20. SEPTEMBRA OTVORITEV SALONA KERAMIKE NOVO MESTO, Ljubljanska c. 26, tel.: 321 -434 n ■ • j i m. A Št. 37 (2300) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 16. septembra 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IU v— oc h- LU >o Slovencem ni treba nazaj v Evropo Dva dni kulturnega druženja ob slovesnostih, posvečenih 70. obletnici smrti velikega slovenskega jezikoslovca in pišeškega rojaka Maksa Pleteršnika PIŠECE - Ob 70. obletnici smrti svojega velikega rojaka prof. Maksa Pleteršnika so se v treh vitalnih celicah pišečke kukturne dejavnosti, v osnovni šoli, turističnem društvu, v okviru katerega dela odbor “Maks Plcteršnik”, in v župnišču dostojno pripravili na dvodnevne slovesnosti. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST a DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Prireditev se je pričela že v petek popoldne, ko so v osnovni šoli odprli razstavo o življenju in delu Maksa Pleteršnika ter v kulturni dvorani pripravili na to temo tudi kviz, ter se nadaljevala v soboto popoldne, ko se je veliko število gostov in domačinov udeležilo komemoracije na obnovljenem Pleteršnikovem grobu, nato pa kulturnega programa na Pleteršnikovi domačiji, pove-ga z blagoslovom obnovljene :Tice zanei kapelice in ogledom rojstne hiše. MODA POMLAD POLETJE 94 LJUBLJANA - Od srede, 22., do sobote, 25. septembra, bo na Ljubljanskem razstavišču že 40. slovenski sejem mode z mednarodno udeležbo. 220 razstavljal-cev bo razstavljalo preje, vlakna, ploskovne tekstilije, konfekcio-nirane tkanine in druge tekstilne proizvode ter obutev in galanterijo. Letošnja novost bo prodaja modnih dodatkov, modne revije pa bodo vsak dan sejma ob 12. in 16. uri v Festivalni dvorani. petek, 17. 9. gost večera — ALEKSANDER MEŽEK -direktno iz Londona sobota, 18.9. disco večer - night lite Informacije in rezervacije: tel.: (0608) 31 -352 --SoLija 3\xlko Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Počakajmo, da bo grozdje dozorelo na 4. strani: • Nemci potrdili Iskrino kakovost na 5. strani: • Rudnik naj bi se zaprl kar sam na 6. strani: • Kočevska je zgolj molzna krava na 7. strani: • S tožbami do premoženja podjetja Videm na 9. strani: • Z rogovi na črno čez reko Sotlo na 11. strani: • Naš novinar na Intersparu v Ljubljani SODNI DAN NAD NOVIM MESTOM - V soboto dopoldan je bilo sončno in prijetno. Malo po 14. uri se je nad mestom nenadoma stemnilo, zapihal je veter z rušilno močjo. Pokala so stekla, s streh je padala opeka, lomila so se drevesa, padale so oglasne table. Po tem razdejanju je prišla še toča. Padlo je je toliko, da so bile na cestah prave zimske razmere. Ponekod je je bilo tudi do 30 cm na debelo, tako da je ostala še ves naslenji dan. Delavci Komunale so imeli precej dela, da so že v nedeljo razžagali čez cesto ležeča drevesa, opustošenj vrtovi in sadovnjaki pa še danes pričajo, da je bilo to neurje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši Novomeščani (Foto: J. Pavlin) Čeprav napovedanega častnega gosta, predsednika republike in predsednika častnega odbora Maksa Pleteršnika, Milana Kučana, zaradi drugih obveznosti ni bilo, se je prireditve udeležila njegova soproga Štefka Kučan, poleg nje pa še vrsta predstavnikov družbenega in kulturnega življenja iz slovenske prestolnice in brežiške občine, med njimi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, člani častnega odbora Maksa Pleteršnika in drugi. Predsednica odbora Maksa Pleteršnika, Marjanca Ogorevc, je navzoče seznanila s prizadevanji, da bi vsem obeležjem v kraju, povezanih z Maksom Pleteršnikom, dali dostojen videz in pomen ter jih vključili tako v celovito predstavitev svojega kraja. Pri tem so že naleteli na ugoden odmev v občini kot v republiki. O delu in življenju jezikoslovca Pleteršnika so spregovorili dr. Franc Jakopin, predstavnik Slovenske Matice, dr. Jože Toporišič predstavnik jezikoslovcev, dr. France Bernik v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in brežiški župan Teodor Oršanič v imenu • Kot najbolj značilne omenimo besede dr, Franca Bernika: “Plc-teršnikovo delo nam je dalo legitimacijo polnovrednega evropskega naroda in povem naj, da se slovenski kulturi nikoli ni bilo treba vračati v Evropo. Slovenska kultura je bila, je in bo v Evropi, zato ne čuti nobenega posebne dnevnoaktualne težnje po vrnitvi v Evropo. V kulturnem pomenu mi smo Evropa.” pokrovitelj Kučana. a predsednika Milana Na koncu pa omenimo še pozdravni govor Jožeta Strgaija, župana mesta Ljubljana, katerega častni meščan je bil Maks Pleteršnik. Župan je namreč obljubil, da se bo tudi Ljubljana po svojih močeh vključila v prizadevanja za obnovo Pleter-šnikove domačije. T. JAKŠE SPOMIN NA JEZIKOSLOVCA - “Pleteršnik nam je dal legitimacijo polnopravnega evropskega naroda, "je na slovesnosti ob 70. obletnici smrti jezikoslovca Maksa Pleteršnika v Pišecah dejal predsednik SAZU dr. France Bernik. (Foto: T. Jakše) Največji padec v kmetijstvu in gostinstvu Nezaposlenost se na Do-lenjskem še povečuje NOVO MESTO - Po najnovejših podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, enota Novo mesto, je bilo v juniju na Dolenjskem (štiri občine) zaposlenih 34.636 oseb, kar je 2,9 odst. manj kot leto dni poprej. Julija letos je bilo na zavodu prijavljenih že 5.168 nezapos-lenih, to število pa se je povečalo zlasti v zadnjih mesecih. Samo v juliju je bilo na novo prijavljenih kar 709 iskalcev zaposlitve. Število brezposelnih se je sorazmerno najbolj zvečalo v črnomaljski občini, kjer je bilo kar 54 odst. več brezposelnih kot lani v istem času, najmanj pa v novomeški občini, kjer jih je bilo letos za četrtino več. Naj večji padec zaposlenosti sta na Dolenjskem letos doživela kmetijstvo in ribištvo (21,7-odstotni padec), za njima pa gostinstvo in turizem, kjer se • OSMI KROG POBOTANJA NAJUSPEŠNEJŠI - Ob koncu avgusta je Služba družbenega knjigovodstva opravila že osmi letošnji krog obveznega več-' stranskega pobota. Na Dolenjskem je bilo prijavljenih skoraj 1,8 milijarde tolarjev obveznosti, pobotanih pa je bilo 349 mili-jpnov tolarjev, kar je 19,5 odst. prijavljenih. V primerjavi z drugimi je bil osmi krog pobotala najuspešnejši. je letos število zaposlenih zmanjšalo za 13,3 odst. In prav te panoge naj bi bile perspektivne! Omembe vrednega povečanja števila zaposlenih ni dosegla nobena gospodarska panoga, kar dokazuje, da je gospodarska kriza vsesplošna in da po vsej veijet-nosti še nismo dosegli kriznega dna. Svetlo točko bi lahko imenovali le povečevanje števila zaposlenih pri zasebnikih, ki v primerjavi z lanskim obdobjem zaposlujejo zdaj skoraj 9 odst. več ljudi, večje pa je tudi število samozaposlenih. m. l ¥\ iinip i lifl IVI XI se fc pjB 40 let krvodajalstva na Slovenskem - Doslej darovali več kot milijon litrov krvi Priznanje krvodajalcem - Slavnostni govornik poslanec Igor Bavčar DOLENJSKE TOPLICE - Ob 40-letnici prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem se je v sotmto popoldan na jasi zbralo skoraj 2000 krvodajalcev in drugih iz občin Črnomelj, Trebnje in Novo mesto. Krvodajalce, jubilante z okroglimi obletnicami dajanja krvi, je v imenu medobčinskega odbora RK Slovenije najprej pozdravil Danilo Kovačič, zatem se je v imenu bolnišnice zahvalil dr. Tone Starc, krvodajalce je nagovoril tudi sekretar RO RKS Mirko Jelenič, slavnostni go-vomik pa je bil poslanec državnega zbora Igor Bavčar. Potem ko je povedal, da je tudi sam nekajkrat dal kri, je posebej pohvalil dolenjske krvodajalce, ki so že vseh 40 let zgled vsej Sloveniji. V teh letih je bilo anonimno darovanih milijon in stopetdeset tisoč litrov te nenadomestljive življenjske tekočine. “Sedanja družba in oblast ima nekaj manj posluha za krvodajalstva, vendar upam, da se bo ta enkraten odnos do sočloveka, to plemenito dejanje, ki v človeštvu nima primere, nadaljevalo,” je dejal. Sledilo je podeljevanje priznanj. Iz občine Novo mesto je ta čast doletela Ljuba Rabiča za 100-krat darovano kri, iz občine Črnomelj je priznanje za 70-kratno darovanje dobil Janez Mavser, iz Trebnjega pa Peter Šemrov za 80-krat darovano kri. Republiška priznanja so prejeli: Transfuzijski oddelek novomeške bolnišnice, TV Vaš kanal, Studio D in Dolenjski list; medobčinsko priznanje pa: Transfuzija Ljubljana, Združenje podjetnikov in Herta Stuflek. Posebna priznaja ob 40-letnici so prejeli iz občine Novo mesto: Anka Avguštin, Pavla Avbar, Ludvika Baraga, Anica Bukovec, Valerija Dular, Danilo Kovačič, Anica Korasa, Jožica Kristan, Martina Macedoni, Malči Re-celj, Milica Šali, Marica Trelc, Anica Zafred, Krka, tovarna zdravil, Revoz, Labod, Ministrstvo za notranje zadeve, Obrtna zbornica, Pokrajinski štab TO in KO RK Občine Novo mesto. V občini Črnomelj so posebna priznanja prejeli: Katica Adlešič, Zdravstveni dom Črnomelj, Tatjana Jakša, Marica Hudelja, CSS, Frančiška Kocjan, Miha Lončarič, Fanika Špehar, Cvetka Banovec in Milena Blažič. V občini Trebnje so priznanje dobili: Trimo, Dana, KPD Dob, Znova potijena kakovost metliških vin Red sv. Fortunata METLIKA - Mednarodna korporacija za kakovost življenja Red sv. Fortunata je leta 1991 podelila kmetijski zadrugi Metlika naziv Maison de qualite, Hiša kvalitete. Vsako leto Red sv. Fortunata ocenjuje vina tistih kleti, ki imajo ta naziv. Slovenija je interno ocenjevanje izvedla že spomladi na ljubljanskem gradu. Konec avgusta pa je bilo mednarodno ocenjevanje, na katerem so poleg naše države sodelovale še Avstrija, Madžarska, Nemčija in Švica, v Weissenkirchnu v Wacnau. Iz Slovenije sta na njem sodelovali dve kleti in sicer vinska klet KZ Metlika in KZ Dobrova iz Goriških Brd. Metliška vinska klet je sodelovala v konkurenci kakovostnih vin s kolednikom-pozna trgatev letnik 1988, ledenim vinom letnik 1992 in rumenim muškatom prav tako letnik 1992 ter v skupnem seštevku zasedla tretje mesto, medtem ko se je KZ Dobrova uvrstila na četrto. Obe kleti bosta za sodelovanje na mednarodnem ocenjevanju prejeli diplomo Prix de Vin na letnem konventu Reda sv. Fortunata, ki bo 23. oktobra v Rogaški Slatini. M.B.-J. DA BI IMELI ŽIVLJENJE STIČNA - V soboto, 18. septembra, se bo ob 10. uri začelo vseslovensko srečanje mladih, ki ga vsako leto organizira Medškofijski odbor za študente, udeleži pa se ga od 4000 do 7000 mladih. Letos bo potekalo pod geslom Da bi imeli življenje, gostje srečanja pa bodo: apostolski nuncij Pier Luigi Celata, slovenski škofje, glasbenik Vlado Kreslin, Gen -mladi za zedinjeni svet in alpinist Viki Grošelj. Zdravstveni dom, dr. Jože Možgan, Rudi Krošl, Jože Kukman, Milka Lenič, Marija Koračin, Jože Saje, Danica Grden, Lojzka Borak, družina Petje in Pavlina Hrovat. Prireditev v Dolenjskih Toplicah so omogočili vsi obrtniki in pri njih zaposleni Obrtnega združenja Novo mesto ter nekatera podjetja. V kulturnem programu je nastopila godba na pihala iz Trebnjega in plesna skupina Terpsihora. Prireditev je povezoval Silvester Polak, za zabavo pa je igrala skupina Henček. J. PAVLIN PRIZNANJA TUDI ZA AKTIVISTE - V občini Novo mesto imajo registriranih kar 37.000 krvodajalcev. Letno se na transfuzijskem oddelku oglasi do 6.000 krvodajalcev, ki dajo za potrebe novomeške bolnišnice 1500 litrov krvi, za Klinični center v Ljubljani pa še dodatnih 300 litrov. Toliko krvodajalcev in krvi bi pri občinskem Rdečem križu s težavo zagotovili, če ne bi imeli delavnih aktivistov. Med njimi je prav gotovo tudi Pavla Avbar, ki ji je na sobotnem srečanju krvodajalcev predsednik Obrtnega združenja Ivan Krajnc izročil priznanje. (Foto: J. Pavlin) čiscolrha kosou tyram (lorn|r tirljpoijf petek, 17. 9. 1993 ob 21. uri JASNA ZLOKIČ z ansamblom V drugi polovici tedna bo prevladovalo sončno in toplo vreme. Res kraljica športov? Že stari Grki so na svojih olimpijskih igrah z geslom “altius - citius - fortius" atletskim disciplinam - tekom, skokom in metom - dodelili najpomembnejšo vlogo v športu. Tudi v današnjem času so atletska tekmovanja osrednji dogodek modemih olimpijskih iger, sama atletika pa velja za bazičen šport, ki pomeni temelj vsem drugim športnim zvrstem, saj poudarja človekovo moč, hitrost in vzdržljivost. Zal je odnos do kraljice športov pri nas vse prej kot kraljevski. Redka atletska društva na Dolenjskem bi lahko prešteli na prste ene roke, zato se mnogi talenti izgubijo. Zanimanje sponzorjev za atlete je neprimerno manjše kot navdušenje nad nogometaši, odbojkarji ali kolesarji, čeprav se atletika pogosto pojavlja na prvih straneh časopisov in v zelo gledanih televizijskih oddajah. Reklamno vrednost atletskih dogodkov počasi spoznavajo tudi podjetja, ki so te dni podprla odprto prvenstvo Dolenjske, tekmovanje, ki bo nedvomno izboljšalo odnos pokroviteljev do kraljice športov. Imena, kot je Samuel Matete, pritegnejo občinstvo, ki ob njih lažje opazi tudi uspehe domačih športnikov, večja priljubljenost atletike pa bo na atletsko stezo privabila tudi več mladih. IGOR VIDMAR Izjave krvodajalcev Prva oseba sobotnega srečanja krvodajalcev je bil prav gotovo Ljubo Rabič iz Ulice Majde Šilc v Novem mestu, ki je kri daroval že 103-krat. Zaposlen je kot zidar v podjetju Pionir, star je 52 let. “Že 33 let sem krvodajalec. Na odvzem grem trikrat ali celo štirikrat na leto. Imam kri skupine 0, ki jo lahko prejme vsak, kdor jo potrebuje. Meni je darovanje krvi že fiziološka potreba, saj mi v glavi ni dobro, če po dveh mesecih ne iztočim tri do štiri decilitre krvi. Večkratnega darovanja krvi si ne štejem v dobro, čeprav vem, da tudi mojo kri koristno uporabijo in z njo rešujejo življenja, pomembnejše sc mi zdi to, da velikokrat na odvzem pripeljem nove ljudi, ki dajo kri prvič in potem postanejo redni krvodajalci.” Ljubo Rabič Anton Petje Anton Petje st. iz Trstenikn pri Mirni v občini Trebnje je upokojenec. Priznanje je dobil za 80-krat darovano kri. “Prvič sem dal kri v Vuzenici, kjer sem bil delavec v elektrarni. Sam ne vem, kdaj je minilo. Vedno sem mislil, da moram biti krvodajalec, saj se lahko zgodi, da bom kri tudi sam potreboval.” Valentin Tomaževič iz Semiča je prejel priznanje za 70-krat darovano kri. Kot voznik je zaposlen v tamkajšnjem obratu Iskre. “Moja mama je bila aktivistka Rdečega križa in krvodajalka, zato sem se že 1967. leta odločil, da grem po njeni poti. Človek K Tomaževič Peter Šemrov ima veliko zadoščenje, če lahko pomaga drugemu. Pri nas v Iskri imamo krvodajalci na dan odvzema še dva prosta dneva, ne vem pa, kako bo naprej.” Peter Šemrov z Mirne je dobil priznanje za 80-krat darovano kri. Po poklicu jc upokojenec iz KPD Dob. “Pri vojakih v Beogradu sem se prvič odločil, da dam kri, saj jc bilo med nami vojaki različnih narodnosti le malo krvodajalcev. Spomnim se, kako smo Treba-nici pridobili nove krvodajalce v občini Ilijaž pri Sarajevu, s katerimi smo bili pobrateni. Pred leti sem imel operacijo kolka in sem sam sebi daroval kri. Vzeli so mi dvakrat po pol litra krvi in mi jo med operacijo tudi vrnili." J. PAVLIN “Ogaben napad” Ob polemiki “Slovenske vojske” in “Večera”, ki razkriva marsikaj MARIBOR - Zadnja čase je v mariborski javnosti veliko več polemik kakor v preteklosti. Verjetno je tako zaradi vse večjega števila študentov in mladih intelektualcev, zagotovo pa je to tudi posledica demokratičnega duha, ki je tako kakor v vsej Sloveniji naredil malce prepiha tudi v štajerski metropoli, in seveda več strankarstva. Žal pa le redki polemiki v Mariboru znajo polemizirati. Polemika, ki je nadvse plemenita veščina (primerjali bi jo lahko s srednjeveškim mečevanjem), mora biti iskriva, bistroumna, predvsem pa mora polemik povedati kaj pomembnega o bistvu obravnavane stvari. Polemika je lahko ali celo mora biti tudi zajedljiva, zafrkljiva, cinična, šaljiva in predvsem duhovita. Le kdo bi sicer bral polemike? V polemiki, ki si zasluži ta časten naziv, pa velja eno samo zlato pravilo. Potekati sme samo o stvareh in odprtih vprašanjih, nikakor pa o ljudeh oz. polemikih in njihovih osebnih lastnostih. V polemiki zato veljajo samo argumenti “ad rem” oz. o rečeh in ne “ad hominem” oz. o ljudeh. Maribor pa očitno preživlja tisto, čemur se pravi otroška bolezen demokracije. Polemiki, ki se ne strinjajo v posameznih vprašanjih, se med seboj žalijo, namesto da bi kaj povedali o bistvu stvari. Zdravila za nafto in elektriko Po podpisu pomembne pogodbe o izvozu v Rusko federacijo so v Krki sklenili posel tudi z Ukrajino - Zdravila bodo plačali z elektriko - Licence in surovine za Ukrfarmacijo NOVO MESTO - Potem ko so v Krki podpisali pogodbo za izvoz zdravil v Rusko federacijo v vrednosti 17 milijona dolarjev so se dogovorili tudi z Ukrajinci, ki so naročili za 3,5 milijona dolarjev nujno potrebnih zdravil. Naročilo Ruske federacije zajema zdravila, ki spadajo na seznam tako imenovanega kritičnega uvoza, kamor poleg zdravil spada še otroška hrana. Rusi bodo zanje življensko pomembna zdravila plačali z nafto in plinom, ki naj bi ju Krka prodala Sloveniji. S tem naročilom si je sektor za proizvodnjo zdravil zagotovil delo vse do konca letošnjega leta, posebno razveseljivo pa je, da bo po zaslugi tega naročila s polno zmogljivostjo začel delati tudi ampulni obrat, ki je po rekonstrukciji in posodobitvi leta 1989 dobival vse manj naročil. Da bi v Krki pravočasno izpolnili naročilo, za katero je plačilo zanesljivo, bodo marsikje morali delo organizirati tudi v ponoči ter ob sobotah in nedeljah. Ozko grlo pričakujejo le pri proizvodnji ampul in encimskih dražejev. Pogodbo z Rusko federacijo je dopolnilo naročilo ukrajinskega ministrstva za zdravstvo v vrednosti 3,5 milijona dolarjev. Krka je v Ukrajino izvažala zdravila celih 20 let, po razpadu Sovjetske zveze pa že eno i OBISK POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA - V torek popoldne je skupina poslancev državnega zbora na čelu s predsednikom Hermanom Rigelnikom in vodjo gospodarskega odbora Ferijem Horvatom obiskala Novo mesto. Najprej so se sestali z novomeškimi direktorji, ki so jim predstavili svoje težave in jih