Poštnina piatana v gotovim Leto LVfl. v Lfubliani, v nedeljo, dne 4. avgusta 192$ Št. 175 St. 3 »in Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|ska Izdata celoletno vJugo-slavljl 1ZO Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pellt-vrsta moli oglasi po 1'30 ln 2 D,veC|l oglasi nad 43 mm višine po Din 2*30, velUcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veCtcrn o naročilu popusl Izide ob 4 /JulroJ rožen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6lili Rokopisi se ne vračajo, nelranklrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva št. 2328 Odgovor bolgarske vlade Po enourni konferenci z italijanskim poslanikom je odšel g. Burov na sejo ministrskega sveta, na kateri je bil sklenjen odgovor bolgarske vlade na jugoslovansko noto. Pred tem je g. Burov sprejel časnikarje in jim zagotavljal, da je na njegovi strani vseskozi dobra volja, da pride do sporazuma z Bel-gradom. Previdno je dostavil g. Burov, da ga njegova dobra volja samo tako daleč, da je pripravljen pogajati se z Belgradom na podlagi pirotskega sporazuma, kakor ga razumeva bolgarska vlada, ni pa pripravljen sprejeti oba dostavka, ki jih je označila jugoslovanska vlada kot bistvena in kot pogoj za ratifikacijo pirotskega sporazuma. Ze samo ta izjava g. Burova, čeprav je bila znatno milejša od njegove prve, dokazuje, da ni na strani g. Burova dobre volje. Še bolj pa je to dokazal odgovor bolgarske vlade na jugoslovansko noto. Kratkomalo odklanja bolgarska vlada vsako razpravljanje o amnestiji vojnih krivcev, ker da je to le notranja zadeva Bolgarske. Nič bi ne rekli, če bi šlo za amnestijo samo ljudi, ki so pognali Bolgarsko v bratomorno vojno s Srbijo, toda tu gre za krivce, ki so krivi edinstvenih zločinov nad nedolžnimi ljudmi. Gre tu za generala Zekova, ki je izdal povelje, da morajo bolgarske čete klati srbsko inteligenco, ker je ona tako nacionalno zavedna, da vsled nje ni mogoče premagati srbskega odpora. Vsi vemo, da je bilo to zločinsko povelje vestno izvajano in da so pod bolgarskimi noži umirali po vrsti vsi srbski inteligenti, ki so prišli Zekovim rabljem v roke. Mi vemo, da so bili na podlagi tega nečloveškega povelja ljudje, starci in žene, naravnost zverinsko trpinčeni in da ni bolgarska okupacijska armada poznala nobenega obzira, ker ji je Zekov ukazal, da mora iztrebiti srbski narod! Ni Balkan kraj, kjer ^i bila obzirnost in prizanesljivost doma, toda Zekovo povelje je bilo tudi za Balkan, ki je bil v šoli najbolj krutih turških paš, nekaj nezaslišanega. In zato je moralo tudi bolgarsko sodišče obsoditi generala Zekova, ker ukaz k sistematičnemu ubijanju je neodpustljiv. Kljub temu pa je sedaj bolgarska vlada amnestirala avtorja tega edinstvenega zločinskega ukaza in svoj ukrep celo zagovarja, češ, da je to le interna bolgarska zadeva. In vrhu tega se izvrši ta amnestija baš v trenutku, ko so odnošaji z Jugoslavijo napeti. Kakor da bi se hotelo poudariti, da se ne polaga nobene važnosti na zboljšanje odnošajev z Jugoslavijo. Saj veje ugoden veter celo za generala Zekova, saj se odpušča greh vojnih krivcev! To provokantno amnestijo naj mi pre-zremo in vrhu vsega še dovolimo, da se vrši obmejni promet tako, kakor si žele simpati-zerji g. Zekova! Samo človek, ki je absolutno brez vsake dobre volje, more pričakovati od nas takega odmeva. In bolg. vlada je s svojim odgovorom dokazala vsemu svetu, da spada med one, ki so čisto brez vsake dobre volje. To glasno vpije njen odgovor, pa naj g. Burov še toliko deklamira o svoji dobri volji. Nima sofijska vlada dobre volje in zato ne pride do ureditve spornih vprašanj z našo državo. To je danes dokazano in to mora priznavati tudi že bolgarska javnost. Zato po vsej pravici pile glasilo bolgarskih zemljorad-nikov, da je vsak sporazum z Jugoslavijo nemogoč, dokler so na vladi gg. Ljapčev, Burov in drugi. Ti morajo najprej odstopiti in šele potem je dana možnost za sporazum z Jugoslavijo. Zakaj nemogoče se jc sporazumeti z ljudmi, ki sporazuma nočejo, ki hočejo, da nastajajo vedno nova trenja in nesoglasja. Dokler pa bodo vladali simpatizerji g. Zekova, tako dolgo bodo vladali tudi ljudje, ki sporazuma nočejo. Seveda bo sofijska vlada naglašala, da je čisto notranja Bolgarska zadeva, kako je sestavljena bolgarska vlada. Nikakor ji nočemo v tem oporekati, vendar pa moramo z vsem povdarkom izjaviti, da je pač le naravno, če je od sestave bolgarske vlade odvisno tudi postopanje naše vlade. Ko je bil Stambu-lijski šef bolgarske vlade, je bil nad vse lahko dosežen sporazum, pa čeprav so bile tedaj vojne rane še vse drugače sveže ko danes. Vladi Stambulijskega je mogla Jugoslavija zaupati, da nc bo zlorabila naše dobre volje, ker smo vedeli, da je tudi na strani Stambulijskega dobra volja. Toda kje pa je dobra volja g. Burova, kje je dobra volja sedanje bolgarske vlade? Par cenih fraz dobre volje ne dokazuje, temveč samo jasna in nedvomljiva dejanja! Do- Program splitske konference Revizija vse naše izseljeniške politike — Novi izseljeniški zakon Pretres zakona o zavarovanju delavstva Belgrad, 3. avg. (Tel. Slov.) Danes zvečer so odpotovali v Split na izseljeniško konferenco minister za socialno politiko dr. Drinkovič, načelnik kabineta Baton, načelnik Jeremič ter načelnik Krmpotič. Glavno delo splitske konference, ki se začne 5. t. m.„ bo debata o obstoječem zakonu o izseljeništvu in njegovem pravilniku ter debata o sanitetnem vprašanju. Po izjavah udeležencev se pripisuje tej konferenci zelo velik pomen. Na dnevnem redu bo celotno vprašanje naše izseljeniške politike. Na podlagi obstoječih zakonov in prakse, ki so jo dobili izseljeniški uradi v zvezi z ministrstvom socialne politike in privatnimi društvi, ki se ba-vijo z izseljeništvom, se bo razpravljalo o predlogu, ali naj se zakon o izseljevanju revidira, ali pa naj se pristopi k izdelavi popolnoma novega zakona. Istotako se pričakujejo predlogi posameznih izseljeniških komisarijatov, kako bi bilo vobče izboljšati našo izseljeniško službo. Izdelal se bo konkreten predlog naše izseljeniške službe tako v državi kakor v inozemstvu, zlasti v Severni in Južni Ameriki. Stavil se bo predlog, kateri izseljeniški komisarijati naj se ukinejo, kater osebe naj se naclomeste z drugimi, in kje jc treba nanovo ustanoviti izseljeniški urad. Na- dalje se bo izčrpno predebatiralo vprašanje o zaščiti naših izseljenikov in o tem, kako bi bilo odpomoči temu, da ne bi naši izseljenci nasedali tujim agentom. Padlo bo tudi mnogo pritožb, ki jih je zbralo ministrstvo samo, oziroma, ki jih bodo prinesli zastopniki iz province. Skušnje so namreč pokazale, da izseljeniška služba, zlasti v Ameriki, ni funkcijonirala tako, kakor se je želelo. Na podlagi vsega zbranega materijala se pričakuje, da bo ministrstvo takoj pristopilo k reviziji celotnega izseljeniškega problema. Po izvršeni reviziji izseljeniškega vprašanja se v istem ministrstvu računa z možnostjo revizije v prvi vrsti zakona o zavarovanju in zaščiti delavstva. Ministrstvo je dalo sedanji zakon v izjavo delavskim organizacijam ter bo na podlagi dospelih odgovorov izdelalo konkreten načrt, v katerem smislu naj se zakoni revidirajo. Ko bo ta novi zakonski načrt izdelan, bo predložen gospodarskim zbornicam v izjavo. Ureditev oziroma revizija izseljeniškega vprašanja ter revizija socialnopolitičnih zakonov, zlasti zakona o zaščiti in zavarovanju delavcev, se smatra trenutno za glavno nalogo ministrstva za socialno politiko. Revizija bolnišnic in lekarn Izdatki za bolnišnice bodo povečani Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Vsled pomanjkljive statistike stanje naših državnih bolnic do sedaj ni bilo dovolj razvidno. Odkar se je reorganiziralo ministrstvo za socialno politiko in prevzelo tudi posle ministrstva za narodno zdravje, je postal načelnik sanitetnega oddelka dr. štampar, ki si je izrecno pridržal bolnice in referat o njih ter zbira materijal o njihovih izdatkih in potrebah. Po dosedanjih poročilih so se ugotovile zanimive stvari. Tako so nekatere bolnice uporabile za 1 bolniško osebo desetkrat toliko, kot druge. Tako so n. pr. nekatere bolnice uporabile za 1 bolnika 15 Din, druge pa celo 150 Din. Prišle so na dan tudi druge stvari, ki se tičejo zdravstvene službe in stanja bolnikov. Te dni je ministrstvo nadaljevalo delo v tem smislu, da odmeri sredstva za bolnice, na podlagi zbranega materijala pa se grade temelji, kako naj se sestavi pravičen in sorazmeren proračun za vse bolnice v državi za 1. 1930-31. To velja seveda v prvi vrsti za državne bolnice. Izvršila se bo sploh revizija bolnic ter je predvideno, da se bo v bodoče vršila silno ostra kontrola. Ministrstvo je odposlalo vsem upraviteljem bolnic strog for-mular ter bodo morali upravitelji poročati ne samo o pregledu stanja bolnikov in o njihovem staležu, temveč tudi podrobno o gospo- darskem stanju, o nakupu materijala ter o njegovi uporabi. Na podlagi zbranega statističnega materijala bo sestavljen proračun, ki bo, ltakor se čuje, večji kakor letošnji. Ministrstvo ima namreč v načrtu, da zgradi nekaj novih bolnic v Belgradu in Skoplju, drugod pa hoče razširiti že obstoječe bolnice. Isto tako dela ministrstvo tudi na tem, da dobi čim točnejši pregled o stanju lekarn. Tudi tu gre za ugotovitev dejanskega stanja, ker se je pokazalo, da nianjka splošna pregledna statistika o lekarnah, o njihovem poslovanju in o tem, ali imajo lekarne v rokah dovolj usposobljene osebe. Letos bo ministrstvo za socialno politiko, sanitetski oddelek, izdalo almanah o desetletnem zdravstvenem delu, kjer bo podana slika celotnega zdravstvenega dela in stanja. Materijal je že zbran. Istočasno se pripravlja knjiga o gibanju nalezljivih bolezni v preteklem desetletju v naši državi. Po izjavi načelnika Stamparja bo ministrstvo skrbelo na enak način za obe panogi zdravstva, to je za preventivno in kurativno medicino. Istotako bo gledalo ministrstvo na to, da bodo vse bolnice dobile iz državnih sredstev sorazmerno in pravično odmerjen delež. Proti Yotr govemu načrtu -S Zahteve Jugoslavije in Grške — Francija in Nemčija za nedotakljivost Youngovega načrta Pariz, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Male državo reparacijske upnice bodo na haaški konferenci obnovile svojo ofenzivo proti novemu raz-deljevalnemu ključu strokovnjakov. Pri tem računajo na podporo Anglije, ki je tudi napovedala, da bo zahtevala revizijo ključa. Pri Angliji gre za poprečni znesek približno dva milijona funtov. Jugoslavija uveljavlja, da je bil v Spaau določen njen delež pri nemških reparacijskih plačilih na 5 odstot. Dtlje zahteva Jugoslavija večjo zastopstvo v direkciji mednarodno reparacijske banke. V tej banki bodo one države, ki so se udeležile Youngove konference, udeležene vsaka z dvema članoma, dočim je za vse druge države pridržanih 9 mest, pri katerih sedaj pa govori še vsako dejanje lc o slabi volji. Ni mogoč sporazum s sedanjo bolgarsko vlado in ne bo nikdar mogoč, ker ta vlada sporazuma noče. Bo pa mogoč sporazum z bolgarskim narodom, ker ta sporazum hoče in ker jc že sit osamljenosti, v katero ga je spravila nestrpna politika sedanje vlade. Do tedaj nam ne preostane nič drugega, kakor da smo budno na straži in da presodimo vsak predlog bolgarske vlade in vsako njegovo gesto, kakor da bi izhajala od sim- ! patizerjev generala Zekova. Naj sofijska vlada sama prevdari, če ji je ta sodba v korist! more Jugoslavija v najboljšem slučaju računati samo na enega. Grška uveljavlja, da ima na podlagi svojih dogovorov z Anglijo in Združenimi državami o dolgovih plačati skupja 763.9 milijonov mark, od katerih pa bo po Youngovem načrtu dobila iz nemških reparacij samo približno 130 milijonov, tako da bo morala večino svojih vojnih dolgov plačati iz svojega. Razen tega protestira Grška proti določitvi Youngovega načrta, ki predvideva zaračunanje likvidacijskih dohodkov na korist Nemčije, radi česar bi Grška trpela škodo 80 do 100 milijonov zlatih mark. Spor med upniki bo morda zelo hud, Nemčija pa se zanaša na to, da so strokovnjaki proglasili nedotakljivost načrta, kar jc priznala tudi Francija. Zahteva po reviziji bi pogajanja zelo zavlekla. V Parizu se izjavlja, da so se zahteve malih upnic znižale zato, da se kompenzirajo zneski, ki jih male države dolgujejo reparacijski komisiji, in sicer za tako zvane biens cedes, ki dosedaj niti še niso inventarizi-in za dolg osvoboditve, kalerega je reparacij-ska komisija 1. 1924. ugotovila z zneskom 1 in pol milijarde zlatih frankov. Zunanji minister dr. Marinkovič bo po svojem povratku iz Haaga odpotoval v Ženevo, kjer se bo vršilo zborovanje Sveta Društva narodov. Kakor znano, se naša država poteguje za mesto v Svetu Društva narodov. Uprava Je vKopItarJevl ul.S1.6 Čekovni račun: CJublJana Stev. 10.650 ln 10.349 za lnserate, SarajevoS1.7563, Z.aareb St. 39.011, Vraga In »una/ St. 24.797 Naša haašha delegacija odpotovala Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Danes ob 4.50 je z orientekspresom odpotovala naša delegacija v Haag. Delegacija potuje preko Pariza. V njej so zastopani zun. minister dr. Marinkovič, fin. minister dr. Šverljuga z gospo, naš londonski poslanik Gjurič ter strokovnjaki finančnega in zunanjega ministrstva. Delegaciji se jo pridružil v Zagrebu kot strokovnjak ravnatelj okrožnega urada Matjašič. Kontrola nad izvozom sliv Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Trgovinsko ministrstvo je izdalo pravilnik o kontroli izvoza naših sliv. Njegov namen je, da bi se dosegla čim učinkovitejša kontrola pri izvozu tega blaga ter bi se našim slivam na zunanjih trgih priboril nazaj stari renome. Isto ministrstvo študira tudi vprašanje izvoza in uvoza opija s posebnim ozirom na boljše nadzorstvo pri izvozu. Jug. časnikarji in oficirji na Poljskem Varšava, 3. avg. Včeraj popoldne so prispeli v Poznanj jugoslovanski novinarji iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Jugoslovanske novinarje vodi šef odseka centralnega Pres-biroja dr. Radovanovič. V njegovem spremstvu se nahaja ludi tiskovni ataše poljskega konzulata v Belgradu Hlinka. Jugoslovanski novinarji so bili pozdravljeni na postaji od zastopnikov poljskega, novinarskega združenja ter predstavnikov oblasti. Za pozdravne govore se je v imenu jugoslovanskih novinarjev zahvalil ljubljanski delegat g. Fabjančič. Zvečer je bil v čast jugoslovanskih novinarjev prirejen banket. Varšava, 3. avgusta. Sinoči je prispela v Varšavo delegacija jugoslovanskih oficirjev. V delegaciji jugoslovanskih oficirjev sta tudi generala Savič in Belič. Na postaji jo je pozdravil jugoslovanski poslanik v Varšavi Branko La-zarevič s poslaniškim osebjem. V imenu poljske vlade jim je želel dobrodošlico predstavnik generalnega štaba Bošenevski. Vojaška godba je zasvirala jugoslovansko in poljsko himno. Postaja je bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami. Jubilej izvozničarjev Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Jutri praznuje združenje naših izvozničarjev desetletnico svojega obstoja. Pri tej priliki bodo imeli slovesno sejo, na katero so povabljeni zastopniki zainteresiranih ministrstev. Pričakuje se tudi, da se bo seje udeležil kraljev odposlanec. Zitno-slivarska sekcija bo skupno z odposlanci ministrstev predebatirala vprašanje izvoza našega žita in sliv ter se bo posvetovala o merah, ki jih je ukreniti, da se dvigne izvoz žita in sliv. Reparacije za Črno goro Kotor, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Sem je pri-plul veliki tovorni parnik »Galilea«, last družbe »Deutsche Levantlinie«, ki je pripeljal iz Hamburga reparacijski materijal, namenjen za zetsko oblast. Čez nekaj dni se pričakuje tudi parnik »Deutschland« z materialom za isto oblast. »Galilea« je pripeljala v prvi vrsti naprave za električno centralo na Cetinju. Belgrajske vesti Nj. V. kralj se je vrnil v Belgrad. Nj. V. kralj je sprejel v avdienco ministre Marinkoviča, Šverljugo, Hadžiča in Drin-koviča. Številna odlikovanja bodo podeljena ob priliki krsta najmlajšega kraljeviča. Tozadevni predlogi so po ministrstvih že sestavljeni. Za namestnika finančnega ministra je imenovan radi odhoda ministra Šverljuge v Haag s kraljevim ukazom minister brez port-felja Nikola Uzunovič, za namestnika trgovinskega ministra pa dr. Mate Drinkovič, za zastopnika zunanjega ministra dr. Kosta Ku-manudi. 610 milijonov Din zuaša vrednost delnic, vpisanih v privilegirano agrarno banko. Komisar banke dr. Gjuričič je danes popoldne obiskal predsednika vlade generala Zivkovi-ča ter ga obvestil o tem rezultatu vpisa. Belgrad, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Glavni ravnatelj davkov je izdal pojasnilo, da se samo tisti trgovski potniki lahko osvobode pla-Čanja davkov po čl. 59 in 118 zakona o neposrednih davkih, katerih zunanje firme imajo v naši državi že svoja protokoli! una zastopstva. L K, kakovost britvice je Odvisna od izredno ostrega rezila. Posebno ostro In precizno izdelana britvica Gillette jamči zato za ugodno britje, vrhu tega pa ž njo tudiprištedite. Kupite pravočasno nove britvice Gillette l »MOvvr. iHt Gillette Neodvisnost Egipta Vsebina angl.-egiplskega sporazuma London, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Telegraph«, bo egiptski ministrski predsednik Mahnnit paša v ponedeljek zapustil Anglijo. S liendersonom je dosegel nekakšen dogovor. Henderson je najpreje predložil želje Egipta glede nove ureditve angle-ško-egiptskih odnošajev kabinetnemu odboru, v katerem so bili Macdonald, minister za zra-koplovstvo Thomson in Henderson sam. Ta odbor je v bistvu sprejel materijelne pogoje, ki jih je predložil Mahmut paša. Načrt dogovora predvideva: 1. da se angleške čete umaknejo iz notranjega Egipta v pas sueškega prekopa ob Sredozemskem in Rdečem morju ler 25 milj na obeh straneh pre- kopa, 2. da se zopet vzpostavi angleško-egipt-ski kondominijum v Sudanu in da bodo tudi egiptske čete zasedle to ozemlje, 3. da bo Anglija podpirala egiptski predlog za sprejem v Društvo narodov, 4. da postane Društvo narodov ali haaaško razsodišče merodajna instanca za interpretacijo te pogodbe, 5. da Au-glija varstvo manjšin v Egiptu izroči Društvu narodov, 6. da sklene Anglija z Egiptom dolgoročno obrambno zvezo, 7. da se odstrani višji angleškf-komisarijat v Kairu in da obe državi imenujeta svoje poslanike, 8. da se odstranijo angleška konzularna sodišča v Egiptu in da bodo razsojala mešana sodišča v onih sporih, pri katerih so udeleženi Angleži in Egipčani. Pred otvoriivijjo haaške konference Radarski zakon V ministrstvu za gozdove in rudnike se je izdelal osnutek rudarskega zakona. O tem zakonu se je že skozi zadnjih pet let mnogo govorilo. Potreba novega za vso državo enotnega zakona je velika i'avno radi silno raznolikih zakonskih določb za posamezne pokrajine in pa radi zastarelosti osnovnih smernic veljavnih zakonov. Mora se i"eči, da se pri osnutku novega zakona pozna vešča roka in bistra glava, kljub temu, da se nahajajo v zakonu stvari, ki jih delavstvo ne more v celoti sprejeti. Delavstvo je podalo svoje načelno mišljenje v posebni deklaraciji. Zakon urejuje vse razmere in prilike rudarske industrije. Mimo določb čisto tehničnega značaja naj se ozremo le na predpise, ki se v večji meri tičejo delavstva in nameščenstva. O teh je govora v dvanajstem, trinajstem in štirinajstem poglavju zakona in v čl. 113. Delovno razmerje. Pod rudarski zakon naj spadajo vsi delavci !n nameščenci, zaposleni v podjetjih, ki po bistvu produkcije spadajo pod ta zakon. Med ta podjetja naj bi po novem zakonu spadala tudi ona la pridobivanje mineralne vode in podobnega. V kolikor ni posebnih določb, veljajo tudi za rudarska podjetja posebni zakoni, a posebno zakon o zaščiti delavcev. Izvajanje teh zakonov v nadzira izključno rudarska oblast. Osemurnik velja v celoti; v ta čas se všteva .-,tudi vhod in izhod iz jame, delavnice itd. Zakon predvideva individualne in kolektivne delovne pogodbe; zadnje potrjuje pristojna rud. oblast. 0 tem se bo izdala posebna uredba. Odpovedni rok je za obe strani polume-sečni. Ako pa je trajalo delovno razmerje več kot pol leta, pa enomesečni. Nato določa zakon slučaje, ko lahko ena ali druga stranka izvrši odpoved brez odpovednega roka. Iz rudniških stanovanj se morajo izseliti rudarji takoj po poteku odpovednega roka. Glede izplačevanja določa zakon, da se mora vršiti v denarju polumesečno ali najdalje mesečno. V slučaju mesečnega izplačevanja se morajo na zahtevo dati polumesečno predujmi. Materijal in orodje mora dati podjetje delavcem brezplačno. Plače rudarjev se ne morejo rubiti. Izjema so alimenti. Za vsak rudnik mora biti predpisan poseben službeni red in sicer posebej za delavce in pred-delavce in za nameščence. Zakon določa, kaj vse mora vsebovati tak delovni red. Sestaviti se mora v sporazumu s predstavniki delavstva in ga mora odobrit rudarska oblast. V slučaju nespo- j razuma med strankami, odloča rudarska oblast. Med posebnimi odredbami se nahaja v osnutku zakona kot dolžnost podjetnikov graditev higi-jeničnih vodnjakov in vodovodov, kopališč, šol za troke itd. Za slučaj stavke morajo na poziv rudarske oblasti vršiti zasilna in vzdrževalna dela vsi, ki jih oblast pozove. V spore glede kolektivnih individualnih delovnih pogodb more posegati rudarska oblast sama le kot posrednica. V svrho zaščite delavcev in nameščencev v sporih s podjetjem, ki so civilno pravnega značaja in ki jih ni mogla rešiti rudarska oblast bo minister za pravcscdstvo po potrebi odredil naj-. bližja redna sodišča kot delavska sodišča in bo s posebno uredbo predpisal v to svrho posebno hiter in brezplačen postopek. Stroške nosi podjetnik, ako je obsojen. 1 Rudarsko zavarovanje. Trinajsto poglavje vsebuje določila o zavarovanju dclavccv in nameščencev za slučaj bo-lezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti pri bratovskih skladnicah. Tudi osobje podjetij, ki ne spadajo pod rudarski zakon, a so z onimi v tesni zvezi se zavaruje pri bratovskih skladnicah. Nameščenci, ki so za slučaj onemoglosti, starosti in smrti že zavarovani po posebnih zakonih, se od obveznosti zavarovanja pri bratov, skladnicah izvzemajo. (Pokojninski zavod.) Bratovske skladnice so javne samoupravne ustanove pod nadzorstvom rudarske oblasti. Za vsako radarsko glavarstvo se osnuje »Glavna bratovska skladnica«. O ureditvi brat. skladnic • in o zavarovanju sploh bo izdal minister posebno uredbo. Ako podjetnik prispevkov ne izroči v roku 8 dni pristojni skladnici, se smatra to kot iitaia tuiega denarja in ga mora rud. oblast ali brat. skladnica kazensko zasledovati. Bratovske skladnice so oproščene vseh taks in pristojbin, i vsa imovina je oproščena tudi vseh državnih, samoupravnih in občinskih davščin. Poštne po- • šiljke so oproščene vsake pobtmw Borlin, 3. avgusta. Wolfov biro poroča, da se je na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je predsedoval minister zunanjih del dr. Slresemann mesto obolelega kanclerja Mullerja, razpravljalo o vseli vprašanjih, ki se tičejo konference v Haagu. Na seji je. bil dosežen popoln sporazum vseh članov vlade. De. Stresemanna bo v njegovi odsotnosti zastopal minister vojske Gronner. New York, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Zunanji urad uradno poroča, da Amerika s tem, da je poslala na haaško konferenco kot opazovalca prvega tajnika pariškega poslaništva Wilsona, nikakor noče poseči v rapravo. Wilsonova naloga je v tem, da poroča Washingtonu in da delegatom interpretira mnenje ameriške vlade. Nespremenjeno je ostalo mnenje Hooverja, da se mora Amerika ogniti politični igri, ki se bo vršila med Parizom in Londonom radi repara- cijske banke. Če je Hoover sedaj proti svoji prvotni nameri odposlal opazovalca v Haag, se je to očividno zgodilo, kakor sc čuje, na željo ameriških bančnih krogov. Haag, 3. avgusta. (Tel. »Slov.«) »Matinov« dopisnik Sauervvein objavlja v amsterdamskem »Telegraphu« sledečo prognozo o haaški konferenci: Konferenca bo trajala zelo dolgo in bo imela velike težkoče. Sauervvein navaja dalje, da mu je neka politična osebnost s Quai d' Or-saya prorokovala, da bo konferenca trajala do konca letošnjega leta. Ni misliti na hiter razvoj pogajanj in na jasno paralelno medsebojno razdelitev dela, kar posebno želi Nemčija, ker vlade niso edine v presojanju Youngovega načrta. Anglija želi spremembe, ravno tako tudi male države upnice. Nemčija s tem ni zadovoljna, ker, če bi končno ostal v veljavi Da-wesov načrt in bi se Porenje ne izpraznilo, bodo Nemci oni, ki bodo pri tem trpeli. Rusko - kitajski sporazum Obnovitev prometa na vzh. - kitajski železnici London, 3. avg. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga, da sta se v ki-tajsko-ruskih razgovorih dogovorila ruski konzul v Harbinu Melnikov in kitajski general Caj, da naj se mednarodni promet na transsibirski in vzhodnokitajski železnici zopet vzpostavi čimpreje mogoče. Ruska in kitajska vlada sta že dali instrukcije, da se vzpostavi zveza, ter je pričakovati, da se bo mogel vršiti promet že v par dneh. Čuje se, da sta se imenovana dva odposlanca že do- govorila o sledečih glavnih točkah formalne poravnave kitajsko-ruskih diferenc: 1. Ustaviti se ima vsakršna vojaška aktiviteta. Čete so dobile nalog, da se umaknejo na mejo. 2. Obnovitev diplomatskih odnošajev se prepusti pooblaščenim delegatom. 3. Organizacija kitajske vzhodne železnice naj se reorganizira, podrobnosti pa se prepustijo formalni konferenci. Ti razgovori se bodo nadaljevali, in sicer v Mančuliju. 9,Zeppelin" pristane, danes v New Yorhu Friedriehshafen, 3. avgusta. (Tel. Slov.«) Brezžična brzojavka s krova »Zeppelina« javlja: »Danes dopoldne ob 9 srednjega londonskega časa se nahaja zrakoplov na 36 stopinji 20 minut severne širine in 37 stopinji 20 minut zapadne dolžine. Vse je v najboljšem redu. Krasno vreme. Vozimo se direktno proti New Yorku. Upamo, da bomo leteli nad Ncw Yor- kom že v nedeljo opoldne. Bremen, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Po ugotovitvah prošle noči ima zrakoplov »Zeppelin« nad Occanom sedaj nekoliko ugodno vreme. Od Azorov do Nove Fundlandije je visok tlak, pri Novi Fundlandiji pa se opaža močen severovzhodni veter. Radi tega bo zrakoplov prišel v močen nasproten veter. Senzacija na Tukovem pmcesu Zagovornikom ukradeni dokumenti Praga, 3. avg. (Tel. »Slov.«) V procesu proti dr. Tuki so imeli danes senzacijo, ko je Tukov zagovornik dr. Halik podal izjavo, da so v uredništvu »Slovaka« ugotovili, da je bilo vlomljeno v tresor, pri čemer so bili ukradeni dokumenti, katere so zagovorniki pripravili za ta proces, posebno taki, katerih predložitev se je sodišču obljubila. Za sedaj še ni znano, kdo je bil vlomilcc. Predvsem je izginil original nekega pisma bivšega učitelja Kovača na kadetnici v Budimpešti, naslovljenega na Balanskega. Kovač bi imel prevzeti vodstvo pri puču slovaških avtonomistov. To pismo bi se imelo danes predložiti sodišču. Danes se je nadaljevalo zasliševanje Balanskega, ki se je končno tako utrudil, da je prosil za odmor, ker že tri dni neprestano stoji pred sodiščem. Sodišče ga je Češkoslovaška iw reparacije Praga, 3. avg. