokeparv je bil 12: oktobra civllrto ob tfellki udeležbi pod oskrbo Josepha Ze-leta na pokopališču Highland Park.
Pokojni zapušča fllčmletnega sina, sestro tukaj in štiri v stari domovini ter več sorodnikov. Prisrčna hvala vsem. Ti moj dragi edini brat pa počivaj mirno od trdega dela. Zelena odeja naj ti krasi tvoj grob. Moje srce je polno tuge in moje oči polne solza ob dveh grobovih. Tam blizu počiva tudi moj nepozabni mož. Toda narava je neizprosna: vse, knr se rodi, mora umreti.
Frances Penko.
Glas z Jttaina
Blaine, O. — Zunaj dežuje in obenem sneži, ko pišem ta dopis, kljub prezgodnjemu jnrazu p« moje vrtnice cvetejo. žalostno je, ker jih bo mraz pomoril. Vse druge cvetlice so že povesile svoje ovenele cvete in po vrtovih izgleda vse pomorjeno.
Dnevi so krajši in noči daljše, najbrže Tako imamo več Časa za čitanje in tudi'veselice so na vrsti tukaj in tam, da človek res ne ve, kam bi šel. Predvsem se naj lepo zahvalim vsem obiskovalcem, ki so posetili našo vinsko trgatev v soboto, 12. oktobra. Bili so gOBt-je iz Bartona, Maynarda in od drugod. Mrs. in mr. Milavec sta btla zelo pridna, v trganju. Enako nas na vsaki priredbi obiščejo br. Kolenc in soproga iz Wind-sor Heightsa, W. Va., ter Vic-tor Hribar«** ženo od istotam. Tudi iz Elm Grova, W. Va., so bili pridni trgalci. Tudi Franku Kosenu z družino, Peternelu in več drugim, katerih imena se ne spominjam, gre hvala, prav tako Cernetovirp iz Bannocka in Franku Grumu z družino. On..a^
+ $mrt brata Cleveland. — Od kar sem ostala brez moža, sem se dosti prevozila po vsem Illinoiau in drugih državah. Vendar, kadar pridem nazaj v Cleveland, se mi srce zasmeje radostno. Saj tukaj imam nebroj prijateljev in znancev in moje drage sorodnike ter dva sinova.
Toda zadnja pot mi je zasekala globoko rano v srce. Na 5. ok. tobra sem dobila žalostno vest, naj pridem hitro, ker brat umira. Takoj sem se odpravila na pot in se ves čas bala, da ga mogoče več ne dobim pri življenju. K njemu sem dospela v nedeljo zjutraj in komaj me je *i>otnal. V torek zvečer je bil nezavesten in ob 2:15 v sredo zjutraj je za vedno zatisnil oči. Joe Ra(>otec je mrtev.
Bil je priden delavec. Triin-
m
je nekoliko preveč zoperstavljal plačan ju kazni in smo ga morali parkrat poslati v "špehkamro". Seveda je mr. Grum relcel, da nc bo tam samoval; ako mu ne da mo mladega dekleta, naj še njega izpustimo in bo plačal globo.
Posetili so nas tudi jz Bridge-porta, Lansinga in več drugih naselbin. In tako smo vse potrgali: grozdje, banane, hruške in bili smo vsi veseli, plesali in se zabavali pozno v noč, ali bolje rečeno skoro do jutra. Namesto petelinov sta ob petih zjutraj pred našim domom zapela naš blagajnik Martin Laportnik in Paul Ilovar lepo pesem "Ko so fantje proti vasi šli." Seveda je pesem vejala mojemu možu, ker se radi bolezni ni mogel udeležiti veselice. Torej še enkrat hvala vsem, ki so jiam pripomogli do uspeha, tako tudi vsem domačim, ki so delali vso noč. Pilo, prepevalo in plesalo je vse. Br. Jože Snoy me je enkrat opozoril: "Paula, le počasi pleši! Kaj ne veš, kje si bila pred par meseci? Bo vse popokalo." Odgovorila sem mu, da je vinska trgatev samo enkrat in veselimo se skupaj.
Citala sem Jankovičev dopis iz Clevelanda. Zdi se mi, da se je malo preveč razhudil nad Barbi-čem. Citam vse dopise, njegove in Barbičeve. Rečem toliko, da bi bilo lepše, ako bi se ne prepirali v javnosti. Poznam ^ba in vem, da delujeta za dobrobit jednote in društev. Smo različni ljudje. Enkrat se mogoče malo preveč podreza v gnezdo, drugič premalo. Ljudje smo različni,, nekateri veselega značaja, čeprav mleko
pijejo, drugi pa se niti ne oglasijo, če nimajo — "iegnane vode". Jas rečem le toliko, da pijača je bil* in bo is če ae uživa zmerno, ne škoduje, pa naj bo nriefco<8ti)kaj drugega. Nekoč se je moj brat napil mrzlega mleka, ko je iel z dela, in bil je bolan.
Poznam mr. Petrovicha, Med-veška, Jankovicha, Barbiča in druge izobražene može in vem, da imate vsi jednoto pri srcu. Ali stvar je taka, da vsi nismo bili in ne bomo enakega mišljenja. Ker pa smo še v svobodni deželi, lahko povemo svoje mnenj* Torej pustimo prerekanje na stran. VI v Clevelandu ne zamerite drug drugemu, če se malo pokre-gate, aii-kot Barbič pravi, s svedrom povrtate.
Torej je bolje, da si roke po-daste in kdor želi uživati žegna-no vodo, naj jo uživa, komur pa ugaja samo mleko, je pa tudi1 dobro. Gotovo pa je to, da na priredbah mleka ne bomo pili,, vsaj to ne bo nafta glavna pijača, kot pravi naš "večni popotnik". Ce bi bili na primer imeli na naši trgatvi le mleko, bi se danes ne mogia vam zahvaliti za lep uspeh, ker si naša blagajna veliko ne opomogla z mlekom. Poleg taga pa moramo tudi plačati dovoljenje za veselice.
V dosti slučajih bi pa svetovala, da bi mleko pili, ker ravno vsled mešane pijače je dosti avt-nih nesreč tn tudi družinskih prepirov bi bilb manj, če bi zmerno plili. Torej bodimo vsi zmerni v pijači in v pisavi in pustimo savjtaMvo za plotom. Vem, da so vsi dopisovalci naprednega mišljenja in upam, da mi oprostite. Vsakdo naj- zmerno pije, kar mu bolj ugaja. Jaz imam na primer rajši vse drugo .kot mleko, toda jih je veliko, ki/bi živeli samo od mleka.
Upam, da nisem preveč podre-zala v sršenovo gnezdo ne tu ne tam. Ljubim namreč malo šale,
Ob tednu
Anton Garden
kot tudi drugi Čitatelji. Farmarji bodo morali vzet| živino s pašnikov in jo krmiti doma, da bodo mesta z mlekom zalagali. Drugi farmarji iz New Yorka, Ohia, Michigana, Penne in Cali-fornije pa skrbe, da nas zalo&e z dobro belo in; rdečo kapljico in mirna Bosna. Pri dobri kapljici siitudi nasprotniki roke podaja jO in enako se prijatelja znebiš* Torej vsem človek ne more ustreči.
Želim poslati srčne pozdrave moji prijateljici Margareti Ro-lich v Pittsburghu, ki se nahaja v bolnišnici. 2elim ji hitrega okrevanja. Enako pozdrav vsem čitateljem Prosvete. '
Paula Glogov&ek, 333.
Slika kale reševalce na rfehi v l^mUmu.
Barbičeve iskre
Cleveland. — Ker je pisal fant iz metropole, zakaj urednik pri-občuje moje dopise, hočem pojasniti v kratkih besedah. To vprašanje je bilo na površju že lgnsko leto in pojasnjeno od urednika samega. Le škoda, ker nekateri ljudje, ki se spuščajo v javnost,"menda ne razumejo, kar čitajo. Torej tukaj je znak, da ne kršim določb v mojih poročilih.
Ce se nekateri ljudje ne stri njajo z mojimi dopisi,, je drugo vprašanje, kar mi pa ne zabra njuje pravice do dopisovanja, a kljub temu poročajo, kar je celo flroti mnenju uredništva.