opozorili na hitrejše reševanje težav pri sprejemanju zakonov z gospodarskega področja. Miloš Kovačič iz Krke jim je očital, da zanemarjajo odpiranje vzhodnih trgov ter da po nepotrebnem silijo v najbolj razvite države, kjer smo ponavadi premalo konkurenčni. Po kolegiju z direktorji je poslance v Dolenjskem muzeju sprejel predsednik novomeške skupščine Franci Koncilija, nato pa so obiskali še novomeško bolnišnico. (I. V., Foto: J. Pavlin) Priznanja turistične zveze Večeri ob Krki žal slabo obiskani - Regijska odlikovanja za urejene domove - Julka Pekolj prva NOVO MESTO - Delavci Dolenjske turistične zveze so za svoje “prebujanje” izkoristili odprtje prenovljenega gostišča Loka za obuditev nekdaj že utečenih prireditev ob Krki. Tokrat so od petka do nedelje skupaj z gostiščem pripravili kar nekaj prireditev, ki so jih imenovali Večeri ob Krki. Tako so se za pokal Dolenjske turistične zveze potegovali igralci tenisa in kolesarji, zabavne prireditve pa so bile bolj slabo obiskane, k čemur je prav gotovo prispevalo tudi za ta čas kar hladno vreme ob Krki. Prav škoda je bila, da je bilo tudi malo obiskovalcev na odlično izpeljani modni reviji manekenk Reklam Studia Marka Klinca v kostumih butika Sabina. Nekaj več oči je bilo zvečer na izbiri Miss Loka, katere pokrovitelj je bil tudi Dolenjski list. ► Najnovejši primer tega je polemika, ki se je razvila med nekdanjimi kolegi pri mariborskem Večeru, ki jih je nekdanje skupno življenje pri Večeru, še bolj pa večstrankarstvo v Sloveniji v zadnjih letih pripeljalo vsakega na svojo stran. Tako je pred nedavnim revija “7 D” objavila nekaj pikantnosti iz politične in profesionalne kariere nekdanjega glavnega urednika Večera in sedanjega podpolkovnika slovenske vojske Janeza Švajceija,)pred dnevi pa je časnik “Slovenska Vojska”, ki ga izdaja slovensko obrambno ministrstvo in katerega glavni in odgovorni urednik je Mariborčan Janez Švajcer, objavil nepodpisan članek “Dinastija po mariborsko”, ki žali čast in dostojanstvo ter osebno integriteto mnogih novinarjev in novinark osrednjega štajerskega časnika. Gre za tipičen primer razprave “ad hominem”, in ne “ad rem”. V zvezi s tem o novinarski etiki in kodeksu nima smisla govoriti, ker je vse jasno. Uredniški odbor “Večera” je takoj objavil odprto pismo javnosti, v katerpm je anonimni članek v “Slovenski vojski” oznacjil kot najbolj ogaben napad na dostojanstvo ljudi, solidarnostno pismo pa je kolegom, ki so “bili žrtve nezaslišanega drobnovohljaškega vdora v njihovo intimno zasebnost”, poslal tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak. Mnogi, ki niso iz Maribora, morda vsega tega ne razumejo in niti ne morejo razumeti. Preprosto prihaja v teh mariborskih polemikah na dan nekakšna človeška (ali pa drobnočloveška) preproščina, ki jo je zares težko razumeti. Sedaj lahko samo upamo, da bodo novi rodovi mladih “univerzitetnikov” prinesli v štajersko metropolo nekaj novega duha, ki bo “oplemenitil” tudi mariborske polemike in javno življenje. TOMAŽ KŠELA PRIZNANJE ZA TURISTIČNE DELAVCE - Predsednica turističnega društva v Trebnjem Marija Cugelj je ena glavnih pobudnic in delavk pri pripravi največje trebanjske prireditve Trebanjski koš. Posebno priznanje ji je na Loki izročil predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini. (Foto: J. P.) G Ta naslov so nadeli Bršljinčanki Suzani Štrasberger, njeni spremljevalki a sta bili Andreja Bevc in Aljana 'ene. Slednji se v petek zvečer ni posrečila uvrstitev v finale za miss Slovenije v diskoteki Pacifik. Osrednji del prireditve je bil v soboto dopoldan sprejem turističnih delavcev Dolenjske in podelitev priznanj. Sekretar Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster je najprej podelil srebrni znak te organizacije. Prejeli so ga zaslužni za razvoj turizma na Dolenjskem: Matevž Aš, Kartuzija Pleterje, Valentin Papež iz Črnomlja, in Emil Glavič iz Žužemberka. Bronasti znak sta prejela Lojzka Potrč iz Doma starejših občanov in Franc Janež za brošuro Vodič po gozdni poti. Podelili so tudi regijska odlikovanja za urejene domove; prejeli so jih: družina Tisovec iz Straže, Gostišče Kocjan iz Črmošnjic, družina Andrijanič iz Novega mesta ter družine Bele, Struhar, Starc, Križman, Jordan iz Novega mesta ter Tomislav Majič iz Šmarjeških Toplic, Franc Cimermančič za lepo urejeno kmetijo iz Brusnic, prav tako Vesna Kralj iz Brusnic, krajevna skupnost Trebnje, Petrolov servis ob Cfsti herojev, šolske sestre iz Trebnjega, Osnovna šola Šmarjeta, družini Hostnik in Okleščen. Med dobitniki priznanj za prijaznost do gostov so: Planinski dom Gospodična, Restavracija Breg, Gostišče Kos, trgovina Orhideja iz Šentruperta, kmečki turizem Madronič iz Prelesja, Koren-Škoda iz Žužemberka in Mavretič iz Drašičev ter gostilna Badovinec z Jugorja in Miiller iz Črnomlja. Za najbolj priljubljenega turističnega delavca so izbrali Julko Pekolj z Brega. Ob 25-letnici so s priznanjem okinčali tudi Turistično društvo Šentrupert, za najbolj delovno sedanje društvo pa so proglasili Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi. J. PAVLIN leto tja ni nihče več prodajal, saj obubožana država zdravil ni bila sposobna plačati. Ukrajina ima visoko inflacijo, razlika med uradnim tečajem ukrajinskega bona in tečajem na črnem trgu je kar 1:4, uvozniki pa zahtevajo realno plačilo svojih izdelkov. Poleg tega je Ukrajina revna tudi s surovinami in nima nafte. Edina tuja zdravila na ukrajinskem trgu prihajajo iz nekdanje Vzhodne Nemčije, Francije, Amerike in Južne Koreje, ki so Ukrajincem pomagale z ugodnimi dolgoročnimi krediti. Ukrajina si je prizadevala za nakup Krkinih zdravil že vse od svoje osamosvojitve, vendar do sedaj s Krko niso dosegli soglasja. Konec prejšnjega tedna je novomeško tovarno zdravil obiskala delegacija ukrajinskega ministrstva za zdravstvo z generalnim direktorjem Ukrfarmacije, največje ukrajinske petrokemijske tovarne. Tokrat je bila njihova ponudba dovolj ugodna za Krko in dogovor je uspel, saj bo minstrstvo za zdravstvo zdravila plačalo z devizami, ki jih bo po pogodbi z ukrajinskim elektrogospodarstvom dobilo od prodaje elektrike Madžarski in Avstriji. Naročilo, ki ga bodo morali v Krki izpolniti do konca leta, vsebuje poleg zdravil še vitaminske preparate za otroke, ki so bili prizadeti po nesreči jedrske elektrarne v Černobilu, in veterinarske preparate. Poleg tega so se v Krki dogovarjali tudi o tesnejšem sodelovanju z ukrajinsko farmacevtsko industrijo. Sodelovanje naj bi bilo obojestransko, saj se v Ukrfarmaciji zanimajo za licenčno proizvodnjo nekaterih Krkinih preparatov, Novo-meščanom pa bi radi ponudili surovine. I. VIDMAR Nekajenje simbol zdravja in tudi kulture Teden boja proti kajenju od 14. do 21. septembra Jeseni leta 1979 se je kot prva v Sloveniji organizirala skupina nekadilcev, nasprotnikov kajenja v občini Ljubljana Šiška. Spomladi leta 1981 je bilo ustanovljeno drugo društvo nekadilcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Vodstvi teh dveh društev sta iskali pomoč in zaščito za nekadilce pri pristojnih republiških ustanovah, vendar prenizka društvena organizacijska raven ni zadostovala za dogovarjanje s tedanjimi republiškimi forumi. Formalni pogoji za ustanovitev zveze so bili izpolnjeni sredi leta 1984, in sicer 14. junija, ko smo v Sevnici ustanovili tretje slovensko društvo nekadilcev. Ob koncu istega leta je nastalo četrto društvo v Mariboru, leto kasneje pa v občini Ljubljana Center. Marca 1987 so ustanovili svoje društvo še Domžalčani in po dolgotrajnem postopku je bila 16. aprila 1987 vendarle ustanovljena Zveza društev nekadilcev s 3000 člani. Nastanek zveze je pomenil za slovensko nekadilsko gibanje velik organizacijski napredek. Navkljub različnim težavam, ki jih imajo organizirani nekadilci pri svojem družbeno koristnem in povsem prostovoljnem delu, se ideja neka-jenja nezadržno širi in krepi. Prav v zaclnjih letih so nastala nova društva v Celju, Slovenski Bistrici, Ptuju, Kranju, Ljubljani Bežigrad in v Kozjem. Danes deluje v Slovenij 11 društev nekadilcev, ki se jim bodo v naslednjih letih prav gotovo pridružila še nova/ p Otvoritev prenovljenega zdravilišča Krka je dogradila in obnovila Zdravilišče Dolenjske Toplice DOLENJSKE TOPLICE - Končana je največja letošnja investicija v zdraviliški turizem v Sloveniji. Otvoritve zdravilišča, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 11. uri, se bodo udeležili mnogi predstavniki političnega življenja, Krkini poslovni partnerji in predstavniki diplomatskega zbora. Na prireditvi bosta spregovorila tudi slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Po otvoritveni slovesnosti bo na jasi v Dolenjskih Toplicah veliki piknik in tradicionalno srečanje Kr-kašev, ki bodo prihodnje leto praznovali 40-letnico obstoja firme, na katero so tako ponosni. I. V. MIRO KUZMA, st n Dr. Drnovšek jih gleda Bojevniki za oblast na Slovenskem ubirajo najrazličnejše poti za dosego ciljev in vsaj nekaj od poti vodi skozi različne afere. Nekaj velikih živin v kabinetu dr. Janeza Drnovška je že zdavnaj zapustilo svoje politične staje in zdaj po mili volji in, bolj ko ne neovirano napada levo in desno. Rečeno drugače, gre za to, da še pred zatonom prejšnje afere sprožijo z visokih vladnih položajev novo afero. Na ta način Slovenija počasi leze nazaj v svojo pravkar zavrženo zgodovino, ko je vsakdo sumničil vsakogar in ko je bil “proti nam”, kdor ni bil “z nami”, pa tudi v kabinetu dr. Drnovška najbrž ne vlada najboljše vzdušje. Očitno so v uporabi metode, s katerimi se bodo zainteresirani znebili svojih političnih nasprotnikov, kar pomeni čistko v kabinetu, za katerega so na primer krščanski demokrati še pred kratkim trdili, da je sicer čudno sestavljen, vendar učinkovit. Ministrski predsednik Drnovšek očitno stvarem in ljudem v vladi dopušča, da gredo svojo pot. Za to ima gotovo razloge, toda kakšne? FRANCE ČEŠAREK, delavec Rika Ribnica na čakanju: “Delo naše vlade krepko občutimo. Kakor ona dela, tako mi živimo in to je: slabo. Skrbi le zase. V nobeni drugi državi ni možno, da bi imel kdor koli od vlade zasebno podjetje ali celo več zasebnih podjetij. To je možno samo pri nas. Za vlado tudi ni pohvalno, če ljudje mislijo, da vsi kradejo in da največji tatovi naj-bolje živijo in plačajo najmanj davkov.” poslovodja trgovine v Štalcerjih pri Kočevski Reki: “Najbrž je vlada z gospodarstvom na pravi poti, a s standardom ne moremo biti zadovoljni. Preveč je brezposelnih in premalo je narejenega, da bodo ljudje zaslužili in da bomo imeli v trgovinah več prometa. V vladi se preveč prerekajo in pozabljajo na vse težji položaj državljanov. S strani predsednika Drnovška pa ni prave komande, da bi se stanje izboljšalo.” ___ __________ __ MLADEN VUKŠINIČ, samostojni kulturni delavec iz Metlike: “Mislim, da Drnovšek sploh ne vlada. Njegova H politika je preveč mlačna. Naj vzamem W za primer le afere: govori se o velikih krajah, stvari pa gredo naprej svojo , pot, brez sojenj, sankcij. Mislim, da bi V morali v vladi zamenjati precej ljudi. V , NL Vse niti držijo v rokah intriganti, MBDrnovšek pa ne stori prav nič, ampak J/ vse skupaj le mirno gleda in čaka, da se mu bo iztekel mandat.” PETER RAZTRESEN, strojni tehnik iz črnomaljskega Begrada: “Od Drnovška sem pričakoval več, kot je naredil. Preveč je komunistično in zgodovinsko obremenjen, preveč skriva. Ob aferah pozablja na gospodarstvo, ki se kljub temu nekako pobira, če le ni to le umetno narejeno. Tržnega gospodarstva očitno še ne bomo imeli tako kmalu. Sicer pa ima Drnovšek najbrž precej problemov tudi s strankami v vladi, ki si rade mečejo polena pod noge.” fT*.... ....“.....• “ RUDI BOGATAJ, sekretar AMD Novo mesto: “Mislim, da gospod Drnovšek v tej situaciji dobro krmari. Sedaj se moramo vsi bolj posvetiti gospodarstvu, ne pa prati umazano perilo. Stare grehe je potrebno pozabiti in o njih naj pove kaj zgodovina. Mislim, da so Drnovškove zasluge pri osamosvajanju Slovenije enake kot Janševe. Če se bodo še naprej dogajali konflikti v vrhu, bo močno padal ugled naše mlade Slovenije, tega pa si ne želimo.” DIANA DERNAČ, študentka 4. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, doma v Sevnici: “Takih, ki delajo nered, je pri nas že tako več kot zadosti, zato je dobro, da imamo tako umirjenega predsednika vlade in politika, kot je dr. Janez Drnovšek. Če bi vsi tako tenkočutno pretehtali, premislili določene zadeve, kot to dela dr. Drnovšek, bi bilo pri nas gotovo manj konfliktov, kakor smo jim priča ravno v zadnjem času.” MATEJ UMEK, dijak 4. letnika Srednje ekonomske šole v Novem mestu, doma z Mirne: “Meni se zdi dr. Janez Drnovšek kot politik v redu. Kot človek bi bil lahko morebiti včasih malo bolj možat in odločen. Nemalokrat pa imam občutek, kot da mu ljudje, s katerimi dela, enostavno niso dorasli. Ne bi bilo nič slabega, temveč kvečjemu dobro za nas, če bi imeli več tako preudarnih ljudi in politikov, kot je prav dr. Janez Drnovšek.” MIHAEL KUHAR, papirniški tehnik v Vitacelu Krško: “Pričakoval bi več doslednosti od njega. Zdi se mi, da še vedno ščiti garnituro privilegirancev. Občutek imam, da ima tudi sam prste vmes, drugače bi že do sedaj razčistil. Po mojem je zelo nedorečen in ima nekaj črnih lis, za katere ne veš, kaj se za njimi skriva. Glede na predvolilne slogane, bi se moral odgovorneje obnašati do slovenskih ljudi.” f ROMAN ŠEPETAVC, enolog v podjetju Vino Brežice: “Menim, da si predsednik vlade premalo prizadeva, da bi razčistil različne afere v naši državi. Tako ravnanje mi daje slutili, da je v nekatere vpleten tudi sam. Če bi imel zares interes, da zaplete razreši, potem ne bi v časopisju vsak dan brali o novih aferah, ampak bi vsaj eno izmed njih že razrešil. Tako pa se o njih ne izreče in javnost ne ve, kako in kaj.” Počakajmo, da bo grozdje dozorelo Dolenjski vinogradniki se premalo poslužujejo laboratorija za vino - Trgatev bo letos nekaj prej kot lani - Kaj je v soboto izmeril v moštu inž. Stojan Golob “Lanski letnik je prinesel mnogim vinogradnikom veliko razočaranje. Pričakovali so veliko, a se je preneka-terim vino pokvarilo. Pri meni so se mnogi oglasili takrat, ko je bilo že prepozno. Tistim, ki so prišli z vzorci svojega sumljivega mošta še v novembru, smo z analizo lahko ugotovili, da ima še veliko nepovretega Zelenjavni vrt v septembru Upoštevati je treba prisilno zoritev po suši - Kaj še gre ______na izpraznjene grede - Zoper prvo zmrzal V mesecu septembru čaka vrtnarje veliko dela. Letošnja suša je pospešila dozorevanje večine vrtnin. Seveda bo pridelek prisilno dozor-jenih vrtnin manjši, vendar s spravilom vrtnin, ki so že dozorele, ne smemo odlašati, da ne prezorijo. Prezorjenim vrtninam se poslabša kakovost, tako lahko korenček po sedanjem deževnem vremenu raz- NOVO MESTO - V okviru zasebnega podjetja Reka v Lamutovi ulici že tretje leto deluje laboratorij za vino, ki ga vodi inženir kemije Stojan Golob. V tem času so usluge tega laboratorija med vinogradniki še posebno dobrodošle, saj se tudi na Dolenjskem že močno zavedamo, kako pomembno je dobro kletarjenje. sladkorja, in z dodajanjem kvasovk smo tak mošt še lahko rešili. Težje je bilo za tiste, ki so na vrata laboratorija potrkali spomladi, ko jim je vino ob visokih temperaturah pričelo ponovno vreti in so na koncu v sodu imeli slab kis namesto dobre vinske kapljice. Med vzorci, ki so jih lani nosili v analize, je bilo tudi veliko takšnih z vonjem po posodi, miševini in drugih boleznih. Za mnoge ni bilo več rešitve. Pravočasno, redno in pravilno žveplanje ter redni pretoki so pogoj za dobro kletarjenje,” o lanskem letniku in težavah pove inž. Golob, ki je pričakoval večji obisk vinogradnikov, a je na koncu ostal razočaran: moral si je namreč poiskati Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Konec preteklega tedna so na svoj račun prišli nabiralci gob. S košenic in travnikov so jih domov nosili polne koše. Mnoge so končale v skrinjah, veliko pa so jih ponujale tudi branjevke na tržnici, pa ne poceni, kar 400 tolarjev je veljal kilogram. Sezona kumaric in paprik se počasi izteka. Ponujajo se vedno papriko v vrečah, vendar je kilogram že po 120 tolarjev, kumarice pa po 150 tolaijev. Ostale cene na petkovi tržnici: limone 120, česen 350, hruške 80, jabolka 60, jajca 14, orehi 1000, fižol 400, domače grozdje 160, jagode 350, korenje 140 tolarjev. Oglasili smo se tudi pri Jolandi, novi prodajalki pri kiosku Sadje in zelenjave; zapisali smo naslednje cene: nektarine 185, breskve 135, česen 210, jabolka 50, pomaranče 55, zelje za ozimnico 35, grozdje 150, kivi 150, paradižnik 95, lubenice 50, čebula za ozimnico po 48 tolarjev kilogram. Deladini je ponujal: banane po 100, paradižnik 100, hruške 150, jabolka 120, grozdje 180, breskve 200, slive 180, lubenice 60, solata 250, fižol 160, paprika 150, kumare 110, česen 490, cvetačo pa po 250 tolarjev. sejmisca BREŽICE - V soboto so na rednem sejmu prodajalci ponujali 219 do tri mesece starih in 76 starejših prašičev. Mlajših so prodali 86 po 240 do 260 tolarjev, starejših pa 28 Po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. poka, rdeča pesa pa postane trda in manj sočna, izgublja pa tudi pomembne zdravilne snovi. Ker je za skladiščenje korenovk še precej zgoden čas, saj zahtevajo nizke skladiščne temperature (od 2 do 4 C), je bolje da čimveč rdeče pese in korenčka vložite, dokaj dobro pa se korenček obdrži tudi v zamrzovalni skrinji. Ob nastopu malo hladnejših dni v septembru pokrijte paradižnik in papriko z vrečami oz. čepicami iz vlakninaste folije (covertan, lutrasil, vrteks...). Predno pa se bo pojavila nevarnost, da nočne temperature padejo pod 0 C, rastline paradižnika, paprike in jedilnih bučk z oblikovanimi plodovi populite in jih položite na slamo v suh zaprt prostor s temperaturo od 10 do 14 C. Tudi fižol je zaradi suše prisilno dozorel. Dozorelih rastlin ne pulite, ampak jih porežite tik nad zemljo, tako bodo korenine