GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 16.-31. DECEMBRA 1951. Leto II. — Štev. 31 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir. LDesel 13 o žic in srečno n ovo leto Dajte nam našo pravico Vsakikrat, ko začenjamo rovo Ido sc porajajo v naših srcih novi načrti in novo upanje. Zdi se nam, kot da hi začetek novega leta pomenil nekaj novega, nekaj posebnega za nas. saj pravi celo pregovor, da: »Novo leto prinaša novo življenje«. V resnici pa mislimo predvsem, na občutek, ki ga imamo ob tej priliki o dolgosti enega leta. Zdi se nam, da bo prešlo zelo n.noge časa, preden pridemo na konec lete in ob njegovem začetku se nam zdi leto dolgo kot cela večnost. Potem pridejo dnevi skrbi in dela, človek se navadi misli, da smo začeli novo lete in niti ne opazi, kako naglo minevajo dnevi dokler ne začenja odpadati listje z drevja in pride prvi mraz ter nastopi z zimsko dobo kratek odmor p delih na polju. Tedaj šele opazimo, da bo skoraj minilo tvdi to novo leto. Tako sedaj zaključujemo tudi leto 1951, ki se bo umaknilo nc-vtmu, svežemu letu, katero nam bo zopet prineslo nove iluzije in novo upanje. Ne preostaja nam iorej drugega kot dejstvo, da -,e zopet, minilo leto, minilo tako r agio, da lega skoraj opazili nismo. Kaj pa smo napravido-Iregc. v tem razdobju? Ko je mineval dan za dnevom, se nam je zdelo, da nismo nikoli nič dokončnega napravili, čim je minil en dan, je bilo treba misliti, kaj bomo delali jutri. Sedaj pa si že lahko vzamemo toliko časa, da se ozremo nazaj in da premerimo in precenimo delo enega leta. Pri tem sc moramo spomniti predvsem volitev 10. junija, ki so pomenile naše prvo uveljavljenje kot ljudje, ki so pripravljeni na borbo za priznanje m spoštovanje svojih pravic. S tem je bil napravljen pivi korak in zavedamo se da bo treba storiti še mnogo drugih korakov in da jih bomo tudi I napravili vedno bolj samozavestno in vedno bolj odločno, ker v borbi se krepi naša zavest in po prvih uspehih gremo bclp odločno po naši poti. Nasa pot se je komij začela, saj je komaj osem let, odkar se je naše ljudstvo zbudilo iz dolgega spanja in po tem, kar smo v tem obdooju dosegli, lahko prer ačunam.o, kako daleč bomo prišli čez nadadnjih osem let. Govorimo o borbi za priznanje naših pravic. 'Tudi kadar je borba pravična in temelji na pravu ter hoče da zmaga pravica, ostane vedno le borba m morda se ne spredobi govoriti o borbi 'raš sedaj, ko z zaključkom leta praznujemo tudi božične praznike, ki so tako dragi vsem narodom, še posebej pa našemu ubogemu ljudstvu, kateremu pomenijo bc&ičnl prazniki tvdi rojstvo novega upanja. Za naš narod, ki živi v bedi, je Božič tisti dan, v katerem se sme upati na boljše čase, je dan ko se v ljudeh poia-jajo posebni občutki in se vsi čutim bolj dobri in bolj dobrohotno naklonjeni proti svojim sovrstnikom. Na dan Božiča se slišijo le besede o miru in zato nočemo biti prav mi tisti, ki govori o bor bi. Rajše kot tv bo, pa čeorav je pravična, bi tudi mi imeli mirno delavnost, ki je bolj prikladna našemu značaju. Zato pa nočemo danes znova poudariti; »m. smo nikaki uporniki, nismo kakšni spletkarji, nimamo kakšnih zahrbtnih ali tajnih namenov. Gre nam predvsem za izboljšanje položaja našega ljudstva, teh delovnih ljudi, ki sc trudijo brez prestanka in si ne morejo dovoliti niti kratkega oddiha, ter nimajo niti toliko časa, da bi pomislili, kakšne so njihove pravice. Zato smo prepričani, da lahko z vso u-pravičenostjo še enkrat ponovimo naš o• potnim »Dajte ljudstvu to, kar mu pri-tiče, priznajte mu prostovoljno njegovo piutico. Ge storite to bo naše delo za- ključeno in lahko bodo nastali najooljši ednošaji med, tistimi, ki ukazujejo in med onimi, ki te ukaze izvajajo. Priznajte torej iz ljubezni pravico tega ljudstva, ker prostovoljno priznanje in dodelitev je mnogo boljše in mnogo lepše, kakor pa če se je v to prisiljeno po razvoju dogodkov'a Morali bi še končno spoznali, da bodo naše pravice prej ali slej priznane in uveljavljene. Zato li bilo mnogo bolje, če nam jih daste iz ljubezni, zaradi mirnega sožitja med narodi in zaradi ljubezni do pravice. Povišanje družinske doklade delavcem v Belgiji “ Sporočamo, da je belgijska vlada s prvim oktobrom t. 1. povišala vsem delavcem, ki delajo v tej državi, torej tudi našim emigrantom, družinske doklade in sicer za prvega otroka 315 frankov, za drugega otroka 315 frankov, za tretjega otroka 430 frankov, za četrtega o-troka 525 frankov, za petega 695 frankov. BESEDE. KI KISO HftM DAMEHJEHE V tragičnih dneh zadnjih tednov, ko je bila Italija prizadeta od velikih povodnji, ki so razdejale nakatere njene najbolj rodovitne predele, je ljudstvo bilo tako prevzeto od novic, ki jih je po s nižalo po radiu ali citalo v časopisju, o dramatičnem položaju v poplavljenih krajih, da ni več sledilo razpravam in debatam v parlamentu, kadar v njih ni bilo govora o nesrečah, ki so bile v zvezi s poplavo. Danes pa, ko lahko rečemo, da smo se zopet pomirili, je prav, da se spomnimo tudi naslednjih stvaii: V preteklem novembru je bilo v senatu mnogo govora o zakonu, ki predpisuje pravila za izvolitev občinskih svetov v Bocenski pokrajini. Kot je vsem znano, imajo ta pokrajina in bližnja področja avtonomen statut. Vendar pa je nastal spor med deželo in med državo glede tega, kdo ima pravilo, da izdela pravilnik za občinske volitve, ki se do danes sploh še niso izvedle. Spor so rešili tako, da bo izdelala pravilnik za volitve deželna uprava, ki pa se bo morala držati pri tem navodil, ki jih bo dala država. Na ta način ima tudi tokrat zopet vmes svoje prste država. Debate se je udeležil tudi notranji minister Scelba. Ko je odgovarjal na obtožbe nekaterih opozicionalcev, ki so trdili, da se vlada nezakonito vmešava v stvari, ki zadevajo samo deželo, je med drugim dejal, da »ima država namen spoštovati pravice jezikovnih manjšin, ki so v Italiji«. Lepe, dobre in demokratične so te oe-sede, vendar pa žalibog skrivajo v sebi jezuitsko politiko. C e bi te besede odgovarjale tudi dejstvom, bi bil peložaj nas, beneških Slovencev, popolnoma drugačen. Tako pa je položaj naše manjšine tisti, ki najbolj jasno demantira dober namen vlade, čeprav nas je 60.000, pa nimamo ne samo avtonomnega statuta, kot velja za Gornje Poadižje, ampak nam ne priznajo nitiv najosnovnejšega človeškega prava, kot je pravica do poučevanja naših otrok v materinskem jeziku, Vlada, ki prav dobro pozna naš položaj, se dela kot da bi mi sploh ne obstojali, da bi nas tako ne bilo treba prišteti rned narodne manjšine. Kdo ve, morda se boji slovenskega ekspanzionizma in se baš zato krajevni organi podvizajo in pošiljajo na višja mesta izjave o italijanstvu naših dolin? Le zakaj jim je toliko na tem, da nas hočejo prisiliti k izjavi, da smo »italianissimi« in zakaj ne zahtevajo kaj podobnega tudi od prebivalcev v Milanu in V Rimu? Mislimo, da so že vsi opazili, v kakšno smešno propagando so zapadli tisti iredentistični krogi, ki imajo ves interes, da ribarijo v kalnem in da se pokažejo kot zaščitniki in branilci italijanstva »na skrajnih mejah domovine«. Se razume, da na ta način ne more irriti na dan resnica, ker na višjih mestih rajši verujejo takim krajevnim spletkarjem, ki še vedro z domotožjem sanjajo o fašističnem dva\set!etju, ko so lahko neovirani in nekaznovani razgrajali po naših dolinah. Kadar pa mi izjavljamo, da se borimo za izboljšanje položaja našega ljudstva, nas pitajo z lažnivci. To pa je zato, ker viada sama ni prav nič iskrena in si misli, da bo med lažniki zmagal tisti, ki bo lagal bolj na debelo. Ko sta prišli po prvi svetovni vojni pod italijansko oblast Julijska Krajina in Južna Tirolska, je prebivalstvo v teh deželah takoj prijavilo svoje dohodke na tisti pravičen in pošten način, na kakršnega je bilo navajeno pod bivšo Avstrijo. Italijanska vlada pa je podvojila davke, ker je sumila, da ga hočejo ljudje prevarati in so prijavili mani dohodkov, da bi plačali manj davkov. Posledica je bila gospodarski propad mnogih, kar je vzbudilo splošno nezadovoljstvo. če je danes Gornje Poadižje po tolikih letih doseglo svojo avtonomijo, se je zgodilo to zato, ker je tamkajšnje prebivalstvo združeno m v slogi znalo uveljaviti svojo voljo. Vendar pa tudi sedaj ne opušča borbe, ker se zaveda, da še vedno obstoja nevarnost, da bi vlada, potem ko je rešila videz in po sili razmer postala demokratična, ne začela