Gede špjkanja. Mene je neki urednik špikal v več izdajah lista. Ali se je kdo jokal zame? Nihče. Branil sem se sam in sicer tako, da zdaj sam joka in ima še prijatelje, ki se jokajo s njim vred. Ce hočeš biti kritik, mora# trenirati možgane, da ti bodo delovali! Tudi se ne smeš bati nasprotnikov.
Poznam možaka, ki vedno sitnari radi dopisov kot so moji« On pa pride v javne prostore in opldfe vse, kar njemu ne kima. Ali Čitatelji mislite, da je to prav, če te kdo na shodu ošvrk-ne z žaljivo opazko, potem pa bi se ne smel zagovarjati v listu? In kako je to, če ga človek polomi, potem se pa joka v listih? Zakaj tak moiak ne spi doma, namesto da se podaja v javnost? Saj še pesem svari onega, "zakaj se 4ez Savco v nevarnost podaja, ker plavat ne zna." Ali naj zato nifcč** ne plava, če on plavat ne zna?
Naš urednik zasluti svojo plačo še a tem, ker se ga vedno dra-> ži, kaj sme in kaj ne sme priob-čatl, ne da bi napisal en sam članek. Ko ga je naš metropolski ' - (Dalj« ss S. atrsat.)
Zgrešena kritika
i*	z. STvfc
Btva m v prilog privilegiran,rfi " '1 kastam Posebno notoriena v zavijal"1 potvarjanju dejstev je Chicago TrS y e znano Sirom detele. Iz belega „Xi (r1 z črnega belo, «e tako zahtevajo in politični interesi privilegirane C^ S zastopa ta list.	au
Žal mi je. in tudi toiko, da moram v to
____sditorialstvo i
Prosvete od zadnjega pej
- ----—---------- muram v in
tegonjo reportaže in editorialstvo po.u« Kiai uvodnik n------
tudi	__
Molek običajno piše dobre članke m ho vrej da jih človek prečita; mogoče se z vnem strinja, kar piše — kakor se marsikdo tud menoj ne — toda v njih običajno vedno d jekleno zrno, ki oplodi možgane. PoAteno je pa polomil — navajen sem od pogovor ne zahrbtno — s svojo kritiko v prej ornen nem editorialu^ Res ne vem, kaj ga je pj* Ali nismo že dovolj demoralizirani? mm
Citatelj omenjenega uvodnika je po pri tanju gotovo dobil vtis, da je moraj Art Dowell na klubovi priredbi napraviti zelo šan, zavajalen ali skrajno strankarsko sebi govor, predvsem pa, da je Roosevelta prikaz taki luči kakor ga prikazujejo burbonski publikani z w*llstreetskim Willkiejem na lu. Obratno j# resnica. Po moji sodbi je pravil zelo inteligenten govor; tako se je razilo napram meni tudi več poslušalcev, kdo je še Celo rekel, da se je McDovvell ra v zelo dobrega govornika.
Jedro njegovega govora je bilo propad kapitalizma im potrebe demokratičnega ko tivizma. ali, socializacije. Poudarjal je, di sedanja človeška družba vsled lastnih goi darskih in socfAtnih sil sicer razvija v ko tivizem, tpda danes je glavno vprašanje nami, kakšna -naj bo ta kolektivizacija: d< kratična ali totaiitarska, ker slednja pon novo suženjsko državo. Ko sem ga po*! sem si faktično mislil, da bo ta govor odol val tudi br. Molek, ker je bil usmerjen i po njegovi "liniji". Ampak kako se čk včasih nedolžno moti! '
Art se je Rbosevelta le toliko dotaknil, je ugotovil tistio dejstvo kot ga je Prosvet večkrat ugotovila, bodisi v editorialih in gače. Rekel je namreč, da Roosevelt ni n ničesar v programu demokratske ali repi kanske stranke, niti ne v svojih kampanj govorih iz letal 1932, kar bi bil lahko po* za izvlečenje dežele iz katastrofalne krize, je prišel ^a kpnilo'v marcu 1938. Vsled je bil prisiljen zateči se k minimalnemu gramu socialistične stranke, ki je bila in j vedno edina stranka, majhna kakor je, s ta programom, kakršnega zahtevajo interes meriškega ljudstva.
To je vse, kar je dejal o Rooseveltti, d kratih in republikancih.. Ko sem ga posli sem se spomnil, da je enako izvajal pred leti v isti dvorani na priredbi istega k tudi Etbin Kristan, ko je naglasal, da soc stično delo ni bilo in ne more biti zaman, kolikor se spominjam, je Molek tisti Kr nov govor v Prosveti zelo pohvalil.
Zakaj torej tako različna sodba o dveh cialistih po tretjem socialistu, ki sta imeli jedru zelo podobna govora? Mar je vzr< času borih dveh let? Ali mogoče v tem. d sedaj, ko smo tik pred volitvami, indire čim več naših naprednih volilcev odvrni socialistične stranke? Ce je slednje resi zakaj ne raje odprto agitirati za Roosev ne glede kaj je sklep konvencije glede ' tičnih smernic Prosvete? To bi se mi vi
bolj pošteno.
Zelo subjektiven ali oseben je tudi pren nji odstavek omenjenega uvodnika, ki de« liko večjo krivico "Thomasovim iocWWJ kot jo pa "Thomasovi socislisti" delajo Ho vel tu. Jaz vsAj še do danes nisem čitaiV; beni strankini publikaciji, niti slišal nobe socialističnega govornika, da je U>, W P* sedaj Roosevelt - fašizem. Najmanj bi takega trdil Thomas. Resnica pa je, . masovi socialisti" pravijo, ds konskripcu« made, posebno pa trajna, kar je namen sorjev, in militariziranje dežele * -m
itadiju kapitalističnega rvvoj* -J"
1940-19— ne vodi drugam kot v fasiz*^ totalitarizem. Prav tako tudi pravijo (Dalje na 3. strani)
j	Pred dT>j#atimriet^
(1* Prosvete, 29. oktobra 192«)
Domače vesti. V Cle Elum-. gašenju ognja zgorel rojak Blaž
Delavske vesti. Rudarska stavk* v je bila končana s kompromisom	-
iz inozemstva. V Italiji se poj.vIJ- » revolucija nacionalistov.
Sovjetska Rusija. Sovjeti »J lili 76 protlsovjetslfih zarotnikov.
(Dalj« I« K**
medtem pa preti moji	^ mi
Kaj bom storil? Ali b«m zgori, nakar bom p** drtju ■^ \!om branil to streh«.	"
življenje, dokler ne zgradim nove h«
OKTOBRA
kovice
i starega kraja
t Slovel®
imROBNOSTI O GROZNEM JSoiNlStVU V HALOZAH »tuj, 12. avgusta. - Poročali £ da so neznani roparji na-m v noči od sobote na nedeljo Z trgovca Debeljaka v Med-Efcu v Halozah. Kraj je 18 "oddaljen od Ptuja. Takoj^po Hu roparjev so pnšlt v De-liovo hišo sorodniki in bllt-l^je ter našli na postelji Ljočo tridesetletno Julijano Lljahovo, ob njej pa je kleten šestletni sinček Stanko, Ln v desno stegno, Julijani iJrsih pa je ležala trimesečna toka Zdenkica. Poleg njih je ■»la tudi trgovska pomiočnica l»ica Emeršičeva, ki je ostala
jp nepoškodovana.
& Emeršičeva takole pripone d groznem dogodku: p, ki je bila na glasu do-
,/čne žene, je v soboto zve-tiitila obleko in Jiišna tla ne-io do 23. ure, potem pa je od-ipat k otrokoma. Ko smo bili v najlepšem spanju, so na-jit začeli padati skozi okrla iobo streli s tako hitrostjo in poijo, da je bila vsa spalnica, ^ nahaja v pritličju, v dimu. Kt vem, kako sem prišla iz po-jtijt in kako sem se skrivala bfobi. Kmalu so vdrli v sobo njimi namazani možje, svetili ijektričnimi baterijami po sobi, in me je stisnil v kot in za^ feval, naj mu povem, kje je Vinjen denar. Ker tega nisem povedati, me je izpustil in s ostalimi, ki jih je bilo ka* ml iskati po sobi. Medtem ne jaz izmuznila iz sobe, sko-v vežo, odklenila zadnja vra-I in skočila na prosto. Za me-H je pritekel eden izmed ras-Ijeikov in me zagrabil za spal-■ »rajni. Vendar sem se mu izpili zbežala pred njim proti 6 Debelj&kovih staršev, ki je iljena kakih 150 metrov, ibcjnik je začel streljati za leo, a me ni zadel., Pač pa so vidni streli v leseni sfceril dnja Debeljakovih staršev." ikole pa je izpovedal Debe-"iv brat Mirko: "Ko je moj in mož umorjene Julijane «i mesecem odšel na oroine nas je prosil, naj vedno «pi v njegovi hiši, da ne bo •č sama. Dostikrat smo spanjem' hiši. Pri sebi smo imeli bratovo puško, a se ni ni-ir nič zgodilo. Usodnega večerno bili na domu precej dol-pokonci in smo zato ostali do-
nike gotoVo linčali, če bi jih dobili. Nekdo je pred ndjpadom srečal skupino oboroženih mož, ki so ga nagnali s psovkami.