fižola, ki imajo na koreninskih mešičkih veliko dušika, ostale v zemlji in koristile kot hranilo naslednjim vrtninam. Jajčeca fižolarja boste najbolje uničili, če daste zrnje za tri dni v zamrzovalno skrinjo, fižol namenjen za sajenje, pa za en dan. Izpraznjene grede pred ponovno setvijo prerahljajte le nekaj centimetrov globoko, da se zemlja preveč ne izsuši, ter pognojite s kombiniranimi mineralnimi gnojili - NPK. Če na izpraznjene grede ne nameravate več sejati drugih vrtnin, posejte nanje detelje, inkarnatko, grašico ali ozimna žita. Zelo dober jesenski ukrep za izboljšanje strukture zemlje je tudi pokrivanje gredic s pokošeno travo ali drugimi rastlinskimi ostanki. Od srede do konca septembra pa sejte motovilec sorto ljubljanski motovilec, kajti holandska sorta je manj odporna proti mrazu in ste jo do sedaj sejali za jesensko uporabo. Sedaj pa vse do konca septembra sejte tudi zimsko solato in špinačo. Najbolje je, da ju posejete vsaj v dveh rokih, saj so ob lepem vremenu zgodnejše setve prebujne za prezimovanje in jih boste pospravili že jeseni. Konec meseca lahko posadite tudi zimski česen in malo debelejši če-bulček za spomladansko rabo. Ker je tudi česen vse bolj okužen z virusi, je najbolje, da kupite deklariran sadilni material v semenar-skih trgovinah. Inž. CVETKA LAVRIČ Kmetijski nasveti “Slepa” molža škodi trikrat Molzni stroj je resda zelo olajšal najtežje kmečko opravilo, za kar ’ fočna molža velja, je pa hkrati tudi zelo povečal zahteve po higieni >n redu v hlevu. Z molznim strojem se namreč kaj lahko prenašajo infekcije s krave na kravo, posebej še bolezen vimena - mastitis, ki ogrozi ne le posamezno žival, marveč celotno čredo. Odločilnega Pomena za uspeh reje je prav ravnanje z molzno živaljo in molznimi napravami. Stroka uči, da molža zahteva harmonično in nemoteno sožitje rned kravo, molznikom in molznim strojem. Žival mora vseskozi občutiti, da je v dobrih rokah, saj vsako vznemirjenje, strah ali , bolečina zagotovo vplivata na količino namolzenega mleka. Molža mora zato potekati nemoteno, redno in pravilno, to je v skladu z zahtevami živali in stroja. Kmečke žene so že od nekdaj vedele, da krava raje pripusti mleko, če prej dobi kaj dobrega v jasli. Sodobna metoda KPK (koncentrat, priprava, koncentracija) to upošteva in predvideva najprej pokladanje koncentrata, zatem pripravo vimena in šele nazadnje natikanje molznih čašic in molžo. V pripravo vimena spada predvsem obvezna masaža s papirnato brisačo za enkratno uporabo ter izbrizganje dveh curkov mleka iz vsakega seska, kar je dovolj za ugotovitev mastitisa. h Delujoči molzni stroj mora biti vseskozi pod nadzorom molznika. “Slepa molža” je škodljiva v več pogledih. Z zrakom vleče v mleko umazanijo, kaj rada poškoduje seske in po nepotrebnem troši električno energijo. Sodobni molzni stroji avtomatsko snamejo molzno enoto, to pa rejcu omogoči, da se lahko posveti molži več krav hkrati. In kako ravnati po molži? Ker so takoj po tem opravilu seski najbolj dovzetni za infekcijo, jih je priporočljivo pomočiti v razkužilo, živalim pa je dobro vreči nekaj krme, da po molži vsaj še nekaj časa ne ležejo. Posebne nege pa morajo biti deležne vse molzne naprave, *d se v zanikrnih rokah kaj hitro spreminjajo v pravo leglo okužbe. Inž. M. L. LABORATORIJ TUDI TRGOVINA - Inž. Stojan Golob ima v domači hiši sedaj tudi trgovino za vinogradnike in kletarje. Na voljo so vsa sredstva za nego mošta in vin ter razne naprave, potrebne v kletarstvu. Najpomembnejše je, da pri vsakem nakupu dobi človek še veliko prepotrebnih nasvetqv. Nočna obdelava močno zavre rast plevelov Presenetljive ugotovitve nemškega raziskovalca Pokojni prof. Vinko Sadar, ki je pred štirimi desetletji svojo temeljno knjigo Obdelovanje zemlje pospremil z znamenitim stavkom, da je obdelovanje zemlje umetnost, seveda še ni govoril in pisal o prednostih, ki naj bi jih prinašalo nočno deio. Nočno obdelavo je olajšal šele traktor, teh pa je bilo pri nas v njegovem času malo, v vsej Jugoslaviji le nekaj tisoč. Že nekaj časa je bilo slišati mnenje, da je na njivi manj plevela, če je preorana ponoči, domnevno zato, ker plevelno seme potrebuje svetlobni dražljaj za kalitev. Vendar znanstveno tega ni nihče preučil, dokler se ni pojavila doktorska disertacija Rolanda Gerhardsa z bonnske univerze, ki je s poskusi prišel do zanimivih izsledkov. Ugotovil je, da vzk- • ŠE NASVET IZ REVIJE KMETOVALEC - Z delom lahko začnemo nckig ur po sončnem zahodu in moramo z njim končati uro pred sončnim vzhodom. Luči na traktorju ne smemo uporabljati, prav tako ne obdelovati v mesečini. Najbolj varno in pravilno obdelavo ponoči je mogoče zagotoviti s pripomočki za nočno gledai\jc, ki jih uporablja vojska. (Po Top Agrar 7/93) lije v ozimnem in jarem ječmenu 60 odst. manj plevela, če so bila tla obdelana in posejana ponoči. Različni pleveli so se pri tem obnašali različno, verjetno odvisno od njihovih potreb po svetlobi. Ob nočni setvi je po Gerhardsovih ugotovitvah zraslo tako malo plevelov, da uporaba herbicidov v ječmenu m več potrebna, in kar je še spodbudnejše: v poskusih je dosegel za 5 stotov večji pridelek na hektar kot ob običajni dnevni setvi. Ob tem se kar samo ponuja vprašanje, ki so ga zapisali v naslovu v Sodobnem kmetijstvu: Ali naj njive obdelujemo ponoči? službo kot profesor na eni od novomeških srednjih šol, laboratorijske meritve in nasvete pa sedaj deli le določene ure: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Ta čas ima Stojan Golob že stekleničke s selekcioniranimi kvasovkami, vzgojenimi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Z divjimi kvasovkami ne moremo dobiti dobrega mošta, še posebej ne sedaj, ko je zaradi suše in obilice dežja ob koncu poletja pa tudi zaradi toče mnogo grozdja gnilega. Drozgo je potrebno dobro žveplati, tudi z do eno žveple-nico na 100 litrov drozge. Belo drozgo je nujno razsluziti, rdeče pa čim manj držati na tropu. Predvsem pa je najprej potrebno počakati, da bo grozdje zrelo,” svetuje inž. Golob. Ne pozabite na nasvet: če se bosta mošt ali vino zaradi kakršnegakoli vzroka pričela kvariti, je najbolje še pravi čas odnesti vzorec v laboratorij za vino, saj se večina bolezenskih procesov v moštu ali vinu da odpraviti le s pravočasnim ukrepanjem. Na Slovenskem čas za trgatev še ni tako strogo določen kot v drugih državah, zato čas trgatve določajo vinogradniki kar sami in največkrat nasvetov pospeševalnih služb ne poslušajo. Zato ni čudno, da je v tem času kar nekaj vinogradov že obranih, res pa je, da je ponekod zgodnjo trgatev zakrivila toča. Čas trgatve je potrebno določiti vsako leto posebej. Letos bo trgatev res nekaj prej kot lansko leto. Ta čas tudi najbolj zgodne sorte na Dolenjskem še nimajo zadostne količine sladkorja. V soboto je inž. Golob odvzel vzorce jagod v dveh vinogradih na Trški gori in v laboratoriju izmeril količino sladkorja in titracij-ske kisline. Za dober letnik je v moštu potrebna zadostna količina sladkorja in kislin. Vinogradniki se morajo zavedati, da z naraščanjem sladkorja pada kislost v jagodah, čas trgatve pa je takrat, ko je to razmerje najbolj ugodno. Ta čas to zagotovo še ni! Vrsta grozdja: titr. kislina: sladkor: žametna črnina 8,3 8/1 11% modra frankinja 9,3 g/l 13% kraljevina 9,4 g/l 10% Jaški rizling 9,6 g/l 13,3% šipon 12,5 g/l 11,5% kemer 9 g/l 14% sauvignon 10 g/l 15% JANEZ PAVLIN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Maceracija drozge Naslovu tega članka bi lahko rekli z drugimi besedami “raztapljanje jagodnih kožic v kipečem moštu”. Bistvena razlika med tehnologijo belih in rdečih vin je v maceraciji drozge, ki se ji pri pridelavi belega vina izognemo, medtem ko pri rdečem vinu postopek maceriranja jagodnih kožic odločilno vpliva na kakovost vina. V svetu in pri nas zadnjih 30 let poskušajo poenostaviti to drago in časovno zahtevno fazo pri nastajanju rdečih vin. Razviti so razni vinifikatorji (vrelne posode z mehanizmi za potapljanje “klobuka” jagodnih kožic v mošt). Poskuša se segrevati rdeči mošt, da bi se čim hitreje izlužile iz jagodne kožice barva in potrebne taninske snovi. V vseh teh letih pa ni uspelo znanstvenikom in praktikom izumiti ali izdelati vrelno posodo, ki bi ustrezala večini sort rdečega grozdja in večini rdečih vin, ki so poznana po svojih značilnostih, po svojem okusu, vonju in barvi. Nesporno je, da je najkvalitetnejše raztapljanje vsebine jagodnih kožic v preprostih kadeh, ki so del posodja vsake zidanice v posavskem vinorodnem rajonu ali na Primorskem, skratka povsod, kjer rastejo rdeče sorte grozdja. Toda kateri faktorji vplivajo na dobro in učinkovito razta-planjaje aromatičinih barvnih in taninsicih snovi iz jagodne kožice? Ti so: temperatura, alkohol, čas in potapljanje. Temperatura Čim višja je temperatura, boljše je prehajanje snovi iz kožic v mošt. S tako imnenovamim topli postopkom so poskušali skrajšati čas namakanja tropin v moštu. Segrevali so z raznimi tehnikami drozgo na 50 C, na 80 C in tako dosegli v 4 ali eni uri dovolj barve. Nato so prešah in vreli čisti obarvani mošt brez tropin v sodu. Prvo navdušenje je kmalu minilo. Vino ni kazalo značilnosti sorte, bilo je neprepoznavno in vse sorte so si bile podobne. Previsoke temperature so se pokazale neprimerne. Katere so prave temperature za raztapljanje vsebine iz celih kožic v jagodi? Ako nam uspe trgati na tako topel dan, da no imela drozga, recimo za cviček 18 C, za metliško črnino 20 C, bo potekala maceracija zadovoljivo. Samo alkoholno vrenje oddaja toploto, tako da se bo temperatura drozge pri cvičku dvignila na 22 C, pri metliški črnini pa na 24 C. To je dovolj temperature za počasno raztapljanje jagodnih kožic, ni je pa preveč, za izgubo vinske cvetice (arome), ki je potrebna predvsem pri cvičku. Alkohol Z alkoholnim vrenjem nastaja iz sladkorja v moštu etilni alkohol. Seveda moramo poskrbeti z dodatkom kvasovk, da bo vrenje takoj krenilo, čim smo kad napolnili. Najraje imamo lepo, umirjeno alkoholno vrenje. Ako je preburno, je nevarnost, da se bo temperatura v kadi preveč povišala in ne bo lepega ter harmoničnega rdečega vina. Termometer mora biti pri roki in ako je nevarnost, da se drozga pregreje, ponoči zračimo vrelni prostor. Alkohol je topilo in nam lepo raztaplja jagodno kožico. Čim višja je temperatura, hitreje teče proces raztapljanja. Da bi se lažje prepričali, kako poteka izluževanje jagodnih kožic, merimo dvakrat dnevno temperaturo in sladkorno stopnjo mošta v kadi. Ta dva podatka nam pomagata, da se lažje odločimo za prešanje. Tudi je potrebno mošt pokušati, da izberemo pravi trenutek za prešanje. Pokušamo vedno z očmi, vonjem in okusom. Videz barve in trpkost mladega vina nam' povesta, ali je že vsega dovolj ali pa je treba še počakati. (Dalje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Bahorjevi vedno oijejo ledino Potem ko so Bahorjevi pred šestimi leti imeli prvi v svojem koncu intenzivni nasad jablan, so se sedaj odločili še za kmečki turizem - Pomoč cele družine DRAGOVANJA VAS - Zdravko Bahor iz Dragovanje vasi pri Črnomlju se je pred šestimi leti prvi v črnomaljski občini odločil za intenzivni nasad jablan. Sledilo mu je še nekaj sadjarjev, ki so lug hitro ugotovili, da bi potrebovali tudi skupno hladilnico. Toda za zdaj je Bela krajina še ne premore in kot kaže, je še nekaj časa ne bo. Bahor potarna, da se bo očitno moral sam odločiti za gradnjo hladilnice za sadje, tako pa razmišljajo tudi nekateri drugi sadjarji. To bo stvar bolj podražilo, kot če bi naredili prijetnem belokranjskem okolju, ponudil bolj organizirano. Glavna ponudba Bahorjevega kmečkega turizma so jagenjčki in odojki, spečeni v eni od treh peči. A tudi vse ostalo, kar je moč dobiti v njihovi zidanici, je domače. Tako kruh, sadje, zelenjava, vino. “Predvidevam, da bo HELENA MRZLIKAR razširitev zidanice končana še letos. Potem bo lahko sprejela okrog sto gostov. V začetku bo odprta ob petkih, sobotah in nedeljah, če pa se bo zanimanje še bolj povečalo, lahko vse dni v tednu,” pravi Zdravko. Na Bahorjevi kmetiji se sedaj ukvarjajo še z vsakim po malem. Vendar že načrtujejo, da bodo opustili živinorejo ter obdržali le prašičerejo in ovčerejo ter poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. M. BEZEK-JAKŠE Zdravko Bahor v svojem sadovnjaku eno, skupno. “Sedaj sem prisiljen vse sadje prodati jeseni. Ponujam ga okrog ljudem za ozimnico, lahko pa si ga pridejo obrat v sadovnjak tudi sami. Obirati bomo začeli v drugi polovici septembra. Na voljo so idared, jonagold in gloster, ki ob pravilnem skladiščenju vzdržijo do prihodnjega poletja,” pravi Bahor. Poleg 900 jablan imajo Bahorjevi na Tanči gori še vinograd z več kot tisoč trtami, zasaditi pa jih nameravajo vsaj še 500. V vinogradu imajo tudi zidanico, ki jo prav sedaj prenavljajo za kmečki turizem. Ob spontanih zabavah v zidanici je Zdravko prišel na idejo, da bi vse, s čimer je moč postreči gostom v gospodinjski kotiček Prehrana za tretje obdobje Uravnotežena prehrana je pogoj za dobro zdravje, boljše počutje in ohranjanje psihofizične kondicije starejšega človeka. Zaradi različnih vplivov na zdrav način prehranjevanja, kot je slab tek, neurejeno zobovje, kronične bolezni prebavil in uživanje težjih zdravil, lahko hitro nastane ne-dohranjenost starostnika. Prav tako pa nastane debelost zaradi zmanjšane aktivnosti in dobre hranjenosti. Nepravilni sistem prehrane ponavadi pospeši nastanek degenerativnih sprememb starostnika. Zato velja nasvet, naj bo prehrana varovalna oz. razbremenilna, ki bo ugodno vplivala tako na prebavni kot presnovni proces. Največ vzrokov za nastanek nedo-hranjenosti je socialno-ekonom-skih in se odpravijo šele z nastanitvijo starostnika v dom upokojencev, kjer ima možnosti za bolj zdravo hranjenje. V starosti je tudi slabše vsrkavanje maščob in v maščobah topnih vitaminov. Glavni vzrok za pomanjkanje vitaminov B-kom-pleksa je enolična prehrana, s pomanjkanjem mlečnih izdelkov, stročnic in izdelkov iz polno mletih žit. Ponavadi je hrana tudi preveč kuhana ali pregrevana in zato hranilno izničena. Starostniki tudi vse manj uživajo presno zelenjavo in sadje, zato prihaja do večjih primanjkljajev vitamina C. Dnevna poraba za oba spola naj bo 60 mg. Precej nevšečnosti povzroča v starosti tudi pomanjkanje kalcija in D-vitami-na, kar je prvotni vzrok pri nastanku osteoporoze. Večji problem povzroča tudi alkoholizem, ki negativno vpliva na izkoristek hranil. V tem obdobju se zmanjša potreba po energetskih snoveh in velja za moške 2400 kcal/dan in za ženske 1800 kcal/dan. Primer jedilnika: zajtrk: posneto mleko, pusta šunka, polnozrnat kruh, sadje; malica: jogurt z musli kosmiči; kosilo: zelenjavna juha, dušen ribji file, riževa solata; malica: sadna solata; večerja: skutni namaz, surov korenček v solati, črn kruh. Za ugodno prebavo je zelo pomembno pitje zeliščnih čajev in navadne vode. 0 1 IZ NKŠIH OBČIN DR. ŠUŠTAR BLAGOSLOVIL ORGLE - Mala maša vsako leto privabi h cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori množice romarjev od blizu in daleč. Letos je v cerkvi in okoli starih lip skorajda zmanjkalo prostora. Prišel je tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovit 140 let stare orle, ki so jih pred nedavnim temeljito obnovili v delavnicah mariborske škofije. Pred mašo so pripravili mulo učno uro o tem starem glasbilu, ki mu ne pravijo zaman kraljica inštrumentov. Po blagoslovu je nadškof stisnil roko vsem, ki so to želeli. (Foto: J. Pavlin) VINOGRADNIŠKA STRAŠKA JESEN - Turistično društvo v Straži je že sedmo leto zapored pripravilo svojo “Straško jesen”, ki je tokrat bila vinogradniško obarvana. V povorki so na vozovih prikazali vsa vinogradniška opravila od priprave kolja do prešanja in pokušnje letošnjega mošta. Ta se je nadaljevala na veselici pri gasilskem domu, kjer so se pokazale tudi domače gospodinje z dobrotami, nasploh pa je bilo na letošnji prireditvi veliko zabave in smeha, za katerega je poskrbel voditelj Slavko Podboj. (Foto: J. P.) r&m JIM IZ NKŠIH OBČIN Nemci potrdili Iskrino kakovost Šentjemejski Iskri Hipot je nemška družba DQS podelila certifikat za kakovost ISO 9001 - 25. slovensko podjetje, ki je prejelo potrdilo o kakovosti - Iskra večino izvozi ŠENTJERNEJ - Iskra Hipot d.o.o. Šentjernej je prejela 6. septembra certifikat za kakovost ISO 9001, kiji ga je priznala nemška ccrtifikacijska družba I)QS. Iskra je 2. slovensko podjetje, kije prejelo certifikat omenjene vodilne nemške družbe, in 25. podjetje v Sloveniji, ki je sploh dobilo certifikat za kakovost. DOGODEK V JURNI VASI - Osina podoknica Nedeljskega dnevnika se je po šestih letih po zaslugi domačina, novinarja Ladislava Lesarja, znašla tudi v njegovi rojstni vasi pod Gorjanci. V petek zvečer je podokničar Franc Pestotnik “dvoril" še ne štirinajstletni gostilničarjevi hčerki Polonci Štangelj, ki letos končuje osmi razred osnovne šole v Stopičah. Prek Polonce, ki je prebolela težko bolezen, je bila podoknica namenjena vsem ženam Podgorja, poleg šal Franca Pestotnika so jo zabelili še pevci moškega zbora Ruperčvrh, plesalci Kresa in ansambel Henček. (Foto: J. Pavlin) Kakovosti namenjajo v šent-jernejskem podjetju veliko pozornost. Zaradi tega se je vodstvo podjetja v začetku leta 1992 odločilo za postopno uvedbo sistema ki bo ustrezal mednarodnemu standardu za zagotavljanje kakovosti ISO 9001. Tako je navezalo stike z družbo DOS, o katere ugledu govori podatek, da je podelila certifikate kar 70 odstotkom nemških podjetij. Uvajanje sistema za zagotavljanje kakovosti je v Šentjemejski Iskri trajal poldrugo leto in po natančnem pregledu v juliju letos se je nemška družba odločila, da izda certifikat, s katerim potrjuje, da so v Iskri Hipot in hčerinskih družbah Iskra Hyb in Iskra Pot sposobni proizvajati kakovostne izdelke. Do certifikata je pripeljala trdna odločitev Iskre Hipot, da organizira delovni proces po evropskih kakovostnih standardih. Operativno vlogo pri uresničevanju zamisli sta imela sektor kakovosti in posebna skupina strokovnjakov. NOVA TRGOVINA Z GLASBILI NOVO MESTO - V Novem mestu so v Detelovi ulici 4 pred dnevi odprli trgovino Bazar. Gre za specializirano prodajalno vsega, kar potrebujejo poklicni in amaterski glasbeniki. OTROCI PLEŠEJO NOVO MESTO - Otroška folklorna skupina, ki deluje v novomeškem Kresu, je pred dnevi nastopila na prvem mednarodnem festivalu “Otroci za mir” blizu Bologne, kjer so plesali poleg domačinov še Poljaki. Novomeške plesalce je vodila Majda Nemanič. Danes gre pet plesalcev otroške folklorne skupine na folklorni tabor v Kranjsko Goro, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 50 LET DOBREPOLJSKE GODBE DOBREPOLJE - Pred kratkim je godba na pihala iz Dobrepolj praznovala 50-letnico uspešnega dela. Čeprav imajo ta čas velike težave, predvsem finančne in kadrovske, pa so godbeniki iz Dobrepolj redni udeleženci vseh večjih prireditev, ki se vrstijo na tem območju Dolenjske. Upajo, da bodo z novim kapelnikom v prihodnje več vadili in tudi nastopali izven občine, po vsej Sloveniji. ZNAMKE SO MENJALE LASTNIKE - Filatelistično društvo Novo mesto je v soboto v prostorih restavracije hotela Grad Otočec pripravilo 9. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov iz mnogih slovenskih mest, sosednje Hrvaške, prišli so celo iz Avstrije, Italije in Nemčije. Bilo je precej kupčij, veliko zanimanja pa je bilo tudi za kolekcije slovenskih znamk, ki so še posebej zanimive za začetnike, saj je do sedaj izdanih 66 rednih znamk in 6 doplačilnih, vse pa je mogoče dobiti pri prizadevnih delavcih novomeškega društva Francu in Niki Klemenčič. (Foto: J. Pavlin) 20 milijonov Bramacovih strešnikov Bramac Slovenija iz Škocjana pokriva tretjino slovenskega tržišča _ DR. ILEŠIČ BO PREDAVAL PRAVNIKOM NOVO MESTO - V zidanici Milana Osolnika na Trški gori bo v petek, 17. septembra, ob 13.30 predavanje prof. dr. Marka Ilešiča s Pravne fakultete v Ljubljani. Organizira ga Društvo pravnikov Novo mesto, ki bo po predavanju priredilo še jesenski piknik. Zbor in skupni odhod bo ob 13. uri pred sodiščem v Jerebovi ulici. Vabljeni! ŠKOCJAN - Po dveh uspešnih letih poslovanja se mešano podjetje Bramac Slovenija, ki so ga ustanovili Bramac International iz Avstrije, Strešnik iz Škocjana in Kograd iz Dravograda, lahko pohvali, da je na slovenskih strehah že več kot 20 milijonov njihovih strešnikov. “To pomeni, da Bramacovi strešniki pokrivajo 10.000 slovenskih hiš,” je povedal direktor Bramaca Slovenija inž. Jernej Klemenc. prednosti Bramacovih strešnikov Škocjanska firma je tako po dveh letih na prvem mestu na slovenskem tržišču pokrivnih materialov, kjer ima že okoli tretjinski delež. Že lansko leto so zaključili z dobičkom, uspešno poslujejo tudi letos, ko so že ob koncu poletja 10 odst. nad letošnjim planom. Do leta 2000 računajo, da bodo obvladovali polovico slovenskega tržišča strešne kritine. “Streha je za nas peta stena hiše in mi smo rešili vse probleme, zlasti kar se tiče odprtin. Za vsako vprašanje imamo ustrezen odgovor,” se je pohvalil direktor. Kot navajajo vrhunsko kakovost, hitro in enostavno pokrivanje, estetski videz strehe, dostopno ceno in 30-letno garancijo. Ne pozabijo omeniti, da v proizvodnji uporabljajo okolju prijazne materiale, da so izšolali 110 krovcev, ki pokrivajo celotno Slovenijo, da imajo svojo mrežo prodajnih inženirjev. Bramac daje veliko za razvoj in vsako leto pride na trg en' njihov nov izdelek. Letos je to sivec, nebar-van betonski strešnik, s kateiim naj Podjetje Iskra Hipot računa, da bo pri pridobitvi certifikata lažje prodajalo izdelke na svetovnem tržišču. Sicer je bila tu prisotna že do zdaj in proda tja prek 90 odst. proizvodov. Iskra Hipot izdeluje različne elemente za elektronsko opremo, med drugim potenciometre, hibridna vezja, senzorje krvnega tlaka za področje medicinske elektronike, prikazalnike na tekoče kristale, folijske tastature ter orodja in opremo za avtomatizacijo. J. K. Nagrajenci na izletu NOVO MESTO - Z letošnjimi nagrajenci mednarodnega knjižnega kviza “Knjige gradijo mostove” iz novomeške občine smo se 3. septembra odpeljali na avtobusni izlet po Dolenjski in spoznavali njeno kulturno zgodovino. Najprej smo obiskali Gracarjev turn, katerega zgodovina je povezana s Trdino, nato Prežek, katerega lastnik je bil Andrej Smole, ožji prijatelj pesnika Franceta Prešerna, “lotem pa Pleterje, še edini artuzijanski samostan v Sloveniji. Od tam nas je pot vodila e; v Kostanjevico, kjer nas je pričakala kustodinja Ida Tomše in nam povedala marsikaj zanimivega o zgodovini samostanskega gradu, o Formi vivi in o Galeriji Božidar Jakac. Tudi v čarobni, temačni in hladni svet kostanjeviške jame smo šli. V Novo mesto smo se vračali skozi Drago. Ob poti smo videli obnovljeno cerkev sv. Helene, kjer naj bi maševala Ciril in Metod, ter Strugo in Otočec, Vsem, ki so nam omogočili prijetno doživetje ter vsem udeležencem za lepo obnašanje najlepša hvala. S. KRISTAN Pionirska knjižnica Po omrežju še pogodbe V teh dneh na Javorovici končujejo gradnjo telefona JAVOROVICA - Na Javorovici v teh dneh nestrpno čakajo, da bodo v vasi zazvonili telefoni. Med srečneži, ki bodo poslej lahko držali v rokah lastno slušalko, sta tudi Neža in Jože Habjanič. “Dolgo smo čakali na to. Telefon je zato velika pridobitev za cel kraj, čeravno smo v vasi samo trije naročniki. Javorovica je oddaljena od doline, za najmanjši opravek moraš najmanj v Šentjernej. Telefon ti prihrani marsikateri korak in strošek,” pravita v en glas Hab-janičeva, ki sta na Javorovici že tri leta, potem ko sta prej živela v Ljubljani. Za priključek so naročniki pred leti plačali po 1.500 mark in tudi pridno delali z lastnimi rokami. Glede bi zadostili tistim kupcem, ki pogrešajo cenejši izdelek, ki pa po kakovosti in uporabnosti ne zaostaja za drugimi Bramacovimi kritinami. Za prihodnje leto pripravljajo nov in zelo zanimiv izdelek - betonski bobrovec. V okviru akcije Bramac za lepšo Slovenije nudijo letos jeseni zelo ugodno možnost za zamenjavo strešne kritine: na tovarniško ceno dajo 30 odst. popusta za nakup kritine v njihovi maloprodaji. S Fakulteto za arhitekturo pa razpisujejo javni natečaj za izbor objektov, na katerih bo po oceni strokovne komisije najbolj premišljena, skladna in domiselno uporabljena kritina. Prva nagrada znaša 30.000 avstrijskih šilingov, druga 20.000 in tretja 10.000 šilingov. A. B. Neža in Jože Habjanič Velik koncem Renault - Volvo Drugi največji v Evropi in šesti na svetu Narejen je načrt za nastanek koncema Renault-Volvo, v katerega naj bi se do začetka prihodnjega leta združili celotni koncern Renault in avtomobilska veja in veja industrijskih vozil švedskega Volva. Francoska država bo imela 65-odst. delež novega koncerna, Volvo pa 35-odst. Načrt združitve so predložili v preučitev in odobritev pristojnim francoskim, švedskim in mednarodnim ustanovam. To bo koncern svetovnih razsežnosti, saj bo z 241 milijardami francoskih frankov skupnega prihodka (toliko sta oba dela bodočega koncerna imela skupaj v lanskem letu) drugi v Evropi in 6. avtomobilski koncern na svetu. Konec lanskega leta je bilo v obeh delih bodočega koncerna zaposlenih 200.(X)0 ljudi. Strategija novega koncerna bo zasnovana na dveh bistvenih usmeritvah: spoštovanju identitete obeh znamk in nadaljevanju ločenega in celovitega razvoja izdelkov obeh proizvajalcev. Koncem Renault-Volvo bo mednarodno podjetje s sedežem v Franciji ter z vodstvom v Franciji in na Švedskem. Položaj novomeškega Revoza se z nastankom koncerna Renault-Volvo ne bo spremenil. Koncern namreč prevzema vse obveznosti, ki izhajajo iz večinskega deleža Renaulta v Revozu. A. B. na celotno ceno telefona na Javorovici je jasno, da je telefon pomagala napeljati tudi matična krajevna skupnost Šentjernej. Plačala je zemeljska dela ter drogove in kabel. Krajevna skupnost je v tej naložbi v zveze sodelovala tudi s pošto, prvo poklicano tudi za napeljavo telefona v omenjeno gorjansko vas. Gradnja telefonskega omrežja za Javorovico gre v teh dneh h koncu, zato šentjernejska krajevna skupnost že težko'čaka, da prejme od pošte pogodbe o vključitvi omenjenih treh javoroviških naročnikov v centralo. Do zdaj je bil glavni zadržek menda ta, da ni bilo omrežja. Zdaj, ko so kabli v glavnem na ustreznem mestu, si v KS Šentjernej želijo, da poslej zadeve ne bi mirovale zato, ker ne bi bilo teh pogodb. L. M. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 18. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure; Nakupovalni center Drska od 8. do 19, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 16. ure: mini market Pero,, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7, do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 19. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Prodajalna, Glavni trg 3 od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trpina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela PROTEST - Iz otoške diskoteke je po ovinkih prišel protest in demanti. Da ni res, da je kačasta deklina z usti lovila italijanske binglje, češ da na tisti večer o kakšnem bingljanju pod njihovo streho nič ne vejo. Italijani naj bi se postavljali s kemblji. Nadalje: kačasti deklini niso dali 500 mark, ampak naj bi vse počela zastonj, češ da je zelo pogoltna na mesni narastek. Medtem ko prireditelji obljubljajo, da bodo to lepo mednarodno turistično, kulturno in zabavno prireditev kmalu ponovili, krožijo govorice, da so trenutno najbolj iskano blago na Dolenjskem oni večer v diskoteki na skrivaj posnete fotografije. NAPOVEDOVANJE - Novo-meščani, ki so spremljali atletski miting, se še zdaj niso opomogli od silnih modrosti, ki sta jim jih natrosila iz Ljubljane uvoženi napovedovalec in krajevna napovedovalka. Konfe-ransje si je med tekmovanjem dobesedno izmišljal dosežene čase tekačev in pačil imena posameznih tekmovalcev v “ajmoht” in podobno. Najhuje je, da tega ni zadržal zase, ampak je vse skupaj pripovedoval naokoli. Dekle za mikrofonom je bilo tega dne očitno sprto s pravili slovenske slovnice. Teh očitno ni maralo in kar je v takem razpoloženju povedalo, je zbodlo v ušesa celo nepoučene obiskovalce, kaj šele poznavalce. PROSLAVA - Na proslavi v čast krvodajalcem v Novem mestu je bilo precej slovenskih politikov in skoraj vsakega od teh so pozdravili posebej. Po vsem sodeč, je bilo zelo malo visokih predstavnikov iz vrha novomeške občine. Proslave s humanim predznakom se nista udeležila niti župan niti izvršnik. Opazovalci domnevajo, da je bil najmanj eden od teh že na poti na proslavo, vendar jo je hitro ucvrl nazaj, ko je videl prihajati tudi Igorja Bavčarja, ki je iz nasprotne stranke. Ena gospa je rekla, da se bo menda morala začeti učiti nemškega jezika, ker dolenjska Dolenjka na Dolenjskem včasih izstavlja Dolenjcem račune kar v nemščini. s Kr? M V času od 27. avgusta do 9. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Simončič iz Vratnega -Karmen, Cirila Kralj iz Podgrada -Tineta, Anica Hočevar iz Dolenjih Dol - Anjo, Andreja Zupančič z Jame Mateja, Magda Urbanč iz Gržeče vasi - Karin, Vera Conta iz Gor. Vrhpolja - Nejca, Bernarda Vide iz Dobravice - Petro, Tatjana Gotlib iz Herinje vasi - Laro, Julijana Rakar iz Metlike - Aleksandro, Jožica Jerovšek iz Straže - Davida, Brigita Košir iz Kostanjevice - Aljaža, Rezka Kramarič z Dol. Pake - Anito, Jasna Muren-Šeruga iz Črnomlja -Majo, Darinka Podpadec z Račjega sela - Sabino, Irena Kovačič-Slo-venec iz Šentjerneja - Jerneja, Liljana Lenarčič s Krasinca - Niko, Dragica Fink z Uršnih sel - Matica, Snežana Blažič iz Kanižarice - Dylan, Stanka Jesih iz Gradca - Stanko, Danica Čingarova iz Straže - Aleksandro, Viktorija Erpič iz Zgornjih MladetiČ - Žiga, Tajana Stipič iz Planine v Podbočju - Blaža, Nada Jarkovič iz Gor. Vrhpolja - Benjamina, Marjeta Novinec iz Velikega Lipovca - Natalijo, Magda Lužar z Rodin - Niko, Marija Longar iz Srednjega Lipovca - Vinka, Marjeta Virant iz Pijavic -Tadeja, Erna Tintor z Mirne - Saro, Nataša Meserko z Mirne - Matevža, Vida Hočevar iz Velikega Lipovca -Estero, Draga Lokar iz Birčne vasi - Klemena, Milena Krese iz Čužnje vasi - Katjo, Alenka Putiš z Male Cikave - Nino, Ida Kuzma iz Zoren-cev - Tanjo, Andreja Jerele iz Dol. Stare vasi - deklico, Jožica Gregorčič z Mirne - deklico, Ankica Šterk iz Črnomlja - deklico, Zdenka Plut z Lokev pri Črnomlju - deklico, Angela Ruperčič iz Dol. Maharovca -dečka. IZ NOVEGA MESTA: Vanja Eržen, Na tratah 14 - Aljoša, Mateja Magdič, Šolska ulica 14 - Emo, Marija Komelj, Cesta herojev 64 -Lucijo, Mojca Arabadžija, Partizanska cesta 31 - Ines. čcstUamo, • Če se naslov konča z vprašajem, je odgovor “ne". (Davisov zakon) • Nihče ne opazi velikih napak. (Maynejev zakon) (Črnomaljski drobir RAILLY - Če bodo*v prihodnje po Sloveniji iskali progo za avtomobilski railly čez drn in strn, priporočamo kar črnomaljsko glavno ulico. Zlasti na odseku od odcepa h Gozdnemu gospodarstvu do policijske postaje bosta sposobnost in spretnost avtomobilistov presneto na preizkušnji. Zadostovalo bi že, da bi nagrado dobil tisti, ki bi se mu uspelo izmotati iz cestnih jam v občinski prestolnici. ODPRAVNINE - V črnomaljskih tovarnah so začeli te dni odpravljati tuje delavce, ki so jim potekla . enoletna delovna dovoljenja. O tem, ali jim bodo izplačali odpravnine in kolikšne bodo, so precej skrivnostni. Navadno pravijo: “Storili bomo tako kot v drugih tovarnah.” A ker tako pravijo povsod in vsi čakajo, kaj bodo naredili drugje, na koncu (v glavnem) nikjer ne naredijo nič. REORGANIZIRAN.) E - V črnomaljski občini nekateri z zanimanjem pričakujejo, kaj se bo izcimilo iz reorganizacije občinske uprave. Sedaj se predvsem trese gora, kmalu pa bo jasno, če se ne bo tudi končalo kot v znanem reku. Kakor koli že, vsaj za enega od občinskih uslužbencev je ta reorganizacija prinesla nekaj dobrega. Ugotovil je, kako zelo delaven in uspešen je bil v preteklosti, saj ga bo po novem pasledilo kar nekaj referentov. Žal je to spoznal prepozno, da bi lahko svojo uspešnost tudi primerno vnovčil. Sprehod po Metliki METLIŠKI ZASEBNIKI IN OBRTNIKI se te dni izprsujejo, ua je veselje. Občinskemu odboru Rdečega križa nakazujejo naprošeno pomoč za praznovanje. 40-letnice krvodajalstva. Vodstvo imenovane človekoljubne organizacije je pričakovalo od posameznikov manjše vsote, zato sta presenečenje in zadovoljstvo toliko večja. Prošnja za denar je bila napisana pomanjkljivo, saj ni bilo nikjer poudarjeno, da bo davkarija prispevek odštela pri odmeri dohodnine. Pošiljatelji verjetno to vedo. . JESEN JE PRED DURMI in iz izkušenj je pričakovati ob koncu tedna izletnike iz domala vse Slovenije. Težava je v tem, da Metlika ne premore turističnega društva ali turistične pisarne, kjer bi dobili zainteresirani napotke ali celo vodiče. Pa bo tako, kot je pri nas že v navadi: izletniki se bodo znašli po svoje, bolj ali manj odgovorni za to področje pa bodo na prvem sestanku ugotavljali, da bi bilo treba kaj storiti tudi za turizem. Pri tem bo ostalo do pomladi, ko bodo spet zavrteli staro lajno. DO NOVEGA LETA JE ŠE slabe štiri mesece, a če bi vprašal stanujoče v Kidričevem naselju, kaj si najbolj želijo za novoletno darilo, bi v en glas odgovorili: “Asfalt na parkirnem prostoru!” Neasfalti-rano parkirišče v novem predelu Metlike je res prava sramota. Kupci stanovanj so lahko v pogodbah sicer prebrali, da je parkirišče urejeno, toda papir prenese vse, tudi drobne laži in potegavščine. Trebanjske iveri ) KRAMARJEVA IN STREL -Vesna Kramar iz Zabrdja pri Mirni, dijakinja Srednje kemijske šole v Ljubljani, je zmagala na evropskem tekmovanju za Grand Prix Chimkjue v Strasbourgu in dobila zlato kolajno. Mokronožan Martin Strel, ultramaratonec med plavalci, je v imenitni konkurenci okrog 10.000 plavalcev iz številnih držav zmagal na plavalnem maratonu na Rumeni reki na Kitajskem. Strel je tako svojo domovino pretežno na svoje stroške na najboljši način predstavil svetu; organizatorjem je prinesel celo dve slovenski zastavi, za kateri so ga zaprosili. Športna oblačila z državnimi obeležji pa si je sposodil pri plavalcu Juretu Bučarju. Se bodo tisti, ki obračajo denarce v šolstvu in športu in še kdo drug, spomnili na dva najboljša in najcenejša ambasadorja slovenske države morda še s čim drugim kot sendvičem in sokom ob sprejemu? POLIZDELKI - Mokronoški policisti so zasačili 38-letnega V. M. iz Škocjana, ki je s čevljarjem iz Dobrave pri Škocjanu kupčeval s polizdelki za čevlje, ki jih je V. M. nakradel v mešanem podjetju Italian Shoes Studio v soseščini Iskre. Posel je dobro cvetel, saj je imel V. M. dokazano vsaj trikrat predolge prste. Ge bi se to zgodilo v državah s šeri-atskim pravom, možakar ne bi bil le ob prste, ampak že ob roko. V Iskri so si pa vodilni vsaj malce oddahnili, da jih spet ne davi kakšno bitje z nadležnimi vprašanji o izdelovanju bojda strupenih elektrolitskih kondenzatorjev. Iskraši, ki so sosednjemu podjetju odstopili streho oz. halo, so jim jo zagodli že takrat, ko so sklepali kupčijo, da so jim dali v najem prostore, kjer poleti črkujejo. IZ NtvŠIH OBČIN I Ulili IZ NKŠIH OBČIN O PLINU V ČRNOMLJU ČRNOMEIJ - Tukajšnji izvršni svet je razpravljal o informaciji podjetja Europlin iz Trbovelj o možnostih plinifikacije občine z oddajo koncesije. Člani vlade so bili enotni, da je plinifikacija v občini nuja. Ker ni moč pričakovati plinovoda ne iz Hrvaške ne iz Slovenije, je Europlinova ideja toliko bolj zanimiva. Vendar pa so menili, da je bilo predloženo gradivo premalo, da bi lahko o plinifikaciji dokončno odločali. Predvsem bo potrebno natančneje opredeliti prodajno ceno, ceno prevozov, pogoje za povečevanje cene. Poudarili so, da bi morale biti cene stalne in vezane na kurilno olje. Ker pa se pojavlja več ponudnikov, bodo na podlagi razpisa izbrali najugodnejšega ponudnika. KONČNO VODA TUDI V DELU TUŠEVEGA DOLA ČRNOMELJ - Ob gradnji nadomestnega vodovoda Bele krajine za semiško področje, ki so ga gradili od Talčjega Vrha proti Semiču, je bila projektno predvidena v Jelšev-niku dodatna hidropostaja ali zamenjava cevi z večjim profilom od Jelševnika do Talčjega Vrha. Ker to ni bilo narejeno, so ostale pipe v štirih hišah v Tuševem Dolu, ki so prej sicer imele vodo, suhe. Ta problem traja že leta in kot kaže, ga bodo končno rešili. Izvršni svet je sprejel rešitev, da v vodnjaku, do katerega še priteče voda, namestijo hidrotor. Za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo teh del bodo objavili javen razpis. NOVA DOVOZNA CESTA ZA CONO ŠENTRUPERT - Obrtno-podjet-niška cona Šentrupert, za katero so s sprejetjem zazidalnega načrta dali zeleno luč odborniki trebanjske občinske skupščine, bo dvignjena nad nivojem stoletne poplavne vode potoka Bistrica. Obvodna pot ob Bistrici bo izvedena kot visokovodni nasip, za pol metra dvignjen nad nivo urejenega območja. Za dostop na območje cone bodo zgradili novo dovozno cesto širine 6 m od priključka na obstoječo lokalno cesto Šentrupert - Prelesje. Slabo, a na obzoijuje izboljšanje Črnomaljsko gospodarstvo v prvem polletju ČRNOMELJ - Po podatkih o poslovanju črnomaljskega gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta je moč sklepati, da so razmere zelo težke. Vendar nekatere stvari pričajo o tem, da je v prihodnosti moč pričakovati izboljšanje. Polletne obračune je oddalo 150 podjetij, od tega 125 zasebnih. Predvsem se je povečalo število zasebnih podjetij v občini, katerih delež v prihodku je bil ob lanskem poletju 7,9 odst., letos pa že 18,5 odst. Ta podjetja so imela lani 3,4 odst. zaposlenih v občini, letos že 7,8 odst. Čeprav seje industrijska proizvodnja letos v primerjavi z lanskim obdobjem zmanjšala za 11,6 odst., pa se je prihodek v gospodarstvu povečal za 41,5 odst., kar je več kot v regiji ali republiki. Največ, za skoraj 230 odst., se je povečal prihodek v zasebnih podjetjih. Podjetja so letos ustvarila za 30 milijonov bruto dobička, kar je za tretjino manj kot v lanskem prvem polletju. Za skoraj desetino manj je bilo tudi izgub, a jih je 52 podjetij, v katerih je 43 vseh zaposlenih v črnomaljskem gospodarstvu, še vedno pridelalo za 201 milijon. Akumulacija - 90 odst. so je ustvarila zasebna podjetja - pa se je zmanjšala skoraj za četrtino. Čeprav je rast prihodka v občini precej višja od republiškega povprečja, še vedno znaša dohodek na črnomaljskega delavca le 1,4 milijona tolarjev, v republiki pa 3,1 milijona tolarjev. Povprečna obračunana bruto plača na delavca na mesec je bila v občini v prvem polletju 52 tisočakov, kar je za 41,7 odst. več kot v lanskem enakem ob- d0bju- M.B.