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Bencš je za prihodnjo sredo sklical odbor češkoslovaških strokovnjakov za reparacijska vprašanja, da poda članom pregled o sedanjem stanju češkoslovaškega reparacijske-ga vprašanja. Pri tem se bodo določile smernice 'za postopanje Češkoslovaške, če bi bili v Haagu prizadeti njeni reparacijski interesi. Češkoslovaška je zaenkrat interesirana na ha-aški konfercnci samo s svojimi reparacijskimi zahtevami, ki so minimalne. Proti Avstriji znašajo komaj \% celotne vsote, proti Nemčiji so pa še manjše. Gre samo za zneske, ki so nastali šele po 28. oktobru 1918 in ki jih je priznala reparacijska komisija. Češkoslovaška v Youngovem načrtu ni vpoštevana, zato hoče doseči kompenzacijo teh zahtev na drug način, eventuelno z odpisom od svojih reparacijskih obveznosti. Višina tako zvanih češkoslovaških reparacijskih obveznosti, to jc prevzetih državnih posestev bivše avstro-ogrske monarhije, še ni določena, po occni reparacijske komisije pa se ceni na 30 do 40 miljard Kč. Od teh odpada na Italijo 40%. Taksa za osvoboditev pa je že določena na 750 mili. zlatih frankov a v zgrajeni hiralnici vklesana v spomin poznim rodovom. Prispevki naj se pošiljajo jiodpisanemu odboru, ki bo o njih vodil natančen račun. Krajevni odbor Rdečega krila na Trati, p. Gorenja vas nad škofjo Loko. ValaKVc o\s\c\e in 9vil o Iu* Kongres Pobratimstva « zveze jugoslovanskih akademikov. Po enem letu in pol so se sešli v Sarajevu delegati iz belgrajske, zagrebške in ljubljanske univerze in to predvsem na iniciativo ljubljanske sekcije Sveta slušateljev, da likvidirajo staro upravo in po-stavjo novemu Savezu druge temelje, ki naj garantirajo za uspešno delo v bodoče. Ljubljansko sekcijo sla zastopala dva delegata. Savez tvorijo: Kongres, na katerega pošljejo po proporcu 3:2:1 — belgrajska sekcija 30 delegatov, zagrebška 20 in ljubljanska sekcija 10 delegatov. Kongres voli izmed sebe glavni odbor, ki ima svoj stalni sekretarijat, ki se imenuje izvršilni odbor, in končno nadzorni ali revizijski odbor. Kongres se je otvori v petek 26. jul ob 8. Že takoj v početku po izvolitvi verifikacijskega odbora in predsedstva kongresa sta se uveljavljala dva tabora. Na eni strani močna večina, na drugi strani opozicija v veliki manjšini, ki se ni nikakor zadovoljevala z izvoljenim predsedstvom. Prepir, ki se je včasih nevarno zaostril, je trajal preko celega dne. Večina je pa končno morala na nečuveno jx>stopanje ojx>zicije primerno reagirali. Izključila je 6 delegatov, ki so se šele na opomin zastopnika policijske oblasti odstranili. (Povsem neresnične so vesti, da je r>osegla vmes policija sama.) Nato so še ostali člani opozicije zapustil jrc 3:2:1 na kongresu glede delegatov je ostal isti. Razmerje v glavnem odboru, izvršilne min nadzornem odboru se je spremenilo in jc obveljalo načelo paritete 1:1:1. Glavni odbor šteje 24 članov, od katerih pripade ljubljanski sekciji 8, zagrebški 8 in belgrajski 8. V izvršilni in nadzorni odbor pošlje vsaka sekcija jx> enega delegata. Izmed šesterih odborov pripadeta ljubljanski sekciji dva odbora. Važen je dalje novi člen 22 pravil: predlog na kongresu se sprejme, ako glasuje za njega polovica plus eden prisotnih delegatov, torej absolutna večina; s tem je izključena vsaka majorizacija katere sekcije. Naslednja točka dnevnega reda naj bi bila poročila stare uprave. Ker člana slare uprave nista hotela podati jx>ročila, se je izvolil anketni odbor, ki naj točno prouči stanje stare uprave ter končno predloži ]x>ročilo glavnemu odboru, odnosno bodočemu kongresu. Nato so s'edile volitve. Vsaka sekcija je iznesla listo osmih članov za glavni odbor, ki so bili soglasno sprejeti. Istotako sta se soglasno sprejeli listi za izvršilni in nadzorni odbor. Zadnja točka dnevnega reda so bile slučajnosti. Predvsem je bil razgovor o delu bodočega Saveza. Nalaga se dolžnost glavnemu odboru, da zainteresira merodajne faktorje in javnost za težki socialni položaj akademikov, da se pobriga za ustanovitev studentskih domov in menz, da se ustanove sanato-riji ni ferijalna letovišča in da se zlasti olajša ekonomsko stanje akademikov. Dalje, da zahteva od merodajnih oblasti, da dovolijo sodelovanje akademikov pri vseh študentskih ustanovah in fondih, zla-«ti v fondu za zdravstveno zaščito študentov; da vrši čim tesnejše stike s študentskimi reprezentancami v inozemstvu, zlasti z bratskimi slovanskimi državami. Dalje skrbi, da se pošilja na mednarodne kongrese le redne člane posameznih univerz in dela na to, da naša delegacija na mednarodnem kongresu zahteva, da se v čim večji meri rešujejo stanovska vprašanja akademikov. Zahteve slovenski delegacije na kongresu so uspele. Delegata sta dosegla pariteto v glavnem odboru, ki ima vso delovno kompetenco, istotako v izvršilnem in nadzornem odboru. Popreje je veljal tudi tu proporc 3:2:1, sedaj velja načelo paritete. Dobil smo dva odbora: odbor za list in propagando ter odbor za šport in ekskurzije. Prej smo imeli le enega. Delegata ljubljanske sekcije sta pri spremembi pravil, odločno vztrajala na stališču paritete tudi na kongresu in zagovarjala princip univerz-edinic, da gre naši slovenski kot vsaki drugi univerzi tudi na kongresu pri številu delegatov enako častne mesto. Dosegli smo razmeroma veliko, vendar ne vse. Upam pa, da na prihodnjem kongresu dosežemo še ostalo. Mirko Potokar, delegat Slovenske liste na kongresu. Dr. Ivan Pinlar strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2/II. ne ordinira od 5.—10. avgusta To je pravi zavoj priznanih aspirin- TABLET izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo origi-nalnl zavoj modro- belo-rdečo banderolo. Avtobusni promet Ljubljana, 2. avgusta. Ljubljana ni saiino velika železniška postaja (z nad I milijon potniko*), ampak postaja vedno bolj tudi središče avtobusnega prometa, ki veže predvsem najbližjo okolico, pa posega vedno bolj na deželo, kjer povzroča že občutno konkurenco železnici. Ves ta veliki razvoj avtobusnega prometa pa je pripisovati predvsem privatni iniciativi. Edino iz Ljubljane v izpopolnitev tramvajskega omrežja na Vič in Jezico obratuje Malo-železniška družba, pri kateri ima mestna občina ljubljanska dve tretjini delnic. Z uvedbo mnogoštevilnih linij v okolico se je območje Ljubljane zelo povečalo. Dočim so bila pred vojno ljubljanska predmestja Moste, Vič, Udinat, Šiška, je sedaj ljubljansko predmestje pravzaprav že Št. Vid, nadalje D. M. v Polju itd. Vozne cene so razmeroma nizke in pritegnjeni so v Ljubljano marsikateri kraji, ki so preje bili bolj oddaljeni od železnice. Pozna se to zlasti v trgovskem prometu mesta, kar je že dalo povoda za tožbe podeželskih okoliških trgovcev. Območje mesta Ljubljane se je izredno povečalo. Kar je moralo priti, je prišlo: konkurenčni boj je postajal vedno ostrejši, ne med posameznimi podjetniki, ampak med maloželezni-ško družbo in privatnim podjetnikom na progi, za katero je maloželezniška družba dobila šele sedaj koncesijo. Na tej progi je začetkoma privatnik računal 4 Din, maloželezniška družba pa 7 Din: s tem je bila poslednja prisiljena znižati prevoznino! Sedaj je mestna občina ukinila pavšalira-nj« uvoznine tO Din pri prihodu vsakega avtomobila v mestno področje; to ukinjenje je še pred nedavnim veljalo samo za 2 smeri, sedaj jm za vse smeri. To je seveda vzbudilo ne-voljo pri avtobusnih podjetnikih, ker Maloželezniška družba ne plača te takse. Saj so jim dajatve ogromno povišanje: en sam n. pr. bo moral plačati mesečno 17.000 Din v mestno blagajno. S tem bodo privatni podjetniki pri-morani j>ovišati voznine. ki so dosedaj za potujoče občinstvo bile ugodne in privabile dovolj prometa. S tem bo zadan privatni podjetnosti težak udarec in dvomiti je, če bo mogla vzdrževati nerentabilne proge, pa tudi druge; torej bo nastala velika nevarnost za nadaljni obstoj podjetij^_*__ Krščanski socialisti se zbero na svoj tabor v nedeljo 18. avgusta, in sicer pri Sv, Trojici nad Vrhniko Po deseti maši govorita tovariša Fr. Žužek in Jože Langus. PRIDITE — PRIPELJITE SVOJE S SEBOJ! Vprašanje zanima tudi široko javnost, zlasti se upravičeno smatra ta korak naperjen proti privatnim podjetnikom, ki so vložili veliko kapitalij v avtobuse in vpeljali toliko šte-. vilo prog iz Ljubljane na vse strani. Stremljenje je, da se vse avtobusne linije koncentrirajo: govorilo se je že o družbi z o. z., ki naj bi prevzela vse obstoječe proge, pa ni prišlo do konkretnih pogajanj in rezultatov. Da naj to vodi mestna občina ljubljanska, se je poudarjalo od več strani (mariborski vzgled). V zaščito svojih interesov so avtobusni podjetniki osnovali svojo zadrugo, v kateri so sedvratku. •fr Ljubljanski mestni avtobus, ki vozi iz Ljubljane dnevno ob 6 zj. izpred Figovca, pelje čez Mengeš, Moste, Brnike, Cerklje, Velesovo, Šenčur v Kranj, kjer ima lepo zvezo z jutranjim jx>tniškim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane v Kranj ob 7.59 zjutraj, in z brzovlakom, ki prihaja z Jesenic ob 8.03. Popoldne odhaja od Figovca ob 13.30 in ima v Kranju zopet zvezo z ljubljanskim osebnim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane ob .15.41 in z jeseniškim, ki prihaja v Kranj ob 15.46. Avtobus pelje po odhodu vlakov s kolodvora v Kranj ter odhaja s postajališča Kranj, »Stara pošta« zjutraj ob 8.15 in popoldne ob 16 po isti poti proti Ljubljani. Turisti in romarji na Velesovo imajo na ta način lepo novo zvezo. Upati je, da se bo nedeljski vozni red 7.a turiste znatno zboljšal, kar bo pravočasno objavljeno. it Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem goijenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1929 in traja do 28. junija 1930. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Oostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za spreijem je poslati zavodu do 1. septembra t. 1. Nov brzovlak Berlin—Sušak. Te dni se je v Zagrebu vršila posebna konferenca radi izpopolnitve železniškega in parobrodnega mednarodnega voznega reda. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se uvede iz centralne Evrope na Jadran še en brzovlak. Ta brzovlak bi nudil direktno zvezo med Berlinom in Sušakom. Iz Berlina bo brzovlak odhajal okoli 11 dopoldne ter bi preko Dunaja, Bratislave, Gyekenesa in Zagreba vozil do Sušaka okrog 24 ur. Iz Sušaka se bo brzovlak vračal po isti poti ob 7 zjutraj v Berlin, kamor bo prispel drugi dan ob 9 dopoldne. To bi bila najboljša zveza med Jadranom in centralno Evroj>o. V zvezi s tem novim brzovlakom bo tudi Jadranska Plovidba nekoliko spremenila svoj vozni red. ic Nesreča v kamnolomu. Pri rušenju kamenja za tlakovanje ceste za občino Dubravica se je v kamnolomu Ivana Lahoviča v Gor. Sušici na Rizeljskem ponesrečil Vinko Degen iz Gor. Su-šice. Plaz kamenja ga je zasul in so ga težko poškodovanega prepeljali v bolnico v Brežicah. ic Odličen gost na našem Jadranu. V mesecu juliju se je mudil na našem Jadranu v Omišlju na otoku Krku odličen gost, absolvent praškega konservatorija tenorist g. Vitežslav Novak, nečak slavni— sodobnega češkega komunista Vitežslava Nova!- : Sodeloval je na koncertu, ki se je vršil v Omišlju, katerega je posetilo mnogo inozemskih gostov. Na koncertu so še sodelovali: g. prof. kons. Karlo Sancin (violina), ravnatelj glsb. šole v Celju, gojenec ljublj. konservatorija g. Cvetko Švigelj (bariton) ter gdč. Jelka Igličeva (sopran). Vsi nastopajoči so želi viharno odobravanje. Naša dalmalinska mesta se vedno bolj razvijajo. tudi Omišelj se je že letos krasno razvil, zidajo se vile, obmorske promenadne ceste itd. Odlični inozemski gostje vedno raje in pogosteje zahajajo na naš jug. it Izletnikom na Jadran priporočamo cenena pavšalna potovanja v Novi — Viuodol od 25. I. m. dalje. — Informacije daije »Tourist-Office«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. it Telefonska govorilnica na zagrebških ulicah. Po zgledu drugih prometnih svetovnih mest so tudi v Zagrebu sklenili mestni očetje, da postavijo na ulice nekaj javnih telefonskih celic, ki bodo služile v uporabo vsem, kdorkoli se jih bo holel i>oslužiti, Zaenkrat bodo postavili na raznih najbolj prometnih krajih Zagreba 23 takšnih telefonskih govorilnic, ki bodo spojene z avtomatično centralo in bodo tako delovale neprestano podnevi in ponoči. Do konca tega meseca bo postavljenih že 16 takšnih govorilnic. Vseh 23 govorilnic, njih naprava, instalacija, vodi in druga dela, ki so v zvezi s postavljanjem, bodo stale zagrebško mestno blagajno okrog pol milijona dinarjev. it Zagrebško vspenjačo, ki spaja spodnji in zgornji del Zagreba, te dni popravljajo in jo bodo popolnoma prenovili. Vsa dela bodo stala okrog 200.00 Din. it Donava ogroža parolirodni promet. Iz okolice Subotice sporočajo, da Donava tamkaj spet močno trga obalne bregove. Obstoji možnost novih poplav, ako bi prišla količkaj večja voda. Zlasti RSnigenolog Dr. /os/p Hebein ordinarlj Radiološkega instituta Splošne bolnice v Ljubljani ordinira privatno v sanatoriju Leonišče redno od 2. — 4. ure. nevaren je položaj pri Apatinu, kjer se Donava na nekaterih mestih približuje obrambnim nasipom do 10—15 metrov. Trganje bregov je imelo za posledico; da je Donava nakopičila v sredi toka večje plasti odtrgane zemlje, ki tako tvorijo sredi Donave velik prod. Slednji ogroža celo parobrodni promet po Donavi, ker onemogoča istočasno kretanje ladij v obe smeri. Pri srečanju mora ena izmed ladij čakati, da dotično mesto prevozi druga ladja. it 350 letnica Karlovca. Za to priliko pripravljajo Karlovčani posebno proslavo. Dan proslave še ni določen, pač pa se.že omenja obsežen program iste. Ob priliki slovesnosti bodo odkrili v Kariovcu dvoje spominskih plošč in sicer znamenitemu škofu Maksimilijanu Vrhovcu in Vladimiru Mažurani-ču. Za spomin na ta veliki jubilej bodo tudi zasadili nov drevored do kopališča Korana. Izdali bodo tudi posebno spominsko knjigo, kjer bo opisana zgodovina mesta, njega razvoj tekom Časa in končno sedanji položaj Karlovca. Ob priliki proslave se bo vršila tudi slavnostna akademija. it Smrtna obsodba radi leta 1914. V Sarajevu se je več dni vršila sodna razprava proti orožniške-mu naredniku Dragutinu Pircu. Obtožen je bil, da je 1. 1914. dal ustreliti nekega kmeta, ki sploh ni ničesar zakrivil. V petek se je zanimiva razprava končala in je sodni dvor razglasil smrtno obsodbo. Narednik Pire je sodbo sprejel močno potrt ter sploh hi mogel spregovoriti nobene besede. Nemo se je zdrušil na klop, ko mu je predsednik bral usodne besede: »...se obsoja na smrt na vešalih!« if Požar na sarajevski železniški postaji. Kakor sporoča naš osrednji tiskovni urad iz Belgrada je v noči med 31 julijem in 1. avgustom izbruhnil požar v železniški delavnici v Sarajevu. Požar je uničil dvoje lesenih barak, katerih škoda še ni ugotovljena. V eni izmed barak so bili nakopičeni deli strojev, v drugi pa razni material, ki sp rad vname: lak, barve itd. Vzrok požara preiskuj« posebna komisija. * ■jfc- Sadno vino in sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogato navodilo kako sadjvec izdelujemo, kako z njim ravnaj-mo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijajČo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošure najtopleje priporočamo. it Mati vzgojiteljica je pravkar izšla. Bodisi mati ali dekle, bo našla za vzgojo ali samovzgojo v knjigi »Mati vzgojiteljica« koristnih nasvetov in navodil. Zato si naj knjigo, ki stane samo 16 Din, omisli vsaka slovenska žena. — Naročila sprejema uprava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Knjigarne dobe običajen popust. ic Gospe, ali veste zakaj morate prati le z milom? Odgovor dobite v današnjem oglasu »Gazela«. it Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah obvešča vse svoje Člane, da se vrši preizkušnja vajencev v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. ob 9 dopoldne v restavraciji Mesar na Jesenicah. Vsi vajenci (oziroma) mojstri naj se zglasijo pri načelniku M. Segolinu ali tajniku zadruge Jošku Čopu. ic Opozarjamo na novo ustanovljeno parno pekarno tvrdke Jos. Brus v Dol. Logatcu. Več glej med oglasi. iir Ant Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in upisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inserat-nem delu. it Opozarjamo na oglhs Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«. Potenja, solnčarice in peg Vas obvaruje originalni Niggerol (Pa-teni št. 5922). Kožo Vam naredi gladko in enakomerno bakreno zagorelo. - Drogerija GREGORiČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5 Erih Maria Remarque: Korporat Himmetstoss (Odlomek iz romana: »Im Westen nichts Neues,« ki kaže zadušljivo ozračje in psihozo nemške vojske, tipična slika nemškega vojaškega »Drilla«, ki je morala voditi do poraza, ker ni znala prav vzgojiti vojaštva.) Po tri, po štiri so razdelili naš razred po različnih oddelkih, skupaj s frizijskimi ribiči, kmeti, delavci in rokodelci, s katerimi smo se brž spoprijateljili. Kropp, Miiller, Kemme-rich in jaz smo prišli v deveti vod, ki ga je vodil podčastnik Himmelstoss. Veljal je za najhujšega šintarja na ka-sarnskem dvorišču in to je bil njegov ponos. Majhen, zastaven dečko, ki je dvanajst let služil, z lisičjimi, nasvedranimi brki, v civilu pismonoša. Na Kroppa, Tjadena, VVesthusa :n aiene je imel posebno piko, ker je čutil naš tihi odpor. Jaz sem nekega jutra štirinajsikrat postlal njegovo postelj. Vedno je spet našel kaj na njej in jo razmetal. V dvajseturnem delu — seveda s presledki — sem par prastarih, kot kamen trdih čevljev namazal tako masleno mehko, da sam Himmelstoss ni našel nič graje verdnega na njih. Na njegovo povelje sem z zobno sčetko do čistega zdrgnil vso korporalsko sobo; Kropp in jaz sva se z ročno krtačo in s smetišnico spravila na nalogo, da kasarnsko dvorišče očistiva snega, in vzdržala bi bila do emrznjeiija, če bi ne bil slu- čajno vzniknil odnekod neki poročnik, ki naju | je poslal stran in silno nahrulil Himmelstos-sa. Posledica je bila žal ta, da je poslal Himmelstoss še bolj divji na nas. Štiri tedne sem zaporedoma vsako nedeljo vršil stražo in prav tako dolgo opravljal delo v sobi; v polni opremi s puško sem na mokrem, golem strnišču, vadil »skoči, marš, marš« in »lezi«, dokler nisem bil klobčič Znoja in se zrušil. Štiri ure pozneje sem Himmelstossu pokazal svojo brezhibno očiščeno opravo, seveda s krvavo zdrgnjenimi rokami; s Kroppom, Westhusom in Ijadenom sem pri ostrem mrazu četrt ure vadil »Pozor«, z golimi prsli na cevi pri puški, Himmelstoss pa me je prežeče oblezoval in čakal na najmanjši gibljaj, da bi ugotovil kak pogrešek. Ob dveh ponoči sem osemkrat dirjal v sami srajci iz najvišjega nadstropja kasarne do dvorišča, ker so moje spodnje hlače za nekaj centimetrov molele čez rob pru-čice, na katero je moral vsak zložiti svoje stvari. Poleg mene je tekel službeni podčastnik, Himmelstoss in mi stopal na prste. Pri bajonetiranju sem se moral stalno boriti s Himmelstossom, pri čemer sem jaz imel težko železno držalo in on priročno — leseno orožje, tako da mi je zložno lahko stolkel roke, dokler niso postale modre in črne; kljub vsemu sem pri tem nekoč tako zdivjal, da sem ga kar na slepo predirjal in mu dal tak sunek v želodec, da se je zvrnil. Ko se je hotel pritožiti, se mu je poveljnik kompanije smejal in mu dejal, da naj vendar pazi; poznal ie svojega Himmelstossa in zdelo se je, da mu je ta dogodljaj čisto povšeči. Razvil sem se v dovršenega plezavca; polagoma sem postal mojster tudi v poklekanju. Tresli smo se, če smo le začuli njegov glas, toda potlačil nas kljub temu ni ta podivjani poštni konj. Ko sva v barakah s Kroppom nekega dne vlekla latrinsko vedro na drogu čez dvorišče in je slučajno prišel mimo Himmelstoss, pripravljen za izhod in kot bi ga iz škatlice vzel, se postavil pred naju in vprašal, kako r.ama ugaja delo, sva markirala podtikanje in mu zlila vedro po nogah. Grmel je, a mera je bila polna. >To vama prinese trdnjavo,« je kričal. Kropp je imel dovolj: »Poprej pa še preiskavo in tedaj se bova izkašljala,« je dejal. »Kako govorite s podčastnikom!« je tulil Himmelstoss, »kaj ste obsedeni? Čakajte, dokler niste vprašani! Kaj hočete storiti?« »O gospodu podčastniku se izkašljati,« je rekel Kropp in iztegnil prste po hlačnem šivu. Himmelstoss je zdaj vendar zapazil, da stvar ni tako enostavna in je brez besede odrinil. Preden je izginil, je sicer še zaroh-nel: »To vama bom že vrnil!« toda njegove mogočnosti je bilo s tem konec. Poskusil je še enkrat na strniščih z »lezi« in »skoči, marš, marš!« Sledila sva sicer vsakemu povelju; zakaj povelje je povelje in se mora izvesti. Toda izvajala sva ga tako počasi, da je Himmelstoss prišel v obup. Zložno sva se spustila na kolena, nato na roke in lako dalje; medlem je pa že ves divji dal drugo povelje; preden sva se midva potila, je bil on že ves hripav. Potem nas je pustil v miru. Sicer naju je še označeval kol svinjska psa. Toda v tem je ležalo spoštovanje. Bilo je tudi mnogo dostojnih korpora- lov, ki so bili razumnejši; razumni so bili celo v večini. Toda predvsem je hotel vsak obdržati svoje dobro mesto tu v domovini čim dalje možno, in to je mogel le, če je bil strog z rekruti. Mi smo seveda bili deležni vsakega drgnjenja kasarnskega dvorišča, ki je bilo le mogoče in pogosto smo tulili od besnosti. Mnogi izmed nas so zaradi tega zboleli, Wolf je celo umrl na pljučnici. Toda sami sebi bi se bili zdeli smešni, če bi bili poleg vsega tega malenkostni. Postali smo trdi, nezaupni, neusmiljeni, maščevalni, sirovi — in to je bilo dobro; zakaj vprav te prepojrebne bojne lastnosti so nam manjkale. Ce bi nas bili brez lega re-krutskega vežbanja poslali v strelske jarke, bi. bila najbrž večina od nas znorela. Tako smo pa bili pripravljeni na to, kar nas je čakalo. Nismo se zlomili, prilagodili smo se. Naših dvajset let, ki so nam marsikaj drugega oteževala, nam Je pri tem pomagalo. Najvažnejše je pa bilo, da se je v nas zbudil trden, praktičen čut za skupnost, ki se je na bojnem polju stopnjeval v najboljše, kar je prinesla vojna: v tovarištvo! (Prevel M. J. M.) Dr. Leo Šavnik špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6/1. ne ordinira do19.avsuita Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo imajo d revi: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24. 0 Romarji. Včeraj zjutraj ob 8 se je z ljubljanskega glavnega kolodvora odpeljal poseben vlak slovenskih romarjev na Sv. Višarje. Vseh romarjev je 830, vodi jih stolni župnik ljubljanski g. dr. T. Klinar. Z romarji je odpotoval tudi g. Zor, tajnik Prosvetne zveze, ki ie romanje organizirala. Posebni vlak se s Sv. Višarij vrne v Ljubljano danes okrog 5 popoldne. — Tekom današnje noči so drdrali skozi l Ljubljano na Brezje štirje posebni vlaki, ki so vozili okrog 5000 romarjev s Štajerskega. To največje slovensko romanje k Materi božji na Brezje je organizirala Prosvetna zveza v Mariboru. Nekateri teli romarjev si bodo spotoma ogledali tudi Bled in druge lepote naše Gorenjske. O Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana obvešča vse članstvo, da je dne 3. t. m. nenadoma preminul naš zvesti član Za g radii i k Martin, delovodja kurilnice Ljubljana l in pozivamo vse člane, da se v mnogobrojnem številu udeleže pogreba, ki se vrši v po-nde-ljek 5. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. O Odbor za zgradbo žel. postajališča v Jevnici obvešča vse one, ki niso popolnoma na jasnem glede postanka vlaka štev. 629, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.20 in prihaja v Litijo ob 21.56, da bo imel ta vlak, danes, dne 4. avgusta, z ozirom na veliko prireditev v Jevnici, zanesljivo postanek tudi v jevnici iu Kresnicah. — Ljubljančani, ki nameravajo danes popoldan v Jevnico, naj uporabljajo vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14.10. Za po-vraiek sta dva vlaka. Prvi odhaja iz Jevnice ob 17.40, drugi ob 21.29. — Veselica v Jevnici bo vsestransko dobro preskrbljena. Godba iz D. M. t Polju, pečen prašiček, janc na ražnju, lepi dobitki in prvovrstne pijače. Kdor se hoče res v naravi razvedriti, naj pride popoldan v Jevnico. © Razpored zemljarinc za davčno leto 1929 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi urami v času od 5. avgusta do vštetega 12. avgusta 1929 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 3-1, soba št. 3. O tem se obveščajo vse zemljarini zavezane stranke, da lahko podajo v zgoraj omenjenem 8dnevnem roku eventuelno pisme-n e ugovore računskega značaja zoper podstavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri davčni upravi. O Brez stanovanjske zaščite. Trideset let že stanuje v neki hiši na periferiji mesta družina vdove K. Pred leti je odstopila del stanovanja s privoljenjem hišnega gospodarja še neki drugi, 6 članov broječi družini, ki je bila brez strehe. Hišni gospodar, ki prebiva v drugi svoji hišd v mestu, pa se je nenadoma spomnil in brez vsakega tehtnega vzroka odredil, da morata ti dve družini stanovanje v osmih dneh izprazniti, češ, da se bo vselil noter nekdo drugi. Kljub prošnjam in pojasnjevanju, da v tako kratkem roku ni moči dobiti drugega stanovanja, brezsrčni gospodar vztraja -ri svoji odpovedi in grozi z deložacijo. Bilo i umestno, da bi se nicrodajne oblasti nekoliko pozanimale za ta p?re>xi stanovanjski slučaj in zaščitile ubogi družini, ki sta v nevarnosti. da bosta nasilno vrženi na cesto. 0 Selijo se. Te dni je na ljubljanskih ulicah pogosto videti visoko naložene selitvene vozove s pohištvom, kuhinjsko in drugo ropotijo. Znano je, da je bilo s 1. avgustom v Ljubljani mnogo stanovanjskih odpovedi in to ,' niti več zanimivo ni. Bolj zanimivo je, kam se ti ljudje selijo. Po ulici se počasi in previdno pelje selitveni voz, pasanti se ozirajo za njim, da bi uganili, kdo se seli in kje bo njegovo novo stanovanje. Pri tem se razvijajo pogovori o stanovanjskem vprašanju, o visakih najemninah, o mestni stanovanjski politiki ter o slabih časih vobče. Za tiste, ki se selijo iz vile v vilo je stanovanjsko vprašanje tako rekoč rešeno. Streha jim je za 1000—1500 Din mesečno zagotovljena ia basta. Toda poleg teh prebiva še mnogo ljubljanskih družin po nezdravih kleteh in mračnih podstrešjih, ki pa so jim tudi ta »stanovanja« odpovedana. Kam bo zapeljal selitveni voz borno pohištvo teh, je pa še vedno — problem. O Blagodejen dež je močil žejno žemljico j v petek zvečer in čez noč vse do sobote zjutraj. Dež je zelo koristil vsem poljskim pridelkom , in so zlasti kmetje v okolici na vso moč zado- j voljni ž njim. Ta čas ravno odganja ajda, pa tudi otava še potrebuje moče za svojo uspešno rast. Pohleven dež pa je seveda tudi drugim rastlinam, zlasti na vrtovih, kjer odganja in raste še jesenska zelenjava, obilno pomagal k ! rasti. O Sobotni živilski trg je bil kljub deževnemu vremenu dobro založen. Prevladovalo je sočivje. Interes za borovnice je popolnoma popustil, se zdi, ker so še tiste, kolikor je bilo prinesenih na trg, prodajalke iz okolice po večini morale nesti domov. Pojavljajo se pač že drugi novi sadeži, ki bolj godijo gospodinjam. Zlasti marelic, zgodnjih siiv različnih vrst, breskev se vse več vidi na trgu. Njih cena je že močno popustila. Vedno več pride na trg tudi grozdja, ki pa je za širše sloje še predrag. V večji meri prihajajo na trg kumare, saj je zdaj njih čas. Iz okolice škofje Loke jih je neka podjetna kmetica pripeljala cel voz v žakljih; prodajala jih je po 50 par kos. Imela ; je lep pridelek in ga je v prvi mah mnogo prodala. Manjkalo pa je na trgu gob; zanje so gospodmije zastonj spraševale. O Ugotovitev mesnih cen na ljubljanskem trgu. Ker je bilo zadnje čase po časopisju objavljeno, da se je prašičje meso, kakor tudi mast in slanina v Ljubljani podražila, je danes mestno tržno nadzorstvo ugotovilo na licu mesta, da so cene sledeče: kilogram prašičjega mesa I. 25 do 27 Din, kilogram prašič, mesa II. 20 do 22 Din, slanina, trebušna 26 do 27 Din, slanina, salo in riba 29 do 30 Din, slanina mešana 26 do 27 Din. mast 30 do 32 Din. Prašič-j" meso, kakor tudi mast se torej ni nič podra-v." \. —- Mestno tržno nadzorstvo. Zobni atelje G. Roiar Glince XIII/S, pri Ljubljani Do preklica se ob sobotah popoldne stranke ne sprejemajo 99 Majdica se mi je rodila, zdrava in krepka", hiti pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je že sedaj nečimerno ter zahteva samo snežnobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj O Korošci. Danes se vrši na vrtu Lloyd družabni večer, na katerem bodo peli fantje iz Roža. Program se prične točno ob 8, fantje se začno zbirati že ob sedmih. Pridite sigurno csi; vabljeni so tudi prijatelji koroške pesmi. O Javna borza dela v Ljubljani potrebuje takoj 10 pomočnikov košarske in pletarske stroke ter ob enem sprejme 10 učencev za iz-učitev iste obrti. O Akademiki, pristojni v Ljubljano, se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o registriranju akademskih na.-slovov. Razglas je nabit na občinski deski in priobčen v današnjem listu. O Československa Obec v Lublani. Cestou na Slovensko, kde porddajf predndškove • pod zaštifou Slovenske Matice, uspordda.,. /.nami slovdčti pracovnici v Jugoslavii, ve stredu, dne 7. srpna t. r. o osme liodine večer ve Zvezde^ »Slovensky večicrok« s programem (pred-ndšku, zpevy, liudba, svetelne obrazy). Žadame všechny naše členy, abv se toho to večera su-častnili a dokumentovali takopravdove česko-slovenske bratrstvf. O Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja kotlov dne 6., 7. in 8. avgusta t. I. zaprta. O Usodna vožnja s kolesom. Najbrž ga cela Ljubljana pozna. Saj je venomer na ulici, ko prevaža v različne hiše naročeno blago in druge stvari od neke velike trgovske tvrdke pri Mayerju. Jože mu pravijo vsi iin povsod. Včeraj je spet z nekim opravkom vozil mimo velesejmskih zgradb proti Tivoliju. Ali je bil neroden ali se je po nesreči zgodilo — zaletel se je in padel s kolesa. Nad levim očesom je imel prebito kožo, po obrazu je bil hudo opraskan, leva noga ga je močno bolela — ko ga je našlo osobje ljubljanske reševalne postaje. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo, upamo, kmalu okreval. © Vlom v Gradišču. Tvrdka »Riba«, ki ima svoje pisarniške in prodajalske prostore v Gradišču št. 7., je imela v teh prostorih te dni ne^ prijeten in nenapovedan obisk. Bogve, koga je zamikalo, da je sredi noči vlomil in si nabasal predvsem 720 Din denarja v gotovini, potem 60 znamk po 1 Din, več znamk |>o 3 Din, 27 škatljic sardin, 1 par moških rjavih nogavic z belimi črtami, 1 belo brisačo in 4 bele cunje z monogramom »Riba«. Skupna vrednost odnesenih stvari znaša 1400 Din. Ptička išče policija. •k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti povzroči čaša naravne »Franz - Josef« grenčice točno poživljenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef«- vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerijiskih trgovinah. © Z bicikljem v svet... Gustelj mu je ime in je bil hlapec pri Prezelj Mariji na Brdu. Na lepem sc je zmislil, da gre k bratu v št. Vid in je odšel. Na Viču se je zglasil pri Ani Mrzlikar, ki vsakomur za primerno odškodnino izposoja kolesa. Tudi njej je razodel, da gre k bratu v št. Vid in da zategadelj prosi za kolo. Izposodil si je bicikelj za uro in pol ter je plačal v ta namen 10 Din. Pa je šel. To ie bilo zadnjega julijo, kolo jc bilo vredno "00 Din — Gusteljna pa do danes še ni na spregled s bicikljem. Sam Bog ve, kam jo je premeteni možak popihal! Da jc Gustelj pravi falot, kaže že to, da se je na Brdu izdajal tudi za Glažarja Franceta in potem spet za Vedenika Ervina ter da je doma iz Novega mesta, dočim je njegova rojstna vas v resnici Gaber je pri Celju. Na policiji so ugotovili, da je bil Gustelj 31. julija in 1. avgusta še v Ljubljani, ker so ga videli v neki trgovini na Tržaški cesti, kamor jc bil prihajal po jestvine. Zaradi tega menijo, da se Gustelj še potepa po Ljubljani okrog ali pa da kje pri zidarjih dela. © Kemično snaženje oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Maribor □ Škof dr. Andrej Karlin se je včeraj popoldne odpeljal v št. Vid pri Ptuju, kjer bo blagoslovil tamošnji Društveni dom. Po slovesni blagoslovitvi bo slavnostno zborovanje, na katerem govorita minister v p. Vesenjak in prof. dr. Hohnjec. — Ko se vrne g. škof iz Sv. Vida, se zopet začasno naseli v graščini »Slovenski log t. □ Pomožni škof dr. Ivan Tomaži« se udeleži romanja, ki ga priredi Prosvetna zveza na Brezje. □ Župnik Roman Škerbs je nastopil začasen dopust. Za župnega soupravitelja je imenovan Jurij Pribožič, župni upravitelj v Zagorju. □ Sekundarij dr. Slavko Vrbnjak zapusti za delj časa mariborsko splošno bolnico. Poda se v inozemstvo v svrho študija. Gospod dr. Vrbnjak 9i je za časa svojega delovanja v bolnici pridobil splošne simpatije. □ Poročil se je dne 30. julija v Ljubljani dr. Branislav Fišer, vladni svetnik na velikem županstvu v Mariboru z gospodično Jerico Straus. Poročal ju je vojni superior Kokalj. Nače čestitke! □ Povratek počitniške kolonije Podmladka Rdečega križa. Po enomesečnem bivanju v Bakarcu ob sinjem Jadranu se je dekl. kolonija P. R. K. v ponedeljek, dne 29 julija vrnila zopet v Maribor. Dnevi, ki smo jih preživeli v romantičnem Bakarcu, so bili sijajni in so potekli brez vsake .-:esreče. Otroci so se znatno okrepčali, na teži so razven dveh pridobile vse po 1 do 5 kg, ena izmed njih celo 7 kg. Skupna pridobitev na teži znaša pri 39 deklicah 65 in pol kilograma. Za vse dobrote, ki jih je uživala kolonija na morju, se imamo pač v prvi vrsti zahvaliti mestni občini, ki je priskočila tej akciji z izdatno vsoto 15.000 Din na pomoč. Zato izrekam mestni občini mariborski v imenu Grob neznanega vojaka v Varšavi mmit M\wm.mm wmm-\ mm ■ ■ tu . 1 Jugoslovanski časnikarji, ki se te dni mude na Poljskem, so včeraj položili venec na grob neznanega vojaka v Varšavi, ki ga priobčujemo na sliki. Ob tej priliki ne bo odveč, če izpregovorimo par besed o tem simbolu poljske svobode, ki ga je postavila domovina v spomin na one nepregledne vrste svojih sinov, ki so v borbi za njeno svobo-jenje darovali življenje. Grob neznanega vojaka leži v samem središču poljske prestolice in se med znamenitostmi Varšave omenja na prvem mestu. In sicer se nahaja pod stebriščem palače Saške, katero je zgradil Avgust II. za rezidenco zase in svoje sinove. Sednj se nahaja v poslopju, ki je bilo sredi preteklega stoletja pre-zidano, poljski generalni štab. Pred poslopjem se razprostira obširni Saški trg, s katerega je pred pnr leti morala izginiti kot simbol sužnosti pravoslavna saborna cerkev, nenadomestljiv umetnostni spomenik, dograjen šele par let pred svetovno vojno. S trga se pride mimo groba neznanega vojaka pod omenjenim stebriščem v Saški park, eden izmed največjih parkov, kjer so se nekdaj vršile dvorne slovesnosti, a ie sedaj že dvesto let pristopen javno«'5 Tako je pogled na grob »Neznanega vojaka« naravnost impozanten, še od zadaj, od strani parka, predvsem pa od spredaj, s trga, kjer pri vhodu do stebrišča stoji spomenik kneza Jožefa Poniatovskega. Neznanemu Vojaku — Domovina: tako je napisano na nagrobni plošči nad katero v bronasti žari gori večni plamen in ob kateri stoji Večna straža — poljski vojak. Samo z odkrito glavo smeš iti mimo tega Poljaku svetega kraja. Tam pod ka-menito ploščo pa počivajo smrtni ostanki »neznanega vojaka{, ki so ga izkopali na bojišču pod Lvovom. Nihče mu ne ve imena: žreb je določil prav njega. Pa to je vseeno. On predstavlja one tisoče brezimenih junakov, ki bodo v srcu in spominu Poljakov živeli v večni, zlati legendi poljskih legijonov, ki so šli v borbo in smrt, d« priueso mir in svobodo domovini, ki je bila po tuji krivici in moči razdeljena kot Kristusova suknja. Treba je doživeli poljsko zemljo in človeka, da razumeš čuvstvo Poljaka, ki gn navda, stoječega pred tem grobom, moraš jih videti lam na državni praznik 3. majal Podmladka KdeČega križa na tem mestu najtoplejšo zahvalo. — Herma Bračič, voditeljica kolonije. □ Himen. V frančiškanski cerkvi se danes predpoldne poroči Mariborčanom dobro znani dolgoletni plačilni natakar v kavarni »Jadran« Oton Koritnik z gospodično Marico Ivanuša, zaseb.io uradnico. Čestitamo! □ Avtomatična teJcfonska centrala v Mari boru. Kakor izvemo, prideta te dni v Mariboru dva strokovnjaka-mehaničarja od tvrdke Simens & Hal-ske, da končnoveljavno montirata avtomatično telefonsko centralo za Maribor. Mariborčani, osobito gospodarski krogi, se tega zelo veselijo, zakaj tudi v Mariboru je mnogokrat težavno dobiti telefonske zvezo. □ Palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru se bo vendarle začela še to jesen graditi. OUZD je kupil krasno stavbišče na prostoru preti okrožnim sodiščem, takozvani Schmi-dererjev mali park. Stavbišče meri okoli 2080 m2 in ie kupljeno za ceno Din 490.000. - Kupčija iu stavbeni načrti so per-fektni, treba je le še formalnega odobrenja ministra za soc. politiko. Tudi komisar SUZOR iz Zagreba je odobril pogodbo. Ker mestna občina nima dovolj sredstev, odpade pri zgradbi javno kopališče in nameravani plavalni bazen. □ Od Maribora do Železnih vrat. Učiteljščnika abiturienta Kralj Zorislav in njegov tovariš Albin se odpravljata danes dopoldne ob 9 iz Pristana v čolnu po Dravi proti Železnim Vratom. Čoln je poseben izum abiturienta Kralja. Dolg je 6.35 ni in zelo plitev. Ima posebno konstrukcijo in jadra. Kralj je s svojim tovarišem že lansko leto napravil izlet po Dravi in Donavi do Belgrada. Korajžna potnika in veslača upata, da bosta še prehitela družbo, ki je pred dnevi v čolnu odplula proti Belgradu. Računata, da jih dohitita že v Osijeku. Vrnila se bosta po železnici. □ Borza dela v Mariboru išče nujno 1 Slaščičarja, 1 kleparja in 1 krojača. O Avto povozil dečka, 5 letnega sina posest-..,I nika Metličarja iz Skorbe pri Ptuju, ki je stal ob. plugu svojega očeta na cesti. Mimo vozeči avto nekega industri(jca iz Tezna je dečka vrgel na plug n in še plug povlekel za seboj. Dečka, ki je dobil težke rane po glavi, je avto prepeljal v bolnico v Ptuj. Celie J3r Udeleženci gledališkega tečaja prejmejo jutri po pošti pismena navodila za posečanje tečaja ter vprašalno polo, ki naj jo natančno in vestno izpol nijo in pričetkom tečaja vodstvu tečaja izročijo. Tečaj se prične v torek 6. avgusta točno ob 7. Doslej se jc prijavilo blizu 50 tečajnikov in tečajnic. Kdor bi se še morda želel priglasiti, lahko to stori še jutri in v torek v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4 ali v torek pred otvoritvijo tečaja v Orlovskem domu. Po otvoritvi tečaja so priglasi izključeni. gr Nov odvetnik v Celju. V hiši Jadransko-po-dunavske banke v Kocenovi ul. je le dni otvoril odvetniško pisarno g. dr. Rajh, ki je deloval več lel kot odvetnik v Kočevju. Sr Smrtna nezgoda delavca. Pomožni delavet Egidij Šerdoner, star 41 let, manjši posestnik na Po-lulah, je predvčerajšnjim okoli pol 2 popoldne popravljal ozir. čistil zid poslopja g. Maksa Janičva na Sodnijski stezi. Naenkrat je mož omahnil z lestve in padel kakih 5 metrov globoko na trdi ulični tlak, kjer je obležal v nezavesti. Poklicani zdravnik dr. Herzmann je ugotovil težje poškodbe v glavi in odredil, da so Šerdonerja prepeljali v bolnico, kjer pa je zvečer podlegel poškodbam. 0 Nevaren gost je Janez, ki prodaja sladoled in drugače prav miren dečko. Le ko pride v gostilno, mu zavre včasih kri in takrat ni dobro, če mu jc preblizu kdo, ki ima z njim kake račune. Tako je bil predsinočnjim tam nekje na Glavnem trgu v gostilni in je gostilna kot običajno vplivala spodbudno nanj. Pa zapazi pri sosednji mizi Štefana, ki se ukvarja sicer z mesarskimi posli. Sladoledar se je spomnil nekih čudnih starih stvari in takoj jih je sklenil poravnati s Štefanom, a na čuden način. Skrivoma je izvlekel nož in se hotel približati Štefanu v svrho puščanja njegove mesarske krvi. A je bila natakarica urnejša od Janeza in še preden se je Janez mogel zavedati, ga je že potipalo mrzlo oko postave. Tedaj pa Janez pokonci in da ne gre in gre s policijo. Policija ima seveda moč in Janez je moral lepo slediti na stražnico, od tam pa v pržon. ■& Policijski drobiž. Posestnici Tereziji Zdol-šek iz Hotunj pri Ponikvi je predvčerajšnjim, ko se je popoldne hotela odpeljati domov in imela že kup ljen vozni listek do Ponikve, na nepojasnjen način izginila črna usnjata denarnica z vsebino 315 Din. Ce jo je izgubila ali ji jo ie kdo sunil, ni dognano. — I. L. iz Teharja je bil naročil pri čevljarskem mojstru Kolšcku v Samostanski ulici čevlje in plačal za nje že naprej Din 100.—, Din 125.— pa bi moral položiti, kadar bi bil čevlji gotovi. Ko v petek mojstra ni bilo v delavnico, je vstopil I. L. in od pomočnika zahteval naročene čevlje, češ da so že plačani. Pomočnik ni vedel, kako in kaj, pa mu jih je izročil. To seveda ne gre, da bi kdo rekel, da e plačal, ko ni in mojster se je pritožil na policiji. & Posestniki, ki jim je toča pobila odn. poškodovala poljske pridelke, morajo poškodovane parcele najkasneje do sred 7. avgusta prijaviti na tukajšnji občinski urad v svrho cv. odpisa zemljarine — Občinski urad Celje okolica. B- Mas Fratsil« stanuje od 4. t. m. v novi mestni hiši Polfanska cesta št. 15 kjer ordinira dnevno od 2. do 4. ure. drgnite svoje telo z Od aolnca zagorelo zdravo kožo hočete Imeli! Zato na- fk NIVEA-CREfiE In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nivea-Creuia pospešuje zagorelost potom solnčnib žarkov is zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali suho niora biti Vaše telo. Ne sinete je nikdar mokrega izpostaviti solnčuiui žarkom. In zmeraj preje nadrgniti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože ' Vo « ^ iiu| . 111 i v' ni.ca-uirnui .ocuujo .. tiv^u f>0'te')n' eucer'1 'n v ,em tiŽi njen učinek. -^Jv^i Doze 110 Din 3—, 5'-. 10 - in Si.-. Tube iz čii »A\ ) i\V kosi l m po Din 9'— in 14'—. čistega Bemsi Bled Stadion. Pod spretnim vodstvom g. inž. J. Janše hitro urejujejo športni stadion v Zaki, kjer se bodo že ta mesec vršile konjske dirke in razne druge prireditve. Agilnosti blejskih hotelirjev in posameznikov se imamo zahvaliti za to novo privlačno točko Bleda. Silna vročina prejšnjega tedna je pojenjala in imeli smo par naravnost hladnih dni. Dotok gostov iz jadr. kopališč je zato večji, ker na Bledu se človek le malo ohladi, ko je doli na morju tako silno vroče. Jezerska voda izkazuje do 26° C, zato je pa po kopališčih takole opoldne vse živo in raznobojnili kopalcev kar mrgoli. Raznih prireditev po kavarnah ne manjka. Tudi zdraviliška godba (mornariška) pod vodstvom knpelnika g. M. Ungerja, ki koncertira vsak popoldan in zvečer v zdraviliškem parku, uživa splošno priznanje in v večernih urah je zdraviliški jpark redno poln godbeželjnega občinstva. Kranj Vsled naraščajočega trgovskega gibanja se dviga tudi naše obrtništvo. Na Loki zraven tovarne K. Pollak je začelo obratovati novo strojno mizarsko podjetje miz. mojstra Jurija Pollak-a, ki ic oprem, ljeno z najmodernejšimi stroji in ročno delavnico za splošno mizarstvo. Mnogo se namreč naroča od tvrdk, ki povzročajo radi prevoza povišek cen, kar pa lahko izvrši domač obrtnik istotako mnogo -eneje. Tako se bo tudi glede splošnega mizarstva ahko ustrezalo kraju in njega razmeram vsestransko. Ježica pri Ljubljani Počastitev spomina pokoj. g. duhovnega svetnika. Ob priliki dvajsetletnice svojega obstoja, ki jo proslavi ježenski orlovski odsek s prireditvijo okrožnega javnega nastopa danes teden, so sklenili fantje, da se spomnijo svojih pokojnih bratov, zlasti pa svojega ustanovitelja pokoj, gospoda župnika in duhov, svetnika Simona Zupana. Ob pol 8 se zbero vsi člani domače orlovske družine pri grobu svojega ustanovitelja, na katerega polože venec in opravijo kratko molitveno pobožnost zanj in za vse svoje pokojne brate. Služba božja bo danes teden kakor običajno ob šestih in devetih, razen tega pa še ob 8 v župni cerkvi. Sv. maša ob 9 bo v slučaju lepega , vremena v kapeli pred cerkvijo, da pride tako vo-"'j&ška godba bolj do veljave. To službo božjo bo .»pravil stol. vikar g. Koretič. Med sv. mašo bo Slovesnosti primeren govor. Po službi božji je slavnostno zborovanje pred župniščem. Vsi prijatelji katoliške misli, pridite in manifestirajte za svojo katoliško idejo 1 Pokažimo se kulturne! V nedeljo bo prišlo, zlasti ako bo vreme povoljno, dosti zunanjih gostov na Jezico. Ugled našega kraja zahteva, da odneso aajlepše utise. Vsak naj bo z vsakim kar najusluž-iejši. S tem si bomo dali najlepše spričevalo! Zunanji gostje, ki žele obedovati, naij se čim urej prijavijo okrožnemu odboru. Obed bo stal 10 dinarjev in bo pri Alešu. Čim večji je red, tem lažje in lepše se delo opravlja! Popoldanski nastop je po večernicah, t. j. ob treh in sicer na Ramovševem travniku onkraj sa-veljskega mostu. Izvajale se bodo sledeče točke: 1. člani: proste vaje, 2. članice: proste vaje, 3. člani: drog in bradlja, 4. nastop mladcev, 5. člani: krogi, 6. štafetrii tek za prehodno darilo. Pridite in poglejte uspehe večletnega tihega notranjega tehničnega dela! Na svidenje! Zabava. Po končanem nastopu bo na vrtu pred župniščem prijetna zabava. Za jedila in za vsakovrstno pijačo je dobro poskrbljeno. Vino bo Aleševo, brezalkoholne pijače na izbiro. Jakinovi štruklji obetajo biti ta dan še prav posebno dobrL Ne pozabite nanje! Srečolov za katerega se bodo danes oglasili pri Vas bratje Orli, obeta, da bo prav sijaijen. Po delu treba tudi zabave in veselja! Odvadi alkoholizma r Zadovoljnost v zakonu. Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za sijajni ' dspeh Vašega preparata »Aroko I«, s katerim sem na popolnoma mil in prijeten način, da moj bolnik tega niti opazil ni, ozdravila strastnega alkoholika, ki je mučil mene in mojo družino že dolgo let s svojo slabo navado. Preparate sem mu dajala skrivaj v jedi in pijači in uspeh se je pokazal z vso ' gotovostjo v času, ki je po Vaši napovedi za to potreben, namreč v treh tednih. Rešili ste človeka gotovega propada in napravili s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujem, da priobčite moje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime, mu smete na zahtevo jporočiti moj naslov. Še enkrat moja in mojih otrok srčna hvala! Z velespoštovanjem: S. Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki Arome Company, Zagreb, Jelačičev trg br. 20 za njeno sredstvo »Aroko I«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike • vseh starosti in jakosti v razmeroma kratkem času alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnite se še danes s pismom na našo tvrdko, ki Vam zastonj in franko v dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošlje tiskovine, cenik in vzorce, in sicer brez obveznosti z Vaše strani za nakup. Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj in napredek s po-močio sredstva »Aroko I«. Ce imate torej alkoholika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom, zaradi katerega Vam oreti velika nevarnott Vič Osebna vest. Na Brezje je prestavljen g. P. Atanazij Ausaer, na njegovo mesto pride dr. P. Gotfrid Ploj Društveni večer. V ponedeljek, dne 5. avgusta ob 8 zvečer v dvorani društvenega doma ua Glin-cah društveni večer. Članstvo vabimo, da se ga udeleži polnoštevilno. Tombola. Število dobitkov stalno narašča. Ker nam je bilo dovoljeno samo omejeno število tablic, si jih preskrbite čim preje. Prodajajo jih člani in članice društva ter stanejo samo dva dinarja. Od danes naprej je razstavljena oprava v trgovini »Pri Nacetu« na Glincah. Podražitev vode. Mestni magistrat ljubljanski je podražil vodo za 100 odstotkov ter plačajo sedajo mesto en dinar in pol tri dinarje za 1 cbm. Če bo magistrat dražil vodo še naprej, se velik del občanov na vodovod ne bo priključil. Prosimo županstvo, da tozadevno posreduje v imenu prizadetih. Občinske ceste Kakor smo že poročali je občina le.tos votirala velik znesek za popravo cest, ki so bile posebno v Kožni dolini v zelo slabem stanju. Te dni se ceste valjajo ter bodo kmalu ene najlepših v ljubi j. okolici. Veselica. Po tomboli, ki se vrši ob pol štirih, je velika veselica na vrtu društvenega doma in na vrtu gostilne Oblak »Pri Toneu«. Pri veselici sodeluje poleg pevskega krožka Vič tudi godba kat. Prosv. društva, ki bo igrala tudi pred začetkom tombole. Davek. Te dni se razpošiljajo obvestila in plačilni nalogi za odmero zgradarine. Ker se je nekaterim predpisala in odmerila previsoko, se inte-resentje opozarjajo, da pravočasno vlože pritožbe, to je najkasneje 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Črnomelj Pri zjiani božjepotni cerkvici sv. Frančiška Ksaverija na Mirni gori nad Planino pri Črnomlju je podružnica SPD v Črnomlju dozidala planinsko zavetišče, ki naj služi za prvo postojanko turizma v dosedaj tozadevno popolnoma pozabljeni Beli Krajini. Vsi, ki so karkoli pripomogli k uspehu, naj bodo u ver jeni, da jim bo za to delo hvaležen ves narod, predvsem pa na prirodnih znamenitostih bogata Bela Krajina. Ne samo Belokranjci, ampak vsi Slovenci in bratje Hrvati bodo radi pose-čali ta najmlajši dom in gotovo radi občudovali izreden razgled. Dom stoji 1048 m visoko ter nudi velik razgled daleč naokoli. Železniške; zveze za poset tega doma so vrlo ugodne na vse strani. Dohod iz Črnomlja in iz Semiča, to je glavnih izhodnih točk, je že markiran, tako da pride z' lahkoto vsakdo ha Mirno goro. Kakor se čuje, 'bo slovesii:( blagoslovitev doma s sv. mašo dne 18. avg... 10J9: na kar že sedaj opozarjamo vse prijatelje narave in Bele Krajine sploh. Orlovski odsek Črnomelj prired danes 4. avg. v Adlešičih javno telovadbo. V nedeljo, 11. avgusta pa v Črnomlju ob 11 dopoldne II. kolesarsko dirko; popoldne ob 4 za članice in goienke II. plavalno tekmo v Lahinji na daljavo 150 in 50 m. Kostanjevica na Krki Slovo. 2. avg. nas je zapustila gospa Frici Graj-land. Bila je nadvse prijetna družabnica ter vzorna cerkvena pevka. 20 let nas je razveseljevala s svojim odličnim sopranom, s katerim si je osvojila naša srca, katera jo bodo prav težko pogrešala. Imenovana je vdova po umrlem Francu Grajlandu, učitelju v p., čigar ime je zapisano v zgodovini napredka in procvita mesta Kostanjevice. Gospa je primorana radi šolanja otrok se preseliti v Ljubljano, kjer ji želimo obilo božjega blagoslova in vso srečo! Trbovlje Orlovska prireditev. Danes, v nedeljo vsi na orlovsko prireditev v Društveni dom. Dopoldne je sprejem na kolodvoru, nato sprevod v Trbovlje, kjer bo sv. maša, popoldne ob 3 orlovski nastop. Zveze vlakov so zelo ugodne. Avto vozi k vsem vlakom in bo za danes avtopromet še povečan. Občni zbor gostilničarske zadruge se vrši v če trtek popoldne. Kaj naše žene zanima. Ruski kozaki so priredili v petek popoldne jahalni nastop. K nastopom so drvele posebno naše žene. Na dnevnem redu je bila namreč tudi točka, da se bodo izbirale in nagradile od kozakov trboveljske lepotice. Ker si je gotovo vsaka mislila, da je najlepša in da postane miss Trbovlje, je bilo razočaranje tem večje, ko ni bilo izbiranja, ampak so jih samo kozaki potegnili. Brežice ob Savi ■ iS Osebna rest. Te dni je prispel po večletnem misijonskem delovanju v Ameriki na oddih v domovino g. p. Odilo Hajnšek. Želimo mu, da mu bo bivanje pri nas v vsakem oziru prijetno, tako da bo lahko z najboljšimi vtisi o domovini v jeseni nadaljeval misijonsko delovanje v Ameriki. Dražba prevoza pošte. Dne 13. avgusta se bo vršila pri županstvu v Pišecah ob 11 dop. licitacija za prevoz pošte Brežice—Pišece. Razpis službe. Krajni šolski svet v Brežičah je razpisal službo šolskega sluge na osnovni šoli v Brežicah. Prošnje je vložiti do 15. avgusta. Ptuj Osebna vest. Dolgoletni ravnatelj ptujske podružnice Ljubljanske kreditne banke g Anton Ma-tevžič odhaj na svoje novo službeno mesto v ši-benik. Razna društva, pri katerih je bil ugleden Član, so mu priredila prisrčno odhodnico. Na njegovo mesto je že prispel g. Mirko Meglič od podružnice ljubljanske kreditne banke v Celju. Ptujsko orlovsko okrožje priredi dne 11. avgusta t j. prihodnjo nedeljo, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah okrožno prireditev, združeno s proslavo desetletnice ustanovitve orlovskega odseka pri Sv. Lovrencu. Zjutraj je slovesna sv. maša in blagoslovitev novega prapora tega odseka, popoldne ob 3 pa nastop Orlov in Orlic. Slavnostni govor bo imel br. I. Avscnok, predsednik Orlovske pod-zveze v Ljubljani. Vprizori se tudi živa slika s pozdravom novemu praporu. Železniški most preko ceste od Brega proti Sv. Vidu so že pred nekaj leti podprli z zasilnim ogrodjem iz lesa. To ogrodje je postavljeno natančno na levem hodniku za pešce in kolesa in ovira promet. Koliko nesreč med kolesarji in motociklisti se je že tam zgodilo! Vrhutega se vsa ta leta noč za nočjo prižiga luč ob podpori in je najbrž železniška uprava-, izdala več za petrolej in ogrodje kakor bi stala redna popruva mostu. Prizadeti opozarjajo merodajne činilelje, naj se ta prometna ovira že vendar enkrat odstrani in železniška uprava napravi red. Ormož Nagla smrt. V četrtek je bila pri Sv. Miklavžu pokopana Ana Kociper iz Brebrovnika. Prej je nekaj časa bolehala, zadnji čas pa se je počutila zelo dobro, tako da je mogla opravljati tudi težja dela. Hipoma pa jo je zopet vrglo. Napadla jo je slabost in kmalu nato je izdihnila. Rajnica je bila stara mati v ugledni krščanski hiši. Slovenjgradec Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos koroško orlovsko okrožje svojo celodnevno okrožno prireditev v nedeljo, dne 11. avg. t. 1. v Št. Janžu pri Dravogradu. Prireditev b« tudi v zvezi z obletnico /. velikim deklaracijskim zborovanjem, ki se je vršilo v Št. Janžu meseca aprila 1918, kjer so, kakor je že znano, navalili nemškutarji s kamenjem in gorjačami na slovenske zborovalce. Kakor je soditi po predpripravah, bo prireditev ena najlepših v tem letu v tukajšnji okolici. Tudi med občinstvom je opažati precej zanimanja za to prireditev. Zaprošeno je tudi za polovično vožnjo po železnici. Natančen spored prireditve objavimo pozneje. Pri prireditvi bo igrala tovarniška godba iz Mute. Vabimo vse prijatelje orlovstva v koroškem okrožju, da po-setijo to našo prireditev. Nihče od naših prijateljev ne sme ostati ta dan doma, temveč vsi do zadnjega v Št. Vid na orlovsko prireditev, pa tudi če bi deževalo. Zakaj prireditev se bo vršila tudi v slučaju slabega vremena. 11. avgusta brez pomisleka in brez izjeme vsi v Št. Janž, da bo prireditev tem veličastnejša. PETROVČE. Tukajšnja osnovnošolska mladina je priredila minulo nedeljo pod vodstvom osmošolca g. Armiča jako uspelo mladinsko igro »Pepelko« in nastopila v raznih prizorih z ljubkimi deklamacijami. Zbog malih režijskih stroškov in vsled preplačila prijateljev šolske mladine je prireditev vrgla 1250 Din čistega dohodka za šolske potrebščine revnim šolarjem. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, zlasti pa g. Armiču, izreka v imenu naše revne šolske mladine iskreno zahvalo šolski upravitelj. Zobozdravuik med. univ. Dr. LOJZ KRAIGHER specialist zn zobne in ustne bolezni sprejemi od 8,-12. ure iu od 3.-6. ure v Ljubljani, Krekov trg 1( Slomškova družba Slomškova družba bo imela letošnje običajno počitniško zborovanje dne 10. avgusta na Rakovniku pri Ljubljani. In zakaj ravno na Rakovniku? To pa zato, ker imajo tam naši salezijanci svoj zavod, v katerem na najmodernejši način vzgjajo izročeno jim mladino. Ali ni prav in potrebno, da se tudi mi seznanimo na licu m?sta z metodo, katere se je posluževal don Bosco, duhovni oče s&lezijancev, tako uspešno, da nobeden izmed njegovih učencev ni imel opravka s sodiščem! In učil ter vzgajal je dolgo dobo 40 let! Le posmislimo, kaj se to pravi, itneti take uspehe! Vsak, ki se zave tega, ne bo iostal doma ali 'kje na-iletovišžu, temvfeč bo prišel ina zborovanje, da se seznani z don Boscovo metodo vzgajanja šolske in že tudi šoli odrasle mladine. Doba, ki jo preživlja sedanja mladina, je zanjo skrajno pogubna, ker je polna grdega materi jalizma, v katerem se vši skupaj potapljamo, dasi se večkrat niti ne zavedamo tega. Življenje naše mladine nas kliče z velikim zvonom na krov! Ali naj si za-tisnemo ušesa? Pretežak bi bil odgovor pred Bogom in narodom! Smo učitelji in zato moramo biti idealisti, zmožni premagovati se in tudi kaj žrtvovati, da ne postanemo navadni dninarji, nevredni lepega imena — učitelj (-ica). Na zborovanje ne vabimo samo člafiov Slomškove družbe, ampak vse, ki se zanimajo za krščansko vzgojo mladine in imajo opraviti ž njo tako gg. profesorje, duhovščino in starše; Slomškova družba ni stanovska, ampak kulturno vzgojna organizacija. Spored: ob pol desetih sv. maša v cerkvi Matere božje na Rakovniku, nato predavanje g. Mezeta o don Boscovih vzgojnih načelih, po predavanju ogled zavoda in njegovih naprav in končno skupno kosilo. Prijave h kosilu sprejema šolski upravitelj Ivan Štrukelj na Viču pri Ljubljani. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali, zato prosimo, da o zborovanju obvestite drug drugega. Za odbor: I. š., predsednik. j/r/injnAj ako želite imeti dober in mo-ria UjCwl; deren kroj (krojne akademije A, Darroux, Pariš), obiščite Večerni prikro-jevalni tečaj od 7—9 zv., ki prične 1. avg. t/ 1. - Sušnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Cerkveni vestnih Osemdnevne duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v Domu od 19. do 27. avgusta. Orel Nastop notranjskega orlovskega okrožja in blagoslovitev novega doma se vrši 4. avgusta v Begunjah pri Cerknici. Gornjesavinjska orlovska srenja vljudno vabi vse prijutelje orlovstva, posebno iz Za-drečke doline na svojo 5. javno telovadbo, ki se bo vršila v nedeljo, dne II. avgusta, v Šmartneni ob Dreti, ijopoldne ob pol tO sprejem in nato služba božja v župnijski cerkvi. Popoldne ob "3 javna telovadba. Sodeluje godba iz Šoštanja. Poskrbljeno bo tudi za vsestransko okrepčilo. Bog živi! Naše dijaštvo Osrednji sestanek »Slovenske dijaške zveze«, ki bi se naj vršil v petek, dne 9. avgusta t. 1. na Sv. Planini nad Trbovljami', za letošnje leto odpade. To v vednost vsem pri-glušenee.m in vsem, ki bi se bili sestanka sicer udeležili. — Za predsedstvo SDZ: Niko Kuret. Prireditve in društvene vesti Prostovoljno gasilno društvo Bizovik pri Ljubljani vabi prjiatelje gasilstvo na proslavo 4?letnice omenjenega društva spojeno z veliko vrtno veselico in .bogatim srečolovom na dan 4. avgust 1929, v slučaju slabega vremena pu 11. avgustu 1929 na vrtu gosp. Rudolfa Babnika, gostil. Bizovik št. 55, Za duha in srce Dr. Joža Glonar: ' Pa res — na plan! V 155. štev. »Slovenca« se je spoštovani nestor slovenskih pisateljev, politikov in obisko-vavcev študijske knjižnice v Ljubljani, g. dvorni svetnik Fr. S u k 1 j e, obrnil na slovensko javnost s temperamentnim pozivom, naj priskoči na pomoč pozabljeni pepelki med slovenskimi kulturnimi zavodi, študijski knjižnici v Ljubljani. Ta poziv je ob desetletnici, odkar je knjižnica postala res narodna institucija, edini javni dokaz simpatičnega zanimanja za njo. To simpatično zanimanje pa ne sme ostati omejeno samo na osebo častitega g. pisca, ki je eden redkih hvaležnih obiskovavcev knjižnice, preiti mora v najširše sloje, v njih pa mora od platoničnega zanimanja preiti v dejansko pomoč. Saj je vsa naša javnost na prospehu knjižnice interesirana v vse večji meri nego se nepoučeni večini zdi. Kakor vsaka knjižnica, tako je tudi ljubljanska svojevrsten kapital, ki ne sme ležati mrtev. Na »praktičnih« Amerikancih, ki potrošijo ne milijone, ampak milijarde dolarjev za svoje javne knjižnice, bi se naj zgledovali oni, ki v svojem ozkem umevanju kapitalizma ne vidijo, da je tudi v knjigah pravi kapital, ki nosi obresti. Tak kapital, ki so ga v ljubljanski študijski knjižnici nabrale generacije duševnih delavcev in požrtvovalnih rodoljubov, leži danes neizrabljen. Neizrabljeno leži življensko delo stiškega meniha, ki je v 13. stoletju pisal rokopise in jih krasil z miniaturami, življensko delo za umetnost in znanost vnetih opatov naših samostanov, ki so od 13. do 18. stoletja zbirali knjige in rokopise, ki jih sedaj knjižnica hrani, knjige in rokopise ljubečih plemičev, izmed katerih je Zois najbolj zgovorna priča, kako so se čutili sinove naše zemlje, delo naših pisateljev in tiskarjev vse do zadnjih produkcij na polju drobne, umetne grafike. Po lepoti in vrednosti starih tiskov je knjižnica brez dvoma prva ne samo v naši kraljevini, ampak na vsem Balkanu, in stoji v prvih vrstah med velikimi knjižnicami sveta. Ne verujete? Samo en primer! Od 1. 