Na kraj dogodka so prišli do* mači orožniki ter policija iz Maribora in Varaždina. S skupnimi močmi iščejo sledove za razboj
bralo lepe gozdove okoli letali-šča za svojo zadnjo postajo.
France Malnar. železniški delavec, je bil že delj časa hudo bolan na felodcu. Iskal je pomoči v bolnici, pa so ga po preiskavi vrnili domov, kjer se mu zdravje ni nič izboljšalo. Ni dvoma, da so zdravniki »poznali, da zanj ni pomoči. Ker je bil res zelo teiko bolan, da tudi lahkega dela ne bi mogel opravljati, je dobil hplniški dopust. Ves čas dopusta, ki ga je preživljal doma v Smartnem ob Savi, je bil zelo potrt; prav nobenega vese-
________________,.,lja do življenja ni več kazal.
niško tolpo in so ji, kakor vseiv*eraj okrog pol desetih je od-kaže, tudi ie na sledu. Ker je šel ^doma. Ženi je dejal, da gre
»ločin dovolj zagoneten, morajo ravnati z vso previdnostjo.
Rečeno je bilo, da so roparji najprej vdrli v zidanico posestnika Franca Pihlerja in tam popili velike količine šmarnice. Vendar sumijo, da je ta vlom le flniriran, ker Pihler zatrjuje, da ni imel v zidanici nič pijače. 1 Pretresljiv je pogled na demo-flrano hišo. Rolete so vse prebite, a ne pri ključavnicah, marveč kar na sredini. V vratih, Skozi katera so prišli razbojniki v hišo, je odvita kljuka, les na vratih je nalomljen, ključavnica t>a je nepoškodovana. Več strelov je'bilo oddanih v gostilniške prostore. Najbolj žalostno sliko nudi spalnica. Tu so krogle prebile les na posteljah, omaro, vrata, tako da je videti, kakor bi bili streljali od dveh strani, in so morda celo ranili drug drugega.
Nad vse zagonetno je tudi dej-•tvo, da so že ustreljeno Julijano udarili s kamnom po tilniku, kakor da bi bil njihov namen V .glavnem njena smrt. DomaČi mislijo, da je pokoj niča katerega spoznala in jo je zato ubil, dasi jo je menda že prva krogla zadela v srce. Razbojniki so po izjavi domačih bili oboroženi s krampi in motlkami, puškami in samokresi in niti eden ni svojega orožja pozabil na kraju zločina. Vsekakor so se zbrale prave beštije.
Preiskava je ugotovila, da je bilo streljano le iz dveh pušk in dveh samokresov. Pri hiši so imeli tudi tri pse, od katerih sta dva pobegnila, le eden je žalostno lajal in cvilil. V nedeljo so prepeljali pokojnico k obdukciji v Sv. Barbaro v Halozah, kjer so ugotovili, da jo je zadel le en strel; ostre rane pa so povzročile šibre. Na prošnjo domaČih so pokojnico prepeljali nazaj np. dom, kjer leži še dane« ves dan na mrtvaškem odru. Ob njej jočejo: mož, ki je ponoči prihitel na dopust in je ves obupan, dalje 12 letna hčerka Martinka, ki se je mudila na počitnicah pri teti v Zagrebu, pokojničina mati Podhostnikova iz Gradišča,
v gozd pogledat za štori, ki jih je imel namen izkopati, da bo pozimi kaj kurjave pri hiši. Ali je bil to samo njegov izgovor, ali pa je dobri mož mislil res še v zadnjih urah na blagor svoje družihice — ne vemo. Skratka, odšel je in se ni več vrnil.
Pozno popoldne je žena poslala hčerko in sinčka po vaških gostilnah gledat, če se je očka morda kod zamudil. Tudi v Ljubljano je k poročeni hčerki poslala otroka poizvedet, če je bil "oče pri njej. Toda očeta niso našli nikjer. Davi so se otroci in žpna napotili v gozd in so med potjo spraševali vojake in delavce, če so včeraj popoldne videli takega in. takega moža. In res je neki delavec včeraj videl moškega, ki se je potikal po gozdu. Iz opisa je žena spoznala, da je to bil pjen mož. Zdaj so začeli temeljito preiskavati gozd in so naleteli na truplo v ŽgurČkovem gozdu. Nesrečna žena se je zgrudila ob njem in otroci so bridko zajokali. Pri pokojniku so našli steklenico, napolnjeno do polovice z li-zolom — kar je manjkalo v njeji je nesrečnež popil. O strašni najdbi so obvestili oroiniško postajo na Vevčah. Po komisijskem ogledu so truplo prepeljali v pokopališko kapelico pri Devici Mariji v Polju. Očeta petih otrok, rojenega leta 1888 v Ljubljani, bodo pokopali v sredo popoldne ob 18. uri. Vsa okolica, zlasti pa tovariši železničarji ki so imeli dobrega in mirnega moža prav radi, sočustvujejo z nesrečno ženo in otrobi.
t —-------- gz. ____________.
Okoli polnoči pa začujemo pet Julijaninih sester in mnogo
* haloških žen, ki jim je bila po-
kojnica velika dobrotnica.
»j« iz puške in močan od-repetirne pištole. Z bratom
pvi pokonci, vzameva -puško	. , .. ________
fcva klicati na pomoč. Hi- OBUPANCI V GOZDOVIH r| pogledat, kaj se je zgodilo. OKROG LETALIŠČA
lva prišla v bližino bratove ■jo skočili proti nama ma-W razbojniki in začeli stre-l Srečno sva ušla in se skrilo pa začela tudi midva PJiti na roparje, ki jih pa za-teme nisva dobro razločila.
je pribežala k nam Mi-s Emeršičeva, do smrti pre-da ni rrtogla niti govoru sva videla, da so raz-bil0 jih je kakih deset h«jali. Skrivaj sva šla za "lišala nekatere besede. JJ slišal, kako je eden w razbojnikov dejal:
|idmSkrlv!-in mu je dru"
* Ti "i isto kriv ... < ' 20nli *> neko hrvaško ci-»»o narečje in ostudno pso-^tekli so sosedje, vai obo-J1" *kupaj nmo odšli v hi-MmJa juiijana je ,€ža|a f^J« 'n še nekajkrat vzdih-f "mrla. Na prsih je n^rko, leva stran prsi je na. Poleg n]e je jo milo klical. /Ti 11 je Pripovedoval, razbojnik vzel denar naj-"•um.valni mizi, potem pod
mar,oo, kjer jf bi|ft Bkrj.
»množi«* bankovcev, nato ij denar iz omare, kjer »pravljeni večji bankovcu je di nar ostalim raz-
. ' "I MO njilA ■ nlunnm
Polje, avgusta. — Citate-ljem smo morali v zadnjih tednih pogostokrat poročati o samomorih, ki so letos zlasti v avgustu res kar na dnevnem redu. Sodili smo, da bo te nesrečne sezije sko-ro kraj pa smo se v svoji sodbi malo preuranili. Prejeli smo poročilo, da je'bilo v tajco imenovanem Zgurčkovem gozdu danes najdeno moško truplo. Kdo ve, morda imajo obupanci še v zadnjih trenutkih, ko stojijo tako-rekoč že pred pragom v večnost, še tako velik čut za krajevne lepote, da si jih je tako mnogo iz-
Ameriškebaze v Novifundlandiji
Prostori za opdrišča na Bermudi izbrani
Harbor Graee, Novafundlandi-
ja, 26. okt. — Mortierski zaliv pri Burinu na južnem obrežju Novefundlandije je bil določen za zgraditev ameriške pomorske baze. Zaliv obkroža celina na treh straneh. Prej je bilo že naznanjeno, da-bo Amerika zgradila letalske baze pri St. Johnu.