zopet z nekdanjo fašistično prakso in bi zopet ne začela diktirati svojih zakonov tudi tam, kjer je bila že podana avtonomija, kakor smo videli iz zgoraj omenjenega poizkusa. Vzemimo si torej za vzgled prebivalce v Gornjem Poadi.Vu in bodimo tudi mi složni in odločni v sioji zahtevi za dosego naših pravic. Zavedajmo se, da tisto, kar bemo dosegli ne bo dar nekega dobrotnika svojemu služabniku, ampak da je naše, ker imamo do njega polno pravico. Tl «j želi uredništvo in uprava „MATAJIIRJA“ vsem svujim naročnikom, bralcem in prijateljem Pomol booeilil SÌ6V6H0BV poploiflioiiGoio Kljub veliki revščini, ki vlada po krajih Beneške Slovenije; smo videli da so se tudi naši ljudje v polni meri odzvali pozivu zo pomoč nesrečnih poplavlien-cev iz Padske nižine. Ni je vasi, ki ne bi zbrala to, kar je pač mogla in ni je vasi, ki ne bi bila pripravljena še pomagati, pa četudi si odtrgajo od ust že izmerjen grižljaj. Občinski svet v Reziji je daroval 50 tisoč lir, v vasi Sv. Jurij v Reziji, ki šteje le 40 družin je ljudstvo zbralo nad 2? tisoč lir, oblačila in več stotov krompirja in fižola, župnija Ravenc.a je zbrala potom župnika g. Pagnutti-ja nad 30 tisoč lir, oblačila in živež. Vedno v občini Rezija so dali na razpolago 50 postelj za prenočišče pop’avljencem; i d teh je dal 10 postelj hotel »Alle Alpi«, io Slovenci smo se rodil an Slovenci bomo nimar Sem brau na videmskim laškim žor-r slu »Messaggero« nasramni artikul pruot mašni bukvici, ki nam jo je naš prečastiti g. Ivan 'Irinko iz Trčmuna napisu an dau za spomin. Temu pa ne morem mučat, an s tjem mojim pismom, ki vam ga pošijam protestiram u imenu usjeh Slovenccu Nadiške doline, zak ta žornal nas je usé užalu. Mašna bukvica, ki nam jo je pustiu prečastiti g. Ivan Tiinko pišeno u r.a-šim maternem jeziku kot testament, je za nas narvenč dar an narvenč spomin človeka, ki se je rodiu ra raši zemji, človeka, ki je za nas živeu, človeka, ki naši judje ga bojo m; el u spomin za venčne čase. Bit pruot tisti mašni bukvici, če rejč bit pruot g. Ivanu Trinku, pruot našim duheunikam, pruot usim Slovencem. Takuó italjanski racjonalizem je pokazu še ankrat svojo napetost sovraž-Stva pruot našmu narodu. Usak dan buoj spoznamo kaj so tisti, ki se kličejo nosači »dvatisočljetne kulture« an njih umazana njakera pada usak dan buj nizko, de usak človek vidi ljruš kaj se skriva za njom. Mi Slovenci jih dobro poznamo, sa so nimar tisti, ki so nam tkaj ran zadali u cajtu fašizma, ki donàs se skrivajo pod besjedo »demokracija« an povarh tiste tud »kristijanska«. Tak judje njemajo nič kupe z demokracijo an s kristijan-stvom, sa njih strup pruot nam iepuó nam tuo pot ar o i. Usé kar je slovenskega jih bodé u oči. Radi bi videl, de bi bi: mi zbrisani od naše zemje. Na naši zemji smo jih tarpjel duge ljeta. Za duge ljeta smo bli zaničevani od njih an u vič ku faužent ljet, si živimo tle u Benečiji njesmo videl takih de bi nas tkaj izkoriščali, Use smo poskusil, od Patriarhou do Benetk, od Francozou do Austriciu, an lahko tuo potardimo, de najslabše smo bli tratan pru od italjanskih governantu. Fašizem nas je narbuj p.-eganju, z daukami nam je uniču našo ekonomijo, nam je nesu proč taužente glau žvine. Ko je henjala ta zadnja uojskà, smo n is il, de bo konc s pregnnjar-jem, pa n'e blo tar kuó. Pod De Grsperiem so ram pa »podarili« trikolorističr e bande, ki so terorizirale ves naš mjerni narod. hotel »Stella d’Oro«, estalih 30 pa privatniki. Po Naoižki dolini se je zbralo mnogo stotov živeža, oblačil in precej denarja. Samo občina Dreka je dala 70 stotov krompirja in kostanja. Ljudje občine Grmek so zbrali 19 tisoč lir, poleg živeža. Vasi cbčine Torjan so zbrale 322 tisoč lir, dva tovorna automobila živeža in obiačila. Delavci cementarne v št. Lenartu in delavci kamnoloma v Pete-jabu so darovali polovico enodnevne plače. Tudi Terska in Karnahtska dolina so zbrale precej denarja, živeža in drv. V Podbrdu je bilo zbranih 25 tisoč lir, piecej živeža m več stotov drv. Zbire-nje se nadaljuje in prihodnjič bomo objavili še ostale vasi in občine, ki so že do sedaj darovale in jih nismo navedli v zgornjem seznamu. Duo jih je plačuvu liste bandite? Proces u Benetkah pruot miništratorju »Lege Nazionale« nam je lepuó povjedu. Duo podpira »Lega Nazionale«? Naš governo, demo »kristijanski« governo. Za-tuó mi marnò pravico rejč, de usé tuo kar se je godilo na naši zemji so governanti krivi. Donàs jim pa mašna bukvica djela skarbi, ku bi tista bukvica bua nekšan perikul za Italijo. Sa nje tista molitvena bukvica ta parva, nimar smo mjel u Benečiji slovenske molitvenike an kuó lepuó se učijo naši judje z njetni. Ta je resnica, ki mi je ne bomo zatajili, zak vjemó, de zatajiti svoj rod če rejč, zatajiti svoje ta stare, svojo zemjo, svoj narod. Slovenci smo se rodili an Slovenci bomo nimar an naj to se lepuó zapomnijo tisti, ki jim ni ušeč, de mi smo Slovenci. Nje propagande »siava«, ki nas če posloveniti, je pa naspruotno: propaganda italjanska če na usako vižo nas poital-jančiti, Ta trud, ki si ga djelajo italjanski nacjonalisti je napravjen brez potr-jebe, je cajt zastonj ponucan, zak par nas ne boju ušafal zernje, de bi se pnr-jele tiste korenine. Judje so ostrašeni, je rjes, ampa mučijo an jim tud rečejo ja... ja..., ampa nimar po slovensko an nimar po slovensko se bo govorilo. J. Podreka, IZ NAŠIH VASI REZIJA Za pomoč popolavi j encem iz Padske nižine je naš občinski svet daroval 30 tisoč lir. Skoda, ki jo je povzročilo neurje, v mesecu nav. v naši dolini, znaša nad 2 milijona lir. Največ škode je prizadejalo neurje cestam, ki so bile za nekaj časa celo neprehodne v mnogih krajih zaradi plazov. Z zanimanjem našega župana g. Letiča pa so se ceste hitro popravile, kajti ta je dosegel pri oblasteh pomoč, da so se mogli kriti vsi stroški. SEJA OBČINSKEGA SVETA. — Dne 1. decembra se je vršila v Ravenci občinska seja pod predsedstvom župana, na kateri se je razpravljalo in izbralo primeren prostor za gradnjo delavske hiše. Nadalje se je določilo, da bo tvrdka Bor-gnolo imela nalogo še v bodoče za izter-javanje občinskega trešarinskega davka. Sprejete so bile tudi nove tarife o tro-šarinskem davku na električno energijo. Obnovljene so bile tudi pogodbe za najem občinskih pašnikov in košenje, ki zapadejo s 31. decembrom tega leta. RAVENCA. — Oklicali so v naši cerkvi g. Madotta Alda, po poklicu delavec in gdč. Barberino Erro, hišno gospodinjo. STOLBICA. — Vsem je znano, da ;e naša vas zelo revna, da r.e pridelamo več kot za en mesec na leto živeža, a gotovo ni znano vsem, da moramo plačevati tako visoke davke, kakor tisti, ki ga pridelajo za celo ieto. Bližamc se koncu leta in zato upamo, da bo kdo pripoznal našo revščino ko bo delal nove proračune za leto 1952. GORJANI Parve dni tega mjesca e paršou tu naš komun te novi prefekturni komisar rag. Giuseppe Bruccoli od Vidma, ta na puošt tega starega ar. Niccolella, ki e umar pred njem mjescam. Rag. Bruccoli e poslóu dan salut usjem judem našega komuna an e otečju, ki on če se in-teresati za use naše probleme. Dan te parvih problemcu to bi téu beti te, ki komisarih on prej, ki to more stori nar-diti dekret od prefeture za mcrjeti postaviti spekat novo miništracjon tu naš komun. • * * Prefekturni komisar e dàu vjedati, ki o ne bo tu oficihe usaki dan, ma k’ on če judi sprejeti koj duakrat na tjedan tu torkah an tu petkah od 10 do 12 uri. BREG. — Jutiie naše vasi, štufi čakoč obečavanje od governa za zbujšati njeh živenje, so se decidali poslati Prefekturi no pismo, ki te bo podpisano od skoraj usjeh naših kape fameje. zak’ ne uzomi tu konsideracjon usé tuó, ki te bizunjo narditi par nas. Takoviš e paršu vice-pret dan dan horé iz Vidma nas ledat an e obečou, ki no če narditi usé tuó, ki to bo tu njeh močah. òemó Sperati, ki še tele no ne bodita koj obečavanje ran tej te fin donàs. TARCENT Smo čuli pravič, ki aita Ribi od Gorice na če postaviti no novo korjero, ki na če uoziti judi od Cente tu Njeme Štjerkrat na dan. Pratike za to rječ narditi so be žej poslane tu Rim. Ta to je na ljepa rječ, to nje koj cd današnjih dni, ki judje naših krajou no tuó čakajo, ma to je več ljet an pred uerom so še pravili, ki no če tram od Vidma cbar-niti do Njem. Judje, ki no muorejo od Cente tu Njeme hoditi an težje, ki od Njem an cje-leha teha komuna no muorejo priti sem, no njemajo majedne zveze, če to se von uzame korjero, ki