1925. izhaja »Gcsamt-katalog der Wiegendrucke«, katalog vseh do 1. 1500. natisnjenih knjig, ki so shranjene po vseh knjižnicah vsega sveta. Kako veliko bo to delo, se lahko vidi že na tem, da opisuje prvi zvezek, ki je po svojem obsegu pravi folijant, 1250 številk, ki pa segajo v alfabetu samo od Abano— Alexius. Ob vsaki številki je navedeno, v kateri javni knjižnici se nahaja. Tako stoji n. pr. ob štev. 951, da se nahaja edini znani izvod v Bibl. Braidense v Milanu. Ko pa je uredništvo spomenice ob 10 letnici univerze v Ljubljani od knjižnice želelo za članek o ljubljanskih knjižnicah par slik njenih dragocenosti, se je iz obilice izbralo samo petero slik, med njimi tudi slika naslovnega lista prav te knjige, tako da se Milan poslej ne more več ponašati s tem svojim »unikom«. Temu ali onemu bo mogoče lažje napraviti si sliko, kake dragocenosti hrani naša knjižnica, če mu zaupam sledeče: z mirno dušq,^i.pustil državno službo in penzijo ter brez skrbi za bodočnost odšel iz biblioteke, če bi si smel ob odhodu sam izbrati in odnesti s seboj toliko knjig, kolikor bi jih lahko v nahrbtniku enkrat zanesel iz knjižnice na svoje stanovanje. In da bo stvar še bolj jasna: kdor me ne pozna, naj približno izračuna, koliko kil lahko nese v nahrbtniku dva kilometra in pol daleč človek, ki sam ne tehta niti 50 kil. Pa moram obenem priznati, kakor se to čudno čuje, da niti sam ne poznam vseh dragocenosti naše knjižnice. Tako spoznanje dozoreva v dolgoletnem, intimnem občevanju s knjigami, je plod študija na tujem materijalu, ki je človeku poverjen v varstvo in negovanje. In tako spoznanje nujno sili do tega, da se priobči drugim, za kar je v zunanjem svetu mnogo več smisla ko doma. Bridka resnica je, da so dragocenosti naše knjižnice bolj znane n. pr. v Leipzigu ali celo kje v daljnem Amsterdamu kakor pa doma, da je torej nje prestiž zunaj v svetu večji ko doma. Da pa je prestiž kakega zavoda obenem tudi plus prestiža mesta, pokrajine, države, v kateri stoji, za to je pokazala pravo umevanje edino ljubljanska mestna občina, ki je pred leti knjižnici omogočila nakup znamenite Gutmans-thalove knjižnice in tako obenem rešila lep spomenik naše pokrajinske kulture pred tem, da bi se razbil ali odromal v tujino. Te dragocenosti so shranjene na način, ki nele da je za njih popolnoma nedostojen, ampak za njih trajno ohranitev naravnost kvaren. Iz podzemlja leze vlaga v folijante, plesen se naseljuje po usnju hrbtov in platnic, nekateri ma-gacini pa so povrhu še tako imenitno zgrajeni, da jih je nemogoče zračiti, ker se okna ne dajo odpreti. Sedanji prostori so tipičen »avstrijski provizorij«: 1. 1907. se je knjižnica vselila v* te začasne prostore z obljubo, da bo črez deset let dobila lastno zgradbo. Danes pišemo 1929 in s skrbjo štejemo leta, ki jih bo še morala preživeti v prostorih, kjer ležijo njeni zakladi mrtvi, neizrabljeni, kjer so nenadomestljive dragocenosti' v vedni nevarnosti, da propadajo počasi, tod' venomer. Kako dolgo še? * Hiša Marije Pomočnice: Podoba tega Cankarjevega dela je: Sredi najbolj strupenega močvirja raste najbolj bela roža čistega hrepenenja. O »Hiši Marije Pomočnice« je pisala Cankarju Zofka Kvedrova: »Po pravici rečeno se mi ni zdela Ivoja umetnost nikoli tako velika, kakor v tem, kako si krasno orisal vsa ona deklela, ki so jih vlačili po blatu in smradu in jim vendar niso mogli umazali duše.« — »Hiša Marije Pomočnice« je izšla v VI. zvezku Zbranih spisov Ivana Cankarja v izdaji Nove Založbe v Ljubljani. i * Planinski vestnik št. 8 prinaša sledeče: Dr. Jos. C. Ob'ak: O planinstvu v' Bolgariji. — Janko Mlakar: Monterosa in Matterhorn. — Obzor in društvene vesti. — Slike: Sofija z Vitošo planino; Pogled na Kukovo Špico in Široko Peč s Špika. Steber resnice Kot tako označuje Kristusovo cerkev veliki duh — apostol narodov. Kot tako nam jo kaže zgodovina. Od svojih početkov do danes stoji katoliška cerkev sredi boja duhov kakor nepremagljiv steber in nepremakljiva skala. Z miselnimi strujami vseh vrst bije oster boj, a vedno zmaguje — človeštvu svetilnik resnice. Kristusova resnica je njeno poslanstvo, predmet njene odločne, stoletne brambe. Jasno, določno versko spoznanje, vedno isto, a nikdar staro, stalno živo, nikdar starikavo in brez življenja, odločno, nedvomno in nedvoumno nravno naziranje v človeškem življenju veljavno za vse dobe in vse dežele, vzvišeno nad vse narodnostne posebnosti in vse svojstvenosti kulturnih stopenj ln dob, to je tista resnica, ki ji je sredi človeštva katoliška cerkev po Pavlovi besedi steber, nezmotna varihinja, čuvarica in brani-teljica. BOJ NA VSE STRANI. V varstvu Kristusove resnice zadevajo Cerkev napadi od vseh strani. Temu je priča življenje Cerkve od apostolskih dni do danes. Le površen pogled na zgodovino cerkvenih zborov in papeških odločb zadošča, da se uve-rimo o tem, kako prerazlične, mnogovrstne in številne so bile struje in blodne smeri človeške misli, ki so Cerkvi napovedale boj, večkrat na življenje in smrt, nekatere, da Kristusovo resnico zatemne in izmalinčijo, druge, da jo kar izbrišejo s površja zemlje. Pa vse te blodne struje in smeri so preminile klavrnega konca ali še preminjajo, Kristusova resnica pa še živi prav taka, kakor jo je Kristus dal in so jo od Kristusa prejeto prvi zanesli med narode apostoli. Vesoljstveni značaj nauka Cerkve je vzrok, da so napadi nanj tako številni in mnogovrstni. Ne v imenu ene ali druge vede se bije boj zoper njega. Najrazličnejše panoge vede otvarjajo in vodijo bojni metež s Cerkvijo. Modroslovne, naravoslovne, zgodovinske in jezikoslovne vede, vse, vse naj pomagajo v boju zoper Cerkev in njen nauk. Cerkev uči, da ima človeški um po naravi moč, da z gotovostjo spozna Boga. Že je v nasprotju s celo vrsto modroslovnili sestavov, ki so raz-jedeni obupa in zdvojenosti nad človeškim umom in njega spoznavanjem. Vsi tisti, ki taje metafiziko, vsi idealistični in pozitivi-stični spoznavno-teoretični sestavi so zato zoper Cerkev. Katoliška resnica o enem, osebnem Bogu zadeva na celo vojsko naziranj, ki osebnega Boga ne priznavajo, pa naj Boga sploh taje (ateizem) ali proglašajo vesoljstvo za Boga (panteizem), naj priznavajo- edino le snov in tvar ter to obožujejo in povekoveču-jejo (materializem) ali pa naj v katerikoli obliki taje dvojstvo Boga in sveta (monizem). Prav tako v imenu vede napadajo resnico Cerkve, da je svet ustvarjen. Jasno, ta resnica pač ne more biti pogodu modrijanom, ki svet sploh taje (akozinični idealizem), prav tako ne njim, ki priznavajo za resnično bivajoč le lastni jaz (solipsizem) ali ki so se predali obupu nad človeškim spoznanjem in občemu dvomu (skepticizem). Njim, ki uče večnost snovi, kajpada ne more biti po volji nauk Cerkve, da svet ni večen. Svet je Bog ustvaril iz nič, tako Cerkev. To je nesmisel, trdijo proti Cerkvi tisti, ki vsako stvarjenje zavračajo kot nemogoče. Cerkev uči, da so čudeži mogoči in da so tudi dejstvo. To naj bi bilo v nečast naravi in njenim silam. Zato oporekajo čudežem, češ da se vse godi in mora goditi po naravnih močeh in zakonih. Katoliški nauk o duši je napoti vsem tistim, ki verujejo v materializem ali ki so pripadniki one vrste dvšeslovja, ki o duši sicer govori, a že ne priznava, ker ne prlf>oznava poleg dušnih pojavov misli in čuvstev ničesar. Katoliški nauk o človekovi prosti volji je cilj napadov vseh deterministov, ki bodisi kot dušeslovci ali vzgojeslovci ali pa pravoslovci odrekajo človeku moč vsakega lastnega odločanja in trdijo, da človek ravna in dela vse prav tako po nujnih zakonih kakor n. pr. kamen, rastlina, žival. Prav tako Cerkev zadeva na hud odpor s svojim naukom o sebi, o krščanstvu, o zakramentih, o sv. pismu, o postanku evangelijev, o izvoru papeževe oblasti in stopenj katoliškega duhovništva. Nepregledna je že množica knjig, ki so jih napisali liberalni, pa tudi pravoverni protestantje zoper te katoliške nauke. V imenu zgodovine in iz jezikoslovnih razlogov so postavljali že prerazlična mnenja, ki naj bi v nasprotju s Cerkvijo obrazložila izvor krščanstva, Cerkve, evangelijev, zakramentov, papeštva, cerkvene hierarhije. Enako naj bi zgodovinski in jezikovni študij starih vzhodnih narodov Asircev, Perzov, Babilon-cev, Egipčanov ter njihovih dežela pomogel, da ovrže nauk Cerkve v razodetju stare zaveze in izpriča zmotnost svetopisemskih poročil iz dobe prarazodetja in zgodoviue Izraela. Sredi vseh preštevilnih napadov, ki jih prožijo zoper katoliško cerkev v imenu znanosti, pa stoji Cerkev s pogumno in orjaško duhovno silo in prav nič ne popušča. Brez kompromisov uči dalje, kar je učila, trdi naprej, kar je trdila vedno od časov apostolov sem. Kljub vseiii napadom Cerkev polna samozavesti v zaupanju in božjo pomoč in vodstvo stopa pred narode in stoji sredi človeštva in njegovih blodenj kot ljubeča, a odločna in neod-jenljiva glasnica objektivne resnice za vse fase in narode, tudi moderne. Napadana oznanja z mladostno silo Kristusovo resnico in nrežptn zavesti o nieni absolutni veljavnosti in nezmotnosti jo v trpljenju in žrtvi prinaša še vedno njim, ki o nji še niso slišali. Nič se Cerkev ne skriva za skrivnostni del svojega nauka. Ne taji, da so v njenem nauku skrivnosti, resnice, ki po svoji vsebini segajo nad in preko območja človeškega razuma. Zato priznava, da gotovih resnic, ki jih ona uči, človeški um doseči, obseči in doumeti ne more, »er presegajo njegovo moč. Cerkve ni strah človeštvu z naukom o verskih skrivnostih in verskih skrivnosti buditi vsekdar zavest, da je moč človeškega razuma velika in veličastna, pa ob vsej svoji veličini vendarle majhna in omejena. Dasi je človeška veda ob krščanskih skrivnostih tako rekoč brez moči, pa vendar Cerkev svojega nauka nikakor ne odteguje znanstveni raziskavi in mo-tritvi. Tajnih, skritih naukov Cerkev ne pozna, svoj nauk postavlja v polni dnevni luči pred svet. Cerkev zato ne taji tistega dela svojega nauka, ki ga človeški um sani more doseči. Odkrito priznava Cerkev, da uči resnice, ki jih mu more dokazati. Da, še več! Cerkev naravnost brani moč in silo človeškega uma pred obupanci iz vrst neznanstvenih in iz vrst onih, ki se posvečajo znanosti. Bog je sicer nadsveten, vendar je med svetom in Bogom vez. V viden stik s svetom je Bog stopil po Kristusu-Bogu nevidnem in vidnem človeku obenem. Zato ni mogoče drugače, kakor da Cerkev s svojim naukom sega v vidni svet, ki je pač najbližji predmet in izhodišče človeškega znanstvenega motrenja. O čisto določnem človeku, ki je živel sredi določnega naroda in v določnem času, uči Cerkev: ta človek je tudi Bog. Cisto določna, zgodovinsko in kulturno dostopna in znana je doba, o kateri trdi Cerkev: takrat je nastala Cerkev, tedaj papešlvo in hierarhija, v tej dobi so bili spisani evangeliji. S svojim naukom o Bogu-Stvarniku, o duši in svobodi volje sega Cerkev v območje modroslovja in naravoslovja. Katoliško naziranje o starem zakonu kliče na dan znanstvena izkopavanja in zgodovino starih narodov. Katoliška cerkev vse to ve in čuti. Dobro se zaveda, da s takimi nauki stopa pred sodno mizo znanosti. Ne boji se, zavestno in pogumno z orjaško močjo, dasi vedno napadana odpira napadalnim operacijam znanosti preširoko polje. Katoliška cerkev je o sebi uverjena, da je steber resnice in da med resnico in resnico ne more biti pravega nasprotja. Resnica je ena. Mnenje o dvojni resnici je Cerkvi tuje prav tako, kakor je obsoja um. V tej zavesti Cerkve ni strah pred napredkom znanosti. Pogumno kliče in poziva na znanstveno delo. Sama otvarja in vzdržuje najvišje znanstvene zavode. Znanosti nudi na uporabo svoje znanstvene pripomočke in ji odpira zaklade zgodovinskih virov. Tako mirno stati sredi napadov in napadan bodriti k študiju in napredku ved, v katerih imenu napadi vstajajo, kakor to dela katoliška cerkev, more le, kdor si je svest resnice. Cerkev tudi sredi duhovnega meteža misli in umskih bojev stoji z orjaško silo, veličastna v svojem miru, čudovita v svojem pogumu, neizprosna v svoji doslednosti, klicarica k znanstvenemu delu in napredku, od zgodovine veličana zmagovalka. Tako veličasten je ta steber resnice v svojem sijaju, da mora biti viden vsem, ki so dobre volje. Oči zapirajo Očitek o zaostalosti katolicizma še živi v svetu v preraznih oblikah. Cerkvi se očita, da bi bila sovražnica napredka. Govore o črnem ultramontanizmu. Slika »mračni« srednji vek, kakor da bi napredek človeštva zastavil šele s humanizmom, renesanso in protestantiz-mom. Kdor drži s Cerkvijo, naj bi bil nazad-njak. Reklo o nazadnjaškem klerikalizmu — govore o tem, a mislijo katolicizem — je bilo izpeto že prevečkrat v imenu napredka in naprednih sil, da bi moglo biti komu neznano. K vprašanju moderne »naprednosti« in katoliške »zaostalosti« je podal konvertit Chesterton v katoliškem dnevniku »America« nekaj tehtnih in v živo zadevajočih pripomb. V razvoju posameznih kultur ali družbi je napredek lahko dejstvo, toda ni še vse napredek, kar se za napredek ima. Napredek je treba kot tak šele dokazati in izkazati. Nikakor ni res, da bi bilo vse, kar je novejšega :n mlajšega, tudi že boljše, vrednejše, pravilnej-še in resničnejše, kakor je bilo prejšnje. Takega zakona napredka v zgodovini ni. Pač pa obstoja predsodek o samoobsebi umevnem napredku. Ta predsodek tira množice ljudi, ki so brez misli in razsodnosti, da stvari, ki se zde slabe in grozne, odmika jo, če le mogoče, v daljnjo preteklost, samo da se modernemu »zlu« lahko brez vsake pozornosti izognejo. Tako naj bi protestantizem pomenil nasproti katoliški »okorelosti« napredek. Zglede krute preganjalske politike iščejo v starih časih in katoliških deželah. Rajši govore o španski inkviziciji kakor o ku-klux-klanu, ki preganja katoličane, rajši o stari Španiji kakor o novi Mehiki, rajši o Neronu kakor o boljševizmu. V resnici je protestantska nestrpnost katoliško preživela. Ko so verske vojske 17. stoletja dospele na mrtvo točko, se je rešitev potom strpnosti porodila v katoliških glavah, protestantske vlade so si to misel osvojile šele kasno in z obotavljanjem. Tudi v drugih ozirih (uporaba antične kulture, državljansko pravice) so hodili katoliški misleci pred svojim časom. Katoliška cerkev je nositeljica pravega napredka, »herezije odpadajo, umirajo hitro, in njih trupla zavro edino pot napredka, ki jo človeštvo more hoditi čGepota telesa ie odvisna od njegove nege. Kopeli doseže svoj namen popolnoma le tedaj če^pri tem uporabljate tudi voljno in čisto milo, ki idealno čisti kožo in nanjo ne vpliva kvarno. Tako voljno in čisto je Elida Ideal milo. Njegova izdatna pena povzroča prijeten občutek mehkobe in daje koži decenten duh po razkošnem parfumu. To milo je tudi zelo izdatno, vsled česar ni nikak luk sus ako se ga uporablja tudi pri kopanju. S tem ie njegovega blagodejnega učinka deležno celo telo, ki gre inače v dobro samo obrazu in rokam. ELI DAMILO lz teh Chestertonovih pripomb je pač jasno, kaj je soditi o »pravičnosti« in »objektivnosti« sodb »naprednih« sil in kaj je z »ne-pristranostjo« od njih ustvarjenega javnega mnenja. Chestertonova izvajanja pač kažejo, da se v obrambo »napredka« sodi, kakor kaže, in da se v imenu »napredka« kaj rado odmerja z dvojno mero. Oči zapirajo pred sedanjostjo in zgodovino, ker ne marajo videti katolicizma takega, kakršen je. Spominja nas to nehote nevere Judov Kristusovega časa, o katerih govori prerok: :>OslepiI je njih oči in zakrknil njih srce, da ne bi z očmi videli in s srcem umeli ter se spreobrnili in jih jaz ne bi ozdravil (Iz 53, 1).« naši mali domovini ne moremo še pokazati veliko tega dela. Nimamo lastne filmske produkcije, niti ne najmanjšega vpliva na svetovno produkcijo. Toda mnogo lahko storimo s tem, da odklanjamo in bojkotiramo slabe filme in da podpiramo kino-gledišea, katerih cilj in namen je, da nudijo ljudstvu kolikor mogoče same dobre filme. To pa ji naša katoliška dolžnost. * Kino »Ljubljanski dvor« igra reprizo: »Pozor! Eksplozija«, v ulogali Pata in Patachona. FiLm je vseskozi prežet pristnega humorja in originalnih burk in je že pri prvi predstavi v petek popoldne izzval obilo smeha od sir«. Naj filistri zabavljajo čez Pata in Patachona kolikor hočejo, mi se jim pa le radi smejemo. Film, kot razvedrilo je pa pač prvovrsten. V Ameriko Številke govore Film teče svojo zmagoslavno pot naprej in osvaja svet. To moremo opaziti že v naši mali domovini. Vsako leto nova kinopodjetja, nova kino-gledišča. Mala podeželska društva si nabavljajo lastne kinoaparate. Prosvetna zveza v Ljubljani ve za to. škoda, da nimamo podrobne statistike iz cele Slovenije. Zanimiva je statistika enega samega mesta v Nemčiji iz zadnjih let. Mesto Essen je metropola renskovestfalskjh industrijskih pokrajin in je v začetku leta 1926 imelo 21 kinogiedišč. Ta gledišča je tekom leta 1925 obiskalo okroglo 2.280.000 ljudi. Začetkom leta 1929 najdemo v omenjenem mestu že 80 kinov. Torej v treh letih devet novih kinogiedišč. Teh trideset dvoran z 10.738 sedeži je videlo tekom leta 1928 5,200.000 obiskovalcev. Kaj se to pravi! Pet milijonov od 478.381 prebivalcev mesta Essen gre letno v svoja kinogledišča in pusti v njihovih blagajnah okrogio 3,900.000 mark. Druga ljudska zabavališča kot opera in teater nimajo letno niti ene desetine toliko obiskovalcev. Povprečen mesečen poset znaša 433.000 obiskovalcev, tako da skoraj vsak meščan enkrat na mesec obišče kino. Ali ne govore te številke glasno in jx>men-ljivo besedo'? Ali ne oznajnajo triumfalnega pohoda filma? Ali pa obenem ne pretresajo v dno duše vse tiste, ki v svoji neodgovorni kratkovidnosti tišče glavo v pesek in realnosti tega problema nočejo videti? Kdo lahko navede podobno zabavališče, katerega bi ljudstvo v enakem številu posečalo? Vsak dan se upirajo oči 15.000 ljudi enega samega mesta v platno. In ti ljudje se vesele ob veseli burki, drhte ob tragični drami. Fantazija postaja vroča, srce vriska veselja, se stiska od žalosti in sočutja, besni ob divjih prizorih, dušo žgo erotične strasti. Vsega tega, kar se v dušah kinoobiskovalcev godi, ne more navesti nobena statistika. In morda je bolje tako. Ljudstvo in kino sta nerazdružljivo zvezana med seboj, nobena moč, nobena organizacija ju ne bo več ločila. Obiskovalci kina pa so tudi katoliki. Ravno v mestu Essen je celo pretežna večina prebivalstva katoliška. In kar je v tem mestu, je v mnogih drugih mestih prav tako, v. naši domovini pa povsod. Pa je v Nemčiji še mnogo katoliških časopisov, ki so mnenja, da čc sprejmejo inserat za gotov film, so s tem svoji dolžnosti zadostili. Kje f>a je kritika, kje pojasnila o dnevnih aktualnih filmskih vprašanjih? Kino naj ljudstvo vzgaja In resna premišljena kritika more trajno filmu le pomagati. Film in ljudstvo sta nerazdružljiva in radi tega raste odgovornost vseh onih, ki so poklicani, da s filmom med ljudstvom delujejo. Zelo je v tem oziru tolažljiva beseda sedanjega sv. očeta 7« vse tiste, ki sc že leta in leta idealno in požrtvovalno trudijo za dvig moralnega nivoja filma, da vrše s tem misijonsko delo in širijo socialni apostolat. Tu se ne da nič opraviti z naivno odklonitvijo tega problema, z malenkostno in življenskoneresnično _ negacijo lilma, ampak le s pozitivnim delom. VH iMumiiiiiiiimuiiuiiiuuuiiuiuunanailuiiUiiiniinruuuiuiiiiiiiiiNtM po Irancoski Uniji! Podpisani ameriški Slovenci smo se pripravili na izlet v staro domovino. Obrnili smo se na poznane tvrdke: Prudentialbank (Zakrajšek in Če-šarek) Sakser State Bank v Nevv Yorku in John L. Michelich v Clevelandu, O., ki so nam dali glede potovanja hitra in točna pojasnila. Odpotovali smo 6. julija t. I. po French Line (francoski progi) New York—Havre z glasovitim brzoparni-kom »Ile de France«, last Cie. Cie. Transatlanti-que. Na parniku, sličnem veličastni plavajoči palači nas je skoro omamilo razkošje in čarobna lepota. Nadvse nas je presenetila izborna postrežba, izvrstna hrana in prijetna zabava tako v drugem kakor v tretjem razredu. Divna in samo 5 in pol dnevna trajajoča vožnja nam ostane v trajnem spominu. V Ljubljani nas je sprejel zastopnik francoske linije g. Ivan Kraker ter uredil vse potrebno, da smo čimprej odpotovali na svoje stare domove. Ker francoska linija vsestransko vzorno skrbi za prvovrstno udobnost svojih potnikov, zato njene velikanske brzoparnike kar najtopleje priporočamo vsem, ki potujejo v Ameriko ali iz Amerike. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli do prijetnega potovanja. Podpisi: Zaje Frank in Tereza z družino iz Nevv Yorka. Osek Frank iz Milwauke Wisc. Erdelac Jure iz Nevv Yorka. Luteršek Frank in Tereza z družino iz Nevv Yorka. Žagar Štefan in Mary iz Detroit Mich. Žunič Miha iz Nevv Yorka. Zakrajšek Ivana iz Nevv Yorka. Pičman Frank z družino iz Chicage 111. Perla Nik iz Youngstown O. Atchison Louise in Florence iz Flooshing L. I. Walte Antonija in Ana iz Milvvauke Wisc. Fili-pac Vjekoslav in Josip iz Nevv Yorka. Urbas Jo-sepina iz Clevelanda O. Hribar Matt iz Clevelanda O. Ferenchak Andreas in Francis iz Plaen-field NY. Vončina Frank iz Virden III. Podržaj Ferdinand iz Forest City Pa. Marn Jožef iz Clevelanda O. Artel Paulina in Andrej iz Clevelanda O. Zupančič Anton in Ana iz Clevelanda O. Škufca Karel in Elizabeta iz Nevv Yorka. Stangl John in Mary z otrokom iz Brooklyna, Zupančič Ivana iz Clevelanda O. Videč Jožef iz Detroit Mich. Kerč Mici iz Nevv Yorka. Romih Lucija iz Clevelanda O. Starešinič Janko in John iz Kanade. Košiček Jože iz Clevelanda O. Rus Anton iz Chicage III. Kučko Ana iz Clevelanda O. Pir-raan Leopoldina iz Chicage 111. iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiin l^tifr /jrtMto Šahovski iurnir v Karlovih Vari h Eden največjih šahovskih turnirjev zadnjih let je sedanji turnir, ki se odigrava v Karlovih Varih. Razen dr. Laskerja in Aljehina se udeležujejo turnirja skoraj vsi veliki šahovski mojstri. Tako bivši svetovni prvak Capablanca in vsi trije kandidati za naslov svetovnega prvaka Bogotjubov, Niemcowitsch in dr. Vidmar ter drugi znani in uspešni igralci na svetovnih turnirjih ko Marshall, Tartakovver, Rubin-stein, Maroczy, Spielmann in drugi. V vsem je 22 •ideležencev, med njimi tudi svetovna prvakinja na šahu, gdč. Menšikova. ■Turnir se je pričel v torek, dne 30. julija. Najprej se je izžrebal ta vrstni red: 1. Gilg, 2. Colle, 3. Vidmar, 4. Spielmann, 5. Marocgy, 6. dr. Tartakovver, 7. Thomas, 8. Rubinstein, 0. Bogoljubov, 10. Canal, 11. Vates, 12. Menšikova, 13. dr. Becker, 14 dr. Euvve, 15. dr. Trevbal. 16. Niemcovič, 17. Capablanca, 18. Mattison, 19. Grunfeld, 20. Marshall, 21. Samisch, 22. Johner. Vodja turnirja je mestni svetnik Tietz. I. kolo. Prvo kolo se je odigralo v sredo s tem rezul-tatom: . Gilg je premagal Johnera v krasno igrani končnici. Partija Collc-S&misch se je končala po 50. potezi remis. Samisch je sicer že izgubil enega kmeta; a se je branil tako izvrstno, da je dosegel remis. Vidmar je imel srečen dan in premagal Mar-shalla, ki je bil na vseh turnirjih vedno najbolj opasen njegov nasprotnik. Marshall je izgubil kmalu dva kmeta, nakar je žrtvoval Vidmar še eno figuro in dobil tako tu proste kmete, ki so zmagovito prodirali. Po 45. potezi je Vidmar premagal. Ker Spielmann še ni prišel je bila partija Spielmann-Griinfeld preložena. Stari \larocgy je izgubil v Karo-Kenn obraimbi proti Mattisonu. Bivši svetovni mojster Capablanca je igral proti Tarlakoueru in se moral po 30. potezi zadovoljiti z remisom. Remis je bila tudi partija Tho-mas-Niemcovii, čeprav je že nekaj časa kazalo, da jo bo Niemcovič sigurno izgubil. Partija Rubinslein-Treybal ni bila dokončana. Bogoljubov je igral z Euucjem in se je moral zadovoljiti po 20. potezi z remisom. (Za Bogoljubova je Karlovarski turnir trening, ker po turnirju se bo bil z Aljeliinoni v Wiesbadenu za svetovno prvenstvo. Aljehin, ki je ravnokar odigral celo vrsto bojev, se iz ravno tega vzroka ne udeleži turnirja, ker se hoče odpočiti. Prišel pa je na turnir kot poročevalec ameriških listov.) Canal je premagal Dunajčana Beckera, Anglež Vates pa damsko prvakinjo gdč. Menšikovo in sicer po 52 potezah. II. kolo. V brezpravilni otvoritvi je pričel Matlison svojo Igro proti Tartako\verju in jo po 27. potezi dobil. Tartakovver se jo po izgubi kvalitete udal. Euwe je premagal Canala v indijski igri ro 32. potezi. Damski gambit Becker-Yates je dobil Becker po 35. potezi, potem ko je izgubil Yates figuro in kmeta. Gdč. Menšikova je izgubila proti Johnerju vsled slabe otvoritve. Griinfeld je premagal v damskem gambitu Marocgtjju po 36. potezi. Marocgy je prišel v zadrego zaradi dame in izgubil figuro. Bogoljuborj je igral s Treybalom sicilijansko partijo. Po obojestranskem naporu, da zmagata, je nastala čisto neodločena situacija. Treybal pa se ni hotel zadovoljili z remijem, temveč je igral naprej in po 62. potezi partijo izgubil. Partija Niemeovii-Rubimtein se je končala po 42. potezi remis. Capablanca je v boju s Thomasom že pridobil kmeta, bil pa je prisiljen, da je žrtvoval za prostega kmeta stolp, nakar se je končala partija neodločeno. Spielmann je postavil v 57. potezi Amerikanca Marshalla mat. Igra Colle-Gilg je bila po 60. potezi prekinjena in bo najbrže remis. Dr. Vidmar je igral v 2. kolu s Siimischem. Po lepi, toda ne čisto korektni kombinaciji je dobil Samisch figuro. Ko bi mogel dobiti še stolpa, pa je napravil grdo napako in moral bi izgubiti. Tedaj je pogledal na kontrolno uro in videl, da je Vidmar že za dve minuti v zaostanku. Samisch je zato reklamiral zaradi prekoračenja časa. Predno pa je mogel vodja turnirja Tietz odločiti, je ponudil Vidmar remis, ki ga je Samisch sprejel. Proti temu pa so ugovarjali nekateri udeleženci in zato pride ta partija najbrže še pred razsodišče. III. kolo. Senzacija kola je bila zmaga Nicmcoviča nad Bogoljuboi'om. Tudi gospodična Menšikova je imela svoj srečen dan in zmagala v damskem gambitu dunajskega mojstra Beckera. Proti dr. Vidmarju se je Gilg le slabo branil in izgubil partijo. Dr. Vidmar se je hitro razvil, dobil kmeta, prodrl s stolpom v sedmo črto in nato dobil. Partija Yates-Euwe je bila zelo živahna in je bila prekinjena v ugodni poziciji za Euweja, ki ima kmeta več. Ostale partije pa smo že omenili v včerajšnji Številki. Stanje po tretjem kolu: Dr. Vidmar in Mattison 2 in pol, Spielmann 2 (1 še neodigrana), Johner, Niemcovič 2, Grunfeld, Euvve 1 in pol (1), Capablanca, Thomas, Bogoljubov, Canal 1 in pol, Gilg, Rubinstein, Yates 1 (1). Samisch, Marocgy, Tartakovver, Becker, Menšikova 1, Colle, Treybal % (1), Marshall 0. Izmed sodobnih književnih izdaj so Mednarodni šahovski turnir v Rogaški Slatini ,Turnir priredi uprava zdravilišča v Rogaški Slatini v zvezi s Šahovskim združenjem SHS. Tehnična organizacija jc v rokah Mariborskega šahovskega kluba pod predsedstvom g. E. Kra-merja. Začetek turnirja je določen na 19. septembra 1929 in bo trajal predvidoma do 6. oktobra 1929. Udeležnikov bo 12, 14 ali 16, polovica od teh domači in tuji mednarodni mojstri, druga polovica pa jugoslovanski nacijonalni mojstri in amaterji z mojstersko