Hamflton, Rermuda, 26. okt.—-Prostori za pomorska in letalska oporišča za ameriška letala in bojne ladje so bili izbrani na tem angleškem otoku. Konstrukcija se bo pričela kakor hitro bodo načrti odobreni po članih skupne angleško-ameriške komisije.
Načelnik ameriške sekcije komisije je dejal, da bo ameriška ladja kmalu pripeljala več bojnih letal. Naznanilo je bilo objavljeno po konferenci članov skupne komisije, ki se je vršila v uradu kolonialnega tajnika.
Glasovi iz ~ naselbin
list napadal, so se dobili celo glavni odborniki, ki so rekli, da je Molek storil napako, ker je odgovarjal. Torej niti sam urednik se nb sme zagovarjati ali braniti. Bog se naj usmili ljudi, ki jih je tako neumne ustvaril.. To pišem, da boste razumeli odgovore mojim kritikom.
Te dni smo izgubili pri našem društvu V boj 53 SNPJ Julijo Troho, rojena Zalar, žena Filipa Trohe na 15810 Daniel ave. Rojena je bila v občini Prezid, okraj Ceber, Hrvatsko, 18. febr. 1896. V Ameriko je prišla leta 1918, in sicer v N*w York, kjer je služila tri leta pred no se je poročila s Filipom, nato pa sta prišla v Cleveland in ves čas tukaj živela. V društvo je pristopila meseca julija 1924 in njena cert. št. je 56912. Podala se je na operacijo radi več komplikacij, nakar jo je po treh dneh zadel še mrtvoud in zaspala je za večno.
Bila je vestna^Jikrbna mati in žena. Poleg modta zapušča tri hčere — Julijo, omožeho Barbič, Mary, omoženo Bradach in Angelo ter sina Philipa. Pokopana je bila na pokopališču sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška gruda!
Frank Barbich, 53.
Nekaj remiega, n^kuj k pa s »te pa Ročk Springs, Wyo. — Ali ni to hujše kot smrt, kolikor mora-Ijudje trpeti po svetu, tudi v Ju* goslavlji. Čeprav tam ni vojske, so pa elementarne sile, ki tepejo ljudi. Kar toča in povodnji ne u-ničijo, pa te proklete nemške in la*ke pijavke poberejo, tako da ljudje po trdem delu in strahu nimajo dovolj živeža za sproti Kaj bo še pasimi, ko ni nobenega zaslužka, ki bi bil kaj vreden?
AH je treba iskati kje bolj pridnega in vernega ljudstva kakor je ravno v Sloveniji, pa bilo na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem ali Štajerskem? In pri vsej tej poštenosti in pridnosti so veliki reveži, In kakor se vidi, bo še hujše. Vidi se, da je tudi Bog skočil v fašistični tabor, kjer je že veliko njegovih namestnikov s papežem vred. Tukaj se zopet vidi, koliko pomagajo tiste molitve, spovedi in vsake vrste namišljene pobožnosti, ki jih
Sidney Hillman. Član narodne obrambne komisije. In Robert H. Jacknon (desno), federalni juntitni tajnik.
proti domu. Vse bi bilo šlo dobro, ako bi bilo tiho, ampak sva ves čas prepevala.
Ko sva prišla blizu mestne hiše, i\aju ustavi mož postave in naju povabi, naj -grem z njim, da se bova malo odpočila, ker sva gotovo trudna. Hočeš, nočeš, moraš. Ko se malo oddahneva, pa ven nisva mogla. Cez nekaj ča-sa pokličeva moša in mu toliko Časa laieva, da mora John zjutraj na delo, da naju je izpustil pod poroštvom 110 za vsakega. KoM, greva proti domu, ga vprašam« katero hočeva zdaj zaiin-gat f in sem začel: "Tista je lepa tam za plotom." Ampak John me ustavi s Mšerap". Drugi dan ava pa bob dobila na Reliancu.
J. Pintar,
Bankovci, ki jih ni mogoče ponarediti
Na »vetu menda ni države, ki iie bi imela opravka s ponareja« valci denarja in kater« policija ne bi vodila neprestanega boja s to posebno in včasih precej donosno zločinsko "obrtjo". Kako Široko razpredena je ta obrt v E v rop i, dokazujejo posebno uradne statistike. Samo v Evropi ponaredijo letno denarja v vrednosti do 200 milijonov din. Banke in države se skušajo zavarovati pred ponaredbami tako, da tiskajo denar v, najbolj kompliciranih tiskih, z neštetimi skrivnimi barvami, zname-nji, črtami, včasih že mikroskopski majhnimi. Taka znamenja pozna le ozek krog ljudi. Kljub temu so mnogokrat potvorbe tako dovršeno Izdelane, da jih mnogokrat oelo strokovnjaki ne ločijo od pravega denarja.
Se manj fm ga raz|>oz»ajo navadni državljani, ki ga tako ne-vede spravijo v velikih množinah v promet.' • Se nedavno so
ni zgodovinar Charles A. Beard in nešteto drugih — yes, deloma Še^elo notorična Chicago Tribune, Jk i želi pomakniti kolo časa nazaj in se vrniti v Coolidge-vo Ameriko I
Citatelji bodo mogoče rekli: "Aha, ali Jih vidiš, Molek in Garden se zopet prepirata!1'
Naj vnaprej zagotovim vse miroljubne duše, med katerimi
. sem tudi sam, da to nI noben priporoča o razni paraziti, pa | prupir. Je le "čiščenje pojmov",
Jh> katerekoli vere. In te izgube diktatorske še Ameriki groze, posebno Italijani, katerih ni drugega kakor velika goflja. r
Pa še malo za smeh. Bilo je pred več leti v soboto pred prvo nedeljo v oktobru, ko pride po naselbini John in pravi, kaj dre-mljem doma. Ali ne vem, kaj Je jutri? Pravim, da vam. Kam pa hočem iti? V salunu tudi ni nič. Pa mi reče, naj se napravim, da greva v Reliance k Porenti ali pa k Grogu po bob. Odvrnem, da tako daleč, tri ure, ne grem, ker sem preveč truden. Sugestira, da greva čez hrib na No. 2 k Jugov-cu. Tja pa grem, ker ni daleč, samo dve milji, samo pozno je že, ker bo kmalu ura 10. In greva. .
Ko prideva v kempo, povsod že tema. Vsedeva se pred Tineto-vo hiše in zapojeva tisto večno lepo: 'Tam gori za svinjakom najrajši te počakam .. /' Takoj se posveti luč v kuhinji in gazda pride ven. Vpraša, če koledujev« in če bova kaj pila. John pravi, naj prinese, če kaj ima. In res je prinesel taboljšega. Ko »e mato pokrepčava, greva po cesti nazaj


m

».».

pove."
nato s plenom 'ako prestrašen,
■ nesli okoli 40,000 ' in v^je množine J"Hin. Tudi aoeedje l'r*«trašeoi in nepo-"ni, da bi biliTazboj-
ir ^hri.
Grupa ljudi d«Wva Urila r Jami
kot pravi Jož« Bnoy, Molka spoštujem — tudi sem ga že č«-stokrat zagovarjal pred "kun-Itn i mi" ljudmi še pred no sem bil pri Prosveti in tudi pozneje — ker mu priznavam njegove velike intelektualne zasluge pri prebujanju našega priseljenega delovnega ljudstva. Toda, če se človek v čem ne strinja, kar se mu vidi važno, je na mestu tudi kritika. Popolnoma se strinjam z mojim "čifom", ko pravi v ist«m uvodniku: "Demokratično načelo je, da socialisti kritiziramo poleg drugih tudi sami sebe^r* da pribijamo svoje napake kakor napake drugih." Jaz sem tukaj pribil le njegovo napako, on naj pa mojo In demokracija bo rešena — vsaj pri veliki SNPJ!