-J. E Rudnik naj bi se zaprl kar sam Tako si želijo v kanižarskem rudniku, v Trbovljah jih podpirajo - Delal naj bi vsaj še deset let - Zmanjševanje števila zaposlenih - Boljši premog zagotavlja prodajo KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU - S študijo, ki je bila narejena lani, so ugotovili, da bi bilo v rudniku Kanižarica, sicer delovni enoti Rudnikov rjavega premoga Slovenije, ki ima sedež v Trbovljah, smotrno podaljšati izkopavanje premoga, če bo po njem povpraševanje. Sicer naj bi se ravnali po 4. varianti zapiranja rudnika, kar pomeni, da bi obratoval do konca 1997, naslednji dve leti bi porabili za zapiranje in ga leta 2000 dokončno zaprli. Po tem načrtu bi ob zaprtju ostalo brez dela okrog sto ljudi, ki pa bi jih težko prekvalificirali. Poleg tega bi po dosedanjih raziskavah takrat ostalo odprtega še 300.000 ton kakovostnega premoga, ki bi ga lahko odkopali brez dodatnih naložb. Zato po besedah tehničnega vodje kanižarskega rudnika Tomislava Sekovaniča želijo, da bi bil rudnik odprt vsaj do leta 2003 ali 2005.' Tako bi odkopali odprte zaloge, skoraj vsi od takrat sto zaposlenih pa bi imeli pogoje za upokojitev. To bi pomenilo samozaprtje. To je želja kanižarskega rudnika, ki bi bila upravičena, če bi bilo na trgu dovolj veliko povpraševanje po premogu in če bi bila proizvodnja racionalna in s tem cena sprejemljiva. Kar zadeva kvaliteto premoga, pravijo v rudniku, da imajo letos srečo, ki bo trajala še nekaj let, kajti kopljejo kakovosten premog, medtem ko so bili lani prisiljeni izkopati zelo slab sloj. Takrat so po Sekovaničevem mnenju izgubili precej kupcev, ki jih sedaj poskušajo dobiti nazaj. Res, da polovico premoga odkupi ljubljanska toplarna, za ostale kupce pa se morajo boriti. Sedaj, ko so izgubili veliko hrvaškega trga, še toliko bolj. Vendar jim na srečo izkopanega premoga še ni potrebno deponirati. Če ni kupcev za debele vrste premoga, ga zdrobijo in prodajo toplarni. Prihodnje leto naj bi v Kanižarici s 190 zaposlenimi izkopali 50.000 ton premoga, kar je po Sekovaničevem mnenju premajhna količina za pozitivno poslovanje. To utemeljuje tudi s tem, da je bila lani, ko so nakopali 80.(XX) ton, lastna cena njihovega premoga pod povprečno ceno v podjetju, letos, ko so izkop zmanjšali, pa se je dvignila. Zato ne čudi, da je za 1994. leto že predvidena izguba, ki jo bodo poskušali zmanjšati z izkopom najkvalitetnejših slojev, večjo storilnostjo in zmanjšanjem števila zaposlenih. Teh je sedaj sicer še 218, vendar jih bo do konca leta nekaj odšlo v pokoj, 11 bi jih po dogovoru moralo zaposliti novo podjetje SCP, odšlo pa bo tudi precej tujcev. M. BEZEK-JAKŠE Odločajo naj sposobnosti, ne kri Območni sindikat Bele krajine o zaposlovanju in odpuščanju tujcev - Le malo novih delovnih mest za domačine - Kolikšne naj bodo odpravnine? METLIKA - Belokranjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov je maja letos pripravila okroglo mizo o problematiki nadaljnjega zaposlovanja tujcev. Že takrat so opozorili na pereče probleme zaposlovanja tujih dnevnih migrantov, ki jih je zlasti v Beli krajini veliko. Prav sedaj sc jim iztekajo enoletna delovna dovoljenja, zato je omenjeni sindikat na seji pretekli teden v Metliki temu posvetil največ pozornosti. KNJIGE GRADIJO MOSTOVE - Pretekli teden je bilo v metliškem kulturnem domu občinsko žrebanje mednarodnega knjižnega kviza “Knjige gradijo mostove”, v katerem je sodelovalo 75 učencev iz metliške in podzemeljske osnovne šole. Pisatelj prof. Jože Dular je izžrebal metliškega sedmošolca Iztoka Fleka, ki se bo udeležil zaključne državne prireditve v Ljubljani 17. septembra, na dan zlatili knjig. Prav Flek se je zelo dobro odrezal tudi na nedavnem republiškem tekmovanju v zabavni matematiki, kjer je zasedel 2. mesto. Vsi udeleženci kviza imajo še možnost, da so izžrebani za mednarodno nagrado - udeležbo na mednarodnem bralnem taboru. Metliški kviz je potekal v okviru Ljudske knjižnice, ki se je potrudila, da je za vse tekmovalce zbrala nagrade, ki so si jih izžrebali kar sami (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) Na novomeški enoti Zavoda za zaposlovanje so lani izdali tujcem 2.169 enoletnih delovnih viz. Od tega manj kot tretjino v novomeški občini, skoraj zanemarljivo malo v trebanjski, medtem ko je v črnomaljski občini dobilo začasno dovoljenje 494 tujcev, v metliški pa kar 847. Do 25. avgusta je prispelo na Zavod za zaposlovanje iz metliške občine 489 vlog za podaljšanje viz ter 30 za nova delovna mesta za tujce, iz črnomaljske pa 176 vlog in 7 za nova delovna mesta. Do takrat jim je v Novem mestu uspelo odobriti 86 metliških in 39 črnomaljskih vlog, nekaj so jih zavrnili, druge so bile v glavnem še v postopku. Negativno odločbo so dobili predvsem tuji nekvalificirani delavci. In kaj so o zaposlovanju tujcev povedali sindikalni aktivisti? V viniškem Novoteksu so zaprosili za podaljšanje viz za vse tujce, a jih desetim niso podaljšali. To pa so sporočili le po telefonu, delavci nimajo v rokah nič pisnega. V . metliškem Novoteksu so od nekoliko manj kot sto tujcev zaprosili za podaljšanje vize za vse razen za 20. Od tam je prišlo tudi opozorilo, naj bi bili pri odločanju za ali proti nadaljnjemu zaposlovanju tujcev najpomembnejše izobrazba, znanje in dobro delo, ne pa kri. V metliškem Kometu je od 428 zaposlenih 124 tujih dnevnih migrantov, za po- daljšanje vize pa so zaprosili za 114, medtem ko so status ostalih rešili v podjetju. Toda doslej še niso dobili odločbe niti za enega delavca. V metliški Beti, kjer je zaposlenih 320 tujcev, jih bo jeseni odšlo okrog 15 odst., vendar po besedah tamkajšnjega sindikalista odpuščanje še ni kritično, lahko pa bo v prihodnje. V semiški Iskri predstavlja 34 tujcev nekaj več kot 2 odst. vseh zaposlenih. Vendar so za podaljšanje vize zaprosili le za enega inženirja, medtem ko lahko na drugih delovnih mestih, ki so jih doslej zasedali tujci, v kratkem času priučijo slovenske državljane. Ker imajo veliko naročil, že na novo zaposlujejo. V črnomaljskem Begradu so se tujci sprijaznili, da bodo morali oditi -razočarani, še več, ogorčeni pa so, ker morajo zapustiti podjetje brez odpravnin, čeprav v Begradu ne vedo, kje bi dobili denar zanje. Tudi v črnomaljskem Beltu ne poznajo tistega, ki bi lahko dal denar za ta namen. V Bellu je bilo včasih veliko tujcev, sedaj jih je ostalo le še 40, a za podaljšanje vize so zaprosili za pet ali šest delavcev. Vse kaže, da je v podjetjih največ negotovosti prav o tem, ali izplačati tujcem odpravnine ali ne, kolikšne naj bi bile in kdo bi zagotovil denar zanje. Iz metliškega Novoteksa so predlagali, da bi morali dati denar iz občinskega ali republiškega proračuna, prevladalo pa je mnenje, naj dajo podjetja za odpravnine toliko, kolikršne so pač njihove finančne zmožnosti. Po priporočilu območnega sindikata naj bi bile to ena do tri plače po kolektivni pogodbi. Ugotovili so še, da bodo belokranjska podjetja z odpuščanjem tujcev v glavnem reševala probleme prezaposlenosti in le malo na novo zaposlovala. Od Zavoda za zaposlovanje so zahtevali, naj čimprej izda enotna in usklajena navodila za odpuščene tujce. M. BEZEK-JAKŠE v Čakanje lahko kmeta veliko stane Kmetijska svetovalna služba v trebanjski občini pomaga vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom - Marjeta Uhan: “Spomladi je treba pohiteti s spravilom sena” TREBELNO - “Večje dnevne priraste pri pitanju govedi in večjo mlečnost pri kravah molznicah bi lahko dosegli predvsem z zgodnejšo košnjo, ker lahko tako pridobimo več naravnih hranilnih snovi. Mogoče liani bo letošnje nenormalno leto opozorilo, da je potrebno pohiteti s spravilo sena. Gotovo je najcenejši način spravilu paša, nato siliranje in razni nučini dosuševanja krme od kozolcev do sušilnic za seno.*Caknnjc ugodnejšega vremenu, predvsem pa, da ho še kuj zraslo, nas lahko veliko stane. Krma se stara in izgublja na kakovosti, v suši pa tudi na količini. Letošnja otava bi morala biti že zdavnaj pospravljena,” poudarja kmetijska svetovalka za del mirenske krajevne skupnosti, za KS Šentrupert, Mokronog in Trebelno - dipl. inž. kmetijstva Marjeta Uhan. Poleg nje so za občino Trebnje v Kmetijski svetovalni službi, ki je nastala z novim letom 1991, zaposleni še trije terenski svetovalci: dipl. inž. agr. Janko Širec ima na skrbi kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, inž, agr. Tone Zaletel je kmetijski svetovalec za Dobrnič in Veliki Gaber, dipl.inž. kmetijstva Ana Žnidaršič pa je svetovalka za Trebnje, Veliko Loko in vasi do Mirne. V dolenjski regiji jim pomagajo še specialisti za posamezna strokovna področja. Poglavitni cilj vseh teh strokovnjakov je spodbujanje razvoja kmetijstva in dopolnilih dejavnos- ti ter izobraževanje kmetov. Marjeta Uhan za območje, ki ga ima na skrbi, ugotavlja, da bo potrebno v njivski kolobar vnesti še detelje, travnodeteljne mešanice in razne krmne dosevke, da bi izboljšali tla. Predvsem pa bi na ta način pridobili veliko krmne mase; taka krma je naposled tudi neprimerno ugodnejša za molznice kot koruzna silaža. Mleko je na kmetijah kar glavni vir dohodka, zato svetovalna služba posveča veliko pozornosti higienskemu pridobivanju mleka. Tod so kmetje še preveč “bosi", ob pomanjkanju znanja, tudi zaradi prepičlih denarcev zbi- ralnice mleka še zmeraj niso opremljene s hladilniki. Potemtakem niti • Inž. Uhanova meni, da ho poslej potrebno več pozornosti posvetiti preventivnim zdravstvenim ukre|M>m pri govedu, bodisi pri osemenjevanju, vituminizacjji ali korekturi pr ukljev. V Šentrupertu in na Trebelnem so pripravili testiranje traktorskih škropilnic. na Trebelnem tudi servisiranje silokombajnm. Zavzemajo se za nove oblike strojnih skupnosti, to je za strojne krožke. Zato so sofinancirali štiri pnevmatske sejalnice za koruzo ter rotobalirko za seno in silažo. Kmetje, ki imajo te stroje, in nekateri drugi kmetje se bodo povezali v strojni krožek in imeli na voljo strojne usluge tudi za ostale. ne preseča, da je s sprejetjem začasnega pravilnika o odkupu mleka med kmeti še bolj završalo. Svetovalci občišejo kmetije, ki imajo oporečno mleko, če le to kmetje želijo. P. P. Tisti, ki imajo največ, prispevali najmanj Izkušnje Toneta Ajdiča s Cerovca pri Trebelnem CEROVEC - 53-letni šofer Tone Ajdič‘s Cerovca, vasice z 18 gospodinjstvi, ki je najprej imela asfalt v krajevni skupnosti Trebelno, kot se radi pohvalijo Cerovljani, je povsem povprečen državljan Slovenije. Premoženje si je ustvaril predvsem s trdim delom popoldne in ob koncu tedna, ko ne vozi smeti s tovornjakom trebanjske Komunale. Z ženo Silvo, takrat zaposleno v IMV, sta na Cerovcu pričela tako rekoč iz nič. Pred 20 leti je Ajdič že mislil v Trebnjem kupiti zemljo za hišo. Danes mu ni žal, da se je odločil za odročno vasico, ki se je dolgo kopala v oblakih prahu. Z ženo sta na Cerovcu ob 3 ha, vzela v najem še približno toliko zemlje. Družina Ajdičevih redi 4 glave živine, par prašičev in zajcev ter kakšnih 30 kokoši. Gosta prijazno sprejme bodisi s cvičkom ali pa domačo medico. S to pijačo starih Slovanov je Tone postregel tudi ob nedavni otvoritvi dobrih dveh kilometrov asfalta na Radenskem klancu. “Povšič iz Češnjic in jaz sva zbirala denar, predsednik gradbenega odbora za razširitev ovinkov na cesti od Poljan proti Ornuški vasi pa je bil Stanko Miklič z Roj pri Trebelnem. Predlani smo dobili na to lokalno cesto še 1.800 metrov asfalta. Še okrog 450 m ceste je os- .... 4 j. Tone Ajdič talo makadamske v naši občini, okrog 1.21M) m pa jo morajo posodobiti v sosednji novomeški občini. S sovaščanom Gorencem sva pred 8 leti tesno sodelovala pri posodobitvi okrog 500 m ceste skozi vas. Pri večini naših akcij za boljše ceste in življenje vseh krajanov se je žal pokazalo, da stojijo ob strani in niso hoteli pomagati ravno najbolj premožni krajani. Zdaj zbirajo denar za asfalt skozi Radno vas tudi prizadevni Ra-denčani in iskreno jim privoščim, da bi uspeli v tej zahtevni akciji,” je povedal Ajdič. Ob otvoritvi asfaltnega odseka na Radenskem klancu ga je predsednik sveta KS Trebelno Stane Urek, ki dobro pozna, kdo je kaj naredil v KS, nagovarjal, naj on prereže vrvico, Ajdič pa je to častno opravilo prepustil mlademu kmetu Jožetu Stariču. Pač pa je Stariču pomagala Aj-dičeva hči, srednješolka Polonca. Je to znamenje, da v teh, v preteklosti od boga in Občinarjev bolj pozabljenih krajih mladi rodovi slutijo prijaznejšo prihodnost? P. P. ll Uj IZ NtkŠIH OBČIN iwsi im IZ NkŠIH OBČIN Ih Kočevska je zg< >1 j molzna krava Vzeli soji zemljo in gozdove - Republika se ne briga za “zeleno mejo”, ceste itd. -Bodo iz krajinskega parka izgnali ljudi in redili le živali in rastlinice? KOČEVJE - Na zadnji seji predsedstva občinske skupščine Kočevje je bilo, kot smo na kratko že poročali, izrečenih precej kritik glede mačehovskega odnosa Republike Slovenije in njenih organov do kočevske občine in njenih problemov. Zabeležimo naj še nekaj zanimivih misli s te seje, ki je bila 6. septembra. Najprej je bilo poudarjeno, da so v posameznih primerih krivci za tak odnos tudi v domači kočevski občini. Tako bo za obkolpsko cesto letos manj denarja, kol je bilo prvotno predvideno, ker so bile v časopisih objavljene številke o cenenih ponudbah za asfaltiranje manjšega dela te ceste, razen tega pa se krajani Grivca prepirajo, kje naj bi cesta pri njihovi vasi šla, kar bo dalo Republiki Sloveniji lahko spet izgovor, da smo si za neizgradnjo sami krivi, ker se ne znamo dogovoriti. Resničen krivec pa je kljub vsemu republika. JUTRI OTVORITEV RAZSTAVE FARA - Razstavo fotografij “Narava Kočevske” mladega avtorja Marka Masterla iz Kočevja bodo odprli jutri, 17. septembra, ob 18. uri v prostorih Ljubljanske banke v Fari. Razstava bo na ogled 14 dni. Marko Masterl je član Kluba Diana in Fotokluba Triglavskega narodnega parka. Kočevje se lepša Priprave na proslave KOČEVJE - V Kočevju se pripravljajo na proslave, ki se bodo zvrstile ta in prihodnji mesec. Olepšujejo mesto. Temeljito preurejajo ploščad pred samskim blokom, urejajo parke, ulice, okolico železniške postaje itd. Najprej, 25. septembra, bo proslava 100-letnice kočevske železnice. Program proslave, ki ga je pripravilo vodstvo Slovenskih železnic, je za soboto, 25. septembra, tak: Ob 9.45 odhod slavnostnega vlaka iz Ljubljane proti Kočevju, .ki se bo ustavil na postajah Šmarje-Sap (od 10.07 do 10.22), Grosuplje, Dobrepolje, Ribnica (12.25 do 13.35 -potniki bodo izstopili, pozdravila jih bo godba in ribniški župan Franc Mihelič, pred postajo bo razstava izdelkov domače obrti, izdelovalci pa bodo tudi prikazali, kako te predmete izdelujejo); ob 14. uri bo prispel ta vlak v Kočevje, kjer bo osrednja slovesnost (godba, pevci, Prifar-ski muzikantje, govor župana Mihaela Petroviča, ministra za promet in zveze Igorja Umeka, Celovška pihalna godba, mažo-retke itd.). Skratka: svečanost bo podobna kot pred 100 leti. Ob 11. uri bo odpeljal iz Ljubljane združeni vlak Hrvaških železnic in železnic Madžarske in Avstrije. Iz Kočevja bo domači vlak s slavnostnimi gosti odpeljal ob 17.25, združeni vlak železnic I Irvaške, Avstrije in Madžarske pa ob 18. uri. Domačini bodo pripravili ob 13. uri še otvoritev razstave o gradnji kočevske proge v posebnem vagonu na železniški postaji, ob 14.05 bo