na hre zjutra tu Čedad an r.azat pride cb dveh popoudne Človek, ki on hre po poti od Cente tu Njeme on če vidati usaki dan kaj judi 110 to cjesto prehodijo po nohah, zatuó ta korjera '.a če zarjes judem storti Sparati dosti fadije. * * * Štetje judi, ki so ga nadli mjesca no-vemberja e pokazou, ki tu Centi e nu-mar judi pcvišou za 1042 duš tu timpu, ki o hre od ljeta 1936 do ijetošnjega. Takoviš Centa na ma anjelé usé kop 11.477 judi medtjem, ki ljeta 1956 no jih mjela 10.435. Od judi, ki so bli stjeti to je več žen koj može. Diferencja med telimi na je tale: može £557, žen paj 5920, ki usi kop no fo-majo 2952 famej. Judje so takoviš povečali za dobrih 10 par cent. AHTEN MALINA. — To nje dugo od tehà, ki e umar tu Belgije naš vaščan Bombar-djer Pio, star 32 ljet. Ubogi Bombar-djer e bi tu Belgije žej tri ljeta, kjer e djelou tu minjeri za morjeti se kej zaslužiti an poslati ta hiši za famejo preži-ritl. E umar tu špetale, kier e bi žej od ve« dni rikoveran zavuj boli, ki jo je jeu ta na djele. Tale je ta peta žalostna nesreča, ki tu časa dnehà mjesca ve jo pišemo ta na naš žornal od naših djelou-cu, ki ta na torešti zemji so pustili njih živenje. PODRATA. — Kaplan, ki e stau prej tu naši vasi an ki e djelu majšo za nas an za judi Porčinja e pred nekaj časa nas zapustiu an šou stat tu Porčinj. Tuó e moru narditi, zak Porčinj to je vas buj velika koj naša. Tu našo vas on če hoditi ještes usako nedejo majšo pjet. BRDO Pred dvemi tjedni ne našemu vaščanu Lendarju Lojzu, star 25 ljet točala di-žgračja, ki huala Bogu na nje mjela tekaj velike konseguencje, ma, ki mlademu sinu ne koštala dosti. Tu no nedejo e Lendar uozu na poti, ki na peje tu Bjeli patck njea kamjon un zavuj tega, ki cjesta na je slaba an usa pouna jam ne mu se na baleštra zlomila an takoviš e se utačou s kamjonam uret dou pod škarpadu an šou finišauat tu patok. Lendar e se potoukou lat močno, saj e muo-ru sobto beti pejan tah mjedeho, ki e mu dau te parve kure an o bo muoru za več timpa permuti prej koj oščepati. An škodo, ki ju je larpéu kamjn na je za dost velika. Smo že večkrat povredali, ki ta cjesta na ma bizunjo veliko za beti Iožena tu reguli. To je Ucsat ljet, ki to se nje nar-dilo nič ta na njej. Tealé no ne smi-jejo uzabiti autoritadi, ki no majó dovej prej, ki to more narditi te djela zavuj, ki ra bodi cjesta sigurna ti bogim šafer-jam, ki no po njej uozijo. PODBRDO. — J\a svetu Marijo kon-čeejon smo mjeli segro tu naši uasi. Te bo ljepo sonce par nas te dan an takoviš smo mjeli pouno judi, si so paršli nar šo vas ledat. S ton potjo so par nas zbjerali še pomuoč judam od Roviga, ki ne uoda jim poplavala hiše an tu naši vasi smo zvjedali, ki to bo nabranih ejer-ke 26 mil franke. NJIVICA. — So začeli ujelati nove pa-lje, ki no pejeju od naše centrale tu Cento električni tok. Te novje so cemen-tovi an močno buj visoki od te starih lesenih. NEME V IG ANT. — Tu naši uasi ve njemamo uode an tuó to je žej od vid ljet. Ve se sarvijamo neha starega akuedota, ki po r;im na pride uoda 1 njila an te perikul, ki ve še zabolimo. Našje judje so se ponudili, za narditi djelo za napeljavo uo-de brez plače, bal’ on komun dàu le ma-terjal za jo napajati. Več koj tekaj ne vjemo če to se mere narditi an zatuó ve se marvejamo, ki na se tekaj dougo utehna ta pratika za narditi te plan an štanejati soude za kupiti tube an cement. Bi tjeli rado vidati, če tu Njemah al tu te druhe kraje no bi se tjeli par-pejati uodo z djelouci, ki no če djelo narditi za nič. TAJPANA VIŠKORŠA. — E umar tu tim družim tjednu naš vaščan Simac Zef, po znan pod ime Brahinac. Umar e tu Videmski špetalu, kjer e bi notra že no lje-to časa. Ranek 2ef Simac e bi več koj 20 ljet na djele tu Frnciji an zabolóu e ta na djele. Te bi smipri dan dobar človek, štiman od usjeh an dan dobar očja. Pustóu e štjeri male otroke an ženo. Podložil so ga tu Vidme an par funeralju te bo dosti judi, ki so paršli dou s Viš-korše. FOJDA Pred kratkim e se muoru braniti pred sodniki tu Vidme Hermes Kos iz našega kora una, star 23 ljet, zak mjesca avo-sta telega ljeta e dau dan punj njemu bližnjemu od hiše Lazzaro Mario, star 41 ljet, an ha tekaj močno udaru, ki po nim tjednu e umar. Od teštimonjanc, ki jih je zaslišalo sodišče, te se vidalo, ki Kos e bi provokan od Lazzarja, ki e se rado pijanou an kleu z njehà te bliž-njemi an dan, e se obrjetu ta pred prahom Kosove hiše an se kleu. Kos, ki o nje moru več ha poslušati an kar e vi-dou, ki Lazzaro o nejče jeti proč e ha udaróu z punjam, an tej, ki smo žej po-vjedali te e kostu živenje Lazzarju. Kosu so zatuó mu dali no Ijeto paražona s kondicjor.al an takoviš po štjeri mje-sce, ki e bi zapert, e se spet varnóu ta njehà hiši. O bo muoru plačati še usé špeže. SV. PETER SLOVENOV A2LA. — Je že dugo od tuod, de u naši vasi se govori gor mez neke škandale, ki so se nardili u naši mlekarenci. Judje pravijo, de mlekar je napravu več napak u suojim djelu an zatuo smo čakal, de na seji, ki so jo mjel zadnje dni novemberja nam bojo kaj vič vjedli po-vjedat o tistih reči. Pa nje blo takuó, če rauno so bli usi člani mlekarniške zadruge zraven. Venč part članu so le mu-čal an poslušal ka govorijo tisti od komisije. Prisotni so bli tud neki judje iz Vidma, ki njeso mjel nič kupe z mlekarno. Med temi pravijo, de je biu nek zastopnik federacije zadrug naše provin-cije. Razprava je bla zlo duga an na zadnje so deliberai, de se imenuje komisijo, ki bo mjela za pregledat usé reči od mle-karence. Tista komisija ima 5 članu an Stah.0. doJzičvicL pasom.. KI SE POJE PRI NAS NA SVETO NOČ Marija z Jožefom gre v to mjesto Betlehem! Kadar po mjestu hodita, premilo »jerprge« prosita in ker »jerprge« ne najdeta, pru žalostna postaneta. Pr jet k’ je bilo pou noči, Marija Jezusa porodi. V plenice ga je povila in v jaselca položila; oslič an volič sta ga gledala an s suo jo sap’co ogrjevala! Mi častimo Marijo, ki nam je rodila Jezusa, ki nam je rodila Jezusa vsega sveta Zveličarja! najmanj dan mjesac cajta oni boju muorli zbirat vse podatke pogrešku an jih dat ejeli sosednji naj jih pregleda an naj potlé nardi kar bo trjeba. Upamo, de tista komisija bo zarjes nardila svojo dužnost an de bo pravična za usé glih. Se že od tkaj cajta govori o tiste mlekarence, zatuó je potrjeba tud, de se hitro razčisti tista rječ. Ce komisija bo zagotovila, de je kajšen kriu, ne smije ga prekrivat pa naj bo tist, ki če. Potlé kar se bo u prisotnosti usih članu mlekarence videlo usé, bo skarb ejele sosednje za zbrat novi konsej, de bi preuzela redilne mlekarence an jo vodila naprej brez tkaj govore'nja. Naš judje óejó, de se najprvo proč pošje mlekarja, zak njega komportament z našimi kmeti, ki nosijo mljeko u mlekarenco se ne dopade nabednemu. Nejčemo mi takih mlekarju, de bi se ponašal kot, de bi bli gospodarji, ampà čemo moža, ki bo znóu z judmi runat ljeuš an de ne bo drugega djelu kot djelo mlekarja. Telega smo sit do grla an tuó na smijejo pozabit no-bedan član mlekarence kar boju votàlza novi konsej, de bo vodu mlekarno. - ič -■ » » * Pretekli tjedan so končno začel po-pravjat kamunske ejeste. Je biu parne-šen tud stroj za kamanje zdrobit, de bi se m jelo potrjebni pje.sak. So bli takuó na djelo uzeti več ajelucu, ki se buodo mogli zaslužit bliz hiše kruh almanj za neki cajta. * » * Preča bo posalo no ljeto odkar našim ta buogim judjem jim ne dajajo susi-dja »caro pane«. Večkrat so se tisti, ki majó pravico do tiste pomoči interesal za vjedit kuó je, de samo u Spjetre ne dajó nič. Odgovoril so jim nimar, de naj počakajo, sa tuó je krivo zavuj tegà, de kamun njema soudu, al de je u provln-cjalnih oficihah denar Mi čemb sada vjedit duó je kriu temu’ Al je naš kamun al je provinejalni oficih. Smo na koncu ljeta an bi blo ura, de se ankrat razčisti ta staro uprašanje. Ta lačni judje njemajo cajta čakat. TORJAN Pretekli tjedan tu našim Komune smo mjeli praznik dreves. Na to cerimonjo so paršli naš šindik an sekretar, naš ple-van, učitelji an otroci, šindik, g. Kudi-čjo e govoru o importane! tega prazni- ka. Tud učitelj g. Kručil je z ljepirn go vorenjem učiu otroke, de muorejo mjet rad drevesa an jih muorajo tud braniti. Po henjani cerimonji so otroci usadili čez 200 tapolóu ta par kraju naše ejeste od Novega mosta do Ronk. SOVODN.IE Je umaru u naši vasi gospuod Markič Miha, mešetar od žvine, star 49 ljet. Zaradi svojega meštjerja je biu poznan