rutino. Nagrade: I. 6000 Djn, II. 5000 Din, III. 4000 Din, IV. 3000 Din, V. 2000 Din in VI. 1000 Din. Nenagrajeni dobijo partijski honorar po 100 Din od poena. Če bo 14 ali 16 udeležnikov, se bo število nagrad primerno zvišalo. Ttlrnirski odbor ima pravico, da zviša nagrade in da razpiše specijalne nagrade. Vsi ude- leženci turnirja imajo prosto stanovanje, popolno oskrbo in so oproščeni vseh zdraviliških taks. Mednarodnim mojstrom se povrnejo tudi potni stroški. Od udeležencev so med drugimi povabljeni tudi Tartakovver, Spielmann, Samisch, Yates itd. Kakor tudi jugoslov. mojstri dr. Vidmar, dr. Astaloš itd. Turnir bo za ugled naše države, posebno pa Slovenije, izredno važen in velikega j reklamnega pomena. Oblastni odbor v Mariboru I je z velikim razumevanjem votiral v ta namen j 20.000 Din podpore in s tem omogočil celo prire-| ditev. Tem potom apeliramo na vse p. n. prija-' telje in ljubitelje šah. igre, da s primernim zne-| skom podpro in omogočijo to veliko in prvo pri-1 reditev te vrste v Jugoslaviji. Vsi darovi, zlasti pa posebne nagrade bodo zabeleženi v oficijelni spominski knjigi o turnirju. Naslov turnirskega komiteja: E. Kramer, okrožni sodnik, Maribor, okrožno sodišče. Spori priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. SK ŽELJEZNIČAR (ZAGREB0 : SK ILIRIJA. Danes ob pol 18 se vrši na igrišču Ilirije prijateljska tekma med Ljubljančanom že dobro znanimi zagrebškimi Železničarji in Ilirijo. Obe moštvi nastopita v najmočnejši postavi, gosti postavijo isto moštvo, kakor nedavno na jubilejnem turnirju Ilermesa, iz katerega so izšli kot zmagovalec. Govoriti o odlikah posameznih igračev je odveč, kajti naša nogometna publika se je že sama prepričala, da moštvo res nekaj /na. Ilirija nastopi predvidoma v sledeči postavi: Urbančič — Verovšek, Bergles — Varšek, Unterreiter, Lado — Ice, Vcnko. Nace, Oman, Doberlet; torej prilično isto moštvo, ki je tako katastrofalno premagalo koroškega prvaka Avstrijo. Kot predigra se odigra juniorska pokalna toknia Celje : Hermes in sicer ob 16. JUNIORSKE POKALNE TEKME II. KOLO. Danes se nadaljujejo na igrišču Ilirije juniorske pokalne tekme, za katere je razpisala Ilirija lep pokal. Snidejo se zmagovalci 1. kola in sicer ob 8. Primorje : Svoboda, ob 9.15 Sla-vija : Mars in ob 16 Celje : Hermes. Od naših naraščajnikov smo že vajeni, da navadno zaigrajo boljše ko njihovi učitelji iz L moštva in ni torej nič čudnega, da so ravno juniorske tekme zelo lepe in nudijo poznavalcem nogometa dostikrat več užitk^L kakor pa tekme 1. moštev. Posebno setluj. R* se turnir že bliža koncu, postajajo tekme vedno zanimivejše, kajti gre za časten naslov juniorskega pokalnega prvaka Slovenije — saj tekmuje 17 moštev skoro vseh najboljših klubov v Sloveniji. Finale se bo najbrže odločil med Mariborom in Ljubljano. PING-PONG TURNIR SK ŽELJEZNIČAR (ZAGREB) : SK ILIRIJA Z otvoritvijo kopališča SK Ilirije, je v I Ljubljani ponovno oživelo zanimanje Ljubljan-! čanov za takozvani namizni tenis oziroma ping i — pong. V kopališču so obe mizi cel dan oku-! pirane in vstajajo in se porajajo novi talenti i kakor gobe po dežju. Tudi ping—pong sekcija 1 Ilirije je na novo oživela in je sklenila svoj ! prvi javen nastop napram moštvu SK Željez-! ničar iz Zagreba. Po gostovanju zagrebškega j Maratona proti ekipi Ljubljane, je to drugi I prijateljski j:>ing—pong turnir v Ljubljani. Tck-I movanje se vrši danes dopoldne od 10—12 in |>opohiiic od 14—17 na kopališču Ilirije. Glasom dogovora se turnir vrši samo v slučaju lepega vremena in poleg tega radi o-kolice in pa tropske vročine v kopalnih kostumih, kar je vsekakor novost za Ljubljano. Tekmuje se istočasno na dveh mizah. Moštvo Ilirije tvorijo: gdč. Dečmanova ter gg. Zupančič G., Medved J., Pevalek M., Beltram II., Jereb M. in Banko. Upamo, da bo prvi nastop belozelenih pingponkarjev čusten. prvi predpogoj je samo Jupiter Pluvius, od katerega zavisi usoda turnirja. * S. K. Rakovnik (v salez. oratoriju na Rakovniku). Kljub večkratnim porazom nismo obupali: nsuprotno. veselje med nami raste, kar pričajo današnje tekme: ob 10 igra nar. Marsa z juniorji; ob polti pa rez. z Mladiko. Popoldne ob pol 14 trening med jun. Mure in domačim naraščajem. — Ob pol 6 tekmuje komb. moštvo Mure z komb. moštvom Rakovnika. — Odbor opozarja vse člane na točnost. Vse tekme se vrše le ob ugodnem vremenu. — Odbor. Juniorske pokalne tekme. (Službena objava M. o.) Današnja juniorska tekma Celje : Hermes se vrši na prošnjo SK Celja zaradi železniške zveze že ob 16 in ne ob 16.30, kot je bilo prvotno določeno. — M. o. Plenarna seja JZSS se vrši v ponedeljek ob pol 9 zvečer v damskem salonu kavarne Emona. Davi sov pokal ostal v Evropi Pokal je 5.5 kg težek in meri v premeru 45 cm. Vsako leto včriajo vanj imena zmagovalcev. Leta 1921 je za zmagovalce zmanjkalo prostora na njem; ustanovitelj pokala Daviš je podaril še srebrn podstavek za pokal, 75 cm v premeru in 18 kg težek. Na podstavku je prostora za imena zmagovalcev za par desetletij. Letos bosta včrtana na njem Cochet in Borotra oziroma Francija. Prav za prav bi imel pravico do zaznambe samo Cochet. Bilo je zelo dramatično. Takole je prišlo: Po zmagi Nemcev nad Angleži so si stopili nasproti Amerikanci in Nemci. Hudo so se motili oni, ki so po zmagah Nemcev pripisovali le-tem tudi uspehe proti Amerikancem. Pričakovanih senzacij ni bilo. Najprvo je Hunter premagal Prenna 3:6, 6:3, 6:4 in 6:3, nalo Tilden nervoznega Mol-denhauerja prav lahko 6:2, 6:4, 6:4. V igri parov sta se Prenn in Moldenhauer v prvem nastopu Al-lisonu in Rynu sicer dobro postavila po robu in sta igrala 11:9, a nnto sta Amerikanra pomedla nemško dvojico z igrišča 6:2, 6:4, 0:3. Amerikanci so vodili torej 3:0 in je bila zmaga že v njih rokah Zadnji dve igri sta imeli samo še teoretičen značaj. Igra Tildena proti Prennu je pokazala, da je Amerikanec letos v prav izborni formi; pozobal je Nemca 6:1, 6:4, 6:1; zmagal je, kakor je hotel, Moldenhauer se je Hunterju precej ustavljal, a ni zmogel več; Hunter je zmagal 6:3, 1:6, 6:4. 4:0, 6:1. Torej je Ameriko zmagala Nemčijo 5:0. Od 19 nastopov so jih dobili Amerikpnci 15, Nemci 4; točk so si priborili Ajnerikanei 107, Nemci 72. Vidimo pa, da so posta'vili Nemci samo dva igralca, Amerikanci štiri; v zadnjih dveh igrah sta bila Amerikanca izpočita, Nemca ne. Sicer hi lo na končnem rezultatu nič ne soremenilo, a tako učinkovit bi najbrž ne bik Nastopita Amerika in Francija. Dve senzaciji: Ameriški odbor izloči Hunterja in imenuje namesto njega mladega Lotta, čeprav je zastavil Tilden ves svoj vpliv za Hunterja. Hunter je na trdih igriščih boljši kot Lott; a vsemogočni odbor se na to ne ozira. Druga senzacija, še večja: La-roste, najzanesljivejši francoski igralec zboli! v Wimbledonu se je prehladil, ni pazil, bolezen se je poslabšala, in Lacoste, s Cochetom skupaj upanje Francije, mora v posteljo. In to tik pred borbo, pred zaključno borbo, v kateri naj se odloči, ali naj ostane Davisov pokal, največja troloja v teniškem športu, še nadalje v Evropi ali naj gre spet nazaj v Ameriko. Iz Amerike so ga odnesli v Evropo Francozi leta 1927. Do zadnjega so upali, da se bo Lacosteu obrnilo toliko na bolje, da bo mogel nastopiti. Ni se mu. Kakor se tudi pri nas Hvaletu ni, ko bi bil moral nastopiti v Pragi in bi bili dobili Jugoslovani oziroma Slovenci vse prve tri točke. Kaj sedaj? Nič ni pomagalo, Borotra je moral vskočiti, sicer genialen igravec, a niti daleč ne tako zanesljiv ko Lacoste. In skupaj s Cochetom je moral Borotra nastopiti tudi v borbi parov, tako da sta branila Francijo v vseh bojih samo dva igravca, dočim so imeli Amerikanci za double dvo-jivo Allison-Ryn, za single Tildena in Lotta. Smo že svoj čas pisali, da je ta kombinacija dovoljena. Trenirali so na vso moč; Amerikanci to pot pod vodstvom Koželuhovega Karla. In prav borbe Karlove s Tildenom so pokazale, da je Koželuh neoporečno najboljši teniški igravec sveta. Zelo škoda, da se ne udarita s Cochetom. Nastopijo. Cochet proti Tildenu 6:3, 6:1, 6:2. Vse se je spogledalo. Francoz se je z Amerikancem zares igral in je dokazal, da je najboljši amater sedanjega časa in kljub Tildenovi trenutno izborni formi visoko nad njim. Tilden je doživel največji poraz svojega življenja, ki je še težji kot njegov neuspeh pri francoskih prvenstvenih tekmah proti Lacosteu; saj ni mogel dobiti sedaj niti enega nastopa. V teku slabe ure je bil popolnoma premagan, Cochet je zmagal, kakor je hotel. Drugi par: Borotra proti Lottu 6:1, 3:6, 6:4, 7:5; zopet francoska zmaga, čeprat ne tako učinkovita kot prva. Francija vodi 2:0, in že se javljajo glasovi, ki pravijo, da bo zmagala 5:0. Celo proti dvojici Alli-son-Ryn so pripisovali Franciji uspeh. A tu je Borotra "naenkrat čisto odpovedal in ni Cocbetu prav nič mogel pomagati, bil je popolnoma izven forme; Amerikanca sta zmagala 6:1, 8:6, 6:4. Francija vodi samo še 2:1, proroki pričenjajo dvomiti, Francoza sta utrujena. Tilden-Borotra 4:6, 6:1, 6:4, 7:5, borba je izenačena z 2:2. Up Francije in Evrope jc Cociiet. Cocliet-Lott: Cochet se igra z Lottom 6:1, nato popusti (morda premišljeno) in zgubi 3:6, pa se dvigne na nedogledno višino in zmaga 6:0 ter obdrži svojo prednost tudi v zadnjem nastopu 6:3. Francija zmaga 3:2. — Cochet je rešil Francijo in je ohranil Davisov pokal Evropi. Burno pritrjevanje gledavcev mu je pokazalo, kako visoko je ceniti njegov uspeh. Hunter je dejal, da bo Cociiet obakrat zmagal, da bo pa Borotra obakrat premagan ter da bo odločila borba parov. Kmalu bi bil imel Hunter prav. Zmago Francozov moramo tem bolj visoko ceniti, ker Lacoste ni igral; sicer bi bila prav gotovo vsaj 4:1, torej tako kot se je glasila lani. Od 18 nastopov so jih dobili Francozi 10, Amerikanci 8; točko so dobili Francozi 88, Amerikanci 75. In to kljub temu, da sta zastopala Francijo samo dva igravca. Vsekakor nam številke kažejo, da so Francozi in Amerikanci dosti bolj izenačeni kot Nemci in Amerikanci. Tilden je prav povedal, ko je dejal: »Nemci šele prihajajo.« Davisov pokal ostane torej zopet za eno leto v Evropi, in žalosten se bo vračal Tilden nazaj v Ameriko, brez pokala. Športni dogodki 3 : 2 smo v zadnjih dneh večkrat brali. V tem razmerju so premagali Francozi Amerikance v borbi za Davisov pokal, ki ostane zdaj še nadalje v Evropi (gl. članek). V tem razmerju je premagala Sp. V. Fiirth v Berlinu Tennis-Borussio, prav tako Hertha v Niirnbergu klub I. F, C. Niirnberg in prav tako Fiirth Hertho v Diisseldorfu. Fiirth je torej nemški nogometni prvak. — Drugi zna-menitejši rezultati zadnjega časa: Sparta-Wacker 5:1; Slavija-Kolin 7:1; Sparta iz Chicago - Ha-koah iz Nevv Yorka 4 :2; Admia v Goeteborgu 3:2 (navzoč je bil švedski kralj), v Bores 2 : 1, v Upsali 4:1, v Stockholmu 6:1; Švedska-Latvija 10 :0; Austria v Rigi 8:2 in 1:0, v Revalu 8 :0 in 2:1; Egipet v Braševu 7:1 (sedaj prihaja v Evropo pravi egiptski prvak); Fcrenczvaros- uru-guaysko olimpijsko moštvo 3 : 2 in 0 : 3 in so povabljeni Ogri sedaj tudi v Chile; Torino-Argen-tina 0:1, Bologna-Paulistana (v Braziliji) 4:6. — Hamburški športni klub jc prepovedal mladoletnim kajenie na svojem igrišču. Prav! — Viktoria iz Žižkova bo otvorila v jeseni novo igrišče za 40.000 gledavcev. — Izšla je jubilejna brošura Tife povodom 251etnice Mednarodne nogometne zveze; tiskana je v nemščini, angleščini, francoščini in italijanščini, redigiral jo je generalni tajnik Hirsch-mann. Z velikimi črkami pišejo listi, da je Tilden premagal Ksrla Koželuha. To ni res. V treningu sta petkrat javno igrala, enkrat je zmagal Tilden, štirikrat Karel. — Južna Afrika je premagala Češkoslovaško 7:2. — V Ameriki se je pojavila nova teniška zvezda, 191etna Gladmanova; označajo jo za vredno naslednico \Villsove Helene. Neka druga ameriška Helena, Madisonova, je plavala 100 m prosto v 1:0811, nov svetovni rekord. — Spence ie plaval 200 y prsno v 2: 30.8, Kiippers 100 m hrbtno v 1 : 10.8, Derichs 100 m prosto v 1:01.3, Taris pol angl. milje v 11:19.8, Lindstromova 100 m prosto v 6 : 16.8. Boj ogrskih in avstrijskih plavalk se je zaključil z zmago gorskih tekmovalk 30 : 25; Tothova je plavala 100 m prosto v 1 : 19.4, Meliaszova 100 m hrbtno v 1 : 31 itd. Ogtski in italijnnski plavači so plavali 49:31; omenimo Barany 400 m prosto 5: 16.4, Halasy 1500 m prosto 21 : 25. — Dunajčanka Ilza Kraut-sehneider, 14 let stara, je preplavala 6 km široki zaliv Portorose v 2: 10. — Slovanske trodeželne plavalne tekme (Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija) se bodo vršile 17. in 18, t. m. v Varšavi. — Plavalna sezija v Kanalu (Dover-Calais) se je pričela. V motornem čolnu je prevozil Kay Dos cesto Dover-Calais tja in nazaj v 1 uri in 23 minut; ca 90 km, polno tokov, Z motornimi kolesi so tekmovali na Niirburg-ringu za Veliko darilo narodov, 28,8 km; zmagal je Anglež Tyrell-Smith s 102 km na uro. Z avtomobilom so pa vozili v San Sebastianu na Španskem za darilo španskega kralja 692 km; zmagal je Chiron na Bugaltiju v 5 : 57 : 06, 116.5 km na uro. 44.247 km v 1 uri je prevozil Švicar Egg leta 1914, na kolesu brez vodnika, na dirkališču. Ta rekord obstoji do danes. Sedaj mu ga hoče vzeti njegov rojak Amstein; prav tako hoče A. zboljšati svetovni rekord Rousseauja na 100 km 2 :30 :39.4 in rekord na 24 ur 704.690 km. Pred kratkim je prevozil Amstein na dirkališču v Lau-sanne brez vodnika v 3 urah 117.113 km, v 4 urah 152.687 km, v 5 urah 188,211 km, v 6 urah 223.015 km, 200 km pa v 5: 19:236. Dirko Tour de France je dobil Devvael v 186 urah 39 min. 14 sek. Tam v Ameriki je bokser Loughran (poltežka teža) v 15rundnem boju proti Braddocku t uspehom branil svoj naslov svetovnega prvaka. Hoče preiti v težko težo. Schmeling in Sharkey se bosta borila ali v Chicago ali v Detroitu. — Čilenski orjak Rojas in črnec Taylor sta se borila 10 rund neodločeno; Pierre Charles ostane evropski prvak, njegov nasprotnik Panfilo je bil v 9. rundi diskvalificiran. Največ novega je pa v lahki atletiki. O tekmi Poljakinj proti Avstrijkam 62 :44 poročamo v posebnem članku. — Nemške damske prvenstvene tekme so se vršile v Frankfurtu, rezultati izborni: 80 m lese Beckerjeva 12,4, 4X100 m Monakov-čanke 49 sek., 100 m Gelius 12.5, 200 m ista 26, 800 m Dollinger 2:17.6, 10X100 m Brandenburg-Berlin 2 : 05.3, skok na daljavo Schlarpova 5.65 m, krogla Heubein 12.85 m. Francoske dame so tekle 4X200 m v 1 : 47.6, svet. rek. — Američanka Ro-binson je pretekla 50 y v 5.8, 100 y v 11,2, Donal-dova je zalučila kroglo 12.80 m daleč. — Tekma Berlin-Budimpešta se je zaključila s pičlo zmago Berlina 49 :48; omenim zlasti Balogh skok v vi. šino 1.92, krogla Darany 14.98 m. Kesmarki j« skočil z mesta 1.52 m visoko. — Nemške prvenstvene tekme moških v Breslauu so prinesle prav lepe uspehe; omenjamo zlasti Wegener skok ob palici 3.99 m (so torej tudi že Nemci pri 4 m); Kilpov tek 5000 m v 15 sek., blizu mednar. vrste; Hirschfeldov met diska 45.12. Dalje: Kftpke skok v višino 1.90, Wichmann 200 m 21.5, 1500 m 3 : 57.8, 800 m Muller 1 : 53.8, Peltzer samo za širino roke zadaj, Bocher 1 :54.8, 400 m Biichner 48.1, Storž 48.7, 110 m lese Welscher 15, vrsta 4X100 m Charlottenburg 40.8, svetovni rekord, Eintracht iz Frankfurta 40.9, 4X1500 m Charl. 16:25,9, 4X400 m Ch. 3:21.8. Primerjajmo ameriške štafetne teke: 4X110 y 41.9, 4X440 y 3:17, 4 X 880 y 7:48.4, — Češkoslovaška je premagala Avstrijo 74.49. Veliko lepega; najzanimivejši so bili skoki v višino, Mrtinek in Stanislaj 1.85, in bosta kmalu pri 1.90, zlasti prvi. Dalje Kas 800 m 1:58, dva druga 1:58.1 in 1:58.4, 110 m lese Deška 15.6. — Burghley je tekel 110 m lese v 15, Lammers in Kornig 100 m prosto v 10.4, Dunaj-čan Mahr v Braziliji 800 m 1.59.6, nekdo drug skok ob palici 3.895, 800 m Čeh Šindler 1 :57.1, i 61 let stari Gottschling Maratonski tek v 4 :20, ! Anglež Hartpson 880 y 1 : 56, Holandec Boer skok j na daljavo 7.315, 181etni Šved Wenstrom 110 m lese 14.9!, 800 m Martin 1 : 54.8, desetoboj Amerikanec Doherty 7784.68 točk, krogla 3,62 kg, Brix 20.71 m (za 11 cm bolje kot od leta 1907) obstoječi svetovni rekord Ralpha Rosea), Brix navadna kogla 15.33, Lammers in Wichmann sta prestopila iz tabora telovadcev v tabor lahkoatletov, 4X1500 m Švedi 16:25.6, kopje Molles 64.915 m (nov nemški rekord), hoja Pariz-Strassbourg 504 km, Godard 72.52, tek 25 km Finec Martnlin 1 :25: 42.9, 4X100 m, Finci 42.9, Norvežan Askildt dis-kos 45+40—85 m, Hoff se vrača, Konopacka (sedaj žena poljskega finančnega ministraj tudi. — Francozi so premagali Angleže 62.58; omenimo Thomas 800 m 1:53.4, diskos Noel 46.19, 400 m Monlines 48.8. — Vse polno ameriških atletov se mudi v Evropi. Že sami so izborni, evropska konkurenca jih še dvigne. V Kolnu sta tekla Amer. Tolan in Nemec Launners 100 m v 10.4, Tolan in Hanlon 200 m v 21.8, Bonen 400 m 47.6, Mourlon 48.4, 800 m BScher 1 :56, 1500 m Ladoumegue 3:57.2, 4X100 m Eintracht 41.2, v Diisseldorfu Sturdy skok ob palici 4.05 m, Hirschfeld krogla 15.98, diskos Finec Kenta 47.74 m itd. itd. Torej prav lepa sezija. Tolan n. pr. enkrat 200 m tudi 21.4. Človek in paragraS Za očeta, ki ga nima ... Janez Prestar je 26 leten možak in je navit, ko kozji rog. Tam iz Grabna je doma. po poklicu je voznik. S|>omladi je bilo, ko se je Janezu sanjalo o imenitni kupčiji. In se je napotil v sosednjo vas in še dalj in je vsepovsod spraševal, kje bi kdo imel katerega konja na proda i. »Kdo? V Ratečah Pindbah ima krasno kobilo na prodaj.« Kar koj je bilo Janezu všeč. Povabil je še dva svoja znanca, Matijo in Pavla, pa so šli skupno k Pindbahu. Matijo in Pavleta je slednji poznal, Janeza pa ne. Zato je pa tudi Jana* onadva s seboj vzel. No, pa so tedaj prišli in je Janez prašal, če jc kobila na prodaj? »Ne, tisto pa ne. Za nobeno ceno.« »Pa, vendarle, no! Veste, od sile mi je všeč, še bolj pa bo mojemu očetu všeč. .Saj zato mi pa je, za očeta jo namreč kupujem. Iz Gorij sem in moj oče je tamkaj posestnik. Nesrečo je imel pri živini, kobila mu je zvrgla in tudi druge nadloge so gu obiskale. Pa bi rad napravil očetu veselje s tole kobilo. Kar »šenkal« ni mu jo, saj ne ho brez vsega. Oče bo grunt itak nanj zapisal.« Tako je vneto pripovedoval Janez in Pindbah mu je končno res verjel. Pa sta se dogovo-rila za kobilo: 1650 Din boš dal zanjo, na, pa je tvoja! Velja, je pritrdil Janez in segel v žep po denar. 400 Din je koj plačal, za ostalo je povedal, da bo pozneje. Toda ta »pozneje« ui nikoli nastopli in Janez je morol pred sodnike radi goljufije. Pred sodnijo se. je šele odkrilo, kakšen imeniten lažnik j»'tale Janez. Zgodbo o posestvu in o očetu si je prosto izmislil, zakaj Janez je nezakonski sin, oče mu je že pred io leti umrl, pa brez premoženja, kakor je tudi on, Janez, reva brez vsakega premoženja. Tudi upanja ni, da bi kaj podedoval, kje par! Živi v slabih razmerah in je glede poštenja sploh na slabem glasu v okolici. Sodniki so sklenili, da bo lanezu 3 tedne ječe zaenkrat dovolj. Vrline dobrega mila so: izdatna pena, temeljit čistilen učinek, neškodljivost, izdatnost v uporabi in zmerna cena. Te načelne prednosti moro upošfcvsll vmM gospodinja ! Zato naj za pranje ne kupuje kemičnih sredstev dvomljive vrednosti, temveč pere naj le s pravim ierpeMinovim mitom Gazela^ *mm O A Z E L MILO Drugi programi t Nedelja, 4. avgusta: Belgrad: 11 Plošče. 12 Isto. 13.15 Dnevne vesti (Pravda). 17.30 Poljudni napevi. 20 Predavanje: A. Markovič, Belgrad, njegova periferija in okolica. 20.30 Radijski orkester (člani belgr, opernega orkestra): 1. Sousa: E1 Capitan, koračnica. 2 J. StrauR: Lagune, valček, 3. Walace: Maritana, uvertura, 4. Vollstedt: Orientalski trebušni ples, 5. Lehar: Polpourri iz operete »Paganini«, 6. Fu-čik: Rajanje amoretov, valčkov intermezzo, 7. Moszkowsky, španski plesi, 8. Urbach: Mirovni zvonovi, koračnica, 9. Urban: Srbske pesmi, polpourri. 21.30 Čas, dnevne vesti. 21.40 Srbske pesmi ob spemljevanju klavirja. Gospa P. Jesič, čl. belgrajske operete: 1. Zašto plačeš, 2. Jošt' ne sviti bela zora, 3. Ljubio se beli golub, 4. Oj Boga ti, 5. Što mi je milo i drago, 6. Sakri bljcde tvoje zrake, 7. Stojanke. 22.30 Septet pihal: 1. Ruska koračnica, 2. Veselje do plesa, valček, 3. Koncertna polka, 4. Iz Vzhoda, potpourri, 5. V ziljski dolini, 6, Kakor blisk, galop. — Zagreb; 11.30 Dopoldanski koncert. 17 Prenos godbe iz slaščičarne »Manon«. 20.30 Kulturne in družabne vesti. 20.35 Salonska glasba. Sodelujejo: prof. dr. Hugo Miha-lovič (klavir), Bohumii Tulaček (violina) in Vikt. Koščica (cello); Mozart: Menuett, Čajkovski: Se-renade mčlancolique, Fibich: Rondino, Padcrcv/-ski: Menuett, Faure: filegie, Pergolese: Tre giorni, Beethoven: Andante iz V. simfonije, Drdla; Scre-nada, D'Ambrosio; Podoknica, Rubinstein: Torea-dor et Andalouse, Dora Pejačevič: a) Spomin, b) Humoreska, Glinka: Škrjanec, Popper: Gavolic, Mozart: Menuett. 21.50 Dnevne in vremenske vesti. 22 Godba za ples. — Varšava: 10.15 Prenos službe božje iz poznanjske stolnice. 15 PlošOe 17 Poljuden koncert. 20.30 Ljudski koncert. 22.45 Godba za ples. — Dunaj: 11.20 Koncert dunajskega simf. koncerta. 15.30 Popoldanski koncert. 18 Razne lovske zgodbe. 19 Petje, arije. 19.45 »Okr og Afrike«. Večerni koncert. Oddajanje slik. — Brno: 7 Koncert iz Karlovih varov, 9 Naboina glasba, 11 Iz Bratislave; Godba iz Trenč, toplic. 12. Iz Prage: Godba. 19 Radiokabaret. 20 Simfcn. koncert. 22.20 Koncert iz Mar. toplic. — Berlin: 11 Zabavna glasba. 12 Opoldanski koncert. 15 Sonate. 16 plošče. 17 Zabavna glasba. 19 Vojaška godba. 20 Knut Hamsun. 20.45 Orkestralni koncert. Do 0.30 plesna glasba. — Katovice: 10.15 Služba božja iz Poznanja. 17 Poljudni koncert iz Varšave. 20.30 Koncert iz Krakova. 22.45 Godba za ples. — Toulouse: 12.45 Solistični koncert. 13.15 Orkester. 13.30 Nabožna glasba. 20.30 Koncert vojaške godbe. 20.45 Tango s petjem. 21 Koncert. Odlomki iz kom. oper. 21.30 Simfonski koncert. 21,45 Godba za ples. — Stuttgart; 11.15 Evangeljska jutranja slovesnost. 12 Promenadni konccrt. 17 Zabtavni koncert nemške del. pevske zveze. — Praga: 9 Nabožna glasba (iz'Brna). 16.30 Orkestralni koncert. 19 Radiokabaret (iz Brna). 20 Prenos iz Karlovih varov, 4. simf. koncert. 22.20 Koncert iz Marijinih toplic. — Rim: 10 Cerkvena glasba. 13 Trio. 17 Koncert. 21 Večer italijanske opere. — Milani | 10.40 Cerkveni koncert. 12.30 Kvartet. 16.38 ICvin-I tet. 20.15 Rossini: Viljem Teli, opera, — Budim-! pešta: 10 Prenos iz cerkve, 12.45 Koncert. 17.10 | Ciganska godba. 18.25 Odlomki iz operete. 21.35 Salonski orkester in jazz. O radio-programih Nedavno je neki ljubljanski dnevnik priobčil kritičen članek o koncertnih programih ljubljanske radio-postaje. Stvarna, nepristranska kritika je tako v literaturi, kot v glasbeni umetnosti vselej nekaj zdravega, nekaj, kar daje pobudo za nova prizadevanja. Negativna kritika ima navadno, če )e namreč objektivna, pozitivne uspehe, ker je — vzgojna. Kritika pa, ki jo je priobčil te dni omenjeni dnevnik, ni kritika v zdravem smislu besede, ampak obreganje' v radijske programe ljubljanske radio-postaje iz jasno izraženega namena, da bi kulturna ustanova, kot je »Prosvetna zveza«, angažirala za svojo radio-oddajno postajo gotova godbena pozorišča in ker tega še ni storila, je »Prosvetna zveza« z ljubljanskim radijem vred v — politični službi. Iz istega razloga so po mnenju kritikujočega radio - amaterja, avtorja dotičnega članka, programi ljubljanske radio-postaje — zanič. Menim, da je čas, da bi bili Slovenci toliko kulturno zreli, da bi znali z nepristranskega stališča ocenjevati tako važno kulturno pridobitev, kot je baš radio. Popolnoma postranskega pomena je namreč, kdo ima radio »v zakupu«, glavno je, da je radio tu in da nudi užitek s svojimi programi vsakemu brez razlike. V umetnosti vobče velja načelo »non quis, sed quomodo« (»ne kdo, ampak kako«). Ne gre torej za to, kdo v tem slučaju aranžira radio-programe, marveč za to, kakšni so ti programi, kako so sestavljeni in kakšna je njih umetniška vsebina. Ali so programi naše radio-oddajne postaje res tako slabi, kol domnevajo nekateri nezadovoljneži? V koncertnem delu na primer. Od klasičnih del starih mojstrov, do modernih šlagarjev, vse nam nudi naša radio-po-staja. Prizadeva si, da bi zadovoljila svoje poslušalce v umetniškem in zabavnem oziru. »Šunda« ne proizvaja, zakaj tudi v glasbi imamo šund. Vzvišeno načelo naše radio postaje, ki deluje pod okriljem »Prosvetne zveze«, je: prosveta, vzgoja, zdrava zabava. Priznano dejstvo je, da spada naš radio-orkester med najboljše salonske orkestre v Ljubljani, ki bi se po svoji kvaliteti in tehnični izpopolnjenosti brez dvoma mogel uveljaviti tudi pred razvajeno koncertno publiko kjerkoli v svetu. Saj naposled naša radio-postaja ne oddaja svojih programov samo domačim poslušalcem, ampak vsem radio-naročnilcom v Evropi. Dejansko torej ta orkester vsak večer nastopa pred vsem kulturnim svetom evropskega kontinenta. Kako se pa izraža inozemska kritika o glasbenih programih Radia-Ljubljane, o tem bi mogli pričati laskavi dopisi radio-amaterjev iz Čehoslovaške, Nemčije, Avstrije itd., ki pogosto naslavljajo pohvalna priznanja n^ ljubljansko radio-postajo. V splošnem programi naše oddajne postaje po kakovosti in pestrosti ne zaostajajo za programi tujih kulturnih središč. Treba pa je upoštevati, da imajo veliki kulturni narodi v tem oziru mnogo večji eksploa-tacijski teren kot mi in baš radi tega nekateri skeptiki mislijo, da so tuji radio-programi zanimivejši od domačih. V inozemstvu pa se zde radio-programi iz Ljubljane zopet zanimivejši, kot njihovi. Vsem ustreči pa je težko. Ne sme se prezreti, da^-je naša radio-postaja med najmlajšimi v Evropi, da pa kljub temu lepo napreduje in se tudi v svojih programih hvalevredno razvija ter izpopolnjuje. Neprecenljiva je vrednost poučnega in vzgojnega dela radijevih programov, kar dasno jasno ve in čuti vsak, tudi preprost človek, ki si prizadeva, da bi živel in napredoval z moderno dobo in njenimi kulturnimi pojavi. Ne gre, da bi ljubljanska radio-postaja odklanjala stvarne kritike in je tudi ne odklanja. Toda kritika mora biti stvarna, nepristranska. Docela postranska zadeva je, oddaja li radio-postaja koncertne točke z restavacijskega vrta v »Zvezdi« ali iz »Uniona«. Glavno je, da ti koncerti zadovolje željo poslušalcev po lepem glasbenem užitku. In v tem oziru gre doslej ljubljanskemu radio-orkestru vse priznanje, Radio-amater. MIŠ, KOTILEC SPREJEMA Neki angleški radio-amater piše svoji radio postaji sledeče: Moj štiricevni radione z mrežnim priklopom, ki sicer funkcijonira izborno in brezhibno, se je zadnje čase oglašal nekam čudno sumljivo, z šumenjem, katerega si nisem mogel tolmačiti. Bilo je slicno malemu električnemu motorju v obratu, ali pa ^nagajanju« soseda z iskanjem tujih postaj. Po sklopu se je vsakokrat pričelo cviljenje, ki je trajalo nekako deset minut, potem pa polagoma izginilo. Vse iskanje in pregledovanje aparatu, antene, dovoda in odvoda je bilo zaman. Pred par dnevi pa se je v sobi, (ki pa ni spalnica) pojavil močan smrad, toda nikjer ni bilo najti kakih troh-ljivih odpadkov, ali kaj drugega. Šele potem ko smo vse pohištvo natančno preiskali, srno ugotovili, da je smrad naimočneji pri aparatu, posebno, kadar smo priklopili priključek. Demontirali smo omrežni aparat ter našli v njem mrtvo, polstroh-nelo miš, ki je ležala stisnjena med lamelami in žicami. Ali je bila živalica tolikanj muzikalična, da jo je privabilo v to nenavadno past, ali kaj? Od tedaj pa je aparat seveda zopet v popolnem redu. MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA Od 7. do 15 septembra letošnjega leta priredijo v Švici velikopotezno radio-razstavo in sicer v mestu Freiburg. — Ravnokar razpošilja prospekte, okusno opremljeno, 28 strani obsegajočo brošuro. Propaganda se razsteza po vsej Evropi in celo po Ameriki. Razstava je pod protektoratom zveznega predsednika Haaba. Uprava razstave je ukrenila vse mogoče, da privabi čim več domačih prebivalcev, kakor tudi tujcev na razstavo. Imela bo namen, ustvariti v Evropi res pravi mednarodni centrum za prodajo in izmenjavo aparatov, surovin, ki so potrebne za industrijo radia in gramofona. RESNIČEN DOGODEK Nekje v gornjem delu savske doline je ta običaj, da tudi železniške lokomotive na kolodvoru in kurilnici v slučaju požara žvižgajo in tulijo. To še ni nič novega in tudi ne spada pod radio novosti. Novo pa je to-le: Pavel si je nabavil in zmon-tiral izvrsten štiricevni radione ter ga vsak večer >napregel«, kot se sam izraža. Nekega večera, ko je. prišel nekoliko pozno in malo -»nadelan« domov, je pa ob zvokih godbe iz Unionskega vrta, lepo zaspal. Zdelo se mu je, da ga angeljci zibljejo