sprejem in pozdrav gostov, ob 14.25 pa obisk in ogled središča Kočevja. J. PRIMC TEČAJ O NOVEM PRAVU DRUŽB SEVNICA - Tukajšnji izvršni svet priredi v sodelovanju z Gea College iz Ljubljane tečaj o novem pravu dražb. Predavali bodo sooblikovalci zakona o gospodarskih družbah mag. Peter Grilc in mag. Miha Juhart, oba z ljubljanske pravne fakultete, in dr. Dane Melvec z ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Tečaj bo 28. septembra v sev-niškent gasilskem domu, število udeležencev je omejeno na 50, vsak pa mora plačati kotizacijo 3.000 tolarjev, prav toliko še za gradivo. Podrobnejše informacije je možno dobiti in se prijaviti do 25. septembra na sevniškem izvršnem svetu. V zraku visi republiška proslava 50. obletnice Kočevskega zbora, ker je spet neki domačin v vseh časopisih objavil kritiko tega zbora itd. Prišlo je tako daleč, da Šeškov dom, kjer je Zbor pred 50 leti zasedal, ne bo prenovljen, kot je bilo prvotno predvideno, ker vse kaže, da republika, če proslave ne bo, ne bo prispevala obljubljenega denarja za obnovo doma. Dom je trenutno sredi obnove. Posebno kritični so bili v razpravi o odnosu republike do okoli 80 km “zelene meje” s Hrvaško. Opozorili so tudi na več primerov, ko gre Republiki Sloveniji le za to, da iz občine Kočevje potegne čimveč denarja in ga nato čim manj nameni za reševanje zelo perečih zadev v tej občini. Pri tem so omenili: gospodarstvo in nezaposlenost, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (tik pred zdajci je prišel na M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje dopis, da “so dolžni v ta sklad do 1L septembra prenesti vsa zemljišča, sicer bo sklad zemljišča oddal 15. septembra z javnim razpisom ta zemljišča v začasno obdelavo fizičnim osebam”), ker mora občina Kočevje v ta sklad prispevati okoli 30 odst. vseh prihodkov, nima pa nobene besede pri porabi tega denarja. Kritizirali so merila republike za zbiranje in delitev denarja; jezilo jih je, ker so asfaltirali lokalno cesto Predgrad - Brezovica, nato pa jo je prevzela republika med regio- nalne ceste, hkrati pa neurejeno re-gionalko ob Kolpi prekategorizirala v lokalno cesto in spet naložila občini novo skrb in stroške; opozorili so na počasno dotekanje denarja iz republiških virov za razne investicije (šola v Fari, kjer bi se moral začeti pouk oktobra; obkolpska cesta itd. Poudarjeno je bilo tudi, da so domačini videli načrtovani naravni • Pod točko razno je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič vprašal člane predsedstva, če menijo, da je tak odnos republike do občine tudi posledica tega, da on ni v pravi stranki. Poudaril je, da zanj ni pomembno, če bo še naprej predsednik ali ne, ker je pomembnejše, da bi uspešno reševali pereče zadeve občine itd. Vsi razpravljalci pa so soglasno menili, naj predsednik Petrovič ne ponudi odstopa, saj je po njihovem mnenju bolj primeren za predsednika, kot bi bil kdorkoli drug. Če pa del poslancev meni drugače, naj izpelje postopek za njegovo razrešitev po obstoječih predpisih. Ob zaključku so še menili, naj Miloš Šenčur ostane kandidat za sekretarja občinske skupščine. park drugače kot republikanci. Prvi so videli v njem predstavitev Kočevske svetu, razvoj Kočevske in varstvo vsega v parku, tudi ljudi; drugi pa - kot kaže - možnost za ponovno zaprtje Kočevske in odstranitev človeka iz tega parka, saj če ljudem vzameš možnosti za bivanje, jih s tem prisiliš, da se izselijo. J. PRIMC Oster “rdeče-čm” spopad Končno sklepčen družbenopolitični zbor kočevske skupščine - Zaplet pri sv. Jerneju in Kočevskem zboru KOČEVJE - Zadnja seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje je bila sklepčna na začetku pomladi. Tudi za sejo, ki je bila sklicana za 8. september, je slabo kazalo, potem pa so nekako le priklicali še dva delegata in po skoraj enourni zamudi sklepčno zasedali. Nekaj točk dnevnega reda, ki sta jih ostala dva skupščinska zbora že zdavnaj sprejela (proračun, dopolnitev občinskega statuta itd.), so hitro “spravili pod streho”. Do prvega zapleta je tako prišlo šele pri deveti točki dnevnega reda, se pravi pri predlogu odloka o preimenovanju dela Trga Zbora odposalncev (osem hišnih številk) v Trg sv. Jerneja. Moči so merili predvsem delegati ZLSD in SKD. Očitki, kritike in pripombe so letele desno in levo. Končno so najprej glasovali 6 predlogu, da bi se predlog odloka vrnil v fazo osnutka, kar ni bilo sprejeto (rezultat glasovanja 5 za, 8 proti), nato pa so s podobnim rezultatom predlog odloka sprejeli (prej sta ga sprejela tudi že preostala zbora) in tako bo sveti Jernej, zaščitnik Kočevja, imel svoj trg. Do “rdeče-čmega” zapleta je prišlo spet med razpravo o proslavljanju 50. obletnice Kočevskega zbora. Kot je znano, naj bi po najnovejših razpravah slovesne seje državnega zbora v Kočevju ne bilo. In če odpade proslava, odpade tudi denar, ki naj bi ga republika namenila za preureditev Šeškovega doma, kjer je bila seja pred 50 leti in naj bi bila tudi 2. oktobra letos. Ker pa dom že preurejajo, bi to pomenilo, da mora občina zagotoviti za najnujnejša dela v domu okoli 20 milijonov tolarjev, in to le zato, ker je nekdo kritično pisal o tej svečanosti. Končno so izglasovali, da mora republika izpolniti obveznosti pri obnovi Šeškovega doma in zagotoviti denar v obljubljeni višini in še sklep, da se o proslavljanju skliče izredna seja občinske skupščine. J. PRIMC PLEMENSKI KOZEL - Na fotografiji je kozel srnaste pasme, lasi Franceta Žitka, kije ob njem. Kozel lepotec je požel na razstavi posebno zanimanje. Težak je 78 kg, roge pa ima 62 cm dolge. Njegov lastnik pravi, da ima še 15 koz, kar pa je premalo, da bi ustregel vsem tistim, ki ga vabijo, naj bi njegove koze popasle grmovje, ki ponekod sili na kmetijske površine. (Foto: J. Primc) Spet na razstavi Zaradi bolezni kuncev tri leta ni bilo razstav malih živali RIBNICA - Nedavna razstava malih živali v Ribnici, ki jo je organiziralo Društvo gojiteljev malin živali, ni pritegnila le otroke in mladino, ampak tudi odrasle. Predsednik društva Stane Klun je povedal, da obstaja društvo že 35 let. Pred leti je organiziralo redne letne razstave, zadnja tri leta pa zaradi bolezni kuncev razstav niso imeli. Tokrat so med kunci predstavili nemške lisce, dalmatinske, plave in resaste rek-se, belgijske orjake, modre du-najčane in madagaskarske ov-nače. Pokazali so še srnaste in navadne koze, japonske in navadne race, turške peteline itd. Ustanavljajo tudi sekcije za posamezne vrste živali, in to v Ribnici, Kočevju in Velikih Laščah, ki bodo tudi prirejale razstave. Članov imajo 86. Za razstave so kupili kovinsko zloženko 6 x 7 m. Za svojo dejavnost so najeli hišico na Marofu, kjer imajo ob sobotah od 9. do 10. ure dežurstvo in takrat člani in drugi dobijo razne informacije. Člani dobe po ugodnejši ceni tudi hrano za svoje živali, lahko sodelujejo na razstavah, zaradi rodovnikov živali lažje in dražje prodajo. Če ima društvo denar, prispeva članom tudi za cepljenje živali. J. PRIMC Planinskih sto let Miss Jelenovega studenca Dida Ofak - Šaljivi šport KOČEVJE - Planinsko društvo Kočevje je minulo soboto organiziralo v počastitev 100-letnice Planinske zveze Slovenije vrsto prireditev pri svoji koči pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom. Ob 9. uri je krenilo peš proti Mestnemu vrhu okoli 100 kočevskih in drugih planincev, pri koči pa se jih je zbralo kar okoli 500. Zbranim je o zgodovini Planinske zveze govoril Mirko Ruparčič. V kulturnem programu je pesnica Živka Komac recitirala nekaj svojih pesmi. Za zabavo sta igrala tudi harmonikarja brata Veble. V športnem delu so bile na programu šaljive igre, kot tek parov v vrečah, planinski tek z ovirami, vlečenje vrvi itd. Najbolj napeto je bilo pri izbiranju lepotice Jelenovega studenca. Največ glasov je dobila Dida Ofak. Njena prva spremljevalka je bila neka ljubljanska “planinska rožica” (na slavje je namreč prišlo tudi okoli 1(X) članov in članic planinske sekcije pri časopisnem podjetju Delo), druga spremljevalka pa je bila domačinka Jana Šubic. Seveda je mnoge pritegnil tudi bogat srečelov. Kočevski planina načrtujejo za ta mesec še pohod v Škocjanske jame in Vremščico, oktobra pohoti na Krim, novembra pa se bodo udeležili pohoda od Litije do Čateža. J. P. ODPRLI BODO NARAVOSLOVNO POT RIBNICA, KOČEVJE - Otvoritev “Ribniške naravoslovne poti” na ribniško Malo goro bo 21. septembra ob 13. uri. Pripravilo jo je Gozdno gospodarstvo Kočevje. To bo prva taka pot na območju GG Kočevje, naslednjo pa bodo odprli v Rožnem studencu pri Kočevju, udeleženci otvoritve bodo šli lahko po tej poti peš, ali pa bodo večji del poti opravili z avtom. Zbor za pešče bo ob 9. uri za podjetjem Riko. Ob 13. uri bo pri planinski koči pri Sv. Ani otvoritev poti in hkrati še prestavitev gorskega vodnika “Skozi gozd do Sv. Ane” avtorja Bogdana Bartola. DENARJA ŠE NI KOČEVJE, FARA, OSILNICA -Načrtovano je bilo, da se bodo že minuli ponedeljek, 13. septembra, začela dela za posodobitev prvega odseka kolovoza-ceste med Petrino in Kužljem, se pravi na obkolpski cesti med Petrino in Podplanino, s katero bi odprli svetu Osilnico, ki še nima cestne povezave po slovenskem ozemlju s Slovenijo. Dela pa so se nekoliko zakasnila, ker potrebuje izvajalec vsaj delno predplačilo za nakup materiala. Pričakujejo, da bo Republiška cestna uprava predplačilo nakazala v teh dneh in aa bo izvajalec lahko začel z deli že ta teden. Vrtec nadaijenih ali premožnih? Po analizi sevniškega sekretariata za družbene dejavnosti ni ekonomske niti Vsebinske upravičenosti za koncesijo za zasebni vrtec - Ivanka Rupret ni nič pojasnila SEVNICA - “Znova poudarjamo, da Vzgojno-varstveni zavod (VVZ) Ciciban Sevnica na področju predšolske vzgoje s pripravo na osnovno šolo s svojimi prostorskimi in kadrovskimi zmogljivostmi pokriva vse potrebe te dejavnosti,” je sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo Jože Maurer na seji sevniške vlade pretekli četrtek zaključil analizo ekonomske in vsebinske upravičenosti izvajanja predšolske dejavnosti v sevniški občini na podlagi koncesije. PLIN BO OGREVAL STANOVANJA ŽE L OKTOBRA SEVNICA - Na sevniškem izvršnem svetu pretekli četrtek so znova zagotovili, da bo plin v zgrajenem plinovodu do L oktobra, to pa pomeni, da se bodo odtlej lahko tisti, ki so si priskrbeli ustrezne peči in druge naprave za plin, že ogrevali z zemeljskim plinom. Podjetje Plinovod, d.o.o., Sevnica se bo te dni odločilo med tremi ponudniki za upravljalca sevniškega plinovoda (eden možnih, strokovno usposobljenih uprav-Ijalcev je tudi Elektrarna Brestanica), potem pa po besedah tajnika sevniške krajevne skupnosti Staneta Šeška, ki gradi plinovod, ne bi smelo biti nikakršnih ovir. Denarja za zdaj manjka predvsem za asfaltiranje razkopanih ulic. To pomeni, da vzgojiteljica Ivanka Rupret iz Sevnice, ki je nedavno na omenjeni sekretariat naslovila vlogo za podelitev koncesije za opravljanje predšolske dejavnosti, niti kdorkoli drug zaenkrat ne more računati, da bi pričel z zasebnim otroškim vrtcem. V sevniški občini javni zavodi za področje predšolske vzgoje s pripravo na osnovno šolo otrok ne odklanjajo. Ker je občina kot ustanoviteljica VVZ dolžna financirati te dejavnosti, bi podelitev koncesije pomenila odpiranje novih zmogljivosti in nove obveznosti za proračun. V šolskem letu 1992/93 je VVZ Ciciban imel v petih hišah v 21 oddelkih dnevnega varstva vključenih povprečno 390 otrok, konec junija jih je bilo denimo 410. Od 56 delavcev premore 22 vzgojiteljic, 14 varušk, skupaj z logopedom pa je zaposlenih 37 strokovnih delavcev. Zavod bi po normativu lahko imel več zaposlenih. Veliko pozornosti posvečajo rednemu izobraževanju ob delu vzgojno-varstvenega osebja. Ob dnevnem varstvu otrok pripravljajo še Cicibanove urice oz. potujoči vrtec po krajevnih skupnostih za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V Sevnici je potekal tovrstni program z dvema skupinama, skupno z 32 otroki, od 24. februarja do konca maja. Ob 26 srečanjih je bilo v vsaki skupini opravljenih 78 ur. V Zabukovju in na Studencu so začeli s programom 9. marca in so do do konca maja izvedli 67 ur za 36 otrok. VVZ Ciciban se s svojim poslovnim časom prilagaja potrebam staršev. Pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo pri organizacijski enoti republiškega zavoda za šolstvo in šport v Novem mestu, Ana Lečevski, na vzgojno delo v sevniškem vrtcu doslej ni imela večjih pripomb. Vrtec je po njenem strokovnem mnenju • Na četrtkovi seji sevniške vlade je Jože Maurer povedal, da so Ivanko Rupret obvestili o sklepu izvršnega sveta 28. juniju in jo zaprosili, da pisno predstavi svojo finančno konstrukcijo za delovanje oddelka s 16 otroki za 9 ur varstva, obliko in vsebino varstva, ki si ju zamišlja. Do 9. septembru na občini še niso prejeli odgovora. Rupretova se je medtem zaposlila v vrtcu v Krmelju. Dr. Jurij Pesjak je povedal, da mu je Rupretova te dni reklu, da hi ruda imela vrtec za nadarjene otroke, za katerega bi prispevali še starši. Ob tem so imeli nekateri že resne pomisleke, ali ne bi bilo strokovno sporno tako ločevanje otrok in ali ne bi bil to vrtec premožnih, bogatih, ne pa nadarjenih? Jože Maurer že pred leti vzpostavljal s starši neformalne oblike sodelovanja, uresničeval novosti v predšoski vzgoji, jih sproti vnašal v prakso in nenehno izboljševal kakovost vzgojnega dela. P. PERC Drobne iz Kočevja) MALA "Pasja ŠOLA - Te dni se je začela na vadišču pri bivšem strelišču mala šola psov, ki jo je organiziralo Kinološko društvo Kočevje. Pouk je ob sobotah ob 16. uri. Prijavljenih je 10 “malih šolarjev”. Za ostale pse pa so vaje vsako nedeljo ob 10. uri. Vadijo se za nastop ob občinskem prazniku. BEGUNCEV ŠE DOVOLJ - Število beguncev v kočevski občini se ne zmanjšuje, čeprav se nekateri odjavljajo. Namesto teh pa se prijavljajo novi, ki so doslej živeli pri sorodnikih ali znancih in se niso prijavljali za pomoč pri Rdečem križu. RK še vedno razdeli okoli 120 družinam beguncev na mesec pakete. Potrebe po socialni pomoči naraščajo. SPLOŠEN NERED - Poročali smo že, da zasebniki prodajajo zasebnikom garaže, pri prepisu pa se izkaže, da prodajalci sploh niso lastniki zemlje, na kateri stoji garaža. Podjetje prodaja zasebnikom stanovanja, za katera se izkaže, da so uradno last drugega podjetja. Zdaj pa se je izkazalo, da je podjetje Zidar lastnik mestnega parka in skuša to zemljišče prodati ali zamenjati za drugo (ker je v likvidaciji). OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Se je v malo pasjo šolo vpisal tudi kakšen delegat občinske skupščine? - Ne. Ti se že zdaj tako grizejo med seboj, kot da imajo za seboj najvišje pasje šole ali celo magisterij. (Ribniški zobotrebci ČRNA TELEVIZIJSKA OČALA - Nedavni ribniški sejem suhe robe in lončarstva so televizijci še tisti večer v poročilih prikazali in ocenili kot sejem kiča in kramarstva, kar jim Ribničanje in drugi zamerijo. Na glavni ribniški ulici so bili le izdelovalci predmetov domače obrti in prodajalci suhe robe in lončarstva. Na drugih ribniških ulicah pa so prodajali svoje izdelke obrtniki in industrijska podjetja. R KANAL - Tokrat ne gre za ribniško kanalizacijo, ampak za zasebno podjetje R-kanal, ki pripravlja uvedbo lokalnega televizijskega in radijskega programa pa tudi kabelsko TV. Kot je iz posetnice razvidno, je general manager tega podjetja Zlatko Polajžer, tel. 860-362. ZMEČKALO MU JE DLAN -V podjetju Sukno je bil 6. septembra 29-letni Naser Topollai nepreviden pri čiščenju stroja. Zgrabilo mu je desno roko in zmečkalo dlan. Prepeljali so ga v ribniški zdravstveni dom, nato pa v ljubljanski Klinični center. ( Sevniški paberki) SMRAD - Stanovalcem v Trubarjevi, Kladnikovi, Cankarjevi ulici, Ceste na Dobravo in še nekaterim z ne ravno najboljšim želodcem se je, kot so nam sporočili, 6. septembra popoldne ravno okoli kosila želodec dobesedno “obračal”, se pravi, da so bruhali. “Rigoleto po sevniško” je izzvala gnojnica, ki jo je sevniški posestnik v vročem popoldnevu veselo razlival po svojih travnikih, zato se je neznosen smrad razširil daleč naokoli. Ogorčeni krajani so klicali tudi na občino in policijo. Sekretar za okolje Jože Kolar je povedal, da so nekateri mislili, da gre za smrad po plinu, ki so ga tiste dni pri tlačnem preizkusu na Dobravi odorirali, oz. “primerno odišavili”. Kolar je opozoril, da je sicer ves hrib nad naseljem kmetijska površina, a je primer vseeno prijavil sanitarni inšpekciji. (NE)KAJENJE - Če bi sejo sevniške vlade sklicali med 14. in 21. septembrom, to je med Tednom boja proti kajenju, na njej verjetno ne bi bilo županje Brede Mijovič, ki na zadnjih sestankih izvršnega sveta vse težje brzda svojo kadilsko strast in najraje dirigira močnejšemu spolu s cigareto v roki. Tedaj se predrami še podzavest “macho tipov”, ki zvesto asistirajo voditeljici,m ko je zrak v sejni sobi že dodobra zasičen s cigaretnim dimom, sledi kratka pavza. Za(radi) koga sploh še ponavljati ta scenarij? Predsednik sevniškega društva nekadilcev dr. Pavel Zagode opozarja, da gre pri (ne)kajenju za vprašanje zdravja in kulture! OBLAST - Petero Sevničanov je preteklo soboto v Samoboru obkrožilo 12 mladeničev, ki so se legitimirali kot hrvaška tajna policija. Ko je eden od Slovencev rekel, da ne žna hrvaško, jih je takoj dobil po ustih, ravno tako njegovo dekle, ki je poseglo vmes. Vse so odvlekli na tamkajšnjo policijo. Policisti so poudarjali, da so v vojnem stanju in da so oni oblast. Dekle, ki je v Nemčiji kupilo plinski razpršilec za osebno zaščito, je moralo v Zagreb k sodniku za prekrške in plačati 300 mark kazni. Po 6 urah raznovrstnega zmerjanja in groženj so Sevničant lahko odšli. ( Krške novice NASMEH - Vsem tistim, ki ste morda kdaj zastonj iskali krškega sekretarja za kmetijstvo Franca Češnovarja na sedežu njegovega sekretariata, naj povemo, da je omenjeni gospod pred kratkim postal tudi direktor Kmečke zadruge Krško. Obe funkciji imata menda nekaj