štev. 1.       V Ljubljani dnž 15. jairavarja 1881.
Izhaja vsaki meseo na
2 polah in velja za celo leto i gl.
SLOVENSKI
PRAVNIK.
Uredništvo in opravništvo nahajata se v frančiškanskih ulicaJi, št. 16.   /-
Kaj hočemo"L-^    ^. _       ,
Danes razpošiljamo svojim naročnikom prvo številko „ Slovenskega Pravnika".
Marsikdo ga je že davno željno pričakoval, ter ga srčno pozdravlja; marsikdo ga sprejme kot jedno onih narodnih sanjarij kratkega življenja, ter ga iz narodnih obzirov podpira, misleč, da mu bode življenja kratek le dan; marsikdo pa zopet samo to v prevdar jemlje, da je „Pravnik" nov slovensk list, kar mu zadostuje.
Zadnjih bode morda naj več! In če je ravno vir, iz katerega te simpatije izhajajo, vse hvale vreden, ker se kaže v tem ljubezen do slovenskega jezika, vendar moramo povdarjati, da nam ni samo za ime, ampak na pi-vem mestu za stvar.
Potrebno se nam zdi, da to pojasnimo, ter povemo, kaj da je naš namen, kaj da hočemo? —
Nas veže dvojna ljubezen — ljubezen do domovine in naroda, in ljubezen do znanstva.
Svojemu narodu želimo vse dobro in v prvi vi'sti tedaj, da stopi v kolo izobraženih narodov. Isto tako pa smo tudi vneti za napredek svojega znanstva.
Prepričani smo, da je le isti narod, ki je od pravne zavesti navdan sposoben za svobodo.
Kajti pravo je podlaga svobodi. Brez prava ni svobode, in brez svobode ni omike ni napredka, in brez tega tudi ne blagostanja v gospodarstvenem obziru.
Narod pa, ki napredka in omike ne goji, zastaja, in bolj omikani rodovi pritiskajo ga na steno, ker v omiki je vselej -~ moč!
Mi toraj stopimo pred občinstvo j edino le z namenom, da budimo navdušenje za pravno zavest, in z njo za svobodo in napredek, ter da širimo na pravnem polji idealizem med svojim narodom, njemu v korist in čast.
1
2 —
Zavoljo tega želimo, da se tudi naš rod pridruži prizadevanju drugih izobraženih narodov, da z njimi sodeluje na znanstvenem polji in da se ogreje za ideje našega stoletja.
Slovenski sinovi so v tem obziru že veliko storili za čast in slavo — druzih narodov. In čas je, da pričnemo tudi zase kaj delati, ter da na tak način svojemu rodu pridobimo notranjo vrednost! Naš preljubljeni jezik nam bode k temu lepo sredstvo, ker po našem prepričanji je že dosegel toliko razvitja, da z njim svojemu ljudstvu lahko tolmačimo tudi naj težavnejše probleme.
Z drugimi narodi prepirov konsekventno ne bodemo iskali, temuč prijazno jim hočemo roko podati, da z njimi napredujemo, in da na tak način z njimi po svoji moči za humaniteto sodelujemo.
Tega, kar od ptujih narodov prihaja, ne bodemo zaničevali, češ, da ni slovensko, pa tudi vsega slovenskega ne bodemo častili samo zarad tega, da je slovensko.
Vsako stvar preiskavah bodemo iz znanstvenega stališča, jo po notranji vrednosti ceniU in le isto v korist svojemu narodu porabili, kar bodemo za dobro spoznah.
Naš namen je toraj z razgovori in razpravami o pravnoznan-stvenih razmerah in potrebah slovenski narod na isto bojišče popeljati, kjer se bije mirni boj za pravo in pravico, toraj tudi za svobodo in omiko.
Tako hočemo koristiti pravnemu znanstvu in slovenskemu narodu do iste veljave pripomoči, katero po talentu svojih sinov in po večni pravici v obilni meri zasluži.
K temu pa je treba dela, velikega, neutrudljivega dela! Idealizma nam ne manjka! Preverjeni pa smo tudi, da nas bodo naši somišljeniki krepko podpirali in zavoljo tega nastopamo upa polni težavno delo. — Dr. Alfonz Mosche.