po taktih Waldteufelovega valčka. — Pavel je spal, zvočnik pa muziciral, da je bilo veselje. Pa se ti premakne ta vražji »Ruckkoppler« ter prične tuliti da nikoli tacegn. Pavel seveda tudi tega ne sliši in smrči, kot bi hotel tekmovati z F basom. Sosedov France pa, ki ni imel radia, je šel že ob sed-nih spat in se ravnokar hotel obrnili na levo stran, ko je zaslišal ono tuljenje. Gori, kaj pa druzega<: je dejal, skočil iz postelje naravnost v hlače ter v napol zavezanih čevljih stopil ven na cesto. Tuljenje je bilo še. vodno enako močno, zato je pričel France gledati kvišku, če se bo kje kaj išajnalo--. Ker ni nič videl, tulilo je pa še vedno, jo je ubral v ono smer, kjer je mislil, da mora goreti, ker bi sicer »mašina« ne mogla ognja opaziti. Prišel je na most, ki pelje čez progo, ter se šele tam »zraj-tal«, da ne gori nikjer, kajti stroji niso piskali, j nikjer ni bilo nobenega človeka, vsepovsod mirno, j samo on ie brodil po ulicah ter iskal požara, ka- j terega nikjer ni bilo in do česar ga je privede] j Pavlov radione, oziroma njegova reakcija. Smejali ; smo se pa le, ko nam je zjutraj sam pravil, kako je ponoči iskal po mestu ognja. Pavel pa pravi, da ne bo aparata več ma-pregek kadar bo prišel domov pozno in zidane volje. ZADOVOLJEN, ALI NE? V splošnem se. domneva, da poslušalci, ki so z predvajanji oddajne postaje zadovoljni, molčijo in da si le nezadovoljneži dajo duška z dopisi, kritiziranjem, oziroma »nerganjem«. Pa ni tako, tudi pri nas ne. V enem tednu je n. pr. dospelo na londonsko oddajno postajo 1613 dopisov. Od tega števila pa jih ni bilo nič manj kot 1543, ki so se pohvalno izražali o programih, in le 70 je bilo piscev, ki so bili nezadovoljni. Iz tega pa ne moremo sklepati, da to drži in je tako povsod. Nastane vprašanje, ali so baš v onem tednu bili zadovoljneži posebno razpoloženi za pisanje, ali pa so bili nergači sami lenuhi, katerim se ni ljubilo pisati. Je li bilo vse zadovoljno, da nikomur na misel ni hodilo kritizirati? Mogoče pa da so bili programi najbolj posrečeni. Izkušnje, statistike itd. bodo tudi tu pripomogle, da bo mogoč točen V početku radio gibanja so bili študiji raznih oddajnih postaj nastanjeni navadno v eni ali dveh sobah najeniniških hiš in le malokje se je tem prostorom moglo reči dvorane. Kot povsod, je bil tudi tu početek jako skromen. Zadnje čase pa so si radio-družbe pričele graditi lastne stavbe, ki zelo sličijo najlepšim palačam. Anglija s svojo B. B. C. (britanska oddajna družba) Markonijevo palačo prednjači seveda vsem. Nemci ne marajo zaostajaU in v teku leta zgrade v Frankfurtu moderno opremljeno palačo, v Monakovem pa so se ravno te dni vselili v sijajno novo stavbo, v Berlinu pa so tudi že pri gradnji nove velikanske, najmodernejše stavbe, v kateri bo nastanjen tudi radio-komisarijat poštnega ministrstva. Poleg mnogih velikih dvoran, bo v palači tudi radio-muzej. POSNEMANJA VREDNO. V Franciji imajo naredbo, da se mora vsak trgovec z radio aparati in potrebščinami podvreči praktičnemu izpitu o radiotehniki. Iz poročila, ki prihaja iz Francije, pa ni razvidno, je li ta odločba zakonita, ali ne. Ako je, jo je vsekakor pozdraviti, kajti neovrgljivo dejtsvo je, da dostikrat brezvestni inozemski trgovci z radio aparati vsled njih nizkotne trgovske morale, kakor tudi tehnične nevednosti mnogo več škodujejo razvoju radia kot pa koristijo. Kdor namreč takemu trgovcu nasede, postane do radia nezaupljiv ter še znance in prijatelje odvrača od nabave. * Tudi Irska zadnje čase napreduje v radiofo-niji. Sedaj ima okoli 26.000 abonentov. Po zadnji uredbi je postaja Dublin spremenila svoj val od 319 na 411 metrov. Avstrija, Nemčija in celo Madjarska imajo že v vlakih vpeljan radio. Koncem maja pa je tudi Orient Ekspres, kateri, kakor znano, vozi tudi skozi našo državo in sicer okoli tisoč kilometrov, poskusil v jedilnih vozovih z radio sprejemnimi aparati. Poskusi so se dobro obnesli, le skozi Švico imajo močne motnje, to pa radi splošne elektrifikacije švicarskih'železnic. A tudi te bodo prej ali sle j odpravili ali zmanjšali na minimum. Pri nas imamo torej za sedaj samo v SO-vlakih radio. S takimi vlaki pa se navaden zemljan ne vozi in torej še ne bomo tako hitro pričakali radio med vožnjo iz Ljubljane na Jesenice ali Maribor. Ker na vlakih pri nas še ne bomo tako kmalu slišali radia, bi bilo pa zelo umestno, ako bi državna železnica postavila v čakalnice kolodvorov sprejemne aparate. Saj si ni mogoče misliti boljše propagande za radio kot pa aparati v čakalnicah. Oni, ki sc vozi z železnico, ve, kakšna muka je, čakati po več ur, prestopati se po kolodvoru ter se dolgočasiti. Kakšno razvedrilo bi bil za potnike radio, obenem pa bi se vzbujalo zanimanje za radio tudi pri vseh onih, ki ga dotlej niso imeli priliko poslušali. Železniško in poštno ministrstvo naj bi ukrenilo vse potrebno, da ne bomo zaostajali za drugimi državami. Saj ima celo sosednja Madjarska že skoraj po vseh železniških postajah radio sprejemne aparate in menda ne bodo napačno trdili oni, ki pravijo, da se je baš vsled tega število radio abonentov na Madjarskern silno dvignilo. Švicarski radio abonentje plačajo letno 15 fr. na pristojbinah, to je 150 Din, kar je ravno polovico manj kot pa v Jugoslaviji. * Angleška poštna uprava je izdala naredijo, po kateri odslej ni potreba nobenega posebnega dovoljenja in taks za obrat radio aparata tudi zima j svojega prijavljenega stanovanja, to je, da ga sme vsakdo poljubno prenašati. To je zelo važno za Angleža, ker je ljubitelj narave in jemlje aparat seboj v avtu, kadar gre iz mesta na tako priljubljene izlete, združene s pikniki. Programi Radio-Ljtsbtijiasta: Nedelja, 4. avgusta: 9.30 prenos cerkvene glasbe. 10.30 Poljedelska ura, ing. Černe. 11. Samospevi gdč. Vedralove. Pri klavirju g. Marijan Li-povšek. Vedral: Dvorak: Zalo devče. Novak: Gorska balada. Novak: Ciganska melodija, Krička: Uspavanka, Krička; Ciganska melodija, Krička: Alabatros, Kvapil: Dež, Jirak: Chanson 'amour, Štepan: Jizda noci. Vmes slovesna otvoritev in blagoslovitev Godbenega doma v Domžalah. 15. Prenos iz Domžal ob priliki otvoritve Godbenega doma [prenos iz veseličnega prostora). 20. Prenos koncerta iz Unionskega vrta. 22 Časovna napoved in poročila. Pondeljek, 5. avgusta: 12.30 reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra. 20 Družinski mir, podlaga vsake vzgoje, g. Pero Horn. 20.30 Koncert Radio-kvarteta: Mozart: Koncert za viiolino in vijolo, Nardini: Soneta za vijolo, Bethoven: Klavirski trio — prvi stavek. Nato skladbe Bortzkijeviča, Čajkovskega, Cui-a, Godarda, Rubinsteina itd. 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 6. avgusta: 12.30 Reproduc. glasba. 13 časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra. 20.30 Koncert kvarteta pcvcev Glasbene matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar): Adamič: Prošnja, Heidrich: Slabo sveča je brlela, Jenko: Vabilo, Svetek: Kaj bi te vprašal, Pod noč, Zaprta so njena okenca. Slovenske narodne: Ti si urce zamudila, Kaj boš žalovala. Koroške narodne: Pojdem v Rute in Moja kosa. Sreda, 7. avgusta: Opoldanski program odpade. 18 Pravljice, pis. Milčinski. 18.30 Reproduc. glasba. 20 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. 20.30 Pevski koncert ge. Staller-Stotter-jeve, konc. pevke: R. Wagner: Lohengrin, Elsin sen, Mayerbeer: Robert hudič, Cavatina, Puccini: La Boheme, Povest Mirni, W. A. Mozart: Čarobna piščal, Arija Pamine, Niccolai: Vesele žene Wind-sorske, Arija gospe Fluth. 21.30 Koncert Radio-orkestra. 22.30 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 8. avgusta: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 reproduc. glasba. 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. 20 Prenos koncerta iz Unionskega vrta. 22. Časovna napoved in poročila. Petek, 9. avgusta: 12.30 Reproduc, glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra. 20 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.30 Pevski večer g. L. Bajdcta, tenorista lipske opere: Janko Ravnik: Seguidille (v 7 delih), Flotow: Stradclla, himna, R. Wagner: Meistersin-ger: 1. Ob tihem ognjišču, 2. Walterjeva tekmovalna pesem. 21.30 Koncert Radio-orkestra. 22. Časovna napoved in poročila. ^ ^ ^ Sobota, iO. avgusta: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, reproduc. glasba. 13.30 iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra. 20 Delavska ura. 20.30 Prenos i* Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poročila. Pondeljek, 5. avgusta. Belgrad: 12.45 Radijski kvartet. 13.30 Dnevne vesti (Pravda). 17.30 Radio Jazz. 18.30 Predavanj. Prof. Ardijaševič: Misli o ljudski prosveti. 20.30 Radijski kvartet: 21.35 Čas. Dnevne vesti. 21.40 Češka pevska ura. Gosp. Milan Kovačič, lir. tenor. 22.30 Plošče. — Zagreb: 13.15 Plošče. 13.45 Dnevne in gospodarske vesti. 20.15 Kulturne in družabne vesti. 20.30 Prenos iz Prage. 20.30 Dnevne in vremenske vesti. — VarSava: 12.05 Plošče. 16.40 Plošče. 18 Lahka glasba 20.30 Mednarodni koncert iz Prage, 22.45 Godba za ples (iz Krakova). — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. 16 Popoldanski koncert. 19.55 Čas. Vreme. 20 L. v. Beethoven: Daljni ljubici. 20.30 Prenos iz Prage. Večerni koncert. Oddajanje slik, — Brno: 12.20 Iz Mor. Ostrave: Opold. koncert. 17.30 Iz Bratislave: Popold. koncert. 19.05 Iz Mor. Ostrave: Koncert. 20.30 Iz Prage: Mednaroden koncert. — Berlin: 14 Jazz (plošče). 17. Koncert. 19 Zabavna glasba. 20 Mandolinski orkester. 20.30 Mednarodni koncert iz Prage. 22.30—0.30 Godba za ples. — Katovice: 16.20 Plošče. 20.20 Koncert. 20.30 Koncert iz Varšave. 22.45 Godba za ples, — Toulouse: 12.45 Solistični koncert. 13.15 Pesmi. 13.30 Orke-ste. 20.30 Simfon. orkester. 21 Koncert. Odlomki iz kom. ope. 2t.45 Godba za ple3. — Stuttgarti 10.30 Glavna prireditev nemške del. pevske zveze. 16.15 Popold. koncert. 20 Leharjev večer. 21.30 Monakovski komiki. $2.15 Ura pesmi, 22.45—0.0!) Zabavni koncert. — Praga: 11.30 Plošče. 12.50 Koncert postajnega orkestra. 16,30 Iz Bratislave: popold. koncert. 19.05 Godba. 20.30 Mednarodni koncert. 22.20 Plošče. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 P-_-U___1 -: i------», i r _ y -i u. m: upuiudu.iiM tiuit\.*si i. veuvinu Klanim. — mi- lan: 11.15 Reproducirana glasba. 12.30 Kvartet. 17. Jazz. 20.30 Opereta. — Budimpešta: 9.15 Plošče. 12.05 Trio. 17.40 Orkester 20 Konccrt (solo netiel. 20.30 Prenos iz Prage. 22. Ciganska glasba. Napeli vama naložbadenarja Telefon štev. 2420 Račun pošt. hran. Ljubljana št. 10.680 Kranjska Hranilnica sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter nudi najugodneje obrestovani« Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu ln proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle. la viogo jamči Msbiiuiishs ©bias* z vsem svcilm premoŽenjem in z vso svofo davCno modo. Letalski kapitan — žrtev spiritistov Iz moštva poljskega ocenskega letala »Poloma« so izključili kapitana Kowalczika. Zakaj se je to zgodilo, pojasnjujejo sedaj poljski listi in njihova pojasnila so dovolj zanimiva. Predsednik odbora, ki financira oceanski polet, izjavlja, da je odpustil kapitana Ko\valczika zato, ker so ga popolnoma omrežili spiritisti. Priprave za polet, ki so se vršile svoj čas v Milanu, je kapitan popolnoma zanemarjal. V roke sta ga dobila dva spiriti-stična sleparja, ki sta mu natrobila, da je njuna magična pomoč za srečen izid poleta v Ameriko izredne važnosti. Kot plačilo za to »astralno« pomoč sta zahtevala 15-odstotni delež na dobičku podjetja. Ako bi se Kowal-czik temu upiral, sta grozila, da bosta nad-zemske sile nagnila do tega, da podjetja ne bodo podpirale, tako da je pri poletu pričakovati nesreče. S to naravnost otročjo neumno ponudbo sta Kowalczika tako premotila, da jo je sprejel, odgodil polet in ves čas prebil na spiritističnik sejali. Ko je predsednik finančnega odbora Kowalczika pozval, naj pretrga vse zveze s sleparjema, zasepljeni kapitan tega ni hotel storiti. Nato so Kowalczika odpustili. Pojoč orang-utan V peštanskem zverinjaku je te dni nenadoma poginil orang-utan, ki je spadal med največje zanimivosti tega zverinjaka. Žival je bila stara približno 50 let in čisto izreden primer svoje vrste. Opica je bila velika in močna — en in pol metra visoka — in nenavadno inteligentna. Imenovali so jo »Peter« (pač skrajno neokusna zloraba imena!) in so se zanjo enako zanimali otroci kakor odraščeni. Orang-utan je čez vse ljubil svojega strežnika in je pojedel svojo hrano le tedaj, ako je bil strežnik navzoč. Dobival pa je po dvakrat na dan pol kilograma kruha, dve oranži, eno surovo jajce, en liter čaja in osem banan. Banane je lupil tako elegantno kakor kaka go-spica ter sploh jedel tako spodobno, kakor najbolje vzgojen otrok. Največja »Petrova« posebnost pa je bila, da je bil glasbeno nadarjen. Kakor hitro je legla na zemljo noč in so šetalci odšli iz zoološkega vrta, je začel orang-utan peti. Iz mogočnih prsi živali so prihajali melanholični, tožeči glasovi, ki so vsakogar globoko pretresli. Večer za večerom je pel svojo tožno pesem, začenši približno ob 6 in končujoč ob 9. Tod in tam je žival umolknila, da si je odpočila in zbrala nove moči. Tako je živel orang-utan v svoji kletki mirno in zadovoljno precejšnjo vrsto let. Nedavno je pa začel postajati globoko otožen in brezbrižen za svojo okolico. Vase pogreznjen je sedel v kotu svoje kletke in se ni več zmenil za nikogar. Ob večerih je pa pel tudi še potem, ko se je zlekn.il na ležišče, česar preje ni delal. Vsemu temu pa niso pripisovali posebnega pomena, a te dni so našli ranega jutra žival mrtvo. Raztelesenje je ugotovilo, da je bil orang-utan bolan na pljučih in prebavilih. Truplo so izročili živinozdravniški visoki šoli. Smešnice V šoli. >... in povejte mi, Majda, zakaj moramo predvsem paziti na to, da je naše stanovanje vedno sveže in čisto?« »Ker more vsak hip priti kdo na obisk.* * »Teta, gospod Gorjup te bo poročil, toda šele kasneje!« »Kako ti je pa to padlo v glavo?« »Rekel je, da' si ti zadnja, s katero bi se poročil.« * »Od danes naprej boste za poizikušnjo upravljali blagajno za poštne pristojbine,« je rekel šef praktikantu. »In če boste kdaj nad čem v dvomu, tedaj posezite samo na knjižno polico. Tam je — kazenski zakonik!« \v(?t<3 m/meh vrvenk^s cegovine, a živeč že od rane mladosti v Trstu. Delal je v tržaških javnih skladiščih, pri vojakih pa se je seznanil z nekim vojaškim zdravnikom, ki ga je baje uvedel v spoznavanje pljučnih bolezni. Čopič je bil sam na pljučih bolan, zato je s tem večjo vnemo iskal lcka za jetiko. Ko se je sam pozdravil, je začel zdraviti tudi druge in kmalu je šel glas o njegovem zdravilu po vsej Italiji in segel tudi preko meje. V Skedenj pri Trstu, kjer stanuje Čopič, sc je pa začelo pravo romanje in Čopič je večkrat prebil noč v kaki kavarni, da se je rešil ljudi. Zdravi z inhalacijo in mazilom. Tržaški zdravniki so zahtevali, naj da svoje sredstvo v analizo, toda Čopič skriva svojo »tajno«. Nato mu je oblast zdravljenje strogo prepovedala. Čopič se sedaj poteguje za patent na svoje zdravilo. Durov živalski paradiž Scheveningen i obalnimi hoteli, v katerih so i astanjeni delegati velesil na haašl>i konferenci. Najmodernejši vseh princev le stoletja varijo v Burton-On-Trentu najboljše angleško pivo. Hiša uživa najodlič-nejši glas in je že opetovano videla kraljeve goste. Dne 31. m. m. je sprejela sedanjega angleškega prestolonaslednika — princa Wale-škega. Princ jc dospel z letalom. Po slovesnem sprejemu so ga peljali najprej v dvorano, kjer stoje kadi z ječmenovo drozgo. Pod vodstvom pivovarniškega mojstra je princ zavrtel kolo, s pomočjo katerega se meša voda z drozgo. Pivo, ki ga napravijo iz tc drozge, bo nosilo ime »Princes Ale«; čez leto dni ga bodo pretočili v steklenice in čez petdeset let, ko bo burtonska pivovarna praznovala svoj veliki jubilej, ga bodo gostje spoštljivo in ponosno srkali iz likerskih čašic. Ravnatelji so nato vodili princa po vseh prostorih pivovarne, mu vse pojasnili in mu zaupali tudi vse skrbno hranjene tovarniške tajnosti o mešanju in hlajenju, ki daje burton-skemu pivu njegov veliki sloves po vseh britanskih deželah. — V pokuševalni dvorani je princ pokusil šest vrst piva. S posebno slovesnostjo so mu podali čašico iz zaprašene steklenice, ki so jo odprli njemu na čast: to je bilo pivo, za katero je pred 27. leti zavrtel kolo pokojni angleški kralj Edvard. Kralja Edvarda piva seveda ni v trgovini; če pa pride od časa do časa par steklenic v svet, potem se plačujejo po 5 funtov šterlingov vsaka. Sredi med pivovarniškimi nameščenci je prirfe opazil znan obraz. Takoj je stopil bliže in vprašal: »Ali niste bili v vojni pri grena-dirski gardi?« — »Da; imenujem se Thomas Walker.« Princ je Walkerju nad vse ljubeznivo tovariško stisnil roko; saj je spoznal v njem obenem druga iz otroških let. Walker je namreč nekoč služil kot lakaj v kraljevi Buckinghamski palači ter se je večkrat s princem igral. Ko je nastala svetovna vojna, sta odšla kralj in prestolonaslednik v Francijo. L. 1915. je kralj na bojišču padel s konja in Walker je bil prvi, ki mu je priskočil na pomoč; odvedel ga je v bližnji grad. »Tako se nri je zdelo kakor nekdaj, ko sva s princem na vrtu igrala »cricket«, nekaterikrat sem ga premagal, a tudi on mene — bil je že takrat dober igralec.« V tem je skrivnost popularnosti angleškega prestolonaslednika, ki je čisto svoje vrste. Waleški princ ni demokratičen ali Iju-domil, marveč — naraven. Te velike umetnosti človečnosti se je naučil v vojni, ko je bil prisiljen, da je samostojno mislil, namesto da bi drugi mislili zanj, takrat, ko je odložil ulo-go simpatičnega opazovalca in začel spoznavati ljudi iz neposredne bližine. V vojni je prišel v stik s pripadniki vseh razredov in vseh narodov, in to s tistim čutom enakosti, ki ga doživi človek samo v urah velike krize. Gledal je smrti v obraz in si tako pridobil jasen pogled za vrednost in zmisel življenja. Odtod njegova naravnost, s katero stisne roko, odtod smpatija, ki jo ume položiti v Predsednik ruskega društva za varstvo živali, Leonidovič Durov, je ustvaril v svoji hiši v Moskvi pravi paradiž za živali. Durov slovi daleč okolu kot nenavaden ljubitelj in krotitelj živali. Njegov zoološki vrt se razlikuje od drugih po tem, da so vse njegove živali krotke, izvežbane v vseh mogočih umet-nijah in da se z Durovom pogovarjajo v svojem lastnem živalskem jeziku. Njegovi sloni, kamele, podgane, psi in mačke spadajo med družinske člane. Durovi orli krožijo čez dan nad moskovskimi stolpi, zvečer pa se vračajo v kletke. Lajanje njegovih psov je kakor govor, na katerega odgovarja Durov na enak način. — Durov zverinjak je tudi v prenesenem zmislu paradiž. Njegove živali se ljubijo med seboj brez razlike vrste. Ris neguje malo miško, mačka se igra s podganami, ki plezajo po njej in-se grejejo ob njej. Volk živi v isti kletki s koštrunom, tjulni in mladi kiti se pokore Durovim ukazom s skoraj človeškim razumom. Orjaški rujav medved goni črpalko, s katero oskrbujejo vodo za zverinjak. Njegovi ptički žive svobodno in zobljejo z roke. Celo ježevci znajo razne umetnije. Toda pravi Zeppelin nad mestom Trier. svoje vedno taktne opazke, odtod neposrednost, s katero vselej najde notranjo zvezo z množicami. To je najmodernejši vseh princev, toplo čuteč človek, ki se je kot princ rodil in ume v novem času vršiti svoje visoke dolžnosti Nov zdravnik čudodelnih To pot se obeta ozdravljenje jetičnikom. Saj da je jetika ozdravljiva, itak vsi vemo. Seveda pa ne s kakimi čudodelnimi kapljicami ali mazili. Vsekakor bi bilo tako zdravljenje najbolj enostavno in najbolj ceno in zato ni čuda, da so se ljudje kar zgrnili okolu človeka, ki pravi, da pozna zanesljivo zdravilo proti jetiki. To je 461etni Ljubo Čopič ali po italijansko Amato Zoppich, po rodu iz Her- Ijubljenec cele hiše pa je »Lola«, štiriletna opičja samica — šimpanz. V družbi popuši »Lola« redno svojo cigareto. Nečimerna je zelo ter se pogosto ogleduje v zrcalu, se češe in si kodra dlako. — Najbolj zanimiv pa je Durov sam, ki je na nenavaden način prišel do svojega sedanjega »poklica«. Kot mlad kadet je nekoč v vojni šoli videl, kako je vratar trpinčil vojaškega psa. Durov se je za to maščeval nad vratarjevim psom, katerega je za vrv obesil na vrata, nato ga pa obmetaval s kamenjem. Pri tem ga je zadel tako proseč in mil pogled iz pasjih oči, da se je Durov ves stresel in kasneje celo obolel. Ko je že polagoma okreval, je prišel isti vratarjev pes, ki so ga bili tedaj drugi rešili, k njemu in mu lizal roko. Tistikrat je Durov sklenil, da bo posvetil svoje življenje živalim. »Evropa«, sestrska ladja »Bremenc, ki jo je meseca aprila požar težko poškodoval in se nahaja sedaj " w»ravi v največji ladjedelnici Nemčije v Hamburgu, Rudniško reševalno moštvo s plinskimi maskami, Moj očka je kmet. Obraz ves ožgan od solnca ima in žuljavo dlan. Le redkokdaj drži se na smeh; skrb težka leži mu vedno v očeh — Bo trta rodila brez toče, viharja? Bo ajda še cvela, ko vstala bo zarja? Bo detelja sočna? Bo dosti otave? — Obvaruj, Bog, suše nas, ognja, poplave! Moj očka je kmet. Obraz ves ožgan ima, trd korak, trd glas, trdo dlan. Nikdar me ne boža, nikdar ne pove. da v prsih utripa mu — zlato srce ... Gustav Strniša: Fasisnčica Sredi našega ravnega sorskega polja stoji lepo belo znamenje. Na zadnji steni je naslikana sveta kmetica Notburga. Mlada je in resna, njene oči so zamaknjene v nebo, noge korakajo med zlatim žitom, a desnica je dvignjena in kaže srp, ki je obvisel med nebom in zemljo, ko je zahteval gospodar pobožne Notburge, da mora delati, čeprav je že odzvonil delopust. Ob nogah svetnice stoji drobna živahna ptička-pastirička in se ozira z lahno dvignjenim repkom v dobro svetnico. Nekdaj je bilo to znamenje zanemarjeno in razpokano, samo slika svete Notburge na zadnji strani je bila še dokaj dobro ohranjena. Lastnica znamenja in polja okoli njega je bila skopa kmetica Uršula. Kmetje so jo pro-;.sijji, naj znamenje popravi, pa jih je zavrnila, . naj jo - puste v miru. Naposled so ga hoteli nekateri popraviti na'svoje stroške, pa se je razhudila in jih zapodila, ko so se oglasili pri njej. Pri Urši je služila za pastinco skromna boječa deklica Mihelca, katere stara skopulja kar ni mogla trpeti. Najraje bi jo zapodila, pa je vedela, da jie bo dobila druge, saj ni deklici ničesar plačala, slabo jo je oblačila in Mihelca je še stradala zraven. y »Danes boš gnala past. Pojdi na polje in pazi, da mi ne napraviš kake škode! Gorje ti, če ti živina zaide v žito! Da pa ne boš na paši brez dela, mi moraš prinesti košarico rdečih jaged! Naberi jih, kjer hočeš,« je ukazala kmetica. . »Mati, kako naj nabiram v hosti jagode in obenem pasem na pašniku svoje štiri kravice, ki so včasih tako muhaste?« je vprašala pasti-rica. »Tako, zdaj mi boš pa še ugovarjala! Stori kar sem ti ukazala, ali pa zgini iz hiše,« je za-rentačila Urša in napodila deklico-siroto, ki ni imela nikogar, da bi se zavzel zanjo. Mihelca je odšla na polje. Ko je dospela do znamenja, je šla k zadnji steni, pokleknila v rosno travo in pobožno zaprosila sveto Not-burgo: »Dobra svetnica, tudi ti si bila preprosta kmetica. Pomagaj mi! Kako naj pazim na živt-nico in jo pasem — ter nabiram jagode? Pašnik je sredi polja, jagode so pa v hosti. Ne zavrzi me, sveta Notburga!« Tedaj se je slika na steni zgenila. Koka svetnice se je stegnila po srp, ki je nalahno zamahnil. In že je priletela pred deklico ptička, ki je veselo pomigala s svojim repkom. Svetnica ie spregovorila: »Le pojdi po jagode. Ptička bo pasla mesto tebe!« .... Deklica sc je zahvalila svetnici in odhitela v gozd. , .. Kravice so se nekaj časa mimo pasle. Ko so pa hotele nagajati in zbezljati, se je ptička dvignila in pričela cviliti ter vršati, da se je vsaka prestrašila in je ostala na pašniku. Deklica se je vrnila z jagodami in zadovoljno odgnala domov. Naslednji dan je morala prinesti borovnice. Storila'je prav tako. Kmetici sc je čudno zdelo, da deklica vse tako vestno izvrši. »Danes boš pa prinesla maline,« je ukazala Urša in šla skrivaj za pastirico. Ko jc prišla Mihelca do znamenja, je sto pila Urša za bližnji grm in čula, kako zaupno je deklica molila k svetnici. Tedaj je trdosrcna kmetica vztrepetala. Videla je, kako je oživela obledela slika svete Notburge in spregovorila. Zagledala je tudi ptičko in preplašena je hitela k deklici in jo prosila, naj ji odpusti. Dobra Mihelca je gospodinjo objela in srečna se je z njo vrnila domov. , Kmetica je dala znamenje popraviti, i lieleo je snrejela za svojo hčerko. Poslej se je deklici dobro godilo. Stara Urša se je popolnoma spremenila in ie postala dobrosrčna m usmiljena. Rose Fyleman: J ur če k in slon V deželi, ki je tako oddaljena od nas, da je niti na zemljevidu menda ne bi mogli najti, je živel deček-z imenom Jurček, ki je tako rad čital, da ni imel časa misliti na nič drugega. Čital je po ves dan in bi čital tudi po vso noč, če bi nni dovolili. Ko je postajal starejši, je njegovo mater ta razvada silno bolela. »Naučiti se mora kakega koristnega obr-ta,« je govorila. »Nikdo ne bo hotel sprejeti v službo fanta, ki tišči venomer nos v knjige.« Ko se je sprehajal nekega dne Jurček po mestu in čital kakor navadno, je stopil naravnost skozi vrata kraljevega dvorca. Šel je naprej po cesti in prišel na veliko dvorišče, kjer je bilo zbranih sila dvorjanov. Kralj in kraljica sta sedela na zlatem prestolu ob strani, a v sredi je bil velik prostor, kjer se je nekdo pripravljal, da bi govoril. Jurček je odkorakal naravnost v sredino in še vedno čital. Nastal je velik nemir in vojaki so baš hiteli, da bi ga prijeli. V tem trenutku pa je nastal strašen hrup. Eden kraljevih slonov se je iztrgal svojemu gospodarju in besno prilomastil na dvorišče. Vse se je razbežalo in prestrašeno vpilo. Ali Jurček je bil popolnoma miren in je čital dalje. Slon se je zakadil naravnost proti njemu, ga zgrabil s trobcem in ga zavihtel kvišku. Jurček pa je čital kar naprej. Slon se je tako začudil, videč, da fant ne brca in se ne upira, da je popolnoma pozabil svojo jezo. »Dečko je bržkone velik čarodej,« je mislil. Postavil ga je rahlo na tla in buljil vanj s svojimi modrimi očesci. Nenadoma je odšel globoko zamišljen mirno v svoj hlev. Kralj pa je bil tako hvaležen Jurčku, ker je rešil toliko ljudi, da mu je podelil mesto glavnega knjižničarja v dvorcu. Sedaj je Jurček popolnoma srečen. Vse dni lahko čita po ves dan, kajti v kraljevi knjižnici ima dovolj knjig do konca svojega življenja. Kotiček malih hisiroamnežev Dragi kotičkarji! Je pač križ s tem našim kotičkom. Križ zato, ker je kotiček tako majhen, da na noben način ne moreni uvrstiti vanj vseh Vaših odgovorov, četudi bi to iz srca rad storil. Skoro vsi zaslužijo objave — a objaviti morem le enega. To je žalostno za Vas, ki ste se na moč trudili, da bi čim lepše izrazili svoje misli in si tako priborili zasluženo odlikovanje in čast. Tuhtal sem in ugibal, kako bi se dalo napraviti tako, da bi bili vendar-le vsi Vaši spisi objavljeni — ne da bi zaradi tega prišel navskriž z gospodom glavnim urednikom. In sem iztulital in dosegel, da se bo zgodilo, kar si želite Vi in si želim jaz: v prihodnji številki Vam boni zastavil vprašanje, s katerim si boste lahko belili glavo mesec dni in več. Vsi dobri, brez tuje pomoči sestavljeni odgovori, bodo objavljeni — če ne v prvi številki »Šlovenčeves" mladinske priloge, pa v drugi, tretji ali četrti .. Samo pomislite, dragi moji: tisoči in tisoči bodo z zanimanjem in občudovanjem brali, kar bodo Vaše brihtne glavice' skovale. Sapramiš, ali se boste postavili ! Lepe pozdrave Vam pošilja striček kotiček. Nagrado — lininik s peresnikom, svinčnikom in radirko — je topot odnesla Krač-man Minka, dijakinja, Šmarje-Sap. Takole modruje in sodi mala gospodična: »Martinek je slabši samo po svoji telesni moči, a boljši, krepkejši, plemenitejši po svoji duševni moči. Revček Martinek vse preziranje dečkov mirno trpi, gotovo s premagovanjem. Ako bi se zgodilo nasprotno, da bi bili zaničevani in kamenjani neprijatelji Martinkovi, bi jih branili njihovi starši. A kdo naj brani siroto Mar-tinka ?. Zanj ne bije, več plemenito srce staršev; ne. bedi več nad njim .ljubeče oko materino, ne brani ga dobra roka očetova ... Ko se bo Martinek poslavljal od tega sveta, mu bo sladko pri srcu ob zavesti, da je izpolnjeval besede: i Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. Težko in bridko pa bo pri srcu ob zadnji uri njegovim sovražnikom, ko se bodo zavedali, kakšno krivico so uiu delali.