zveze s kmetijstvom, če pa bosta združljivi, še ni znano. Direktor Češnqyar se je za zdaj na tako vprašanje odzval le z nasmehom. POSAVJE - Posavje se je v letošnjem poletju spel proslavilo. Tako učinkovito je pokazalo, kako zna stopiti skupaj, kadar gre za turistično predstavitev, da je vzelo sapo še največjim zagovornikom te regije. V Delovi akciji Lipov list, kjer so predstavljali posamezne regije in njihove turistične znamenitosti, so namreč zadnji hip odpovedali nagrade. Pa ne gre za kaka velika sredstva, ki jih obubožano Posavje ne bi zmoglo, ampak samo za nekaj večerij, kakšen izlet ali piknik, morda penzion. Žalostno je, katastrofa pa ni, saj je veliko drugih krajev v Sloveniji, kjer se gostov ne branijo. NA KONJU - Ob 300. obletnici Valvasorjeve smrti so v Krškem priredili vrsto razstav: razstavo grafik, arheoloških spoznanj, slikarske kolonije, razstavo o trapistih, Valvasorjevih tiskih in - razstavo konj. In kakšno zvezo ima pokojni Valvasor s konji? Verjetno je marsikdaj zajahal katero izmed teh živali na svojih popotovanjih po Vojvodini Kranjski. Krčani so se z regijsko razstavo konj želeli potolažiti, da so ob tolikih živalih vendarle večkrat na konju. Kljub razsutemu gospodarstvu! • SUROVINA - V Videm papirju so znali že potarnati, da jim primanjkuje odpadnega papirja za reciklažo. V prostorih krške UNZ je menda cela skladovnica papirja v fašfciklih, ki je naslovljen na Videm Krško. Glede na to, kako se pri nas rešujejo afere v podjetjih, veliko koristi od dokumentacije ne bo. Lahko pa se tolažimo vsaj s tem, da bo ves ta papir prišel prav vsaj za reciklažo. Novo v Brežicah ) SKOZI OKNO - SDK in druge strokovne službe pripravljajo analize, da ugotovijo, kakšna je brezposelnost v brežiški občini. Predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik samo odpre okno, napne ušesa in zgovorne informacije so tu. Zunaj na ulici slišiš marsikaj. Tako je oni dan prijatelj srečal prijatelja. Eden je drugega povabil na pijačo, pa: “Nimam časa, hišo delam. Samo na borzo skočim po podporo.” Brežičan je, nima časa, nima službe, dobiva podporo in dela hišo. Ker je takih očitno še kar nekaj, je Kolešnik jadrno črtal število o 17(X) brezposelnih v občini in pripisal, da jih je brez dela v resnici samo kakih 700. DOKONČNO - Brežiški izvršni svet je sklenil, da prerazporedi sredstva za obnovo kurilnice v Gubčevi ulici 10 za dokončno plačilo športne dvorane. Pomembno je predvsem to, da gre za dokončno plačilo, kajti dvorana je bila sicer že večkrat plačana. Koliko je v resnici stala, bomo povedali, ko bomo prelistali vse zapisnike rednih, izrednih in korespondenčnih sej, na katerih so prerazporejali vedno nova sredstva za dokončanje dvorane. Če bo tokrat plačilo res dokončno, bo navzočim na sejah kar dolgčas, tako so se navadili na stalno točko dnevnega reda. . ŠE BORCI - Cesta prvih borcev Jc imenovana po borcih. Čeprav je bilo ime pred časom malo sporno, je iz praktičnih razlogov vendarle ostalo. Še dobro, da je. Ime namreč lahko simbolizira današnje stanje in dogajanje v tej ulici. Tisti, ki jim uspe brez poškodb prebiti se po Pločnikih od občine do pošte, so Pravi borci. Krajevna skupnost “režice sicer protestira proti takim borbam, pa vendar vse kaže, da bodo Pktčniki tudi letos izpadli iz letošnjega občinskega programa. 11 BR€2ISK£ P0R0DNI$NIC£ V času od 28. avgusta do 10. septembra šo v brežiški porodnišnici rodile: Anica Pirc iz Krškega - Jana, Leonida Jukič iz Krškega - Davida, Brigita Verstovšek iz Krškega - Tima, Metka Kolenc iz Vel. Dola - Patricijo, Mira Salmič iz Krškega - Do-niinika, Milena Rožman iz Gregovc ' Mateja, Remzija Topalovič s Sremiča ■ Matica, Alenka Černelič iz Dobrove - Rosano, Vesna Gorenc s Senovega - Gašperja, Nada Rezelj iz Bukoška - Anjo, Bernarda Bru-hten iz Brežic - Davorina, Metka •Jankovič iz Brežic - Karmen, Dragica Horvat iz Krškega - Barbaro, Sergeja Obreza iz Sp. Starega Grada ■ Anzeta, Darja Olovec iz Šutne -Roka, Jožica Spirič iz Krškega - Sanjo. Čestitamo! PSI yj IZ NtvŠIH OBČIN illtiH IZ NkŠIH OBČIN E Vse to bi zmogla domača pamet Savaprojekt kot posavski Smelt - Po nevarnih devetdesetih letih ima ta krška družbena firma zdaj delo in poslovni rezultat - Zoper eno samo središče moči KRŠKO - Savaprojekt bo posavski Smelt ali pa ga ne bo. Na tako geslo preživetja stavi tudi glavni direktor Savaprojekta Peter Žigantc, ki je za razliko od mnogih krških voditeljev podjetij optimist, saj trdi: “Smo na pravi poti.” možganov, v katerem se je začela odražati privatizacija tudi tega področja, na katerem kot projektantska ustanova deluje Savaprojekt. “Toda danes imamo tržišče, reference, imidž, zagotovljeno delo, pozitiven poslovni rezultat in stvarno prepričanje, da bomo pozitivni tudi ob koncu leta,” razkriva ozadje svojega optimizma krški direktor Žigante. Če bo Krško doseglo, da bo središče zaokrožene bodoče lokalne skupnosti, bržčas ne bo moglo shajati brez vsestranske projektantske organizacije, ki bo dovolj strokovna in dovolj vplivna, da bo pomagala zagnati nov naložbeni ciklus v Posavju. Tako je prepričan Žigante in ima v mislih Savaprojekt. Ni razloga, da ta ne bi poizkušal delati Peter Žigante Preprosta razlaga, zakaj direktor pravi tako, bi bila v kratkem tale: Savaprojekt je leta 1991 zabredel v nekaj mesecih v velike težave. Reklo bi se, da ga je pokopalo izginotje t i. jugoslovanskega trga, kamor je omenjena krška firma prodajala dotlej veliko svojih storitev. Savaprojekt bi se tedaj celo izvlekel iz nenadnih problemov, vendar se kot svojevrsten mastodont ni mogel dovolj hitro prilagoditi novim tržnim razmeram. K temu, da je bil šok še občutnejši, kot bi bil sicer, sta verjetno pripomogli še dve zadevi. Savaprojektu so nenapovedano vročili odločbo, da se mora izseliti iz dotedanjih poslovnih prostorov. Druga zadeva je bil opazen beg tudi zunaj lokalnih meja. Tako širitev vpliva Savaprojekta, ki bi v sedanjih razmerah dejansko pomenila decentralizacijo moči v Sloveniji, dopušča tudi direktor Žigante, ki tudi meni, da dobri posavski projektantski firmi nekako pripada prednostna pravica do načrtovanja v Posavju, “če bodo potrebni projekti za savsko verigo, če bodo potrebni projekti za avtomobilsko cesto, če bodo potrebni projekti za mejni prehod, če bodo potrebni projekti glede bodoče rabe vojaškega prostora v Cerkljah, če bodo potrebni projekti v zvezi z vodotoki na našem območju - vse te znajo narediti strokovnjaki, ki so na tem območju”. Če je to, kar o zmožnostih strokovnjakov trdi direktor Žigante, res, potem nekatera dosedanja dejstva kažejo na razgibano politično zakulisje pri pridobivanju del, ki bo nazadnje mogoče odločilo tudi o posavskem Smeltu in njegovi pravi poti. M. LUZAR ZAUSTAVITEV NEK SE NI POTREBNA KRŠKO - V Republiški upravi za jedrsko varnost kljub nedavnim raketnim napadom na Samobor še ne ocenjujejo, da obstaja nevarnost napada na krško jedrsko elektrarno. Zaradi tega za zdaj ne nameravajo zahtevati njene zaustavitve, vendar imajo pripravljene ukrepe za varovanje NEK in za ublažitev posledic morebitnega bombnega napada. Elektrarna je v avgustu dosegla polno razpoložljivost in 79,81 odstotno izkoriščenost, s čimer je za potrebe slovenskih in hrvaških porabnikov proizvedla 368 tisoč megavatnih ur. Savo je pri tem segrevala povprečno za 2,75 stopinje Celzija, kar je bilo še vedno pod dovoljeno mejo, ki znaša 3 stopinje. Tudi radioaktivnost tekočinskih in plinskih izpustov je bila v mejah dovoljenih doz. OB 300. OBLETNICI VALVASORJEVE SMRTI KRŠKO - Jutri podvečer bodo v Krškem v okviru prireditev v počastitev 300. obletnice smrti Janeza Vajkarda Valvasorja odprli arheološko razstavo o Ajdovski jami v cerkvi sv. Križa. Osrednja prireditev bo to soboto ob 19. 30 v kulturnem domu v Krškem. V programu se bodo predstavili: dramski umetnik Slavko Cerjak, ženski pevski zbor Čemšenik iz Zagorja, folklorna skupina Javorje iz Litije, moški pevski zbor Snežnik iz Cerknice in pihalni orkester Videm iz Krškega. Slavnostni govornik na prireditvi bo dr. Matjaž Kmecl, predsednik osrednjega slovenskega odbora za obeleževanje Valvasorjevih jubilejev. Ves september bo v krški knjižnici odprta priložnostna razstava Valvasorjevi tiski, to nedeljo ob 19. uri bo v kostanjeviški grajski cerkvi koncert vokalne skupine Ave, v torek ob 20. uri pa v Valvasorjevi knjižnici še ‘Valvasorjev večer s predstavitvijo knjige dr. Ivana Stoparja Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. LIPOV LIST SPET TERMAM ČATEŽ ČATEŽ OB SAVI - Terme Čatež so po ostrem boju z Atomskimi toplicami iz Podčetrtka letos že drugič zapored zmagale v akciji dnevnika Delo z nazivom Lipov list. Delo je v njej vse poletje predstavljalo slovenske turistične kraje, bralci pa so glasovali za tistega, ki jim je najbolj všeč. Akciji se je pridružilo še ocenjevanje gledalcev oddaje Nedeljskih šestdeset slovenske televizije, ki so prav tako največ točk prisodili Termam Čatež. V KATERO SMER KONJEREJA - V soboto je bila na hipodromu Brege prva selekcijska razstava konj v Posavju. Pripravila sta jo Posavsko konjerejsko društvo in Kmetijska svetovalna služba iz Krškega, da bi določili rejski cilj, oblikovali pravila in uvedli selekcijo na področju posavske konjereje. Za razstavo je bilo izbranih okrog SO kobil in žrebcev slovenske hladnokrvne pasme ter domače posavske pasme. Slednja ni več čistokrvna pasma, vendar njeni potomci še prevladujejo med 500 konji krških in brežiških rejcev. Razstavljene živali je ocenila posebna komisija, ki jo je vodil dr. Janez Rus, odgovorni človek za selekcijo konj v Sloveniji in profesor na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Razstave so se udeležili tudi predstavniki pokroviteljev: kmetijskega ministrstva, republiške službe za pospeševanje kmetijstva in izvršnih svetov občin. (Foto: B. D.-G.) Mencanje ni priporočljivo Člani brežiškega izvršnega sveta so ob prebiranju informacije o gospodarjenju v občini ugotavljali, da se ne bodo več mogli tolažiti, da gre sosedom še slabše. Očitno se je kriza po prvem udarcu na industrijsko najmočnejše kraje zdaj lotila še tistih, ki so doslej še životarili s pomočjo dejavnosti malih podjetij, trgovine in obrti. Občinski sekretariat za gospodarstvo je pri reševanju gospodarstva precej nemočen. To sicer lahko zveni zelo črnogledo, vendar je po svoje lahko celo zelo koristno, saj z neposrednim vmešavanjem v poslovanje podjetij vsaj škode ne more delati. Res pa je tudi, da še ob najboljši volji in sposobnosti niti pomagati ne more. Imata torej občinski izvršni svet in sekretariat za gospodarstvo zvezane roke? Če je tako, kuj naj sploh počne omenjeni sekretariat razen lega, da preoblikuje poročila SKD in riše grafikone? V Brežicah so mnenja, da bo tudi v bodoče Sekretariat za gospodarstvo pomemben del življenja občine. Še naprej naj bi zbiral in posredoval infonnu-cije o gospodarstvu, skrbel za promocijo ter privabljal kapital in investitorje v občino. Privabiti in obdržati je seveda dvoje zelo različnih reči. Če podjetnik pride v občino z milijonom ali še več nemških mark, ki bi jih rad vložil v neko dejavnost, potem bo občina že morala poskrbeti, da dobi v najkrajšem času lokacijo, ki bo primemo infrastrukturno opremljena. Vsako mencanje v takih poslih je lahko usodnega pomena. Za Brežičane, seveda, saj si bo podjetnik že našel bolj ustrežljivo občino. B. DUŠIČ-GORNIK V KRŠKEM NSZS SE BREZ PRIVRŽENCEV KRŠKO - Nacionalsocialna zveza Slovenije, ki ima sedež v Velenju, je minuli petek zvečer vabila občane Krškega na pogovor o tem, kako do razveljavitve zakona o državljanstvu. Kot je v vabilu napisal generalni tajnik stranke Matjaž Gerlanc, je stranka želela ob pogovora zbirati tudi podpise za razveljavitev tega zakona na referendumu, pridobivati nove člane in ustanoviti podružnico za Posavje. Čeprav so bili vabljeni vsi nacionalisti in zavedni Slovenci, so se pogovora poleg treh novinarjev udeležile le še tri osebe. Matjaž Gerlanc je izpizil prepričanje. Na pravem mestu KRŠKO - Konec avgusta je zrasel v bližini mrliške vežice na pokopališču v Krškem ličen lesen kiosk, v katerem je nov lokal cvetličarne “Lilija” s sedežem v Leskovcu. Lilijo je pred leti ustanovila Jožica Žabkar, ki se ji je, ko je izgubil poklicno zaposlitev, pridružil že mož Jože. Mladi par se je pogumno postavil po robu vsesplošni recesiji v Krškem in se lotil dela s celovito ponudbo, ki jo uresničuje v sodelovanju z Agrario Cvetje s Čateža. Postavitev kioska na pokopališču je podprlo tudi podjetje “Ko-slak” iz Krškega, saj se tam zavedajo, da bo prisotnost pridnih rok na pokopališču olajšala delo svojcem tam pokopanih pokojnikov pa tudi dvignila splošni red in zunanjo podobo pokopališča. Družinsko podjetje je poslovanje na pokopališču priredilo seveda okolju primerno. “Poleg prodaje vseh vrst rezanega in dragega cvetja, raznih sadik in grmovnic ter različnih sveč, ki jih izdelujemo v lastni svečarni, nudimo strankam vse vrste storitev, ki jih ob različnih priložnostih na takem kraju ljudje potrebujejo. Izdelujemo žalne vence in šopke, prevzamemo celotni aranžma mrliške vežice in grobov, na željo strank pa tudi celotno oskrbo grobov z zasaditvijo, zalivanjem in prižiganjem sveč vred. Na zalogi imamo zemljo in pesek, brezplačno pa posojamo potrebno orodje in posodo,” pravi Jožica Žabkar, ki ji strank zagotovo ne bo zmanjkalo. Pokopališče je namreč ob glavni krški vpadnici in kupcem tja ne bo daleč. T. J. &£ DRUŽINSKO PODJETJE -Jožici in Jožetu Žabkar se v novem kiosku na krškem pokopališču ni treba bali brezdelja. (Foto: T. J.) ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV KRŠKO - V oktobru bo Kostak odvažal kosovne odpadke, in sicer bo ta čistilna akcija zajela vsaj tiste kraje, v katerih komunalci redno pobirajo smeti. Z natančno informacijo o odvozu kosovnega materiala bodo prebivalce širom občine še obveščali. Omenjena oktobrska akcija bo za občane zastonj, kar pomeni, da je odvoz kosovnega materiala zajet v smetarini. S tožbami do premoženja podjetja Vidma Stečajni upravitelj želi razveljaviti^ nekatera škodljiva pravna dejanja KRŠKO - Branko Ogorevc, stečajni upravitelj podjetja Videm v stečaju, pričakuje, da bo odbor Vidmovih upnikov že te dni (do 15. septembra) dal mnenje o njegovih pogledih na potek stečajnega postopka v tem podjetju. Poskušal bo namreč s tožbami razveljaviti nekatera pravna dejanja, ki so bila storjena v letu dni pred uvedbo stečaja. Na ta način bi upnikom lahko zagotovil večji odstotek izplačanih terjatev, ki jih je prijavljenih za 19 milijard tolarjev. O tem, ali bo stečajni upravitelj lahko vložil take tožbe, bo končno odločil predsednik stečajnega senata Anton Panjan. V soboto je Branko Ogorevc na tiskovni konferenci povedal, da mu nekdanji direktor Rolf Norman še vedno ni predal poslov, ravno tako ne upravni odbor Vidma, tako da lahko dela samo na osnovi omejenih informacij. Spregovoril je o vlogi podjetja Videm u’Arcy International (VDI), o prenosu kapitala na Sklad za razvoj, brezplačnem prenosu poslovanja, trgov in proizvodnje na vzporedno podjetje Videm papir ter o zastavnih pravicah Ljubljanske banke. Slednje je stečajni upravitelj že na prvem naroku v juniju pretekel, zaradi česar je LB vložila 6 tožb. Branko Ogorevc bo zdaj poskušal, če mu bo dovoljeno, s tožbami razveljaviti zastavne pravice LB ter brezplačni prenos poslovanja, trgov in proizvodnje na Videm papir. Če bi mu uspelo, bi Videm v stečaju postal 50 odst. lastnik, kar bi mu omogočilo, da bi prodajal delujoče podjetje in zato zanj več iztržil kot za posamezne dele. Stečajna ekipa za zdaj še ne more napovedati, kakšen odstotek terjatev bo lahko izplačan upnikom, saj še ni cenitve premoženja. Branko Ogorevc pričakuje, da bi po kom čanem stečajnem postopku upniki lahko postali lastniki dveh podjetij, nastalih iz nekdanjega Vidma. Seveda nad zgoraj opisanim razpletom stečajnega postopka visi velik vprašaj. Ne samo zaradi več če-jev, ampak tudi zato, ker ni znano, kaj bo s proizvodnjo in v njej zaposlenimi delavci, če pride do povrnitve premoženja Vidmu v stečaju. Vprašanje je, ali bo Sklad za razvoj potem še pripravljen pomagati proizvodnji, pa tudi, ali bo podjetje potem deležno kakega tolarja iz obljubljene sanacije v papirni industriji. B. D.