Ob tednu
(Nadaljevanje s t. strsni.) 1
Amerika dobila fašizem, če se zaplete v vojno; In tega mnenja niso samo , "Thomasovl socialisti", marveč tudi mnogo drugih inteligentnih Američanov — Osvvald Garriaon
Vlllard, senator VVheeler, odllč-|jmeli -v Ameriki opravka s tako
dovršeno potvorbo,, da ko morali gotove vrst« bankovcev sploh umakniti is prometa. Niti strokovnjaki več niso Jočili potvorb od pristnega držaVuega tiska. V Jugoslaviji so Imeli pred M fclučaj s pretkanimi ponarejeval cl v "Kovnidl d. d,", kjer so kovan denar penarejall na Istih strojih, kot so izdelovali državno novce.
Prav angleška dogodivščina se j« pripetila začetkom tega stoletja v Angliji. Škot J. VVIIson Je bil najprsj obsojen na večleb no ječo, ker J« na neverjetno točen način ponaredil angleške Imnkovee. Ko j« odsedel kazen, ga j« nastavila angleška držav na banka kot državnega nadzor nika denarja, ker Je "najboljši |M>znavaleč t« panoge."
Pred kratkim pa je izuašol Švi carski učonfrk In častni doktor zdrlške univerze U, Schoop iznajdbo, ki ho v bodoč« mogla Hm rt no zadet I močno razpredeno l»onar«j«vaiftko "obrt." Svojo Iz najdbo imenuj« "motalizlrani papir" in je posebna zmes kovin In papirja. O *««tavi kovinske zme si lahko poljubno odloča zavod, Ki bankovce tiska. Tako iadelan bankovec se V ničemer n« loči mi
navadnih papirnatih bankovcev, samo da ga je težko ponarediti. Torej bomo kmalu prosti pona-
>ce>
Mil
rejlfiih bankovcev — če seveda tudi ponarejevaki ne bodo dvignili svoje cvetoče obrti na sodobno Vilto© ter zahtevam Časa primerno posnemali tudi najnovejše metode švicarskega učenjaka.
ParnikAlaska zadel ob pečine
Vti potniki te rešili
Prince Kupert, B. CM Kanada,
28. okt.'— Potniški parnfk AIu-ska je zadel ob pečine v zalivu Klllot in obtičal. Prvi del parnl-ka se je zaril v |»ečlne. Na svojem krovu je imel 272 potnikov, ki so s« vsi rešili.
Ob zadet ju je bil prvi konec parnika poškodovan. Olje, ki se je nahajalo tam, se je railllo po morju. Kapitan parnika O. C. Anderson je takoj odredil reševanj« potnikov. Oddan je bil kilo na pomoč, kateremu se je odzval parnik North Coast. Nekaj potnikov je i^dlo v morje, toda noben ni bil ranjen.
iParnik North Coast je odvedel rešene® v Prince Rupert, kjer bodo čakali, da jih drugi parrilki vzamejo na svoj krov. Parnik Alaska j® lastninah A laska Hteamahip Co. la teg^Jcraja j« bil na poti proti Seattlu, VVash.
Podanik Kenn*dy pri Rootmveltu
Washington, D. C., 28. okt. — Poslanik Joseph P. Kennedy Je konferlral s predsednikom Roo-seveltom štiri ur« takoj po po-\ratku v Ameriko ti J^ondotia. Dejal j«, da bo danes |Hklal izjavo o razgovoru s predsednikom.
Letplei ia Amerike
Angleški agenti v .Zedinjenlh drŽavah si na vso moč prizadevajo, da bi pridobili čimveč a-merlšklh letalcev za angluško vojno.. Pisarn«, ki Iščejo spretnih in drznih pilotov, potujejo zdaj v N«w Yorku, Dallasu, O-klahomi, San Kranciscu In Los Angelesu. Kakor bel«žl "New Vork Tribune", prihaja vsak teden iz Zudlnjunih drŽav v Kanado najmanj po 25 letalcev.
ZASTOPNIKI LISTA PROSVETA
■u vnI ilruit veni letniki In ttjnlM In flsni, ki JIH druitvs Isvollju v t« nvrho.
Nsli nselsvljeni lokalni ln potovalni aselopnlkl as dolotene okraje not
I<ouIm llsrborlrli, an Mllwsuke«, WU. In okolico.
Anion Jsnkovlrli, as Cleveland, Ohlo In okolico.
Frank Ovetaa la TIre lllll. Pa., an ve« eredn|o*vahodno l'»nno.
Anion Zomlk la llermlnle, l'n., an veo aapadno l'enneylvanlJo.
1'oleg vneli tek pa lahko veak 'lan ali narotnlk enm p«*l|e svo|o narotnl. no direktno lletu
1»ROHVETA
3857 No. Uwndale Ave., Chleaio, III.
Burmska cesta bombardirana 1
Japonci uničili nem* •ko potniško letalo
Tokio, 28. okt. — Tu trdijo,1 da so japonski letalci napadli cesto v Burmi, po kateri Kitajska dobiva orožje, strelivo ln drugi bojni material, z bombami. Bombe so razbil« del cest® in promet j® bil v«M tega ustavljen. Japonci so razbili dva ntostova na tej ccsti pri M«kongu.
ftnnghaj, 28. okt. — Vest iz Cungkinga, kjer Je sedež Kalše-kove vlade, pravi, da promet po burmnki centi nI 4>ll ustavljen. Poročilo, da so Japotjck razbili cesto v več krajih, J« bilo zanikano. ,
Kun m in k. ki<aj*ka. 2H. okt£-
1'otuiiko letaki, lastnina KurasU A v lat ion Corp., k iUjsko-nem škega koncema, je bilo nestrvlj®-no, ko no japonski letalci napadli to mesto z bombami. TriJff člani fiOAadke, m*d temi nemški pilot, so Mil ranjeni. ... ^
KNJIGE CANKARJEVE
Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjigei
/. KOLEDAR, povečan in z bogato u««-bino,	i
2.	MARSEUEZA, gpigal v ipomin 180-letnice f rane o t k* Velike revolucije Herman Wendel.
3.	SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI\ S pital Anton Dermota.
Vte te tri knjige dobite poitnine prosto za $1.
Velika zalogi drugih knjig v slovenskem
in angleškem jeziku. Pišite po cenik
j ^__.
Knjigama Proletarca
2301 So. Lawndale Are. - Chicago, Illinois
?
■f roman iz vojne l. 1870-71
' iS	- •
EMILE ZOLA	VLADIMIR LEVSTIK
in srdito roganje Chouteauovo; in čudil se je, kako more gospod, fant, ki je užil toliko na-obrazbe, odobravati reči, ki »e ne smejo govoriti, čeprav so nemara resnične. Ako bi začel sleherni vojak grajati poveljnike in izražati svoje mnenje, gotovo ne bi prišli daleč.
Naposled, ko so prečakalt še eno uro, je dobil 106. polk povelje, naj se pomakne naprej. Ali most je bil še zmirom tako zadelan z zadnjimi oddelki divizije, da je nastal najhujši nered. Več polkov se je zmešalo med seboj, kompanije so vlekle druga drugo v gnečo in korakale vendarle dalje, druge pa so pritisnili k robu ceste, da so morale čakati. In da bi bila zmešnjava popolna, je hotel škadron konjiče za vsako ceno mimo in je vrgel pri tem za-ostaleže, ki jih je pehota že pričenjala puščati za seboj, na desno in levo med njive. Na koncu«
prve ure	8e ie vlekla P°	rta~
družena tolpa, iztezala se in mudila, kolikor
se ji je ljubilo.
Tako se je zgodilo, da se je našel Jean daleč zadaj izgubljen v globoki soteski, s svojim vodom vred, ki ga ni hotel pustiti. 106. polk je bil izginil, videti ni bilo niti enega moža, niti častnika kompanije; to so bili samo še osamljeni vojaki, zmešnjava neznancev, ki so upehani že na početku etape, izbirali pota in steze po slučaju in po udobnosti. Solnce je težko pripekalo, vročina je bila huda, in telečnjak, obtežen in napihnjen od Jatorovega platna in raznovrstnega orodja, je strašno pritiskal na rama. Mnogi ga niso bili vajeni nositi; oviral jll| je že tetki vojni plašč, podoben ogrinjalu iz svinca Majhen vojaček, bled, oči polne vode, je naenkrat obstal in vrgel svoj telečnjak v jarek, z globokim vzdihom — krepkim dihom človeka, ki je ie-umiral, a zopet pričenja živeti.
"Vsaj., eden, ki si je umislil pravo," je za-mrmral Chouteau.
Vendar pa je stopil dalje, hrbet skrivljen pod bremenom. Ko pa «ta se olajšala še dva
druga, se ni mogel več premagati* ......