dobro daleč na okuoli an za tuó je blo na njegovim pohrebu dost judi. * * * Pred dvemi tjedni je šlo iz našega ka-muna vič djeloucu u Belgijo, kjer noju cijelal u minjerah tiste daržave. Od teh djeloucu so komisije u Milanu nazaj za-varnil an to so Bernik Nadal an Markič Renato. Bernik prej, ku jet u Milan je djelu pod Feletičevo opekarno u Dolenji Mjersi, an je pustiu tisto djelo zak je mislu, de če bo šu u Belgijo bo več . zaslužu, a na žalost u Milanu ta pred komisijo njeso se uresničile sanje. Srečno, de Bernik je biu nazaj uzet na djelo od Feletiča an takuó bo naprej moru pomat svoji družini. SREDNJE ZAMJER. — Pretekli tjedan, korjera, ki od naše vasi peje u Čedad nje od tuod vič vozila. Tuó je zlo zadjelo r.aše judi, ki so mucrli jeti do Čedada, posebno pa tiste, ki za prit do Zamjera so muorli hodit več cajta h noham. Korjera ne more vič voziti po tisti ejesti, zak’ je previč slaba an po tistih jamah, ki so sred nje, korjeri je navarno, de se usé ferderba. Donàs nobedan se na briga, de bi se popravilo to cjesto an tuole par-nesé našim judem veliko škuodo. Nje za dost, de kupci blaga, ki pridijo rjedko h nam zavuj slabe ejeste an zavuj tega naše blaguó je zlo malo plačano, sada muoramo tarpjet še tisto manjkanje od korjere, ki tkaj služ ejelmu našmu ka-munu. Cul smo, de gospodar od tiste linje na bo voziu več dok na bo cjesta popravljena POSREDNJE. — Nje dugo od tega, ko se je našemu vaščanu Postrenja Ivanu uresničila tista velika želja za mjet sina. Gospuod Ivan ima štjeri hčjere an za tuó je njehà družina z velikim vesejàm praznik mjeìa za ljepega puobiča, ki se jim je rodiu. Tud mi želimo dost sreče an zdravja malemu puobiču. ŠT. LENART Pretekli mjesac smo u naši župniji mjel velik praznik, zak smo praznoval 600 ljetnico od kar obstoji. Naša župnija je bla postavjena ljeta 1351 an je adnà te narbuj starih far u Benečiji. Ob tisti priliki se je pjela sveta maša na kat.iero so bli usi duhouniki iz far, ki so enkrat spadale pod št. Lenart. Par tisti maši so bli tud naš šindik an drugi pohlavar-ji- « • * U naši vasi so se poručil Krizetič Alma an Bledič Gino, oba dva iz bližnje vasi škrutovo. KOSCE. — U družin Kjuk Marijana je parnesló dest vesejà rojstvo četartega sina. Gospa Emilija ku tud majhani puobič sta zdrava. GORENJA MJERSA. — U naši vasi so bli začel neki djelucu sejč neko host dnegà gaspuoda iz Vidma. Med tiste dje-luce je biu tud naš vaščan Ivan Obid. Dva dni so sjekli an djelo je S1Ó od rok lepuó an kar se nje nobedan čaku se je Obid ta čamparno rokó usjeku. Ivan je biu hitro peljan u špitau u Čedad an tam se zdravi. Na žalost mladi fant, sa njema še 20 ljet, je ostù bre roké. Tista nesreča je zlo pretresla našo vas. GRMEK PLATAC. — So dvje ljeti an pou, de se Je u r.aši vasi nardilo mlekarenco. 3 ole mlekarenco so zidal na svoje stroške 30 sočelnu iz petih bližnjih vasi: Gorenjega an Dolenjega Grmeka, Plataca, JKanalaca an Gorenjega Brda. Velike težave so ble za jQ zidat, zak naša mle-karenca je Ajep an velik hram narejen pru po moderni tehniki. 7,a to mlekarenco zidat, venč part sočelnu so napravil doug za uzdaržat usč tiste stroške. Kar so začel djelat mlekarenco so judje mislil, de jim ho dana pomuoč oil governa, sa je znano usim, de obstoja en lec. ki pravi, de governo muora dat 37 par stuó pomoči par stroškah, ki se jih ima. par zidanju mlekarenc. Pasale sc že vič ko dve ljeti an še njeso dal pru nič našim kmetom pomoči, čepiu so napravli use potrjebne prošnje par inšpektoratu od agrikule tu Vidme. Duo je kriu tegà? Sa mislim v, de njeso pozabil, de u Platacu je bla zidana moderna mlekaren-ca, zak u tistim dnevu, ki so jo naugu-ral so ptršlč use autoritadi iz Vidma jo hualit an potlé smo bral u žornalah tkaj pohvale, de se je zdjelo, de jo je nam governo za šejnk zidu. VODOPIVEC. — Parvi dan decembra se je oženila Kjabaj Marija iz naše vasi. Marija je djelala vič cajta u Sondrio an. tle ku dobra čeč.d je ušafala moža, PODBONESEC Pred nedaunim je umaru naš vaščan Batistič Ivan, star P3 ljet. Biu je usé živenje dobar djelovac an zatuo ga bomo u naši vas usi darzal u venčnem spominu. LANDAR. — Pru bi blo, de mežner, ki imà kjuče od Landarske jame, bi jih pu-šču na nim takim kraju, kjer bi se lahko jih mjelo u usakim cajtu, zak jaški judje, ki pridejo h nam gledat to jamo, njemajo cajta njegà čakat an ga gledat ckuol, če ga nje doma, PRAPROTNO SALAMANT — - Anton Garjup iz naše vasi se je muoru pretekli tjedan braniti pred videmskim sodiščem, zak je biu kriu tega, de je žaiu finarcarje bloka u Podarskije. An dan so ga ustavli Za mu prašat dokumente on pa je šou kar naprej an ueku na nje »tacete ma-locchini« an druge žaljive besjede. Zatuó mu je sodišče dalo sedam mjescu paražona brez kendiejonale an takuó Garjup bo muoru zimo prehnati u hladnih prastorah videmskega paražona. DREKA RAZPOTJE. — Nje dugo od tega, de u naš vasi se je zgodila u šuol rjes žalostna zgodba. H nam so poslal no učiteljico iz Kalabrije, ki na nič zastop naš jezik, zatuó se vje, de ji je težkuo naša ctroké učit, zak oni ne morejo usé na enkrat se taljansko naučit. Do lanskega ljeta je še šlo, zak smo mjel učiteljico domačinko iz Klodiča. Tista je zastopila ctroké kaj so jo prašal, kar njeso mogli po taljansko govorit an višno pru zatuó so jo šolski poblavarji nam jo proč poslal. Sadà kalabreška učiteljica sama ne vje kaj bi nardila, de bi se otroc prej taljans.co naučil an zatuó se poslužuje takih sistemu, ki našim materam se pru nič ne dopade. Nje dugo od tega, de tista učiteljica, zak otrcc njeso zastopil lepuó kaj jim če povjedat, jih je klicala h mizi an tam jim je storlà položit roké potlé jih je pa s palco tukla. Tistim otrokam, ki njeso tjel roké dat na mizo jih je pa od šuole vegnala za vič dni. Kar so matere zvjedele kuó djela z njihovimi otroc tista kalabreška, so šli h njej an protest nardil ar. zatuó so ble klicane potle h karabinjerjam, zak jih je učiteljica naznanila, de so ii matere grozile. Mi smo naveličani, de bi tla par nas juški judje naše otroké tukli samo zatuó, ki jih ne zastopijo lepuó, an praša-mo, de naj še proč pošje usé tiste učitelje, de na znajo našega jezika. — C. J. — """minulimi,un,m,,umi,,,niniminnimmniiiii,imuni POŠTA Cičigoj - Dreka - Ne morete obdelovati vašega polja onkraj meje, če nimate dovoljenja od policijskih oblasti, pa četudi gre državna meja prav preko vašega sveta. Za dosego tega dovoljenja morate napraviti prošnjo naslovljeno na policijski komisarjat v Čedadu. Prošnji je treba priložiti poleg dokumentov tudi katastrsko mapo, da tako dokažete, da ste vi res lastnik zemlje, ki leži onkraj meje. !• C. - Sv. Peter Siovenov. - vfsak italijanski državljan ima pravico do potnega lista, razen če ga'ne zadržuje kak zakon. To jamči ustava italijanske republike v členu 16. Kakor pravite so vam cdrekli potni list brez kakršnegakoli vzroka, torej so tozadevne oblasti kršile ustavo in zato se vi lahko pritožite do višjih organov. Predno vi vložite priziv morate imeti od kvesture pismeni odgovor, da so vam odrekli potni list, nato pa prepis tega odgovora priložite prizivu, ki naj bo naslovljen na notranje ministrstvo v Rimu. Cc vam tudi tu odrečejo potni list, vložite drug priziv na državni svet (Consiglio di Stato). VESELE božične praznike in uspeha polno Novo leto I zen j I i i o Pijelik Ferdinand TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA STOLBICA V REZIJI BIRTIC GOSTILNA BRlScE KLEMENTE GINO TRGOVINA JESTVIN IN S A OJ E STOLBICA V REZIJI Pašon Ignacij GOSTILNA AZLA Siniko Dante TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM SEDLISCS LETIČ ENZO Kavarna in gostilna - Pekarna RAVENO A V REZIJI Marinič Pio ANA SMITH GOSTILNA DOLENJE BRDO BOTANIK — SV. JURIJ V REZIJI AVTOPREVOZNIK GRADBENEGA MATERIALA BIRTIČ CVETKO PODBONESEC GOSTILNA IN TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Zdravi ič KLODIC NIKOIAVČIČ KAREL GOSTILNA DOLENJI TRBIŽ Tomasino Valentin GOZDARSKO PODJETJE KARNAHTA Ma rinič Romildo Gostilna na križišču AZLA SUKO ALOJZ GOSTILNA IN TRGOViNA PORCINI KONT IVAN TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO Konsumna Trgovina jestvin in sadja V YISKORSI AZLA BLASUTTO GINO Lesna industrija, žaga, tovarna za evaporacijo lesa S. IVAN OB NADIŽI Marinič in Dreščafi MLIN - GRMEK Bonini Jožef GOSTILNA LJESA SfoÉùgjOj. iMxÉcua URAR TJA AQV1LK1A — VIDEM Krivec Franc FOTO ATELII V. V