« * Lepo so povedali tudi še naslednji: Wau-pot Maks, Herbst Erika, Simončič Milena, Ga-šperšič Mici, Koren Vidina, Gorup Tončka, Je-ločnik Marjan, Herman Stanka, Fine Zdenka, Zagradišnik Jožefa, Urnnjek Albin, Strauss Emil, Brenčič Mici, Uršič Henrik, Lichten-egger Franc, Štaneer Menca in Planine Maks. Ob zaključku lista mi je poslal svoj spis še Marjan Savinšek i/, Jesenic. Povedati mo-ram da mi je ta mali mož govoril še najbolj iz srca, a nagraditi in objaviti njegovega odgovora ne moreni, ker mm r ■ : . . . . . , ;;>V, ■ ■ ■ '. j □ Konkurenčne cono 1 Zahtevnjte po- t nudbet — Prvovrstno referenco! t Najpopolnejši mstOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit, stroj, oglejte et to izrednost pri tvrdki l. BARAGA, L3UBL3ANA, Šelenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. Spisal Mirko Kunčič. Mirko Kunčič: Moj očka Ptičko, ki je tako lepo pazila na kravice in jih tako skrbno pasla, je imenovala Mihelca — pastiričico in se še zdaj tako imenuje. Žo&podarsfvo Odpiranje in zapiranje obralovaUšč Nova uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč, ki jo stopila v veljavo 19. junija t. 1., je podala okvir za ureditev tega vprašanja in nalaga velikim županom, da predlože pristojnim ministrom načrte izvrševalnih naredb glede odpiranja in zapiranja obratovališč. Okrajni glavarji so žo zbrali potreben materi-jal, ki ga morajo vel. župani preložiti do 19. t. m. pristojnim ministrstvom. Glede nedeljskega dela, kakor ga zahteva večina podeželskega trgovstva, tudi novi izvršilni predpisi ne bodo mogli izpremeniti dosedanjih tozadevnih določb. Dokler se ne izvrši revizija zakona o zaščiti delavcev, ni pričakovati, da bi se dovolilo ob nedeljah dopoldne obratovanje v trgovinah za več kakor 2 uri. V ostalem pa podajamo zahteve trgovine v Ljubljani in okolici glede odpiranja in zapiranja obratovališč. Nasprotno pa zahtevajo delavske in naineščen-ske organizacije v svojih predlogih, da se uvede za vse stroke in da se ob nedeljah prepove vsako delo. LJUBLJANA. Gremij trgovcev v Ljubljani predlaga naslednjo ureditev: Trgovine kolonijalnega, špecerijskega in mešanega blaga ter kramarske obratovalnice pozimi in poleti od 7. do 13. in od 14. do 19. ure. Trgovine z delikatesnim blagom pozimi in poleti o spomenika ob vodi Večletna garancija! Zahtevajte ponudbe. Trošarine in takso. V mesecu maju t. 1. so znašali državni dohodki od trošarin 69.1 milj. Din napram 65.1 v maju lani in proračun za maj 1929 72.25 milj. Tako pa je bilo v maju t. 1. vplačanih 97.7 milj. Din napram 91.55 milj. Din v maju lani in proračunu za maj 1929 v znesku 99.96 milj. Din. Gremialna trgovska šola v Ljubljani je po podatkih v »Trgovskem Tovarišu« štela koncem leta 1928-1929 273 učencev in učenk (126 vajencev in 127 vajenk), največ iz specerijske stroke 57, nadalje iz trgovine z mešanim blagom 55, iz manu-fakturne 43, iz modne 39, knjige in papir 17 ter iz galanterijske stroke 10. Izmed 273 učencev in pa učenk je dovršilo 11 z odličnim uspehom, 80 s pohvalnim, 137 s povoljnim, 33 z zadostnim in 47 z nezadostnim učnim uspehom, 8 pa je bilo neizpra-šanih. Celjska posojilnica povišuje kapital. Kakor nam poročajo iz Celja, je sklenil zadnji izredni občni zbor Celjske posojilnice d. d. zvišati delniško glavnico od 5,000.000 na 8,000.000 Din. Emisijski tečaj novih delnic je določen na 160 Din ter je občni zbor pooblastil upravni svet, da provede emisijo v teku enega leta. Rezerva se bo s to emisijo zvišala na 5,400.000 Din, vsa lastna sredstva pa na 13,500.000 Din. — Zavod razpolaga s prav znatnimi tujimi sredstvi: vse vloge 73.2 milj. Din, dočim znašajo lastna sredstva 8.6 milj. Din; dividenda za 1928 je bila 10%, zadnji tečaj pa je bil na ljubljanski borzi 170 den 1. omet novosadske borzo je znašal v prvi polovici t. 1. 8841 vagonov napram 8183 vagonom v prvi polovici lani. Izseljeniški denar. Po podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je prišlo lani v našo državo 18.7 miljon. dolarjev izseljeniškega denarja; .lajveč ga je prišlo iz Amerike 12.45 milijona dolarjev. Potom bank je prišlo okrog 15 milijonov, potoni Poštne hranilnice 0.5, jiarobrodnih družb 0.3, poslano v pismih 1.75, povratniki pa so prinesli s seboj 1 milijon dolarjev. Pasiva izseljeni-ške bilance pa so znašala lani 2.7 milj. dolarjev; torej je čistega 1.6 milj. dolarjev ali 902.2 milj. Din. Tudi v letu 1929. je pričakovati istega iznosa v pošiljatvah izseljencev. Likvidacija: Srpska kreditna banka, d. d. v Stolcu (Hercegovina); zavod obstoji 8 let. Kapital znaša 0.25 milj. Din in vloge 1 milj. Din. Še za (928 je izkazano 1.484 Din čistega dobička. Jugotanin, Zagreb, ki ima tvornico tanina v Sevnici in pri katerem je udeležen francoski, pa tudi italijanski kapital poleg domačih interesentov, izkazuje za 1928 0.4 milj. čistega dobička (1927 0.15) in to pri kapitalu 7, upnikih 11.7 (12.4) in investicijah 8.5 milj. Din. Za dvig našega perutninarstva. — Plime!' ke in Rhode Island. Plimetkc so našle v naših krajih že precej ljubiteljev in resnih rejcev, ki strokovno goje to lepo in koristno pasmo radi jajc in mesa. — Rhode Island, ki jiri nas še ni tako razširjena, ima iste dobre lastnosti ter jo cenijo po celem svetu kot eno najboljših gospodarskih kokoši. Nesnost obeh pasem je jako visoka, letno do 200 rujavih ca 65 g težkih jajc. Meso je zelo okusno, petelinčki so jako prpiravni za kapuniranje ter dajo najboljšo in najfinejšo pečenko. Našemu podnebju se lahko prilagodijo, dobro uspevajo in so dobfč koklje in matere. Mladiči so utrjeni, hitro in dobro rastejo in je vzgoja lahka. Največjo koristnost izkažejo pa gojitelju s tem, da pri primerni negi in reji neso v zimskem času'. Nameravano je razširiti Plimetkc in Rhode Island v južnih krajih naše države, zuto bo gotovo nastalo veliko povpraševali je po plemenskih živalih. Oprimimo se reje istili v čim večji meri, saj sc s tom izognemo uvozu teh pasem iz inozemstva! j. S. Aussiger Chemisclie preide v češke roke. — Kakor poročajo iz Prage, je sklenjeno, da bo odstopil dosedanji predsednik Rudolf Sieghart in bo predsednik postal dr. Jaroslav Preis, gen. direktor Živnostenske banke. To je v zvezi z dejstvom, da Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • VI* e a n e « Reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Zn hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš uad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kol kmetska zadruga prosta rentnega davka je sedaj postala Zivnobanka večji delničar kakor dunajski Bodenkreditanstalt. Nov romunski carinski tarif stopi v veljavo 1. avgusta t. 1. Industrijske carine so v njem v korist agrarnih producentov znižane. Borza 3. avg. 1929. Devizni promet je bil ta teden slabši kakor prejšnji: znašal je 13.76 milj. Din napram 15.51, 21.93, 19.22 in 27.08 milj. Din v prejšnjih tednih. Tudi na zagrebški in belgrajski borzi se pritožujejo nad slabim prometom. Privatnega blaga je razmeroma dovolj na trgu in Narodna banka ne intervenira več s tolikim svotami: stojimo pač neposredno pred velikim izvozom; v Vojvodini računajo z izvozom 200.000 ton pšenice. Devizni tečaji so pri nas čvrsti zaradi slabega tečaja švicarskega franka, kar prihaja zelo v prid izvoznikom. Skupno je znašal v mesecu juliju t. 1. devizni j>romet ljubljanske borze 92.4 milj. Din napram 73.5 miljonov v juniju 1929. Razvoj deviznega prometa je bil naslednji: 1927 1928 1929 januar — 72.8 89.0 februar — 60.2 60.1 marec — 72.8 62.5 april — 73.3 74.6 maj — 88,5 76.7 junij — 86.4 73.5 julij 63.2 93.9 92.4 V prvih sedmih mesecih t. 1. beleži ljubljanska borza 528.8 milj. Din deviznega prometa napram 548.8 milj. Din v prvih mesecih la.ii. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.86, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.25, London 25.22, Madrid 76, Newyork 519.70, Pariz 20.365, Praga 15.38, Sofija 3.75, Trst 27.175, Varšava 58.25. Žito Pregled položaja v Čikagi. V juniju se je izvršila velika izprememba na žitnem trgu. Koncem maja se je trgovala pšenica za junij po 94 centov za bushel, koruza po 79H in oves po 38K. Koncem junija se je trgovala pšenica julij po 118.50, koruza po 94.75 in oves po 43.50. Koncem julija je veljala pšenica za julij 144.50, koruza 104, oves 495.8. — Padec pšenice v maju, ko žetev še ni bila pospravljena in je velik del bil izpostavljen še dva meseca vremenskemu riziku, je bil vsekakor vendarle prenagel. V mesecu juniju letošnjega leta smo doživeli redukcijo vseh cenitev svetovne žetve. Najsenzacijo-nalnejša novica je bila cenitev Kanadskih združenih oblasti, Iti je dognala verjetno žetev zapadnih provinc na 350,000.000—400,000.000 bushelov, napram 500,000.000 lanske žetve. Zmanjšanje pripisujejo dejstvu, da je pomlad pozno nastopila ter splošnemu j>omanjkanju padavin. Tudi z jugozapada so prišle slabe vesti. Rezultati mlačve so razočarali in dež, ki je močil za žetev zrelo žito je napravil veliko škode. Cenitve so pod 15,000.000—25000.000 bushelov za vsako državo. Nadalje poročajo, da manjka mestoma padavin v ozemlju pomladne (jare pšenice) na se-verozapadu, radi česar računa trgovina, da letos žetev jare pšenice zdaleka ne bo dosegla lanskoletnega števila 322,000.000 bushelov. Po vesteh iz Argentine, se je radi suše tamkaj zasejana površina zmanjšala za 10—15%. — Ni razloga misliti, da bi Združene države Severne Amerike ne imele veliko žetev pšenice, kajti po sedanjih izgledih se obeta približno enaka žetev kakor lani, toda svetovna žetev bo bistveno manjša kot se je pričakovalo. Nekaj časa je izgledalo, da bo zmanjšanje žetve enako starim zalogam, vendar izgleda po najnovejših vesteh iz Kanade, da takega ravnovesja ni pričakovati. Radi lega se cene neprestano dvigajo. — Porast cen koruze in ovsu je pripisati deloma porastu pšenice, deloma j>a poročilom o mrzlem in deževnem vremenu. Položaj na domačem žitnem trgu. — Dasi pod vplivom ameriških visokih notacij cena pšenice tudi pri nas napreduje, moremo vendar opaziti na našem žitnem trgu neko gotovo neodvisnost od Amerike, ki se izraža v tem, da se naslanjajo cene na naše eksporine možnosti ter da so radi tega v glavnem mirne in neizpremenjene. — Kupčija je dosti živahna v državi sami, veliko več pa se trguje pšenica za izvoz, in sicer velja na dotičnih postajah, v prvi vrsti v Srbobranu, povprečno 15 para več kot na ostalih. — Danes notira gornjebačka pšenica 225.—, koruza 215— nakladalna postaja. Nudi se Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonarna in livarna Št. Vid nad Uubliano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinolivarna Železolivarna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite aji po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne ccnc! Hitra in točna postrežba! »Java« pšenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. - Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »Java« pšenične kave poštnine prosto. - Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lomina ulica 11/a. GOSPODARSKI® ZVEZH II LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnoji!, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cementa. Bogata zaloga SsscerlisRsMa in HoSuniiaSiiEga Sriajja, vse vrste mieoski Izdelki, semenska Črna in sina a|da, poljedelski stroji, limone. nov baranjski ječmen 66 kg (zimski) po 185—190, oves po 195—205, rž pa po 197.50—207.50 nakladalna posaja. — Pšenlčni mlevski izdelki so neizpreme-njeni, pšenična moka srednje bačke znamke velja od 320 do 327.50. Budimpešta. Tendcnca: držana. Pšenica: okt 25.30—25.49, zaklj. 25.49—25.50, marec 27.50 do 27.63, zaklj. 27.72-27.73; rž: okt. 20.50-20.60, zaklj. 20.59—20.60, marec 22.65—22.70, zaklj. 22.69 do 22.70; koruza: maj 20.55—21.20, zaklj. 21.18 do 1.20. Jajca Produkcija je precej popustila in ker je tudi čas žetve, so dovozi minimalni. Nazadovanje cen v inozemstvu se je ustavilo, povpraševanje po blagu je postalo malo živahnejše in opaža se že, da se cene malo dvigujejo. Nakupne cene so tukaj napram prejšnjemu tednu nespremenjene. Trenotna nakupna cena 1.10 Din bo najbrž že prihodnji teden nekoliko poskočila. Št. Jurij ob j. ž. Mleko. — Pomanjkanje mleka, ki je bilo do konca meseca junija vsled lanske suše, je vsled dobre prve košnje sena prenehalo. Kmetovalci oddajajo zopet mlekarnam normalne množine mleka, ki so v mnogih primerih večje od prejšnjih let, ker se pač zlasti na deželi čuti pomanjkanje denarja ter vsled tega kmetovalci vnovčijo skoraj vse mleko, ki ga v svojem gospodarstvu pridobivajo. Z ozirom na male zaloge sira pa je nakupna cena mleka še vedno čvrsta ter vsled iega tudi prodajna cena v Ljubljani še ni prišla na tisto nižino kakor je bils v letih 1927 in 1928. Kmetovalci vnovčijo mleko freo. podeželski mlekarna po kvaliteti po Din 2.— do Din 2.30. Prodajne cene za mleko v Ljubljani v inlekarnicah nr drobno so Din 2.75, cena mleka dostavljena na dom pa je Din 3.—. Maslo. Z razvitkom letoviščne sezije je kon-zum masla v naši državi od leta do leta večji. Veliki letoviščni kraji kakor Bled, Rogaška Slatina ter letovišča v Dalmaciji, konzumirajo neverjetne množine čajnega masla. Vsled tega je momentano konjunktura Za prodajo masla dobra. Vendar pa se cene maslu in to prvovrstnemu maslu kvarijo s slabim kmečkim maslom, ki vsebuje le ca 75% mlečne masti. Cene za maslo vsled tega za mlekarne niso povoljne. V en gros prodaji notira prima čajno maslo Din 45.— do Din 48.—, kmečko maslo Din 30.— do Din 35.—, cene v detailu so za ca 15% višje. Sir. Zaloge sira so bile do nedavna popolnoma prazne ter je vsled tega razumljivo, da je v prodaji sam mlad še skoraj nedozorel sir. Vendar pa se v zadnjem času napravlja zaloga, to pa vsled tega, ker se je razmerje med povpraševanjem in izdelavo spremenilo ter se izdeluje že več sira kakor se ga pa konzumira. So pa še vedno cene siru čvrste ter za ca 20% višje kakor v lanskem letu v istem času. Konzum sira pa se je tudi v zadnjih letih najmanj podvojil, kar pride našim kmetovalcem popolnoma prav, ker sicer ne bi imeli kam z mlekom. En gros nakupne cene siru so po kvaliteti od Din 27,— do Din 32.— za kilogram, pri odvzemu posameznih hlebov Din 30.— do Din 34.— za kilogram, prodajne v detailu Din 40.— do Din 45.—. Vsled zgoraj omenjenega razmerja med produkcijo in povpraševanjem pa je pričakovati, da bodo cene siru na jesen padle. DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem v letu 1929. V neizpremenjeni obliki prvega natisa beremo tu Poezije našega velikana, njegov D o-datek slovenskih doe z i j, potem Nameček ne m s k i h Id ponemčenih poezij in njegova Pisma. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej knjigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Hanki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiški-srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Portal za trgovino 3.10 m širok, 3.20 m visok in 100 cm globoko, v sredini vhod, s tremi roletami in senčnikom, nov, iz mecesnovega lesa, z zrcalnimi stekli, se vsled prezidave takoj ceno proda. — Vpraša naj se v trgovini A. ŽIBERT, Prešernova ulica, Ljubljana. Sadic m zcieniati vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Weckovlh pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo W e c k a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič. 3 komadi strojev ..Raschel" št. Z¥ 1 stroj .Ml" št. 18 je naprodaj z vsemi k temu pripadajočimi strojnimi deli. Ponudbe pod »Za-20.391« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. Šoferska šola oblastveno konccsijonirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova o. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. — Tečaji permanentnL 1000 dinarlev Vam plačam, oho Vaše bradavice, hur- la OCeSO, trdo kožo. Izrastke, ne |odstranite zanesljivo v časn 3 dni z Rln balzamom brez bolečin, brez nevarnosti, brez noža. Zdravniška priporočilu; Dr.CyrakusB. Wien, piSe; Sem zadovoljen z Ria, pošljite mi Se 24 lončkov, ker lili . ... bom uporabljal pri svojih paci- jentln. — Cenn v. trnrnni.ll.Hm pi.mnjri nln 3 lAnxvi nin ite—. 6 1ončko'v Din ST— Dr. NIC KEMENT - KoSIce - Kaschau Poitni predal 12/LU. — t. S. R. Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaEDin.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za .šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon stev.3328. Službeiičejo Trgovski pomočnik mlad, špecerist, išče službe tudi na deželo. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru, Prodajalka zanesljiva, dobra moč, z dobrimi spričevali, želi premeniti sedanje mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8308. Gatcrist in sikularist z večletno prakso v žaganju trdega in mehkega lesa, išče stalno službo, najraje kje na deželi. Ponudbe poslati na upravo pod »Gaterist« št. 8342. Urarski pomočnik Išče službo; gre tudi na deželo. C. Wernig, Ilirska ulica 19/11. Pečarski mojstri! Kdor ima nujno potrebo za postavljenje peči, štedilnikov, pralnih kotlov, obkladanje zidnih sten s tablicami itd., lahko dobi takoj sposobnega delavca, ako navede približno plačo in trajnost posla na upravo »Slovenca« pod označbo »Pečar«. Sluga emožen več jezikov, išče službo (konzularno službo). Naslov pove uprava pod št. 8398, Kontoristinja zmožna nemščine in knjigovodstva se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista pod št. 8341. 2 brivska pomočnika oj Franc Kranj — sprejme takoj Franc Slabe, brivec, Kranj Stražišče. Novost za Slovenijo! Kolosalni šlager za privatne prodajalce in potnike. Postranski zaslužek tedensko 1000 dinarjev. »Polar Bear«, Ljubljana, Miklošičeva 14. Trgovsk. pomočnika spretnega, solidnega in poštenega, prednost dober manufakturist, ter poštenega trgovskega vajenca, kateri ima res veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Cenjeni dopisi na upravo »Slovenca« pod št. 8285, Krojaškega vajenca sprejmem s 1. septembrom. Janko Oton, Židovska steza 1, Ljubljana. Dekle pridna, poštena, se sprejme takoj v pomoč gospodinji, Naslov v upravi pod št. 8391. Čevljarski pomočnik in vajenec se sprejmeta na linejše delo, tudi šivano, z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Čevljar« štev. 8363. Šteparica se sprejme, kakor tudi vajenka z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« »Čevljar« št. 8364. Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso, vešča manufak-ture ter železnine, želi namestitve v kakem več jem kraju na deželi. Po loži tudi kavcijo. Naslov; Marija Donat, Cerknica -Rakek._ Potnik manufakturne ali konfekcijske stroke, kateri bi založil v že nekoliko vpeljano tvrdko 25.000 Din kot kavcijo ali posojilo proti dobrim obrestim, ter obenem prevzel zastopstvo za vse kraje, se išče. Kot edini potnik, uspeh zasiguran! Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten št. 101«. Trgovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Anton Mar-kun, trgovina z usnjem, Kolodvorska ulica 41. Poštena pomočnica išče mesto proti oskrbi zaradi spremembe zraka. - Ponudbe pod »Takoj ali pozneje«. ilužbodobe Zastopnike in potnike v vseh večjih krajih Slovenije — iSče za vsakovrstna zavarovanja Herceg - Bosna splošno zav. družba, podružnica Ljubljana, Šelen-burgova ulica št. 7. Dva kovaška vajenca in 1 pomočnika (iz pod-kovske šole prednost) — sprejme Pogačar, Hudo, p. Radomlje. Učenca zdravega, močnega, sprej mem v trgovino mešanega blaga na deželi Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8289. Mizarskega vajenca sprejme Franc Jelene, Podbrezje - Podnart, Gor, Prirezovalcc kot poslovodja za čevljarsko delavnico — se sprejme. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8251. Kleparskega delavca za gradbo avto-karoserij in mladega avto-elektromehanika iščemo za takojšnji nastop za trajno zaposlenje. Ponudbe na »Opel«, Zagreb, Ilica 73. Služkinja ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela, se sprejme. Ponudbe pod »Snažna in poštena« na upravo. Pridno učenko išče šivilja. Cvetlična ul 35/1, Maribor. Več dobrih zidarjev za režijska in akordna dela sprejme stavbno podjetje Anton Maurič, Ljubljana, Vegova 2. kopače, mlajše kopače in vozače išče premogokop „MIRNA" d. d. Bregi kra Koprivnice, Hrvatska Elektromehanika ki se razume istodobno tudi na zračno železnico, sprejmemo. Pogoji, udobno stanovanje, mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismenim potom obrnejo n.a Tupinolom »Meterize« dr. z o. z., Vranjic pri Splitu, Dalmacija. Jaz-band Schlagwerk skoraj nov, poceni pro dam. Poizve se Janševa ulica 11, Šiška. Različno pohištvo se poceni proda. - Vprašati: gostilna »Beli zajec«, Meljska - Maribor. Zemljišče pripravno za stavbo, naprodaj; cena m'J 4—7 Din. Več se poizve v gostilni na Brdu pri Viču. Nov avtomobil (Limozina) ravno dobro uvožen, 5 sedežen, z malo porabo bcncina - se proda ali zamenja za v enako dobrem stanju se nahajajoči tovorni avtomobil za 2 toni znamke Chevrolet, Ford ali Fiat. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8266. Veliko stavbišče naprodaj za gradnjo večjega števila vil na glavni cesti Sušalc—Martišnica, preko ceste morje, razgled po celem kvarneru, od centruma 5 minut z avtobusom, Posredovalci izključeni. - Josip Kova-čevič, Prelaz 6, Sušak. Dva konja srednje težka — proda mlekarna Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51. Kompletna oprava nova, za samca ali samico, naprodaj. Domobranska cesta 5. Prodamo Parno loHomobllo Lanz 48/60/72 HP Benzin motor 50 HP, od avtomobila, brez ventilov (Schiebermotor), vse malo rabljeno in v najboljšem stanju, - Poizvedbe na upravo »Slovenca« pod št. 8220. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Pletilni stroj 8/60 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8409. Pohištvo več komplet, spalnic itd, ter pisarn, opreme prodamo po ugodnih cenah, v najboljšem stanju. Pojasnila daje vsako dopoldne med 9 in 11 hišnik na Dunajski cesti 31. Berdo staro, kupim. - Ponudbe na Cerar Danilo, Ježica pri Ljubljani. Vilo novozidano — kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Solnčno« na upravo lista št. 8390. Gostilna »Rožno jezero« toči najceneje najboljša vina. — Se priporoča Zinka Habjan, Stanovanja Stanovanje ena večja soba, kuhinja in pritikline išče stranka brez otrok za avgust ali september, v centrumu mesta. Stanarina se plača tudi lahko za eno leto vnaprej. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje v mestu« št. 8081. Na stanovanje Službo vzgojitelja se sprejme gospocl ali go- t in poučevanja v vseh spodična. - Gerbičeva ul. št. 4, I. nadstr. (Kolezija). Ani. Rud. legat ov ¥ Mariboru (odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu) uenl predmeti: Motor A. J. S. 350 ccm, v dobrem stanju, malo voženo, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 8323. Dresiran doberman pinč, 14 mesecev star, krasen eksemplar, naprodaj. Naslov v upravi Maribor. Pletilni stroj Jacquard, 8/85, v dobrem stanju, prodam. Vojašni-ška 2, Maribor. Kolarsko posestvo se takoj proda na dobrem prometnem kraju. Pošta ležeča pod št. 47. I. E., Vuzenica. Trgovska omara s predalčki, skoraj nova ceno naprodaj. Tavčar, mlekarna, Kongresni trg št. 15. Učenec s primerno šolsko izobrazbo za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Manufak-tura 112«. Dva vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj. — Andlovic, Komenskega ulica št. 34. izurjenih pletilk ter Šivilj se takoj sprejme. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Izurjene« st. 8411. Pekovskega učenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. Drutfo po dogovoru. Ka-rol Bele. pekov, mojster, Rožna dolina, cesta II., Jt. 14 pri Ljubljani. Več. mizarjev sprejme v trajno delo A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Dobro kuharica z letnimi spričevali, se išče. Rimska cesta 18/11. Pleskar, pomočnika dobro izvežbanega, takoj sprejmem. Istotam se tudi sprejmeta dva vajenca za pleskarsko obrt. - Blaž Jančar, Breg 6, Ljubljana Pisarniško službo išče dijak s 6 razredi realke. Ponudbe pod »Pošten dijkk« na upravo »Slovenca«. Službo strojnika veščega instalacije, razpisuje Električna strojna zadruga v Velikih Laščah. Nastop prvega septembra 1929. Več ustno ali pismeno pri načelstvu v Vel. Laičah. Več psov volčje pasme naprodaj v skladišču na Ahacljevi cesti 10. Harmoniko dobro ohranjeno, 5 vrstno, z dobrimi basi, domač izdelek, ceno prodam. Ar-zenšek Štefan, 5. mestna hiša za Bežigradom, Ljubljana. Konjski gnoj prvovrstni, se proda. Misson Janez, Trdinova ulica. Trgovska oprava skoraj nova, t, j. pult, ste-laže in kredenca, se zelo poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8374. Petelinčki »Leghorn« čistokrvni, naprodaj ali v zameno. Pisati pod »Leghorn« upravi »Slovenca« Proda se hiša Aleksandrova 5. Vse v najboljšem stanju. Brez vsakega posredovalca. I. Paumgarten. Motorno kolo lažje, znamke »Puch«, se po zelo nizki ceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8351. Posestvo rodovitno, 17 oralov, iepa poslopja, proda Zagorski, Maribor, Tatlenbachova ulica 1% Knostavno, dvostnvno in ameriško knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca in kontoma dela Srbohrvaški jezik in koresp. Nemška trg. korespondenca Gospodarski zemljepis Blagoznnnstvo Slov.steuografija Strojepisje Lepopisjo Slovenski jezik Nemški jezik Italijanski jezik Nemška 6tenogr. Zatefeh dne 2. septembra 1929 Lastni internnl in lastni Šolski buffet. — Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke Ani. Rod. Lesa! & Co.. Maribor Slovenska ulica T Telefon 100 Gostilno katera iztoči 300 hI piva in 120 hI vina letno, proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19 pri Petek. Harmonij dobro ohranjen, prodam. - Božič, Maribor, Marijina ulica 24. Za zdravnike Prodam: I. Domačo lekarno (pohištvo, steklenice, tehtnice itd.), II. Kompletno kirurgič-no, porodniško in gine-kologično orodje. Naslov imenuje uprava »Slovenca« pod št. 8271. Proda se radi preureditve obrata osemključni stroj št. 10/90. Istotam naprodaj dobro ohranjena vrata, štedilnik, glinaste cevi za stranišča in ca. 6 metrov železne ograje. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8296. Nov čoln (Kielboot) poceni naprodaj, Naslov v upravi pod št. 8297. Drogerija AL. FLORJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra c. 19, kupuje vsako množino lepo sušeno amika cvetie po najvišjih dnev. cenah Damsko kolo dobro ohranjeno, se kup Ponudbe na poštni predal 44, Ljubljana, Blagajno moderni sistem, srednje velikosti, kupimo. Ponudbe na upravo lista pod »Moderno«. 20% kronske bone kupujem in plačam v gotovini. Ponudbe pismeno ali ustmeno na Milan Hausler, Zagreb, Ilica 43, II. nadstr. Prevozni motor na bencin, takoj kupim Moč od 10—15 HP. Pis mene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »M S.« št. 8350. Hlode hrastove, od 20 cm na prej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Mlin na 6 parov kamnov, popolnoma na novo zidan moderno opremo na močni reki s stalno vodo, s predpripravami za žage v bližini najbogatejših gozdnih kompleksov, pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Napla-čilo po dogovoru, ostanek pa lahko v daljših ugodnih obrokih. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Nov mlin in žaga« št. 8030. Sobico prazno, nemeblovano — iščem v dvorskem, šentjakobskem ali kolodvorskem okraju. Če mogoče s posebnim vhodom in elektriko. Ponudbe z na vedbo pogojev na upravo »Slovenca« pod »Stanovalec«. Zakonski par brez otrok išče stanovanje 1, 2—3 sob v mestu ali v neposredni bližini. Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Mirna stranka« št. 8325. Prazna soba s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo se takoj odda. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 8326. Soba solnčna, z elektriko, se odda dvema osebama na Starem trgu 16/11. Stanovanje štirisobno, z vsemi pri-tiklinami, v sredini mesta, v novi hiši,'se odda s 1. novembrom tistemu ki se zaveže v njej ostati najmanj 5 let. - Ponudbe na upravo lista pod značko »5 let«. Stanovanje 2 sob s pritiklinami iščem za takoj ali vsaj do no vembra v centru mesta Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Mirna stran ka 800«. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, se odda s septembrom. Kodeljevo 3/4. Mesečna soba prav lepa, v novi vili, z opremo ali brez, se takoj odda. Kje, se poizve pri upravi »Slovenca« pod št. 8392. Stanovanje sobice in kuhinje ali prazne sobe, kamor bi se event. lahko postavil štedilnik, išče s 15. av gustom hčerka z mater jo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čistost predpogoj« Stanovanje išče zakonski par brez otrok, poduradnik - eno ali dve sobi in kuhinjo ne predaleč od centra lahko tudi v Sp. Šiški za september. - Naslov upravi Slov. pod št. 8324 predmetih humanistične gimnazije, posebno še v nemščini in francoščini, sprejme upokojen uradnik z univerzitetno izobrazbo proti prostemu stanovanju in prehrani v mestu ali na deželi, kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojitelj« št. 8267 Kovačnico ; na prometnem kraju, ev. s posestvom vzamem v najem ali pa kupim. ■ Ponudbe na Anton Vrh Ljubljana, Pred škofijo 17 Posestvo Prodam krasno posestvo 10 minut oddaljeno od železnice Grobclno—Rogaška Slatina, obstoječe iz hiše s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, obokano kletjo in gospodar-kih poslopij. Njive, travniki, lep sadonosnik z 250 sadnimi drevesi, nad 35 let starimi, in dveh gozdov mešanega lesa. Kupcu je na razpolago tudi ves inventar. Vsa potrebna pojasnila daje: Slavko Lampreht, Beograd, Herceg Stepana ul. 4. Prodam novo hišo enonadstropno s 3 stanovanji po 3 sobe in velikim vrtom. Obrestovanje 8%. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7944. Gostilno ki potoči 100 hI vina letno, kupim za ccno 3 do 400.000 Din. Neobhodno potrebna elektrika, vodovod, vrt. Ponudbe pod šifro »Slovenija« na upr. Štulen mlin žago ali hišo ob vodi na Gorenjskem, vzamem za več let v najem. Ponudbe pod »Blizu kolodvora« na upravo lista. Kot poslov, prostore vzamem v najem: eno veliko risalnico in tri pisarniške sobe na svetlem dvorišču ob prometni ul. v Ljubljani. Eventuelno adaptiram prikladno poslopje na lastne stroške. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vselitev v jeseni«. Trgovino manjšo, na deželi, vpeljano, vzamem v najem takoj ali pozneje, cvent. tudi kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Trgovina« 8239. Gostilno oddam na račun. Zmožni kavcije imajo prednost. Naslov v upravi pod št. 8176. Potrebujete kaj iz Maribora? Nasvete v važnih živijen-skih potrebah. Nakup, prodajo posestev i. t. d. Najsolidnejša postrežba: »Marstan«, Koroška 10. Trgovina z mešanim blagom ob živahno prometni cesti, sredi mesta Kočevje, se radi preselitve takoj proda z blagom in inventarjem vred. Trgovina je založena samo s tekočim blagom in inventar je dobro ohranjen. Pojasnila v tiskarni 1. Pavliček v Kočevju. Hotel z restavracijo v središču Bleda sc odda strokovnjaku s» primerno kavcijo v najem oziroma tudi proda. Ponudbe pod »Agilen« upravi »Slovenca« do 30. avgusta 8375. Lokale primerne za pisarno, oddamo za takoj. Površina 190 m. Vprašanja na predal 169, Ljubljana. Gospodinjska šola Dr. Krekova meščanska, v Zgornji Šiški pri Ljubljani prične novo šolsko leto 1. oktobra 1929. Prospekti na razpolago. Šolske sestre. zataorviponje sadja, zelenjadi in sadnih sokov na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg Šiški pri Ljubljani, se prične 19. in traja do 25. avgusta t. 1. Plačati je za ves tečaj 200 Din; notranje za hrano in stanovanje še posebej 250 Din, Priglase sprejema vodstvo do 15. avgusta 1929. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telet. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega Preklic! Podpisana Marija Kaplan sobarica v Novem mestu, preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila v zadnjem času v Novem mestu o g. Artur Pavlicu Novo mesto, 3. avg. 1929 Marija Kaplan. Dr. Ivan Modic odvetnik v Ljubljani, Gradišče št. 10, se je preselil s pisarno in stanovanjem v Tavčarjevo ulict št. 5. Javna dražba prostovoljna, bo dne 7. avgusta ob 3 popoldne Ahacljeva cesta št. 5, pohištva, postelj, omar, nočnih in za obleko, kredenc, šivalnega stroja ki je posebno pripravni za trafikanta, z roleto Kupci se vabijo. Dijaka ali dijakinjo sprejmem na stanovanj« in hrano za 550 Din mesečno k dijakinji I. mešč, šole. Poizve se v uprav »Slovenca« pod št. 8357 Dijaka ali dijakinjo nižjih razredov, samo iz boljše rodbine, sprejme v dooro oskrbo in nadzorstvo profesorska obitelj. Kopalnica, klavir, Naslov v upravi pod št. 8395. Dva dijaka sprejme boljša rodbina v popolno oskrbo. Sredina mesta, zračno stanovanje, električna razsvetljava, j strogo nadzorstvo. Naslov pri upravi »Slovenca- pod pod št. 8399, 28 letni žel. uradnih želi spoznati premožne gospodično zaradi ženit, ve. Resne ponudbe n/ upravo Dod »Poletje«. Posojila 20.000 Din se išče proti 10% obrestim in vknjižbi na prvo mesto, Cenjene pcnudbe na upravo lista pod »Posojilo«. Družabnika ali družabnico z večjim kapitalom, se sprejme v sodelovanje k večjemu podjetju do smrti. Skupno gospodarstvo. Resne ponudbe pod šifro »Tajnost«. II SI POHIŠTVO moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, fino izdelano, priporočam cenjenemu občin stvu. Zaloga pohištva FRANC VELKAVIM mizarstvo, Vižmarje, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni tre 5 Najmanjši obroki Zalogu In Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-nninov in harmonijev, Stclnway, BBscndorfcr, Ftfrster, HUIzl, Hofman, Original Stlngl. Popro-vila in uglaševanje najcenejše. — NajbosatejSa izbira vseh ostaih plas-benih instrum. ln strun Avtokaroserije izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. SH^finouec z na jfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi y lekarni dr. G. Piccoli • Ljubljana 3 2tg Din 20- Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Orgle in harmonije izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dermč, orglar, Radovljica, Slovenija. MRO moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Oves in koruzo kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA llesljeva cesta 24. Veletrcuvina z žitom Ugodna lega Več prostorov na ugodni legi v Ljubljani, primernih za delavnice, industrijski obrat ali skladišče - oddamo s 15. avgustom. - Vprašanja resnih interesentov na predal 169, Ljubljana. 1. M ZsSflb,JurJe\ski37 prlporofa najboljia tamburlce, par tltsra, (liani, iol« ln nt cotrebjtln« n na glasbila Odlikovan na parlikl Ceniki (ranko. razstavi Prvovrstna gonilna jermena in mlinsko • tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478 Mizarji! Okras za mrtvaške rakve, tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26. Vsakovrstno iSatis hnpnie zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). po oaiviSiih cenah. ČERNE, invelir, LJubljana \VoIlova ulica Si 3. Klavirji! Tovarna klavirjev Seiler, Nemčija, ustanovljena 1. 1840. izdeluje prvovrstne instrumente, neprekoslji-ve v glasu in izdelavi, Zastopstvo R. Warbinek, tovarna in izposojevalnica klavirjev, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Krasne tlakove (mozaične plošče) izdeluje I. Gostinčar, cementarna, P. Dol pri Ljubljani. Pohištvo na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., iz vsakovrstnega trdega lesa, nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740/29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. Slabotnim, fizično ali živčno, pošljemo brezplačno pojasnju-jočo brošuro »Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo«. Zahtevajte jo: Beograd, Molerova 27, Miloš Mar-kovič. V dosmrtno oskrbo k dobrim in treznim ljudem se sprejme ena ali dve starejši osebi proti posojilu 20 do 30.000 Din pod šifro »Poštenost« št. 8421 na upravo »Slov.« { Klavirji! ' Strokovnjaško popravilo ' klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglašenje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev WARBI-NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bliž. univerze). Popravljam perilo dema. Ponudbe na »Slovenca« pod šifro »Alida«. Brezobrestno gradbeno posojilo Pojasnila daje »Mojmir«, kreditna stavbna zadruga, Maribor. (Priložiti 5 znamk.) Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W61fing, urar, Gosposvetska c. 12. Portland cement trboveljski, pocinkano in sinkovo pločevino, kuhinjsko posodo, okove za stavbe in pohištvo nudi Josip JAGODIC, Celje, Glavni trg. Fino kavo žgano in surovo, čaj, ma-linovec, slivovko, konjak in rum priporoča Josip JAGODIC, Celje, Glavni trg. Vinotoč KOS, Meljski hrib št. 46, vabi goste na dobro vino, liter 12 Din. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Stole vseh vrst, za gostilne in privatnike, od najfinejše do najpreprostejše izdelave dobite pri M. Pučko, mizarstvo, Budino, Ptuj. -Prekupci znaten popust. Zahtevajte cenik. Iščejo se potniki. Brusnice na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna, koncem meseca. Prireditve V nedeljo 4. avg. vsi na vrtno veselico pri ' Lasanu v Kersnikovo ul. št. 5. Godba s plesom od 16—24. Vstopnina prosta, primor. kuhinja ter prašiček in jagnje na ražnju. Izbira morskih rib. Točila se bodo pristna dalmatinska vina. Točna postrežba, za katero jamči in se priporoča za obilno udeležbo Ivan Lasan. Jnsemii v-Slovencu* imajo največji uspehi Pokrajin, razglcdnicc izdeluje poceni in dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39. i ■nusni M Podkvasta zaponka je bila dne 21. julija na Cesti na Rožnik izgubljena. Pošten najditelj naj jo odda v upravništvu »Slovenca« proti nagradi pod št. 8385. Pes ovčje pasme brez repa, se je zatekel. Dobi se v Rožni dolini c. 5 št. 28 pri Sluga. Predno si nabavite motorno kolo si oglejte novodospele James motocikle 175 ccm, 200 ccm, 350 ccm in 500 ccm THE 3AMES CYCLE CO. LTD. LONDON Nizke cene Izredna kvaliteta Plačilne olajšave Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : LJUBLJANA, Vegova ulica št. 8 Telefon 27-92 825» Zataian varujete Vaše življenje, ko Vas pa more s svojim pikom otrovati navaden komar, muha ali kak drug okuženi mrčes. Varuj se pred tem mrčesom in vporabljaj nojdovršenejše sredstvo za pokončavanje Razpršujte Shelltox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja oajvečji uspeh Razpršena meglica Shelltoxa ZCinCSltlVO USmrti zasačeni mrčes ter tekom nekaj minut | osvobodi Vašo hišo muh, molfev, komarjev, bolh, I i stenic, mravelj, SCurhov, njihovih zaleg ln HCink | Tiskana navodila o uporabi dobite pri Vašem prodajalcu. — Vporabljati Sbelltos se pravi ohranjevati ! hišno higijeno na najvišji stopinji. | Dobiva se v vseh krajih. i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš predobri in ljubljeni oče, sin, brat in svak, gospod MARTIN ZAGRADNIK poslovodja državne železnice dne 3. avgusta ob 8 zjutraj, v starosti 45 let, nenadoma zapustil. — Pogreb nepozabnega se bo vršil v ponedeljek dne 5. avgusta 1929 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1929. Anica, Martinka, Ivan, Marica, Jožko, otroci - in vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrcboi zavod v Ljubljani. PRODE SE takoj radi zgraditve nove centrale 2 H0TL Poizve se pri (Tischbeinkessel) vsak s 150 m2 kuril, površine in 12 atm. pritiska Jugočeška d. d.. Kranj Oglas Na vsakodnevna vprašanja glede poedinih zahtev konkurza za sprejem učencev-pitomcev v administrativno šolo, priporočajo se vsem interesentom sledeča obvestila: Administrativna šola bo sprejela t. 1. do 63 učencev-pitomcev. Sola prične 1. oktobra in traja 3 leta in je po rangu in vsem drugem enaka kot Nižja šola vojne akademije. Učenci, ki jo dovrše, dobijo čin administrativnega potporučnika ekonomske stroke. Pogoje konkuriranja in program za delanje sprejemnega izpita vidijo lahko interesenti v oglasnih konkurzih, katere je šola poslala Komandam vojnih okrugov, potem vsem višjim in srednjim privrednim in industrijskim šolam in ravno tako tudi okrajnim glavarstvom. Dalje se konkurz lahko vpogleda v Administrativni šoli Beograd (Donji Grad). Prošnje za konkuriranje je doposlati Administrativni šoli najdalje do 30. avgusta tega leta. Osebe, katerim se prošnje ne bodo vrnile iz administrativne šole, so sprejele in potem morajo taki mladeniči priti v šolo po sledečem redu: a) 9. septembra tega leta ob 7 podoficirji in dijaki na odsluženje roka pri vojakih. b) 10. septembra ob 7 kandidati iz fakultet, oziroma z završnim izpitom državnih trgovskih akademij, srednje poljoprivrednih šol in tehniških šol. c) 12. septembra ob 7 vsi drugi kandidati, kateri niso pod številom a) in b). Konkurenti imajo pravico do zastonjske vožnje z vlakom in ladjami, kateri so v državnem prometu. St. 2132 iz Uprave Administrativne Šole, 17. julija 1929, Beograd. Montažo dalekovodn za državni rudnih v Velenju Na osnovi čl. 82—98 Zakona o državnem računovodstvu bo Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu dne 17. avgusta 1929 ob 11 dopoldne izvršila prvo ofertalno licitacijo za montažo dalekovoda 35 KV iz Velenja proti Savinjski dolini (14 km). Pogoji se morejo videti pri Ministrstvu za šume in rude, oddelek za rudarstvo v Beogradu, pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu in pri Direkciji državnega rudnika v Velenju vsak delavni dan v uradnih urah. Kavcija 5% za domače in 10% za zunanje ponudnike od ponudene vrednosti se položi pri blagajni Direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu najkasneje do 10 dopoldne na dan licitacije. Št. 14.033/29. Iz pisarne Direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je likvidirala življensko zavarovanje mojega nenadno umrlega soproga gosp. Ferdo Arzcnška, avtopodjetnika v Trbovljah, izredno kulantno, četudi jc zavarovanje ob smrti obstojalo šele dobra dva meseca in so poleg tega obstojali tehtni razlogi za odklonitev odškodnine. Moja dolžnost je zato, da sc imenovani, prvi in edini popolnoma domači zavarovalnici, javno zahvalim in jo za sklepanje življenskih zavarovanj vsakomur kar najtopleje priporočim. Trbovlje, dne 19. julija 1929. Ema Afzenšek, s. r. vdova po avtopodjetniku. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PPPITinn domači in inozemski za domačo » * ^»""U kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks livarniškl, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva IS/I. UUDSK9 P050MN1C9 egistrovana zadruga i neomejeno zavezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hraniine vloge znašalo nad 16G milijonov dinarjev k Spoštovani laboratorij „Alga" Sušak. Moj sin izgleda po uporabi 6 steklenic „Ener-gina" krepak in zdrav. Okrevanje pokazalo se je naj preje v dobrem teku, zdravem izgledu v licu in na teži telesa, ki stalno raste. Vaše zdravilo „Ener-gin" tu mnogi hvalijo, ker so uspehi brzi in sigurni. Priporočam ga vsem, kjer morem, prepričan o sijajnih uspehih. Vam hvaležen Juraj Dorolic. Potnki v Srbiji dobro vpeljan — prevzame galanterijski artikel proti proviziji. — Cenjene ponudbe pod »Avto« štev. 8400 na administracijo »Slovenca«. EHERGIEI le pomagal tisočem! EHERGin bo pomagal tudi Vam! Zahvala in naznanilo Trgovina Habič se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so mi skozi 20 let izkazovali v sedanjih prostorih na Novi cesti 36. Ob tej priliki naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom odslej v renovirani trgovini z izpopolnjeno zalogo, točno postrežbo in solidnimi cenami skušal zadovoljiti cenjeno občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Habič trgovina z mešanim blagom, Vrhnika. Radio aparate, potrebščine in vse informacije Vam nudi Peter Habič trgovina z radijskimi potrebščinami, Vrhnika 36. Odraslim je treba 3 do 6 steklenic, dnevno 3 velike žlice. Otrokom je treba 3 steklenice, dnevno 3 male žlice. V apotekah in drogerijah stane ena steklenica V2 litra 40'— Din, a po povzetju razpošilja: 3 velike steklenice za 128"—Din, 6 velikih steklenic za 248"— Din in 1 steklenico brezplačno. Jabovafbvij Sttsafe 3 leta Kredita Vse vrste enostavnih ln univerzalnih strojev za mizartc. holarte ln toge za pogon na jermena ali z vzgrajenim elektromotorjem. Prvovrstno Izvršitev! v krogljičnih tečajih dobavlja Weiher-Werke j. Wachs(ein Wien X/6, l aienDurgcrstrossc 14 Poset jugoslovenekega zastopnika brezplačen Najboljši nemški izdelek Tovarna za strojno pletenje je v celoti ali posamezno naprodaj, in sicer 28 pletilnih strojev št. 7, 8, 10 in 12, potem Jaquard, Achschloss in L. L. stroji, kakor tudi navijalnica in drugi specijalni šivalni stroji. Ponudbe pod »Za 20.391« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. Otvoritev Fran in Frida Svetič naznanjata, da otvo rita danes novo gostilno v Gerbičevi ulici št. 7. Postrežba točna. Prijatelji pristne | kapljice se vabijo. Za obisk se priporočata! Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929 1 komad centrifugalne pumpe z motorjem Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je vložiti najkasneje do 16. avgusta 1929 dopoldne. — Iz pisarne Direkcije drž, rudnika Velenje it. 7371/11. S potrtim srcem se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste na zadnji poti našega nadvse ljubljenega in dragega sina, oziroma brata in strica Janeza Juga orožniikega kaplarja spremili k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. - Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini, dalje komandantom in oficirjem, kakor tudi vsem njegovim tovarišem orožnikom, ter vsem darovalcem šopkov in vencev. — Vinski vrh št. 7, Šmarje pri Jelšah, Ljubljana, dne 3, avgusta 1929, Žalujoča mati Marija Jug, sestri Marija, Anica, ter brat Jožei in njega žena Kati. i zavod za ti Motorne lokomotive za pogon s sirovim oljem išLv: DIESEL- MOTORNE - LOKOMOTIVE za lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obteženju počenši od 7"5 KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več ORENSTEIN 3 8COPPEL D. D. ZAGREB, FRANKOPANSKA 2/11. • TELEFON BR03 50-64 Mag. št. 24.272/29. Razgl 8362 o registriranju akademskih naslovov V smislu čl. 33. zakona z dne 19. februarja 1929, Uradni list št. 110/26, smejo rabiti označbe akademskega dostojanstva, odnosno akademski naslov (doktor — dr., inženjer — ing., magister — mr.) v zvezi z imenom edino osebe, ki so predložile domovni (ne prebivalni!) občini svoje diplome ter zahtevajo vpis akademskega naslova v občinski register. Zato se opozarjajo akademiki, ki so v Ljubljano pristojni, da lahko zahtevajo registracijo svojega naslova pri mestnem magistratu ljubljanskem, Mestni trg 2, II. nadstr., soba št. 46, vsak delavnik od 9 do 12 ustmenc ali pa pismeno na podlagi predložitve diplome in rojstnega lista. Da ne bo navala, naj se interesenti priglušajo po naslednjem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A dne 6. t. m. B dne 7. t. m. C—E dne 8. t. m. F—J dne 9. t. m. K dne 10. t. m. L dne 12. t. m. M dne 13. t. m. N—P dne 14. t. m. R—T dne 16. t. m. U—2 dne 17. t. m. Kdor je dobil diplomo, s katero se mu priznava akademsko dostojanstvo, na inozemski univerzi ali visoki šoli, sme rabiti na ozemlju kraljevine SHS javno dotični akademski naslov samo, če je bila diploma nostrificirana na naši univerzi. Nostrifikacija ni potrebna v smislu čl, 42. 1, c. pri onih, ki so prejeli do dne 1. decembra 1918 diplomo o priznanju akademskega dostojanstva na univerzi s sedežem na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 1. avgusta 1929. vTizam Boleče in ploščate noge, težko hojo si preprečite z Wizard vložki, ki so brez kovine, zelo prožni in ne kvarijo čevljev. Brezobvezno se jih lahko ogleda in tudi po meri. Wizard nogavice za krčne žile, brea gume zelo zračne in trpežne se lahko perejo. Dobijo se v trgovini s čevlji Franja Snoj, Ljubljana Prešernova ulica štev. 30. LJUBLJANA. Prešernova ulico štev. 50 (v lastnem poslopju) Ludovic Hal6vy: Župnik Konstantin Pa ni doslej bilo še prav za nobenega njeno drobno srce in vsakemu je odgovorila isto: j.Ne!--ne!--sedaj še ne!-- še ne!« Nekaj dni po oni predstavi Aide sta imeli obe sestri precej dolg razgovor o važnem, o večnem vprašanju poroke. Gospa Scott je izustila neko ime, ki je naletelo na Bettinin najjasnejši in najenergičnejši odpor. In Suzie je smejoč se rekla svoji sestri: »Toda končno se boste vendar enkrat morali omožiti, Bettina.« »Gotovo 1 Toda jaz bi bila tako žalostna, če bi se morala poročiti brez ljubezni! — — Zdi se mi, če bi se morala sedajle odločiti, bi umrla kot stara devica. Toda do tega je še daleč! »Seveda, ne mudi se še tako.« »Počakajmo torej, počakajmo-« »Počakajino!--Pa med vsemi temi ljubimci, ki se sučejo okoli Vas že leto dni, je nekaj prav čednih, prav ljubeznivih in res je nekoliko čudno, da noben njih--« »Nobeden! Suzie moja; prav nobeden! Zakaj naj bi Vam prikrivala resnico? So h oni krivi? AH bi mogli najti pot do mojega srca, če bi bili bolj spretni? Ali pa je krivda na moji strani? Morda je ta cesta do mojega vu-kb trtiiev«. strma not. kamenita, po kateri nikdar ne bo mogel nihče hoditi? Ali sem morebiti neznosno, malo bitje, suhoparno in mrzlo ter obsojeno, da ne bom nikoli ljubila?« »Mislim, da ne.« »Tudi jaz ne mislim tega.--Vendar pa je do sedaj m6ja zgodba takšna! Ne, ničesar še nisem čutila, kar bi dišalo po ljubezni. Smejete se mi in jaz vem, zakaj se smejete.--Mislite si namreč: Poglejte 110, to malo dekle, ki si domišljuje, da ve, kaj je ljubezen! Imate prav, tega res ne vem, toda malo jo vendarle slutim. Kajneda, moja Suzie, ljubiti, se pravi, neko osebo rajši imeti kot vsa živa bitja?« »Da, prav tako je.« »Kajne, da se ne more naveličati tiste osebe gledati in poslušati? Kajne, da se kar preneha živeti, kadar nje ni več pri nas, da se pa takoj zopet oživimo, kakor hitro se nam zopet prikaže?« »Oh! oh! Ti pa govoriš o veliki ljubezni!« »Torej dobro, o ljubezni sanjam.« »In ta ljubezen še ni prišla?« >Nikakor ne, vsaj dosedaj ne. In vendar je nekdo, ki ga cenim bolj kot vse druge. Veste pač, kdo da je to,« »Ne, tega ne vem, samo domnevam nekoliko.« »Da, to sle Vi, draga moja, in mogoče, da ste Vi, poredna sestra, vzrok, da sem v i'aki meri neobčutljiva in kruta. Preveč Vas ljubim. Napolnjeno je moje srce! Vi ste mi ga vsega vzeli, za nikogar ui več prostora v njem. Da bi koga imela raje od Vas, Koga bolj ljubila kakor Vas? Nikoli ne bom mogla.« »Oh! pač.« »Oh! Nikakor ne!--Ljubiti drugače? Morebiti. Več pa ne. Naj nikar ne računa s tem gospod, ki ga pričakujem, ki pa noče priti!« »Nič se ne bojte, Betty moja! V Vašem srcu bo prostora za vse, ki jih morete ljubiti, za Vašega moža, za Vaše otroke in to na način, ne da bi jaz, Vaša stara sestra, pri tem kaj izgubila.--Cisto majhno je to srce, in vendar tudi zelo veliko.« Bettina je nežno objela svojo sestro, je obstala v objemu, laskajoč naslonila svojo glavico na njene rame in nadaljevala: »Za slučaj pa, da se vendar naveličate, imeti me pri sebi in da bi se me hoteli izne-biti, veste pač, kaj bom storila? V košarico bom položila imena dveh izmed tistih gospodov in prepustila odločitev usodi---Dva sta, ki bi mi na vse zadnje ne bila povsem tuja.« »Katera dva?« »Ugibajte!« ■ »Princ Romanelli.« »To bi bil eden!--In drugi?« »G. de Moutessan!« »To bi bil drugi 1--To jc skoro isto; ta dva bi še sprejela, toda komaj še sprejela, to pa ne zadostuje.« Zaradi tega je Bettina čakal« že skrajno uestrpuo ua dan odhoda tn nastanitve v Lon- guevalu. Čutila je neko utrujenost po tolikih zabavah, po tolikih uspehih in po tolikih že-nitnih ponudbah.Takoj ob prihodu jo je zagrabil pariški vrtinec in je ni več izpustil. Niti ene urice miru in počitka. Občutila je potrebo, da se prepusti samoti, vsaj za nekoliko dni, da se posvetuje sama s seboj in po mili volji vprašuje v polnem miru in v popolni samoti na deželi, da je končno vendai že enkrat nekoliko sama s seboj--- Zato je bila Bettina vsa živa in vesela, ko je dne 14. junija opoldne vstopila v vlak, ki jo je imel pripeljati v Longueval. Kakor hiti o je bila v železniškem vozu sama s svojo sestro, ji je rekla: »Ah! Kako sem vendar zadovoljna! Od-dahniva se nekoliko! Deset dni bom sama z Vami! Kajti Nortonovi in Turnerjevi pridejo šele 25., kajneda?« »Da, šele 25.« »Preživeli bova svoj čas na konju, vozu, v hosti in na poljih. Deset dni prostosti! Iu v teh desetih dneh nobenega ljubimca več! Nobenih zaljubljencev! In vsi ti zaljubljenci, v kaj za božjo voljn so bili vendar zaljubljeni? V me ali le v moj denar? To je tajnost tajnost, ki ji ni mogoče priti do dna!« Stroj je zažvižgal, vlak se je jel počasi premikati dalje. Nora misel je stopila Bettini v glavo; sklonila 90 je skozi vrata in zakričala spremljajoč svoie besede z mahliajem roke: (Nadaljevanje vsako orihodnio uodcljo.T Ure, zlatnino in srebrnimi kupile nalboljše ln nalcenejSe pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozejnstva. Zahteoafte brezplačni cenik H. Snttner, Lfubljana 2 Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AXO. China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. Preselitev trafike M A R I 3 A D I M I C trafikantinja na Marijinem trguvLjubljani vljudno naznanjam, da sem se preselila na levo stran Marijinega trga nasproti trgovini Klein P. n. občinstvu se zahvaljujem za doslej izkazano zaupanje in prosim, da mi isto še nadalje ohrani. Z odličnim spoštovanjem Marija Dimic Peči sistema „Luc" vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči io jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence. motorno koio „PUCH" nova tipa 250 ccm dobite pri tvrdki H. Ussar trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji maribor, Gospodska ulica 20 Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET. SII. PETER V SAV. DOL. Gospodarji! Živinorejci! Dflffirl razvbiia3te si 6lave z razmišljanjem, kako bi pridobili JKV£V1 • čim več smetane in masla, kako bi na lahek način prišli do večjega in lažjega zaslužka, kajti to vprašanje je rešeno! ReSil ga le pravi švedski posnemalnik balItic Pristni pravi švedski „Baltic" posnemalnik je lahko vporabljiv, natančen, zanesljiv, ne rabi nobenega popravila, garantiran, in — kar je najvažnejše — najboljši in najcenejši. Te dni Vas obišče naš zastopnik „Balticu posnemalnikov, za katerega prihranite Vaše naročilo. Veletrgovina železnirte d. hakusch, celje Pozor! „Baltic" posnemalnik na obroke! Blago za divarie in otomane v veliki izbiri pr.fi*,. .j J a A. & E. Skaberne Ljubljana iftll rfl i dfrfc itfhi .....t ln iffllu Portland-cementna tovarna« o Dovie-Mojstrana ustanovlja 1. 1S92. priporoča svoj prvovrstni izdelek Portland - cementa. Dobavlja se promptno iz tovarne kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, — Ljubljana. Dunajska cesta štev. 35. Zastopnik: Josip Gogel, LlUDItono Šolski drevored. Telefon št. 2547. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno Pravkar dospela Ugotovljenih Oblek P° *el° uŽ°d" velika zaloga ' ! nih cenah ! že 23 3Z0Din Sffi 'Ti^-ln že za 13SDin deške suknene obleke. * Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča S van Mastnak, Celje. Kraiia Petra c. 15 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦•♦•••♦•♦•»♦♦♦»♦♦t« KUPON ZA U6ANKE A v ILUSTRIRANEM SLOVENCU »t. 2S Kupujem stalno kostanjev taninski les in smrekovo Skorjo v rolah po najugodnejših cena'-. EHHEST MRHIHC, CELIC, telefon I3G. Dober nakup zviša Vaš promet, zato obiščite LIPSK1 JESENSKI VELESEJM 1929 splošni, tehničniin stavbeni velesejm 25.—31. VIII. tekstilni velesejm....... 25.-28. VIII. velesejm šprtnih predmetov . . . 25.—29. VIII Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih za ljubljansko oblast: SlegU, LJUbI|ana, Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. Schelchenbauer. Trg Svobode, Maribo- Stalne krajevne zastopnike s fiksno mesečno plačo poleg dobre provizije iščemo za takoj za razpečavanje lukrativnega predmeta. Ponudbe pod »Solid« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. »SPECTRUm d. d. tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII CelovSba cesta 81. - Telefon 2343. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene orozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje " med Fina, navadna ogledala. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vo-zičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki fraoko. Prodaja na obroka »Tribuna" F. B, L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Naznanilo otvoritve! Znana tvrdka Jos. Brus v Dolenjem Logatcu naznanja, da je začela s tovarniškim obratom: Prva notranjska parna pekarna Opremljena je z najmodernejšimi stroji po vseh predpisih higiene, proizvajala bo vse vrste najboljšega kruha ter sprejemala v peko tudi doma narejen kruh. Toplo se priporoča vsem gostilničarjem, trgov-cem, privatnikom v Logatcu in okolici, ker bodo točno in najboljše postreženi. Jos. Brus (lastnik Jakob Verbič.) Spodnieštajerska ljudska posojilnica V Mariboru Resrtstrovana zadruga z neomeleno zavezi Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka zadruzna gospodarska banka d. d V Ljubljani (Miklošičeva cesta IO) Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Držav-ne razredne loterije. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000-—, vlogo nad Din 360,000.000 — Podružnice; Bled, CeEie, Djakovo, Kočevie, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Telefon št. 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/,°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod Uguuuiuii pogoji.