"Ah, hodi k vragu!" je vzkliknil. In z migom rame je vrgel svoj telečnjak ob cestni rob. "Petindvajset kilogramov na hrbtišču —> hvala lepa, dovolj mi je! Saj nismo živina, da bi vlačili takšne tovore."
Skoraj takoj nato je sledil Loubet njegovemu zgledu ter prisilil Lapoulleja, da je moral storiti isto. Pache, ki se je križal pred obcestnimi znamenji, je odpel jermen t#r varno položil svoj telečnjak ob znožje nizkega zidu, kakor da bi moral priti zopet ponj. Maurice edini je še nosil svoj tovor na rami; takrat se je Jean obrnil ter zagledal svoje moštvo brez te-lečnjakov.
"Poberite telečnjake! Saj bi prijeli mene, mene samega!" *
Toda vojaki so korakali, ne da bi se upirali dalje, z zlimi in molčečimi obrazi, ter tiščali desetnika po ozki poti pred seboj.
"Takoj nadenite telečnjake, če ne, napravim raportt" .
To se je zdelo Mauricu, kakor da bi ga z bičem po obrazu. Baport! Ta kmetska živina bo delala raport, ker se olajšavajo reveži, u-trujeni do smrti! V vročici slepega srda je zdajci tudi on odpel naramnice in spustil telečnjak za cestni rob, motreč Jeana z izzivajo-čimi očmi;.
"Dobro," je rekel ta s svojim običajnim umnim obrazom, ker se ni mogel spuščati v prepir. "Drevi se pomenimo o tej reči." (Dalj« prihodnjič)
POLOM
1 (Se nadaljuje.) ' Mesto Muehlhausen je nudilo častnikom žalosten pogled; prebivalci, ko so slišali o umikanju, -ko prihajali na cesto in tarnali nad nenadnim umikanjem, čet ki so jih bili tako nujno prosili, naj pridejo. Zdaj jih torej zapuščajo: neizmerna bogastva, ki leže nakopičena na kolodvoru, naj padejo sovražniku v roke, njih mesto samo pa naj bo le še zavojevano mesto, preden napoči večer? In nato, ob cestah in na polju, so stali prebivalci vasi in osamljenih hiš in začudeni in prestrašeni pred vrati. Tako torej! Polki, ki so jih včeraj videli korakati mimo, boju naproti, se umikajo In beže, ne da bi ne bili borili! Poveljniki so mračnih lic poganjali konje, in niso hoteli, odgovarjati njihovim vprašanjem, kakor da jim dirja nesreča za petami. Torej je bilo resnica, da so Prusi pravkar razbili armado in da dero od vseh strani v Francijo kakor poplav narastle reke? In že se je zdelo prebivalcem, bičanim od vedno večje groze, da slišijo v nemer zraku daljni grom invazije, ki rohni od minute do minute glasneje. Že so se polnili vozovi s pohištvom, praznile so se hiše, in v naglici so bežale rodbine po cestah, kjer jih je srečaval galop pr*; plašene armade.
V zmešnjavi umikanja se je moral 206. polk ustaviti ob prekopu iz Rhone v Reno, blizu mo-sta, na prvem kilometru svoje etape. Povelja za pohod, slabo dana, še slabše izvršena, so bila nakopičila vso drugo divizijo; in prehod je bil tako tesen — jedva pet metrov — da se je -vleklo defiliranje brez konca. " Pretekli sta dve uri; 106. polk je še vedno čakal, ne da bf se ganil z mesta, ob brezkončni reki ljudi,Jti je šla mimo njega. Moštvo, ki je moralo stati na vročem solncu, telečnjak na hrbtu, puško ob nogi, se je naposled uprlo od nestrpnosti.
"Zdi se, da smo pri arijergardi," je dejal Loubet s porogljivim glasom. Toda Chouteau je vzdivjal:	\
"Norca se delajo iz nas, da nas peko tu na solncu; prvi smo bili tu, prvi bi morali naprej."
In ko se je videlo z druge strani prekopa, na* široki; plOdbnosni ravnini, na ravnih cestah, med hmeljem in med zrelim žitom, kako gredo čete isto pot, ki so jo hodile prejšnji dan, a zdaj v nasprotni smeri, je nastala popolna jasnost o umikanju; posmeh se je razširil po vrstah, srdito roganje se je oglasilo.
"Haha!" je vzkliknil Chouteau, "saj gremo imenitno naprej! Prijazen je ta njihov marš proti sovražniku, ki nam ga trobijo že vse te dni v uho , . . Ne, zares, to je preveč smelo! Prideš, in že bežiš, niti juhe nimaš časa .pogoltniti!"	; t
Smeh je prihajal čimdalje srditejši, in Maurice, ki je stal blizu Chouteaua, mu ni ugowr^-jal sam pri sebi. Ce je bilo že treba oštitirtu kot romarji in čakati dve uri, zakaj jim niso mirno pustili dokuhati in jesti? Glad se jih je zopet loteval, in z mračno jezo so mislili na svoj prenaglo obrnjeni kotel, in niso mogli pojmiti nujnosti tega hitenja, ki se jim je zdelo bedasto In strahopetno. Slavni zajci to!
Toda poročnik Rochas se je zadri nad ser-žantom Sapinom, ki ga je dolžil za slabo vedenje njegovega moštva. Krik je privabil kapitana Beaudouina, da je pristopil.
"Mir med vrstami!" ' Jean,. pravcat star vojak izza italijanske vojske, vajen stroge pokorščine, je nemo gledal Maurica, ki se je zdelo, da ga zabava zlo
Večer se šele
pričenja
Mila Vrtel«
"Spat nit naslov, kakor običaj no ?'l
Kupec, je pok ima l in se nasmehnil) ko je zagledal prekrasni šopek orhidej.
"Naj jjh oddam ob sedmih?"
"Da, prosim, ne |>ozabite; naj« kasneje ob nedmih zvečer."
Cvetličarnar »e je globoko |M>klonil, spremil kupca do vrat, in ko jih je zn njim zaprl, je sku-huI prešteti, koliko šopkov je v zadnjih menecih že poslal na ~4iu«lov gospe Betanerjeve. No, orhideje mo za tako lepotico re* najprimernejše. I'bogi - doktor Betaner jih tako ne vidi. Un-e na gospa in goepod direktor, poroden. oči* dveh ljubkih fantkov — e vet ličar na r je prenehal in . se ukori«j preplašeno ozrl, kakor bi se bul. da bi mogel kdo uira niti ali slišati njegove minit Sicer pa — pameten trgovec postreže svojemu kupcu, pazljivo izpolni njegove telje, je hvaTr-* žen, ker mu kupec zaupa in Me ne brig« zalo, če kdo ljubi orhideji* 40 druge stvari.
Direktor je šel počasi <>b o-breiju. Charlotta ima danes rojstni dan. Morda jo bo darilo maki |Mitoiaiilo — v zadnjem
času je bila zelo razdražena. Kako je jokala, ko je zadnjič šel od nje. Noče skrivati svoje ljubezni, sramuje se, ker jo mora tajiti, ker se zaenkrat še ne more pokazati z njo v javnosti in jo- pokazati celemu* svetu: poglejte, ta prekrasna žena je moja, moja žena. In kakor vselej, kadar se je zavedel, da morata s Charlotto počakati, dokler se ne loči s svojo prvo ženo, ga je obšel neprijeten občutek: nekako tako kakor očitek, čeprav si tega ni rad priznal.
Gotovo, Marija je ljubezniva. Vedno je bila dobra šena in je mati njegovih dečkov, njegovih dveh zlatih dečkov. Skoda, da je ostala ista Marija kot pred leti, morda še skromnejša kakor je bila kot dekle. Res, prav nič ne more za to, če ne more biti taka. kakor ai ljudje predstavljajo direktorjevo teno. Ne, da bi se ne znala obnašati, ostala je le tako preprosta in enastavna, kakor je bila takrat, ko je bil še neznaten uredniček. Ne, da bi ne bila pri ljudeh priljubljena, naitprottm— očitali so ji le, da ni tnalu obirati ljudi in da je bila vedno predoatojna. Iz njenih ust ni nikoli prišla tal be-aeda. 1« to prav'zato. ker je bila dama. Ker potna vse nje ne dobre lastnosti, jejtote rani ti t ločitvijo. Ima najboljši na men ločiti se z njo kakor prija telj. Se več, za vedno si mora
ta ostati najboljša prijatelja. Vprašanje glede otrok morata pametno rešiti. Na vsak način ostaneta pri njej. Marija je od-ična mati. On jo bo, kar se da, pogosto videl.