ITT. VENETO, i — VTDKtt Kanceljer Fortunat Trgovina z lesom in senom suBr n KANCEL1ER HUMBERT aos TILNA KANCEl.Jf.RJI PRI SUBIDU TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO G US LEOP ČEDAD T R I IM KO BRIT SC ČEDAD Obiščak Jožef GOSTILNA rO&TAK PRI ST. LENARTU VOŠČILO beneških Slovencev iz Belgije Naši djeluci, ki djelajo u minali u Belgiji žilijo svojim družinam, žlahti an parjateljem vesele božične praznike an srečno Novo ljeto. Pošiljajo teli po-zdrau: Pošiljamo vam Lepe pozdrave, deleč od domačna sveta, želimo vam praznike zdrave, usim kar vas je ostalo domò,. Vsi bi željeli spet videti vas, an za božič se z vam veselit a duo vje kadù bo paršii tisti čas, ku na zemji domači kruh si bo mohló L sluzit. Vam povjemó, de od pekla do ninjere ie pru zlo v.alo diference, zak mi minatorji djelamo brez mjere, oj Buoh nas tar Slovence. Nimar se mucramo potolažit, de tuo je testament naših cčjet, dc z nam glih takuó mora bit, če če družina na duome kruna imjet. Nimar tud naši očjeti so ho lil kruh qleaat pc cjelim svete an so usi ducmove zapustil, n amico, ženko on še dete. Sada pozdravimo usé starše, strice, brale an še teto, vesele praznike usjem želim.o an srečno novo leto. Kornelio Peter AVTOPREVOZ Italija - Jugoslavija - Avstrija PETER OB NADIŽI Trgovina z električnim materialom - radio In gas PIAZZA DELLE ERBE — C E U A D Seòola Alojz GOZDARSKO PODJETJE PLATIŠO v v v GOSTILNA S PRENOČIŠČEM TRE PORTE“ VIA ADELAIDE RISTORI — ČEDAD Tjiisiu Gracili! GOSTILNA PAR MUOSTE GOSTILNA S KUHINJO IN S PRODAJO LIKERJEV FELETIČ GIOVANNI - IVAN VIA CARLO ALBERI O — ČEDAD Cartoni Jožef „Par Štaku“ GOSTILNA, MESARIJA VISIIOR.SA RAVAN PRI TAJ PANI CELONl ANGEL TRGOVEC ST. LENARI MARJANA Debelež Friderik X F X X XX V # X X JL ? X X AVTOPREVOZNIK Kako so fantje kaznovali ošabno dekle "'"IIUIIII"1 "M I"" DEBELEŽ 0 božičnih običajih u naši dažel im n n HHimniiitiiiuiKiiMii umnimi un ji u imunimi m umni umnim n m m intuì umni nun inumili munì inumili illumini mi koledo«. U vaseh Nadiških dolin pa Skoraj u usjeh krajih beneške Slovenije na sveti večer uzarr.e gospodar al’ gospodinja če tistega nje, kadilo ari aggrumo vodo an hodi po useh nrostorah bije, hljeva an senika. Med tjem, ku žegna z vodo an pokadi s kadilom moii veselo nart rožariha, družina mu pa dcT- govarja. Ta običaj je še narbuj" u navadi u črnim Vrhu, Matajurju, Marsinu an Dreki. U dost vasi pečejo na Božič kruh, ki ga ornajo z nekvašenim. te-obliki rožic an pjerju an mu pravijo »popmjak«. koledniki pozdravijo takoie: »Hualjem bodi Jezus Kristus, prosimo koledo:«. Koledo po navadi so lešniki, or j ehi, jabu-ka an hruške. Tud ta bogat ne dajejo buojšega koleda, otroc, ki so cjelo ljeto čakal ta srečni dan, so sada zlo veseli an cjeu dar. jim teče tukoč po vaških kuotah koledo, če je pa mraz, pa se sti-snijo h ognjišču an tle potoučejo usé do zadnjega orjeha. Po več krajih par nas zvečer pred Sv. Tri Kralji, napišejo na vrata začetne čr- KORMONS IVAN PEKARNA PLATIŠČE Na sv. st »etan u vič krajah nesejo u cjerku žegnat sou, ki jo potlé da^ó oki|-sjjti žvinf1 riòfi~~Ta~* ne ušafala u ljete bo-ljezen, zak sv. Steian je varuh žvitie. To nauado jo imajo narveč še u vaseh o-kuol Matajurja an Gorenjega Trbilja. Na krajah pruot Zapadu Benečije ne poznajo tistih običajev, a imajo pa druge, ki so drugim krajam nepoznani. U teh krajah tle Božič ga poznajo pod imenom Vjenahti; dan pred Vjenahti pa kličejo »Omandis«. Ta večer, to je na sveti večer kuhajo u usaki družini mlečni pii-, an takuó cjelo ljeto prej že govorijo, de »fia Omandis to se kuha riš«. Ta dan ima usaka družina dost mljeka, zak mlekarne na »Omandis« ne djelajo an tud tam, kjer nje mlekarne, mljeko tistega dne ga ponucajo vos za kuhati riš. Gor po Ifečanski dolini še majo navado par dost družin, de na dan sv. Žuana evangelista, to je dva dni po Božiču, nesejo u cjerku žegnat flašico vina. Kar gospodinja al’ gospodar parnese nazaj iz ejerkve vino, ga da poskusit usi dru-žini, kar ga pa ostane, ea pa .Tpravijo~an ga nucajo za zdravit več boljezni. Nuca-jo ga u dostih krajah pomješanega s kuhanimi rožami za ustavit driskjo. Po vaseh Beneške Slovenije na~'za3nji dan ljeta use gospodinjo jrararavjaio »koledo«, ki ga drugi dan, to je na Novo lj£to,~"3ajo otrokam. Na novo ljeto use družine zguoda ustanejo, že cb štjerih urah zjutra so use vasi pokonc, de čakajo kolednike. Prva rječ na ta dan je molit zjutraj rožarin za srečo an zdravje u novim ljetu. Otroc potlé, ko so ro-žarih odmolil grejó od hiše do hiše prosit koledo. Po koledo hodijo tud otroc bogatih družin, zak je par nas navada, de se na Novo ljeto da koledo usjem otrokam. Na Zapadu Benečije otroc, ko pridejo u hišo prosit koledo pozdravijo takole: »Laudato Jezus Kristus, dejte ke sv. Treh Kraljev, Gašperja, Miha an Boltežarja an ljeto lakole: 19 — G —■ M — B —52. U zapadnih krajih Beneške Slovenije je ime Sv. Trije Kralji nepoznano med mladimi, ampa ta dan kličejo »Pjerenahti«. Naj povjemo še, de na pred večer Sv. Treh Kraljev pousod par-žigajo velike chnje, de se vidijo deleč po furlanski raunini. Bla je Marjana dna ljepa punca, iepe lase je mjela in še Ijeuš oči. Kadar je šla po puot usi fantje su ju radi gledal an se na vje ka bi bli radi dal za ju mjet za Ženu. Pa Marjana je bla nu ma-lu superbi j asta, vjedla je, de je ljepa an rada jih je za norca mjela. Narbuj su ju motil Petar mlinar, Tona kupac an Edvard jagar. Usi tarje su bli fajst, bogat an mladi. Adan dan Marjana se je zmislila jih za norca miet, pouarila se ie z materjo an šla je z duoma. Paršla je blizu maina an Petar ju je videu, h nji se je parbli-žu an ju pozdraviu. Marjana je začela govorit an mu je rekla: »Nace ob osmi ur te čakan na mojim duomu. iman za guorit s tabc«. Petar je preča mislu de nebesa je ušafu, pozdraviu je dekliču an veselu je šu nazaj u malin djelat. Paršla je u vas Marjana an srejSala je Tonja, ki pred njega butigo je biu. »Dobar dan Tona, kuo grejo opravila?« »»Lepuo, Marjana, pa kor mi ženska, zlu trjebu ju mam«, »či samuo ciste ti kor zaki na prideš naco h nan ob deveti ur an se borna megla pouarit«. »»Pres dru-zega, Marjana, ob deveti bom tam««. Pczdraula sta se an Marjana je šla. Tona je šu u butigu an tist dan je zastonj prodaju od veseja. Bila je blizu duoma žei, an Edvarda e srejčala, ki z jage je šu. Meu je tu rok velicega zejca in na ram an uri pušu. Kadar je zagledu dekliču, smejat se je za-čeu an ustavu. »Dobar dan gospodična s*, b&ronesa, duo je biu rajtu vas na pot samo ušafat. Ka ste bla šla na špaš?« »»Imaš pru, Edvard, an zlu me veseli te videt. Tebe se stantu vide, po dne greš u jagu an zvičer h mpim deklicam. H nam na nikdar prideš an pa na vjem zakaj. Sa ti njesmu nič nardil. — Naco ob deseti ur te čakam na moj um duomu an če njemaš kajšne druge za veselit, kar pridi««. Edvard je ostu, tuole čut, nje vjervu de ona, Marjana, ga buo na nje duom nabila. Obečju je, de bo par-šu an pozdraviu. Kadar je biu sam je pomislu nu malu, Čudnu mu se je use tuo zdjelu. Pa le reku je sam sabu: Bom šu an če za norca me ie mjela, lepuo poplačja. šu je prout duomu. Osmu uru je bilu an Petar je tuku na urata Marjanine. Odprla muj ona an kar u hišu sta šla. Začela je govorit : »Vješ, Petar. Ti njes še zastopu, pa jast te mam zlu rada od punu cajta an mi-slem, de se muorva oženit.« Petar je tuole poslušu, sarce mu je zlu tuklu ar. nje muogla besjeda od njega. Uon s pamet je teu prit. Marjana ga je gledala an nazaj začela: »Pa je dna rječ, ki ti muorim povjedat. Danas potle ki sam te vidla, sam šla h duhovniku se spo-vjedat. Povjedala sam mu use grjehe an dau mi je pokuoru. Reku mje, de če čjem de Buog mi buo Šenku, iti muorim naco u brituf ob adnajsti ur, se ulegnit u jamu, ki dnemu vaščanu su skopal an notar poležat do pounoči. — Rekla sam duhovniku, de jast njemam tarkaj ku- f » i*<»^ m »■ •i ‘Božična Cii jo pesem, pojejo u SRoncu na so. noč Poslušajte moji ljudje kaj vam jest povjedu bom: Marija je noseča od svetega Duha! Marija s svetim Jožefom gresta u mjesto Betlehem; Notre u mjesto prideta, »jerprge« ne najdeta, žalostna postaneta. Uonkaj z mjesta prideta in dno štalco videla; notre u štalco prideta lučico paržigata. Božje reči se pogovarjata z molitvijo se parpravjata. Ura je bila punoči, Marija Jezusa porodi, u plenice ga je povila, u jaselca ga je položla. U oslic, uolič ga gledata s suo jo sapco ga ogrjevata. iZahualimo usi Marijo, ki nam je rodila Jezusa u tem času Božičnemu, sada in vselej na vekomaj. Amen! laže an cn mi je odgovoriu, de morim pošljat dnega. ki zlu rada imam. Vješ, de muojo mater na muorem pešjat an zatuo tebe prosim., tebe, ki ljubim bui ku use na svjeti... de boš šu zame u brituf naco. — Ci me maš rat... bješ Petar. Porle borna poročila... kuo buo lepuo«. Petar se je naidu kura Žan an je obe-ču, de puojdt. Bušnila ga je Marjana an rekla mu je: '»Boojš, de greš na duom an de se lepuo oblječeš, sa vješ de u jam iežat je mraz«. »Maš pru Marjana«, je odgouoru puob an pobrau se je. Bla je deveta ura an Tona je tuku na urata. Marjana mu je odpada, šla sta u hišu, povjedala mu je gor mez pokuoru an rekla mu je de duhounik je kuazu iti u brituf ob adnajsti an pu, se use.dnit n c. jamu an noter gledat. Prem itila je Tonja ku Petarna, an tel ji je obeču, de puojde. šu je preča od Marjane, pred deseto uro. Deseta je bla an Edvard je paišu. Objela ga je Marjana an snjest ga je tje-la z bušcam. Edvard od parvič se je čudu pa potle je začeu vjervat. Tud njemu mu je povjedala od pokuore. Meu je on iti blizu pounoči k britofu, uzet dvje kjetne an letat ckou britofa. An Edvard je obeču. Pustila sta se an Edvard je šu daroou po kjetne. * * * Luna je bla. Ob adnajst ur Petar s sarcam u sji je odperju urata od britufa. Zlu su cvilile. Parbližu se je h. jami an u njo je stopu, ulegnu se je počas. Odparu je oči an vidu je gor na varh dnu krepu. Kar zaparu jih je preča an čaku je de pride preča paunoči za ,'jetet. Sam sabu je mislu, de kaj dura ura tarplenja pruot celmu živlenju veselja z Matjanu. Paršla je adnajst an pu, ču je hodit. Sarce mu sc je tjelu arsklat taKuo je tuklu. Kadar je oči odparu. videu je člo-vjeka, ki sedeu je na jam. Teu je pok-nit an uon spamet iti. Kar muču je an Se sopau nje. Bližala se je pounoč an Edvard je začeu oaou britufa s kjetnam letat. Petar an Tona, ki do tenčast sta mučala, kar utekla sta uon z britufa. Edvard kar je tuole videu otoku je ctol mez puoje. Ra-talu je de usi tarje su se ušafal blizu vasi, se zapoznal an klet začel. »Dobru nas je nabrusila« je reku Edvard, »jutre nam se boju usi smejal Trjeba ji uarnit. Kajšni salami debeli smu bli... šlišta fanti, jutre vičer ob osmi ur se ušafamu blizu hiše Marjanine. Ti Tona, sa prodajaš obljeke za dahou-nike?« »Ja« je odgovoriu Tona. »Usake-mu dnu cbljeku an «sak naj dene fanč brado«. Povjedu jim je ki boju nardil an pustil su se. Usak po njega je šu pruot duomu. Paršu je dan, malin an butiga su bit zaparti. Judje su se smejal na taku, ki je bla Marjana fantjan n agodila. Par Toni, u njega hiš ni tarje frati čakal (Nadaljevanje na ®y L’attività legislativa del nostro parlamento sembra regolare il proprio ritmo secondo i suggerimenti di misteriosi influssi astrali. Non si spiegano altrimenti i criteri con cui le varie questioni vengono messe o tolte dagli ordini del giorno. Provvedimenti dei quali venne a suo tempo conclamata l’urgenza restano da anni a stagionare nei cassetti delle due presidenze; altri approvati da una Camera sono poi dimenticati dalla seconda; e di altri ancora sollecitati concordemente da tutta l’opinione pubblica, non si ha ritegno a proclamare quasi utficiaimente l’insabbiamento. Iz »II Mondo« dne 24.11.1951. Ma Valerio batte il pugno sul tavolino e grida: »Lascia andare, la colpa è del sindaco, del segretario comunale, del prefetto. Non parlo a vanvera. Io, in A-friea Orientale, ho trasformato l’aspetto di innumerevoli villaggi di indigeni: ho fatto piantare alberi, costruire casette igieniche al posto delle capanne, pulire le strade. Se m’inviassero come governatore in Calabria, modificherei la faccia di quel paese in due mesi. Quello che ci vuole per il Mezzogiorno sono governatori settentrionali«. »Ma la Calabria non è in Africa, dimentichi che è una regione italiana«. Iz »II Mondo«, dne 24.11,1951. Giosuè Carducci usava dire che due cose sono immortali in Italia; la retori- La nostra lingua .......... Ili...Ululili...mm....... La declinazione femminile Prima di iniziare la nuova lezione, riteniamo ojiportuno, procedere alla traduzione delle preposizioni assegnate nel tennero precedente: Dall’italiano: 1) ^srel ima prijatelja — 2) Pes je koristen človeku — 3) Učenec ima svinčnik — 4) *teat je velik — 5) .-Sosed ima travnik. Hallo sloveno: 1) 1 vicini sono affabi-J- e bravi — 2) li padre ha caavui — 3) due scolari sono piccoli — 4) Lo zio Vecchio — 5) i due amici hanno solo * Padre. l’argomento delia lezione di questo tenero è la declinazione femminile. ^Anche questa declinazione presenta e tipi. Se il sostantivo esce al nomina-0 in — a, se la desinenza nel genitivo steg. esce in — i non accentata, se esce C°n te 1 accentata. (Il vocabolario indi-C& Quando la i è accentata). Hiarno qui sotto, per questa volta, i teìmi due tipi di declinazione: Primo tipo: es. gora = il monte. Singolare Nom. gora = il monte Gen. gore =- del monte Dat. gori = al monte Acc. goro =. il monte Loc. pri gori - presso il monte Strum. s goro - col monte Duale plurale gori = i due monti gore = 1 monti gor gor gorama geram gori gore pri gorah pri gorah s gorama s gorami Secondo tipo: es. nit = filo Singolare Nom. nit Gen. niti Dat. niti Acc. nit Loc. pri niti Strum. s nitjo vpogojem, da se ne bo vmešaval v politično borbo. Folitično in leposlovno delo Frana Levstika črpa svoje vire iz ljudstva, katerega potrebe so mu dobro znane. Njegove misli so napredne in zajemajo vse panoge socialnega življenja; zato pomenijo važen doprinos v razvoju slovenske kulture in slovenskega narodnega razvoja. Kot pesnik je bil v začetku edini učenec Franca Freštrna, ki je bil eden največji pesnikov, ne samo med Slovenci, ampak med Slovani na splošno. Levstik je prvi začel zlagati otroške pesmice. Njegova povest »Maitin Krpan« (1858) je prvo umetniško delo slovenske proze. V tem delu je podal vzor kako je treba pisati in ta vzor velja še danes. Proti dvoličnosti slovenskih novinarjev je bil on prvi, ki je zahteval nepristransko in pravično kritiko; kot pošten kmet se je stalno boril za tako kritiko. S svojim spisom »Potovanje od Litije do Čateža« je dal slovenskemu slovstvu program, po katerem naj bi črpalo snov iz svoje dobe in se približalo realnim stvarem. Skupaj z Jcsipom Jurčičem je dal Levstik Slovencem tragedijo »Tugomer«. Z urejevanjem političnega glasila »Naprej« (1863) in z organiziranjem »Južnega Sokola« ter raznih drugih društev in krožkov, kot je n. pr. Dramatične’ društvo, je pripomogel k razvoju napredne politike in k napredku slovenskega nacionalnega čuta. Zato mu lahko upravičeno prisodimo mesto poleg Prešerna in Cankarja kot enemu največjih zastopnikov napredne ideje med Slovenci. ca e la camorra. A quelle due immortalità occorre aggiungere una terza: la ignoranza delle cose del proprio paese. Iz »11 Ponte« meseca sept. 1951. Il bilancio delle Ferrovie dello Stato è sempre in notevole disavanzo. Le ultime previsioni per l’esercizio finanziario in corso danno un introito di 172 miliardi contro una spesa di 215 miliardi, con un passivo di 43 miliardi. Nel 1949 si tentò di colmare il deficit, aumentando le tariffe ferroviarie; si pensava che le persone e le merci avrebbero continuato a viaggiare con lo stesso ritmo di prima dell’aumento. Invece il numero dei viaggi scese di 8 milioni in un snno.