To vse mora Charlotta uvideti in še nekaj časa potrpeti. In ona bo to gotoV9 uvidela, saj je Charlotta čustvena ženska Je mnogo živahnejša in bolj temperamentna kakor Marija, zato je bila skoraj besna, ko je zadnjič odšel.
Tik pred sedmo uro je zazvonil vajenec iz cvetličarne in služkinja je prevzela šopek.
"Prosim, za milostivo gospo od gospoda direktorja."
Charlotta se je vsa vesela o-krenila. Tudi danes? Danes je njen rojstni dan. Toda. zadnjič je Jan tako odšel. <ta bi se ie spodobilo, da bi se potrudil razveseliti jo z lepim darilom. Skoti glavo ji je šlnila predstava o briljantni zapestnici, katero mu je dvakrat kar tako mimogrede omenila. Naglo je ratvila pa-
pkosveta
ne maram, te večne orhideje. Odnesite ga in ne glejte me tako bedasto." ,
Jan je imel. ključ od vrtnih vrat, da bi mu ne bilo treba čakati in bi lahko prišel, kadar b( se mu zahotelo. Vstopil je in ker ni nikogar ~srtfcal, je odložil klobuk in plašč in šel v prvo sobo. Bila je prazna. Skozi priprta vrata pa je slišal pri telefonu Charlotto:
"Da, dragec. Na vsak način danes."
Aha, sestra jo je poklicala. Neprijetno je poslušati razgovor, če dotični ne ve, da poslušaš. In čeprav telefonira samo sestri. Zato je šel dalje in se nasmehnil Charlotti. Priklonil se ji, prosil za dovoljenje in sedel. Za trenutek mu je šinila skozi možgane Marijina podoba. Skozi priprta vrata je videl, da si Charlotta še ni pripela orhideje. Pozorno ja je pogledal, toda ona se ni niti nasmehnila. Ji morda sestra telefonira kaj neprijetnega?
"Da, dragi. Danes zvečer, nekako čez pol ure. — Nekam na večerjo, nekam, kjer je veselo. Malo bi plesali. Na svidenje, dragec.'^
Janu se je zavrtelo v glavi. To gotovo ni bila sestra. Tako ga je zadelo, da je obsedel z odprtimi usti in da ni spravil iz sebe besede, ko je vstopila Char lotta.
Toda ona se je zdaj nasmeh nila. Njeni beli zobje «o se zableščali, oči zasvetile in bila je ljubezniva — malo preljubez niva, ko ga pozdravila:
"Dober večer. Pravkar sem vam hotela telefonirati. Zal m je, da ste prišli zaman. Sem že oddana zm današnji večer." "Ja« sem — slišal." "Da, takoj odidem. Ne boste se jezili, ne? Da ne pozabim hvala vam za ljubeznivo pozor nost, zelo ste me razveselili."
Skušal je doumeti vse to, kar je pravkar slišal, ko je že nadaljevala:
"Tudi vi bi šli danes zvečer lahko kam ven, ko ste že iato oblečeni. Morda bi šla vaša soproga rada z vami? Končno večer se je šele pričel."
Kaj pravi? Zakaj ga zasme huje? V njenem ljubeznivem glasu je zloba —• toda, za boga zakajt In pri tem ji v somraku, ki je vladal v sobi niti obraz ne vidi. Vstal je in pri žgal luč prav v trenutku, ko so se odprla vraita in je pritekla njena služkinja.
"Milostiva, miloetiva — prosim, okoli rož, ki mi jih je go-tfpa "poklonila . . .."
Tedaj je opazila v sobi gospoda direktorja in v grlu ji je zastala beseda. •„: —r^
Da, lmilostiva," je direktor nadaljeval besede služkinje, "o-koli rož je bila ovita tale bri-ljantna zapestnica. Dajte mi jo, Anežka. Hvala, lahko greste."
Dekle je izginilo za vrati, v žep smokinga pa je, spremljana z vzdihom, izginila iskreča se briljantna zapestnica. V sobi je bila tišina. Charlotta ni vedela, kaj nAj stori. Zaman je iskala, da bi našla kak primeren izgovor. Ko ga ni našla, se mu je očarujoče nasmehnila. Gospodu direktorju se je spričo tega skoraj obrnil želodec in zaželel si je, da bi čim prej prišel ven na čisti zrak.
"Charlotta, mislim, no . . . prosim, ne trudite se," se mu je nenadoma vrnil dar govora. Ko jo je videl, da se mu približuje, neverjetno hitro pomirjena in pripravljena, da bi mu pojasnjevala in se mu zlagala.
"Prosim vaa, raje ne recite nič. To bo boljše. In mislim, da ste imeli prav," in pri tem je akušal prikriti svoj smehljaj, a "moji ženi bo po dolgem čas* gotovo ljubo, 4a bo danes šla lahko nekam ven.''
Cvelličarnar je imel Že zaprto trgovino. Obstal _ je pred ratsvetljeno izložbo in zamišljeno in smehljaje gledal cvet orhideje, ki je stala v ljubki vasi. Upa je, zelo lepa. Od-

ur
Maršal Semjon K. Timošenko (levo), sovjetski obrambni komi aar, govori a svojim bratom Efimom ob priliki obiska svojega rojstnega kraja v Besarabiji.	" •
Krosna
Oton Župančič
Ko sem bil po dolgih letih zopet v Vinici, me je povabil Feliks Mentan, naj pogledam v njegovo hišo. Vstopim in vzkliknem: "Kaj — statve imate?"
"Krosna," mi je rahlo popravil, "saj jih imajo do malega v vsaki hiši."	- *
"Tako? Kdo bi si bil mislil! Se dandanes!"
Res — krosna, kakor sem jih poznal iz mladih let, samo manjša, kakor da so imela stara zastavna krosna medtem mlade.
Obudi se mi daven spomin. V Dragatušu pri Perčevih so imeli krosna. Kadar sem prišel k njim v vas, me je zmeraj zamikalo seči nib polico po "Zgodbe" s starinskimi podobami, ki so se mi zdele prikupnejše od podob v šolskih "Zgodbah". Več so imele povedati moji domišljiji. In zdaj, pred' Mentanovimi krosni se domislim, kako sem takrat mislil o Goljatu: "Nosil je bronaste škornje in sulico, de belo kakor tkalsko vreteno", — in kako sem zraven gledal krosna in tisto vreteno — ki mu pravijo "vratilo" — in mi je pri tem zrasla velikanova postava v pravo razmerje: sključiti se mi je moral, drugače bi bil a glavo predrl strop Perčeve hiše . Ogledujem si krosna, otipavam jih. V tem pride ded, Feliksov oče, njegova mlada žena v beli noši prinese vina in prigrizka. Ded, ki je bil dobro dobo v Ameriki, mi nazdravi "Good lučk!" in mi pomežikne češ, midva se že razumeva. Trčimo, prigriznemo. Jaz ne morem odtrgati oči od krosen, iz-prašujem, se motovilim okrog njih, in žena mi s polnim razu mevanjem za moje zanimanje razkazuje in imenuje posamezne sestavine, jaz si zapisujem izraze in nervozno rišem.
"Nu, sedi, pa jih poženi, na. vidir kako to teče," pravi ded In žena zleze na klop, pritisne na cokelj, krosna suho zaklopb-čejo, roke potakajo čolnek, pri tolkavajo z bili in žena mi med delom razlaga pomen in opra vilo brda z zobci, bil, ničalnic z okenci, gornjega in zdolnjega vratila in tako dalje1 vse do pu ha, ki se nabira na platnu in se imenuje "mah". Po dvajset iz razov sem si zapisal, vesel obil ne bere.
"Vidite,*^ pravim, ko žena
pir v katerega so bile zavite or hideje, ter nestrpno raztrgata [slej jih cvetličarnar najbrže ne ovitek priloženega pisma.	1 bo Več toliko prodal.	i
VObilo sreče, moja draga!" je Počasi je šel proti domu s klo-bilo napisano na vizitki. To je|bukom v roki. Hladni večerni vse? Orhideje in pismo z vo-ščiloni? Kakšna pozornost in
sentimentalnost! Naglo je odrinila šopek.
"Odnesite šopek hitro," je rekla *luikinjif "Niti videti ga
zrak mu je prijetno hladil razbeljeno čelo. Na vogalu .ulice, kjer je stanoval,«je stala ženica a košaro v roki. Glej, saj prodaja nageljne! Neopazne, vonjajoče šopke. Kupil jih je to-
liko, da je Marija, vsa zadivlje na, razširila roke,
"Da bi kam šla? Rada, zelo rada. Takoj se preoblečeni, sa mo nageljne dam še prej v vodo."
Gledal je njene prste, ki so mehko naravnavali nageljne.
"Si pripneš šopek?"
"Raje ne, potem bi hitro ove-nela."
- "Ne, le pripni si — dovoli, da ti jaz pripnem."
Pogledala ga je, in niti z besedo ni omenila, da jo preseneča. Samo nasmehnila se mu je
"Hvala. Prekrasne «o, Jen da.";
Marija se je znala čudovito smehljati. Poznal je njen smeh Ijaj. Samo oči so jo izdaie Naglo jo ^e poljubil na uata, da bi ji pomagal prikriti izdajalski, mokri lesk njenih,oči.
"Pojdiva, dekletce. Fanta
spita?
tiho."
No, potem — lepo
že
po
konča, "tu stoje krosna — prestol hišne gospodinje, krosna, ki so nekoč oblačila moško in žensko. Belo krajino, kakor jih poznam od mladih'kolen in vendar ne poznam. Tako dolgo jih nisem videl, da se mi je vse raz puhtelo, podoba in besede. In to meni, ki nosim v sebi toliko podob in besed. In ista je z drugimi stvarmi življenja. Ne b znal več našteti vseh delov voza, kolovrata, raznega orodja In večina naših meščanov, tud ako so izšli iz isela, ne ve več kaj prida o'kmetiškem delu In besedi, ki ga spremlja od kraja do konca in &e ga tesno ovi j a, ker se je iz njega rodila. Vse to bi. mi meščani in pomešča njenci morali imett vsaj v sliki ako ne v modelu, in poimenovano do zadnje podrobnosti, da bi nam bilo vedno -pričujoče T«dco pd se nam vse izmika meglo in mrak ne da ne poznamo več ne stvari ne besed zanje. To je velika škoda za domačnost našega mišljenja, za bogastvo jezika, za nazornost predstav za živost govorice in stvarno izrazitost pisanja."
Mladi Mike Prokšeljev, trinajst, štirinajstleten dečko onkraj Kolpe, sorodnik moj in Mentanovich — kdaj in odkod se je bil vzel? — Mladi Mike je pri teh besedah bistro pogleda
Gospodinja mi je razkazala in razložila Še kolovrat, rašek v melodičnem viniškem jeziku ki se ji je mehko in zvočno snoval iz mladih ust, da jo je bilo slast poslušati.	• |
Lepo sem jih zahvalil vse skupaj, zlasti njo, še vprašal to in ono, za slovo obžaloval, da ne morem krosen zadeti na ramo in jih odnesti v Ljubljano sebi in drugim v veselje in pouk.
Mike je bistro gledal.
V Ljubljani, še ves topel od premnogih vtisov iz Bele Kra jine, sem hitel pripovedovati
_ TOREK, 29. Oirrno. 1
svojem odkritju vsakemu ki je hotel poslušati, zase 4e in še pregledoval svoje L ke in si klical v spomin^ drobnosti. Ali dolžnosti * vpregle, in po malem so ni zopet bledeli.
Malo pred božičem mi v ur du zapoje telefon: Tukaj a - kmalu pridi, presenečenje čaka iz Vinice." Kaj?"
Boš videl. Lepo igračo si c oil; ali pa ni igrača."
Vrabca — konjička, ki v r piska, gotovo ne, v Vinici jih delajo. Kaj neki bo? p0hit domov — vsa družina v kra sklanja glave nad mizo in kaj občuduje; na mizi pa , ična krosna, iz bukovine iz ana, z osnutkom in vsem, je treba, vsak del s številko, na nji privezan listič s ste; kami in izrazi. Poleg priloie pismo s podpisom: "Mike P k šel j, učenec meščanske šole Črnomlju."
Zdaj imam krosna doma, ka, kakršna stoje v Mentan in še marsikateri hiši v Vi in okrožju, samo v pomanj obliki. Po njih merilu je ljat pritlikavec.
In s tem, dragi Mike, ki si stro gledal in ves čas mol kakor da te ni, poteib pa kar se ti je zdelo prav: srčr hv^la za prelepo, domiselno rilo. Del Bele krajine si poslal, vonj mladosti^ gih spominov.
In tako, kakor stoje zdaj meni tvoja krosna, dragjjfl bi morala stati okrog vsak izmed nas, ki smo se ločili
doma, vsa hiša.....s--človekom
obleko, z opravo, z orodjem posod jem od kleti do sleme in skedenj in ka&ča in vsa spodarska jfbslopja, kovacn malinica, zidanica s prešo, s vse, kar nas je nekoč obkr lo, bi morali imeti ves čas stično pred očmi in vedeti mu pomen in ime, kakor mo ali bi vsaj morali poz tovarne in vse naprave sod nega življenja, med katerimi kretamo dan na dan. A nika ne boj, Mike, da ti dajem s nove .naloge. Sebi jih dajem slovenskim pisateljem.
HUMOR
Znani skladatelj A r n o Schenberg je obiskal sklad lja Karola Rathausa v Moed gu pri Dunaju. Ko sta šla cesti, se gost ni mogel naču spoštljivim pozdravom nešt mimoidočih, ki so pl-ed Rat' som snemali klobuke. Toda haus je to stvar dosti bolj 1 nemu Schoenbergu pojasnil kratkim stavkom:
"Da, tu me zelo poznajo moj sin je namreč srednji padalec v gimnazijskem team
Najzanesljivejše dnevne lavske vesti so v dnevniku ' ■veti." Ali jih čitate vsak
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
P* pklepn 11. reda« konveadj. m l^ko aaro* mJ* prt it« j o «d«n, dva, tri. Itlrl «H p«t «Un«r U «■« dražito«k «1 * nlmL List Pw.r«U «U»« s« m «nako, m «•«« .U »«*!»■• » •no totao naročnino. K«r p. fl.nl ft« pla&Jo pri	** £
tednik, |l« prilto)« k n.ročnh.1. T«e| ^ Jo Het predrag n člone SNPJ. Ltat Proevete M rrfe lMtntn« fotovo lITv^H druiinl nekdo, U M rad čltal Itot vssk dsa. Hatn ProereU J«:
Izpolnit« apodnjl knpon, priložit« potrebno rwto Ordor v plena In el naročite Proevet«, Met, U Je vele le-tei-* -
Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri ^ članoT^preneh. bHi^
C
H
in obenem doplačati dotlftno noto liitu Proevete. Akotef« ne tedaj mora upremittro in i te ti datum sa to veoto narott>i*u.
rn anniio:—viaiej aaaor nivro	—------ ' , ,_oi ii,t
SNPJ. ali 6« - preeeli pro* od dratin. in
tednik, bode moral Uiti člen is dotlčne druiine, ki
naročena naWnik Pro.veto, to takoj nasaaaitl ifimHM
MM
i.M
Sa ZdrnL driave In
1 tednik In.>•<«..<•••• • S tednika In.•••••••••••
t todnik« In............
I tednik« il............
S tednikov la........... m
Za B vre po Je
1.M
Ca Cteere la CMeef* |e.
1 tednik In.....
t tednika I«.• >_••••"
| tednike In.........
4 tednike In.........
B tednike« In........
•T* M*
».ie i*
tw
1JI
1)
PE08VE1 A, SNPJ, M67 Se. Lawndel« Ave* Cbkefe. Ul
Priloženo poftiljem naročnino en liet Preerete vneU I......
Ime..............................
.CL dnrftr* H.
Naeler ...........................................
Ueterite tednik In ga priplltte k meji nerofetal «d ■o)« d ruti ne:
..	....ČL dmltre It........
•i ......•••••••«•••**.•••.••f .............
..	• .........a drnit«« *.........
O/ ......................................
.v	...a dmKre *........
-v .	...a dm*»e il........
o/.....*...............t*....*.............
M
No?