« Iz »L’Europeo« dne 4.11.1951. Quanto ci è costato dall'aprile dell’anno scorso a oggi amministrare la Somalia? E quanto ci costerà fino al 1960?.... »Va tenuto presente che la consegna della Somalia all’amministrazione italiana avvenne il 1 aprile 3950; ma le spese per il corpo di sicurézza iurono poste a carico dell’amministrazione dell’Africa Italiana con decorrenza 1 dicembre 1949. Lo stesso criterio venne adottato per i servizi civili, mentre le spese per l’imbarco delle truppe rimontano al periodo febbraio-marzo 1.950«. Calcolando anche queste spese, si va molto vicino alla verità dicendo che finora la Somalia ci è costata 26 miliardi, di cui 20 spesi nel gi- Intet «tonti in nnttni iris Un Čedad je starodavno mestece ob vhodu v Nadižko dolino. Njegov začetek sega v rimsko dobo približno med 55. in 50. leto pr. Kr. Ustanovil ga je prvi rimski cesar, Julij Cezar, ki mu je dal ime »Forum Juiii«, kar pomeni Julijev trg. Njegov posinovljer.ee Oktavijan Avgust je dal mestecu posebne tržne predpravice. Iz te rimske dobe nimamo mnogo o-stankov; našli so nagrobne spomenike, marmornate kose, žare, mozaične tlake, odlomke stebrov itd., kar si lahko ogledamo v državnem arheološkem muzeju v Čedadu. Ko je leta 1452 po Kr. hunski kralj Atila zavzel Oglej, je postal Čedad glavno mesto vse furlanske pokrajine, ki je po njem dobila rudi ime. (Forum Julii = Friuli). Njegovo današnje ime izhaja iz latinskega imena ( »civitas«, ki pomeni mesto). Longobardska doba, ki se začenja s prihodom Alboina leta 568 po Kr. je prinesla Čedadu njegovo najlepšo razvojne dobo. Postal je glavno mesto močne in velike vojvodine in v njem je bil sedež razkošnega dvora. Eil je deležen tudi razkošja in sijaja oglejskega patriarhata, ki se je preselil semkaj v prvih letih VII. stoletja po Kalistovi zaslugi. Ta slaven patriarh je olepšal mesto s slavnimi spomeniki, med katerim je stolna cerkev, patriarhalna palača, krstna kapela Sv. Ivana. Od teh del nam je o-stala samo krstna kapela, skupaj z oltarjem longobardskega vojvoda Ratchisa, ki se obe nahajata v stolni cerkvi. Ta dva spomenika sta med najlepšimi in najredkejšimi vzorci barbarske umetnosti. Za časa gospodstva Beneške republike, ki je sledila oglejskim patriarhom, se je obogatil Čedad z monumentalno stolno cerkvijo, ki obstoja še danes in sta jo okrog XV. stoletja zgradila s tremi ČEDAD — v czadju gore Beneške Slovenije ro di 15 mesi, ira l’aprile dell’anno scorso e il giungo di quest’anno. Non è previsione esagerata aiiermare che al ritmo attuale, e pur tenendo conto dei tributi locali la Somalia in dieci anni ci costerà 160 miliardi. E’ una spesa enorme per un paese povero come il nostro; è un lusso da megalomani. Iz »L’Europeo« dne 5.12.1951. Una inchiesta sulle attuali condizioni delle Forze armate del nostro paese — non quali furono nel passato o quali si ipotizzano per il futuro, ma quali appaiono oggi, nella concreta contingenza storica — non può non rilevare anzitutto che esse sempre meno si presentano come un’autentica forza nazionale... Più americano o inglese, anche nelle uniformi, che italiano appare oggi soprattutto l’Esercito, il quale è la arma che più fortemente ha risentito le conseguenze della guerra perduta: e ciò è male perchè in qualsiasi reparto che sfila per le strade della città il popolo deve riconoscersi autonomo e sovrano e non strumento foggiato su modelli forestieri al sercvizio di interessi e di imperialismi altrui. Iz »Risorg. Socialista« dne 1.121951. ladjami Bartolomeo delle Cisterne in Pietro Lombardo. Poleg krstne kapele, ki smo jo že omenili, se nahaja v notranjščini stolne cerkve še star križ iz leta 1200, oljnata slika furlanskega slikarja Beato Odorico iz Pordenona, ki nosi naslov »Noli me tangere« (ne dotikaj se me), dalje znameniti meč patriarha Marquarda, katerega se stolni kapitelj še dandanes poslužuje pri tradicionalni maši »dello Spadone«, ter poleg tega še cela vrsta drugih starinskih predmetov, ki služijo pri cerkvenih obredih. Drugi mestni spomeniki iz beneške dobe so: pretorska palača iz XVI. stoletja, na stolnem trgu, v kateri je danes sedež ekrajne sodnije; občinska palača iz XV. stoletja in hudičev most, ki je bil obnovljen leta 1918, začel pa ga je graditi leta 1942 Jacopone di Daguro iz Bisona, nadaljeval pa ga je Erardo iz Beljaka. Ko je z mirovno pogodbo pri Campoformidu leta 1797 pripadla vsa beneška pokrajina Avstriji, ni imel Čedad več nobene važne vloge in tudi ni bil olepšan z novimi znamenitimi spomeniki. Ko je prišel leta 1866 Čedad pod Italijo, je ostal v glavnem tak, kakršen je dandanes, če izvzamemo nekaj najnovejših zgradb. Duale niti = i due fili niti nitma niti pri nitih z nitima Plurale niti = i fili niti nitim niti pri nitih z nitmi Pure in questa declinazione capita la — e mobile come nel maschile. Ad es.; bolezen (malattia), fa nel genitivo __________ bolezni; pesem, fa pesmi (della canzone). Questi nomi nello strumentale hanno la desinenza — ijo. Es.: s boleznijo = con la malattia. Vi sono anche alcuni sostantivi uscenti al nom. sing. in — ev. Questi seguono la declinazione del primo tipo, però rei singolare hanno l’nccus. eguale al nominativo, e lo strumentale in — ijo. per esempio cerkev (chiesa), fa l’accus. cerkev, e lo strumentale — s cerkvijo. Se poi, vi sono, dei nomi in a, preceduti da più di una consonante, per facilitare la pronuncia, al genitivo duale e plurale, si mette una — e. Es.: sestra (sorella) fa sester, iskra (scintilla), fa isker, svatba, fa svateb (delle nozze) ecc. Ecco alcuni esercizi di traduzione: 1) hiša je velika in lepa. 2) Njiva je dolga in široka. 3) Gora je visoka in strma. 4) Hiša ima streho. 5) Učenec ima knjigo, i) La casa è deserta. 2) Le nonne sono buone. 3) Il ragazzo è della nonna. 4) L'inverno è lungo e freddo. 5) L’ape e la formica sono laboriose. Dato che Queste lezioni, hanno uno scopo, più che altro, illustrativo, e di guida, si consiglia, per chi voglia tener dietro ad essa, di acquistare una grammatica slovena col relativo vocabolario. Ottima è quella del prof. Nemec, che si trova nelle librerie di Udine e Gorizia. >; V-: :h m RAVENCA, SREDI?,ČE REZIJANSKE DOLINE v» MARJANA ZA NASE DELO llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll Kaj muorajo vjedit naši kumetje o slinauki Nje dugo, de smo bral u žornalah, de tele zadnje cajte se je zaštjelo vič ku stuó slučaju slinauke (afte) tu naših krajih. Zvjedli smo tud, de se ne brigajo tkaj provincjalni žvinozdrauniki, de bojo odgnal tole strašno .boljezam od naših štal an zatuó smo mislil, de ne bo slabo kjek povjedat gor mez tole boljezam, ki veliko škodo more nardit tud par nas če bi an dan paršla. Judje gor od Mašer, ki mjel so u štalah tele boljezam; morejo povjedat kuó je slinauka strašnuo huda an klik škode jim je bla parneslà. Zatuó pa parporočamo, de naši kumetje lepuó preberijo tel artikul an de naj lepuó ga preštudjerajo. Boljezam od slinauke (afte) pride u naše vasi venč part kar se ukup kako žvino kje drugjé, tuk’ je bla al je še tista epidemija. Rjes je, de kar ukupimo kravo na tarze, za jo damou parpejat inuoramo iti h žvinozdrauuiku, de nam bo nardiu Certifikat, de tela žvina nje-ma slinauke Zvinoz'drauniK ji pogleda tu usta, gor na garču an tu nogé an vidi, de nje cbednega senjala od boljezme an kar nardi njegà Certifikat an potje-gne njegà sude za Ion. Kar kupmo žvino me kravo an ki tela vam neče vič jest, kar sobto pogleata ji tu usta an bosta vidli na jeziku al na deslah mihjei je, ki bojo zlo velie al majhani sekont če je huda boljezam. Prjet ku pridejo mihjer-ji, bosta vidli na jeziku i.rdeča fleke. Za mihjerjam začnejo sline kravam tejč brez genjat an pru zatuó se ji prav sli-r.auka. Krave genjajo jest an ne morejo vič prestopat. Jim pogledamo tu noge an videmo tud med parkjemi mihjer-je Gremo jih moust an vidimo, de mlje-ko so skor usé zgubile an na garči pote-pavamo skule an mihjerje. Če žvina zboli Farpejemo damu kravo an za dva, za tri al za pet dni jo prime trešuka, gremo po žvinozdraunika an ka nam reče: j« afta! Pa kuó more bit tuole začnemo mislit, či tu vasi nje slinauke an či te drug žvinozdraunik nam je nardiu čer tifikat, de krava je bla zdrava, kje je moglà ušafat boljezam? Rjes je, de par-nest je mogu u Stalo slinauko kajsen pas, kajšno mače, vjetar al’ pa mi, či smo bli po tarzeh. Vičkrat se godi, de glih tista krava, ki smo na tarze ukuph, al tu kajšni vasi tuk je al je bla slinauka, nam je boljezam u Stalo parnesla. Glih tista krava, ki morbit ki žvinozdraunik kar nam je nardiu Certifikat, r.a.n je pc-vjedu, de je njema. Slinauka (afta) je na čudna bcljezE.m, krava jo more mjet žej tri al pet dni an se ne še nič pozna ne tu ustah, ne ta na garč, ne tu nogah. Senjau nam da treSuka, Ki žvino obime, trešuka, ki pride do 39,5 gradu kadar boljezam nje zlo huda an vič ku 40 kadar je tuj huda. Kadar trešuka pri- Kuó se muoramo daržat u telih sluč;-jih? 1) Muoremo sobto povjedat našim bližnjim od obljezr^e, de se bojo var-val. 2) Pošjat sobto žvinozdraunika kli-càt, de ustavi peti od vasi an de uzame usé tiste ukrepe, ki on bo vidu, de so po-trjebni. 3) Parpnimo psa, če imamo, zaprimo kakuoše an mačke an usò tisto žvino, ki hodi okuol an bi širila boljezam. 4) Samo adàn cd hiše naj hodi u Stalo an tel se naj preoblječe usak krač, ki bo šu noter, an naj se preobuje. 5) Po duore an ta pred vrata od hiše an Stale nasujemo puno japna živega, de usak se bo dižinfetu kar pride noter al pa kar gre ven. 6) Ne nosit mljeka u mlekarnico dokjer boljezam ne genja, zak s tjelim mljekam muoremo še druge infetat an boljezem jo muorejo ušafat tud judje. 7) U Stali dižinfetamo usé z živim japnam an s kreolino. Usak dan naj se lepuó očedi Stala an nimar dižin-fetà. Kar smo do sadà povjedal se nanaša, de se boljezam ne širi okuol an sadà pa povjemó kuó se bouno žvino runa. set dni an ves tal cajt bo korlo tuole djelat. Kadar krave začnejo nazaj jest, naj se jim daje drobno senuo an lahne reči, ki imajo veliko sostanco. Rjes je, de so hude posledice o tele boljezni (krave spovaržejo, zgubijo usé mljeko, zma-dlejejo an če je slinauka huda tud kre-pajo. Boljezam prime buj ta mlado žvino ku ta staro) an zatuó gledejmo, de se prej varjemo od nje. Za se varvat damo tele dobre nasvjete: 1) Ne ukupo-vati žvine, (praseta, kakuoši, uce itd.) tu vaseh, ki je slinauka, ki je bla nje dugo. 2) Daržita rJmar blizu vrat štale no malo živega japna an kar uridejo kupci naj dižinfetajo lepuó obutile. 3) če tu vas je slinauka an vi jo še njemate storite vaširti kravam dat punture. Tele punture so dveh sort an glejte, de vas ne buodo nabrusil : »Sieroiperimune A-B«, ki ima hitro muoč an ki traja tri dr- osem dni an »Vaccino antiaftoso«, ki ne pokaže svojo muoč Selé čez n ih 7—8 dni. Zatuó pa je dobro nucat oba-dva hnadu. Tele zdravila se ušafajo u Vidme par »Croce Azzurra«, Via Savor-gnana, blizu tam, ki se ustavja korjera, ki iz Vidma peje u štupco. (Nadaljevanje s 4. strani.) osme ure. Paršla je ura an pobral su se pruot hiš Marjanini. Edvard je meu dnu pletenicu an varco. Tu pletenic je oluo puno blaga za jest an kajšna staklenca dobrega vina. Kadar su bli blizu hiše Edvard je reku. »Ti Tona počakaš tle, Petar naj gre na korca an u pàrvu mi dol skuoz napu pošlja tu pletenic za jest an u drugu pa tuole,« an dau mu je dnu lekteru. »Kadar boš konču, prideš nazaj dol an tle me čakta obadva«. Buogala sta ga an Fdvard je šu pruot uratam od hiše. Potuku je an reku: »Moreta luošt pod strjehu dnega buoze-ga frata, ki dest pot je donas naredu?« Mat Marjanina mu je odparla an frat kadar je u hišu paršu, kar požegnu je an reku: »Buog naj z vam deklica!« Ed- Menjava Denarja Zlata Sterlina Napolejon (Marengo) Dclar Frank francoski Frank švicarski Sterlina karta Šiling austrijski Zlató po gramu E. 3400—8500 » Ó473—(j550 » 685— 689 » 157— 159 » 157— 158 » 1525—1575 » 20,50-21,50 880— 890 GOSPODARSTVO ▲TA Državna pomuoč za razvoj sadjarstva an kokošjereje Povjedal smo, de žvina ne je an za de ne bo suha ratala bomo ji dajal jest s staklenco. Dajal ji bomo vino an kajšne beverone, ki bomo mogli napravit z nomalo moke an s tistim mljekam, ki od nje bomo pomouzli. Usegà tuolega manto nih 15 do 20 litru na dan za te velike an 10 do 15 litru za te male. Dvakrat al trikrat na dan (hitró potlé, ki smo jim dal za jest) bomo namazal usta od žvine z ažejdam an soljo zmješano. Kadar boljezem prime tud noge bomo tud dvakrat na dan očedli parkje an potlé gor posul »solfato di rame«, tist ki se vinjiko šprica, ki prjet smo lepuó stukli tu prah. Garču pa namažemo z vazelino. Lepuó je, de za trešuko bomo dal vs.ik an trkaj kajšne sulfamidike, ki jih bomo kupil u špeciariii an usak an trkaj bo korlo dat tud no malo čistila. Boljezam more trajat od osen» do de- Ministerstvo za agrikulturo tu Rime je določilo, de se da agrarnemu inšpeto-ratu v Vidmu 4 milijone an dve stuo taužent lir za uzdignit sadjarstvo an ko-kešjerejo u krajah naše provincije, ki ležijo nad šest stuó metru visoko od morja. Za sadjarstvo je blo določeno dat dve stuó lir za usako usajeno sadno drevje, a je potrjeba, de jih sadjar usadi u tjem ljetu najmanj 50. Za kokošjerejo je blo določeno dat pet stuó lir za usako glavo, ampa jih je trjeba kupit najmanj dve. Potlé je določeno tud, de se bo dalo petdeset par cent pamoči par zidanju novih kokošarju, do 40 taužent lir. Tist, ki če mjet pamuoč muora napravit prošnjo na Ispettorato Agrario Provinciale di Udine, Via Prefettura. Kambjali ki so šle u protest mjeseca otuberja Podatke, ki jih mi napišemo so tisti uzeti od seznama proteste kambjarje, ki so loženi tu kančeleriji tribunalja. Če bo kajšna pomota, »Matajur« se ne uzame odgovornosti. Tistim pa, ki jih bo intere- salo, mi bomo u drugim napisali vila an pojasnila. poprar Brasiola Dominik iz Ahtna » 10.000 Belé Marija iz Čedada » 2.5o0 Ciano Natale iz Čedada Caucila Henrik iz črnega vrha » 50 000 (Podbonesec) » 6.500 Cecchini Gizela iz Ahtna » 27.00C Coppellaro Lia iz Čedada » 6.000 D’Andrea Avgusto iz Čampeja a 6 000 D’Andrea Avgust iz Campejà » 6.770 Degni Nikolaj iz Čedada » 4.000 Grandis Hehtor iz Čedada •> 100.000 Leonarduzzi Marij iz Maline » 43.750 Luis Gilda iz Čedada » 15.000 Luis Gilda iz Čedada » 27.000 Luis Gilda iz Čedada » 40.000 Malagnini Alojz iz Čedada » 3.000 Maschioni Gastone iz Čedada » 6.000 Nicoletti Jožef iz Čedada » 4.00(1 Piccaro Lisetto iz Torjana » 3.000 Saligoj Marija iz Oblice » 3.000 Testa Jožef iz Čedada » 30.000 Ugliola Vincenc iz Čedada » 20.000 Ugliola Vincenc iz Čedada » 20.000 Zorzutti Alojz iz Gor. Mjerse » 4.000 vard (frat) se je nsednu. »Bosta ki je-du?« mu je rekla ta stara »Ja pa na kor, de mi boste nič parpravjala, usaku vičer mi Buog pošlja za jest«. Kar po-brau se je pruot nap an začnu molit: »Ti, ki si gor nad nam, pošiljaj mi, ku nimar, večerjo«. Se genju nje molit, ki pletenica se je pokazala, žene su ostale ku kamenuve, tuole vidit. Frat je uon uzeu blagu»» an ga na mizu poluožu. Poklicu je h miz tud Marjanu an nje mater. Usi su jedli an dobru vinu pil. Kadar su končal jest, frat se je spek par-bližu nap an začnu molit: »Jast zahvalim tebe, ki gor nad nam stojiš an prosim te, de mi boš pošlju »istruejone«, za kam bom šu iut re to ju vjeru nridi-gat«. Pletenica se je nazaj pokazala an frat je uon ž nje uzeu lekteru. Odparu ju je an čitu. Kar pokieknu se je na tla an začnu uekat: »»Njesam urjedan!:: Tu-ku se je na pet. »Ka je«, mu je rekla ta stara, »ka se je zgodilu?« Fiat ji je dau lekteru. Uzela je očale an čitala: »Cženu beš Marjanu... ar- od vas se bo rodiu nar-venč papeš, ki po Sv. Petre je biu na svjete. Ne kor, de bota šla u ejerkvo, tu uona sta dva frata, odprita ju urata an vas boju poročil«. Mat Marjanina je tje-la uon s pamet prit; narvenč papeš uon z njih hiše, kar bitru je šla urata od-pjerat. Dva frata sta not paršla. Marjana an Edvard sta že klečala. Preča sta bla požegnjena an poročena. Spat sta šla kup an »a hiš su ostal dva frata an ta stara, ki je rada nosila pijaču. Tud oni su šli spat. Kadar je biu dan, u hiš je mat Marjanina kafe kuhala. Potle je šla na ku-rador an zaueknila: >;Gaspuodi, je že dest ura, sonce je vesoko, dol ustanita«. Lila je kafe an paršla sta u hišu dva... fanta, Petar an Tona, ki suknje sta mje-la pot paško. Kar pogla je uon z rok padla an uekat je začela: »Marjana, Marjana... ubi ga!« Petar an Tona sta utekla. Paršla sta čje uon an vidla sta oknu Marjanino se odprjet. Ku puša je uon skočnu Edvard. Usi tarje su letjel pó pot an suknje uljekli. Kadar su bli deleč, šele su čul Marjanu an nje mater uekat an jokat. Takuo ki čjeta ju zaprita tolu prav-cu, jast mislim, de zST rirniu eajta potle Edvard an Marjana sta se zarjes poročila an mjela sta dnega lepega otroka, ki nje papeš ratu... pa adan fajst j agar, ki nikdar nje žlaga faliu. Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMlR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47. Ponoči jih prebudi grmenje in rožljanje, mislili, da so bile le sanje, so naslednje zopet noč se ponovi isto grmenje, koča Mladeniči so spoznali, da je sam vrag, žali domov. Ljudje so se jim sm»5jali Vsi trije so se zelo prestrašiji, ker pa so jutro nadaljevali s kopanjem. Ko pride se je tresla in videli so samega vraga. ki čuva zlato in zato so prestrašeni zbe- sedaj nihče več ne išče zlata na Kanih Nekoč so pravili, da je na Kaninu za je strašilo. Trije mladeniči pa se vseeno kopano zlato, a nihče se ni upal tja, ker dogovore, da gredo kopat zlato. Odšli so na Kanin, in si tam zgradili malo leseno kočico. Začeli so kopati od zore do mra- ka a prvi dan o zakladu ni bilo naj- po sončnem zatonu so zanetili ogenj» manjšega sledu. skuhali večerjo, potem pa mirno zaspali- beneška fjudska pravca : ZskOpSIlO ZlstO fl3 K3nÌl1U