-G. POMOČ ZA CESTO PIŠECE - Turistično društvo Pišece je asfaltiralo cesto Silnica - Pečarjev breg, ki vodi do rojstne hiše slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnika. Dve trejini sredstev za modernizacijo so zbrali krajani sami, za manjkajočih 600 tisočakov pa so zaprosili občino. Izvršni svet bo pomoč nakazal iz sredstev za nepredvidene ukrepe. Brežiški turizem gre v Maribor Na sejmu GOST-TUR predstavitev celotne turistične in gostinske ponudbe v občini -Sodeluje 9 podjetij, društev in posameznikov - Bo občina podprla Brežiški dan? BREŽICE - Veliko besed je bilo že izrečenih o tem, da mora vsa brežiška občina zaživeti s turizmom, če hoče od njega kaj imeti. Zdaj so na vrsti dejanja, saj prilike občino skorajda silijo, da izkoristi možnosti, ki jih ponujata čateška termalna riviera in zdravilišče, ter jih premišljeno združi z ostalo turistično, gostinsko, naravno, zgodovinsko in kulturno ponudbo v bližnji okolici. V Brežicah so že porabili letošnja sredstva, namenjena promociji občine, vendar kaže, da bodo kljub temu podprli še sodelovanje brežiške Občinske turistične zveze na mednarodnem gostinsko turističnem sejmu GOST-TUR v Mariboru, ki bo od 30. septembra do 4. oktobra letos. Na sejemski prireditvi bodo sodelovali: Terme Čatež, Agraria Cvetje, Vino Bizeljsko-Brežice, Posavski muzej, Turistično društvo Mostec, Barbara International, Društvo kmetic Brežice, Gostilna Kalin in Cvetka Miloš. Rezervirali so 60 kv. metrov notranjega razstavnega prostora in skoraj še enkrat toliko zunanjega, kjer bodo tudi prodajali. Idejni projekt predstavitve na sejmu pripravlja prof. Blaž de Gleria. Kot je povedal tajnik Občinske turistične zveze Viljem"Ravlič, bo za ureditev prostora in osrednji aranžma poskrbela Agraria Cvetje, Društvo kmetic bo ob pomoči etnologinje Posavskega muzeja predstavilo kulinariko ob žetvi, na prizorišču pa bo še miniaturni brod z Mosteca, pomanjšani brežiški vodovodni stolp in morda še slika barona Moscona, ki jo v Vinil Brežice že kar nekaj časa napovedujejo. V soboto, 2. oktobra, bp na mariborskem sejmu Brežiški dan, v okviru katerega načrtujejo tiskovno konferenco, ogled razstavnega prostora, degustacijo proizvodov razstav-Ijalcev, skromno pogostitev, ki jo bo pripravilo gostišče- Kalin, ter kulturni program z ljudskim petjem, glasbo, plesi in običaji. Na ta način bi radi vodilnim ljudem v Mariboru, vsem turističnim agencijam v širši • Občinska turistična zveza je za zakup razstavnega prostora morala odšteti pol milijona tolarjev. Pri dodatni opremi prostora se bodo letos poskušali sami znajti, medtem ko m\j bi v prihodnosti izdelali stalno opremo za nastopanje na sejmih, ki bi jih stala od 15 do 20 tisoč mark. Brežiški izvršni svet je nastop na sejmu moralno že podprl, o tem, kako bo s finančno pomočjo (občina naj bi plačala Brežiški dan), pa se bo izrekel, ko bodo na vo(jo predračuni stroškov. okolici in novinarjem predstavili celotno turistično in gostinsko ponudbo v občini. B. DUŠIČ-GORNIK kultura in izobra- ževanje OTVORITEV MARINČEVE RAZSTAVE BREŽICE - Danes ob 19. uri zvečer bodo v galeriji Posavskega muzeja Brežice odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča. Slikarja in njegovo delo bo predstavila Ida Tomše, kustodinja Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice, za popestritev pa bo poskrbela Polona Vetrih. Razstava bo odprta do 10. oktobra. Prodajni del razstave je v Galeriji Meke na Cesti prvih borcev v Brežicah. Borčičevo bližanje absolutnosti Retrospektivna razstava Borisa Borčiča, letošnjega slovenskega nagrajenca z ljubljanskga grafičnega bienala, v kostanjeviškem Lamutovem salonu KOSTANJEVICA NA KRKI - Priznani slovenski grafik Bogdan Borčič, ki je letos prejel tudi nagrado slovenskega umetnika na Grafičnem trienalu v Ljubljani, sc je po dvaintridesetih letih spet pojavil v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu. Pregledna razstava vključuje 54 umetnikovih grafik, nastalih od leta 1958 do vključno 1995, posvečena pa je praznovanju 500. obletnice smrti J. V. Valvasorja, kije na garda Bogenšperk organiziral grafično delavnico. PLEČNIKOVI KELIHI - Že na otvoritvenem večeru so izvirne oblike kelihov slovenskega arhitekta svetovnega slovesa Jožeta Plešnika k frančiškanom pritegnile lepo število obiskovalcev. (Foto: T. Jakše) Skrivnostnost Plečnikovih kelihov Veliko zanimanje za razstavo v frančiškanskem samostanu - Predstavljena četrtina Plečnikovega opusa - Tudi monografija Plečnikovi kelihi NOVO MESTO - Odkar je pričelo s svojim poslanstvom, sc pravi od 245. letnice novomeške gimnazije 15. maja 1991 pa do danes, je imelo rastavišče pri knjižnici frančiškanskega samostana še več razstav, ki so pomembno poživile novomeško kulturno ponudbo. Sedanja, osma po vrsti, je vsekakor najimenitnejša doslej. Temu primerna je bila tudi udeležba na otvoritvi razstave, imenovane “Plečnikovi kelihi pri frančiškanih”, združeni s predstavitvijo letos spomladi porojene knjige avtorjev Petra Krečiča, Roka Kvaternika in Edvarda Primožiča -“Plečnikovi kelihi”. Kot je v uvodu k otvoritvi dejal knjižničar in organizator razstave p. Felicijan Pevec, je moto te razstave Prešernov verz “Očetov naših imenitna dela”, med katera z vso upravičenostjo sodijo tudi dela našega slavnega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957). Razstava, ki jo je odprl predstojnik slovenskih frančiškanov, provincial p. Polikarp Brolih, prikazuje devet kelihov, ki so v lasti slovenskih • Razstava Plečnikovi kelihi pri frančiškanih Im odprta do 19. septembra vsak dan od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Monografijo Plečnikovi kelihi je moč za 6.500 tolarjev, torej po 50 odst. znižani ceni, naročiti na naslov: Založba Rokus, Studenec 2a, 61260 Ljubljana. frančiškanskih samostanov; frančiškanski patri so bili v večini tudi naročniki teh del, predstavljajo pa skoraj četrtino do zdaj znanih iz- vedenih Plečnikovih kelihov. To so: zlatomašniški ali Salvatorijev kelih (1930), Ciril-Metodov kelih (1934), Erklavčev kelih (1942, dve kopiji originalnega keliha), Glavnikov kelih (1946), kelih Matere božje (1946, izveden po Plečnikovi smrti), Plečnikov kelih (1950, kopija originalnega keliha), kelih (1952), kelih z jantarjevimi jabolki (okoli 1956) in kelih z očenašem (okoli 1956). Z oblikovanjem cerkvenega posodja se je Plečnik lotil izjemno zahtevnega dela, soočenega s skoraj dva tisočletja staro cerkveno umetnostjo. V uresničevanju tega notranjega izziva sta mu gotovo pomagala njegova izjemna strokovna usposobljenost in dar, nedvomno pa tudi globoka vernost. Tako se srečujemo z bogastvom idej in variacij, ki z izvirno rešitvijo, moderno linijo in izredno skladnostjo nadomeščajo bogastvo v materialu. Vsak material, uporabljen v Plečnikovih kelihih, poduhovljeno oblikovan postane bogat, v čemer je poglavitna skrivnost Plečnikove prenove cerkvene umetnosti. Povezava med Plečnikom in frančiškani je bila ves čas Plečnikovega bivanja v Ljubljani versko in delovno pristna, saj je Plečnik poleg drugega napravil tudi načrte za cerkev sv. Frančiška v Šiški. Po vojni so Ijubljan- • v • Kultura v Miklovi hiši Ribniška sakralna dediščina - Loški potok in Potočani RIBNICA - Miklova hiša, ribniški kulturni hram, sdružuje tri enote: knjižnico, muzej in galerijo. Financira se pretežno iz občinskega proračuna, nekaj pa doda ludi ministrstvo za kulturo. Z znano ribniško kulturno delavko Vesno Poštrak smo se pogovorili o tem, kaj so že in kaj letos še nameravajo pripraviti v tej ustanovi. “Muzej, ki ima prostore v Ribniškem gradu, pritegne vsako leto več obiskovalcev. Najpomembnejša pridobitev lani je bil odkup 128 starih razglednic Ribnice in okoliških krajev, ki so bile izdelane v letih 1898 do 1940. Naša muzealka Mojca Šifrer že od lani raziskuje način življenja ljudi v Loškem potoku v obdobju od 1800 do 1940, s tem delom pa nadaljuje tudi letos. Miklova hiša je imela lani šest razstav - z dvema je gostovala tudi drugod - letos pa jih načrtuje dvanajst. Nedavno je bila zaprta razstava likovnika Emerika “UTRINKI ČASA” KNJIGA FOTOGRAFU UČENCEV OŠ CENTER NOVO MESTO - Č lani foto krožka z osnovne šole Center bodo danes zvečer ob 18. uri v Dolenjskem muzeju predstavili knjigo Utrinki časa. Knjiga prinaša izbor 140 fotografij, ki so nastale od leta 1971, ko so člani tega krožka prvič razstavljali na Pionirskem fotu, pa do letošnje majske razstave Mladi slovenski fotografi, ko je član njihovega krožka za svoje delo prejel diplomo. Predstavitev bo spremljal kulturni program. Do 27. septembra pa bo odprta tudi fotografska razstava. 1 k m * Ja I Vesna Poštrak ski frančiškani iz hvaležnosti za vse, kar je naredil zanje, izdali celo posebno listino, s katero so ga napravili za posebnega častnega člana frančiškanskega reda v Ljubljani. T. JAKŠE Dr. Milček Komelj, ki je namesto napovedanega dr. Ivana Sedeja razstavo odprl, je v uvodu svoje predstavitve takole potegnil zanimivo paralelo med obema grafikoma različnih časov: “Topografski Valvasor, ki je sprejel grafične tehnike za dokumentarno odslikavanje vsega kranjskega in širšega sveta, je bil polihistor, izjemna osebnost, hkrati pa izrazit človek svojega odkri-vateljskega in prelomnega časa. Borčič pa je iz nasledkov te grafične dediščine izpeljal in ohranil njeno bistvo, a se odmaknil od upodabljanja in realističnega dokumentiranja v prepričanju, da je v našem stoletju to vlogo prevzela fotografija z drugimi tehničnimi mediji, in se postopoma prek racionalne analize usmeril v izrecno likovno filozofsko meditacijo o bistvu in možnostih likovnega izraza, v čemer je lahko včasih prav tako značilen, četudi bolj specializiran in fntrovertiran mislec, kot je bil za sedemnajsto stoletje Valvasor. Njegova pot je usmerjena od zunanjosti prek iskanja bistva ob BORČIČEVE GRAFIKE - l)r. Milček Komelj (levo) je v petek zvečer odprl pregledno razstavo grafik Bogdana Borčiča (desno). V sredini ravnatelj Galerije Božidarja Jakca Lado Smrekar. (Foto: T. Jakše) Bernarda, zdaj pa so na ogled dela ribniške sakralne likovne dediščine. Tudi obisk knjižnice iz leta v leto narašča, medtem ko število novih kupljenih knjig na žalost iz leta v leto upada. Knjižnica je lani pripravila okoli trideset različnih prireditev: predavanj, glasbenih in gledaliških večerov, seminarjev, srečanj z literati itd. Letos so zbrali in predstavili knjige, namenjene predvsem ženskam, otroci imajo vsak mesec knjižno uganko, utečen je mednarodni kviz Knjige gradijo mostove, priljubljeni pa so tudi filmski večeri, saj kina v Ribnici ni več,” je povedala Vesna Poštrak, ki je tudi režiserka v ribniški amaterski igralski skupini. Pravi, da se še niso odločili, katero igro bodo letos igrali, da pa se bodo z enim delom zanesljivo pojavili na odru. J. PRIMC TRETJI BIENALE ŠE TRETJIČ - Pretekli teden so v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprli razstavo del III. belokranjskega bienala Črnomelj 1993. Dela 23 likovnih ustvarjalcev so bila doslej na ogled v Črnomlju in v Jožefovi galeriji v Ljubljani. Prav slednja razstava je bila velikega pomena za promocijo Bele krajine, sicer pa je glavni namen takšnih razstav, kot je ob otvoritvi dejal akademski slikar Jože Vrščaj, pregled likovnega ustvarjanja umetnikov, ki so-kakor koli povezani z Belo krajino. Razstavo v Ganglovem razstavišču je odprl predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič. (Foto: M.B.-J.) SR,. m RAZSTAVA O AJDOVSKI JAMI KRŠKO - V cerkvi sv. Križa v Krškem bodo jutri, 17. septembru, ob pol osmih zvečer odprli arheološko razstavo Ajdovska jama. Na nji bodo predstavili gradivo, odkrito na tem slovitem in enem najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Sloveniji. V Ajdovski jami pri Nemški vasi so arheologi prvič zasadili lopato že pred več kot sto leti, intenzivnejše raziskave pa so stekle po vojni. Od leta 1982 na najdišču tečejo sistematične interdisciplinarno usmerjene raziskave. Dolgoletno izkopavanje je odkrilo bogato in za zgodovinoslovje pomembno materialno dediščino, ki potijuje velik pomen Ajdovske jame. Razstava, ki jo je zasnoval Josip Korošec, bo odprta do konca oktobra. motivih direktno naznoter, v med-itecijo o osnovnih dimenzijah realnosti in njenega neznanega konstitutivnega ozadja, in to zlasti skozi izsek iz sveta, ki ga je ugledal v vase zaokroženi morski školjki, v katere spiralnih zavojih šumi morje, ki nas vrača k življenjskim začetkom. Borčičevo začetno delo, ki ga ni na tej razstavi, je sicer povezano z Dolenjsko, a nikakor ni tipično Dolenjsko. V Novem mestu, kjer je po študiju zaživel, je bil v trojici Lamut, Mole, Borčič najmlajši in najmodernejši slikar in prvi, ki se je želel odmakniti od sentimenta in pripovednosti.” Borčič je bi! rojen leta 1926. v Ljubljani, poznan pa je tudi kar nekaj generacijam novomeških gimnazijcev, saj je nekaj časa tukaj poučeval. Umetnik se je spomnil svojega prihoda v Novo mesto, ko mu je Vlado Lamut pomagal s stanovanjem pa tudi z usmerjanjem na slikarsko pot celo tako, da mu je posojal barve, spomnil pa se je tudi prvega srečanja z Lamutovim salonom, ko je pred dvaintridesetimi leti v njem razstavljal skupaj z Mirkom Kuglerjem. Po otvoritvi razstave je bil v grajski cerkti orgelski koncert Filipa Križnika, pred koncertom pa je o pomenu J. V. Valvasoija spregovoril ravnatelj Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici Lado Smrekar. T. JAKŠE AVE V POČASTITEV VALVASORJA KOSTANJEVICA NA KRKI - V tukajšnji grajski cerkvi bo v nedeljo, 19. septembra, ob 19. uri koncert vokalne skupine Ave pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana. Koncert organizirata Skupščina občine Krško in Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice v počastitev 300. obletnice smrti slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Vstop je prost. VPIS ZA PLES ŠE MOŽEN NOVO MESTO - V ponedeljek, 27. septembra, se bodo po rednem urniku pričeli tečaji v plesni šoli Terpsihore dance company. Zamudniki se še vedno lahko prijavijo na telefona 22-564 in 22-371 ali pa se vpišejo ob začetku programa. Končno konec zamolčanosti Pisatelj in pesnik dr. Vinko Beličič ob visokem jubileju zopet v rodnem Črnomlju - Razstava ČRNOMELJ - Ko je pisatelj prof. Jože Dular 19. avgusta pisal v Dolenjskem listu prav na osemdeseti rojstni dan dr. Vinka Beličiča, pesnika in pisatelja, sicer pa belokranjskega rojaka, ki že desetletja po vojni živi in ustvarja v Trstu, je, ko ga je predstavil z njegovimi deli, na koncu zapisal: “Marje potem sploh čudno, da si v novem, sproščenem času človek zaželi literarnega pa tudi osebnega srečanja z današnjim jubilantom?” Pretekli petek, ko je skupščina občine Črnomelj v Ljudski knjižnici pripravila razstavo o literarnem delu jubilanta ter v hotelu Lahinja srečanje s kulturnim programom, je bilo sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so si zaželi srečanja z njim, kar veliko. Življenje in delo slavljenca so na slovesnosti predstavili mag. Janez Kramarič, knjižničarka v črnomaljski knjižnici Irena Muc ter prof. Janez Mušič, urednik založbe Mladika iz Ljubljane. Dr. Beličiča je veliko ljudi spoznalo šele sedaj, po mnogih razstavljenih delih - razstavo je odprl predsednik skupščine občine Martin Janžekovič - saj je veliko let tako kot številni, ki so delili njegovo us>-••* v e* * i. * JJ ", r • **»i**A ‘t *.#<■■» :* «a st Kitajski časopis Changjiang ribao je več dni objavljal slike Martina Strela, ki je na Kitujsko pdnesel ime njim neznane evropske državice Slovenije. parni konji prihajajo . - 'J v- Železnica, na katere gradnjo so se pripravljali skoraj trideset let, je bila odprta 23. septembra 1893, torej pred sto leti. Prva železnica na Dolenjskem je na Kočevsko pripeljala tudi gospodarski razvoj. Je med danes opešano kočevsko železnico in škripajočim kočevskim gospodarstvom morda simbolična povezava? “Hej, kako je pokalo včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji. In prav je bilo tako. Saj takega narodno gospodarskega praznika ne bo slavila iz lepa tamkašnja generacija, sedanja in prihodnja, kakršen je bil včerajšnji dan, ko se je otvorila železna cesta...” Tako je pisal časopis Slovenski narod 28. septembra 1893, ko so dan prej odprli progo Ljubljana-Grosuplje-Velike Lašče-Rib-nica-Kočevje. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je poslalo avgusta 1864 ljubljanski trgovinski zbornici načrt gradenj železniškega omrežja. Tako naj bi Ljubljano povezali preko Gorenjske z Beljakom, druga pa naj bi bila dolenjska proga Ljubljana-Grpsuplje-Žuiemberk-Dvor-Dolenj-ske Toplice-Črnomelj-Karlovec s priključkom na progo Karlovec-Reka, so sklenili v Ljubljani. Leta 1872 so trije koncesionarji zagovarjali vsak svojo traso proge na Dolenjsko. Poleg že omenjene preko Žužemberka še drugo preko Trebnjega do Novega mesta in tretjo do Kočevja. Nesporna je bila le kočevska proga. Na Kočevskem je bilo veliko lesa, med gradnjo steklarne pa so odkrili tudi premog, v Svetlem potoku so izdelovali sukno (“loden”), naše korenine za prodajo je bilo precej kmetijskih proizvodov in drugi izdelki domače obrti. K prodaji te in druge robe v svetu naj bi pomagala tudi kočevska železnica, od katere so vsi veliko pričakovali velike koristi. Zaradi raznih za-petljajev pa se gradnja kočevske proge ni in ni začela. Vse pa se je začelo premikati, ko je leta 1886 kočevski premogovnik kupila Trboveljska premogokopna družba, kije skupaj z generalno direkcijo avstrijskih železnic in kozorcijem za gradnjo dolenjskih železnic sklenila sporazum o tej gradnji in medsebojnih raz-merjih za obdobje 90 let, za kolikor časa je bila predvidena ta koncesija. Načrtovano je bilo, da bo kočevska železnica dograjena v letu 1892, a se je gradnja zaradi hude zime zavlekla in je bila otvoritev 27. septembra 1893. Takrat je bilo slavje na vsaki postaji, posebno v Ribnici, ki je bila tako rekoč zadnja postaja slovenskih železnic na slovenski zemlji. V Kočevju pa je bila slovesnost nemško obarvna. Posebno zaslužna za to,gradnjo sta bila tudi Fran Šuklje in baron Schvvegel. Od železnice so imeli največ koristi veleposestniki Rudeži in Auerspergi ter kočevski premogovnik, ki je bil dolžan železnici prodati na leto po 100.000 ton premoga. Največ škode pa so imeli prevozniki, ki so prej vozili les na postajo na Rakek, in gostilničarji, ki so zaradi zmanjšanega prometa po cesti imeli manj gostov in zaslužka. Z izgradnjo železnice se je še povečal izvoz lesa in desk, zato so zgradili na Kočevskem več novih parnih in vodnih žag. Leto dni po odprtju kočevske železnice so odprli železniško progo od Grosuplja do Novega mesta in Straže. Šele natanko 50 let po prvih zamislih o gradnji dolenjskih železnic, leta 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, je bila zgrajena in odprta belokranjska proga. Uresničene pa niso bile zamisli o gradnji mnogih železniških povezav kočevske z drugimi kraji kot železniške proge v smeri' Novega- mesta, Črnomlja, Rakeka in Reke. In kako je danes, 100 let kasneje? Promet po železnici je začel upadati še posebno po letu 1963, ko je bila posodobljena in asfaltirana cesta Škofljica-Kočevje ter potem zaprt kočevski premogovnik. Najprej je bil ukinjen potniški promet, tovorni pa se zmanjšuje, da danes vozita na dan le še po dva para tovornih vlakov, največ za potrebe Gozdnega gospodarstva Kočevje in Snežnika Kočevska Reka, delno pa še Tekstilane, LIK, Melamina, Mešalnice krmil M-Kg, Dinosa, Inkopa in še nekaterih. Še pred dvema letoma so kar precej prevažali za 1TAS, zdaj pa ne več. Zmanjšuje se tudi število zaposlenih. Šef železniške postaje v Kočevju je Emil Jakovac; skupno je na postaji zaposlenih 10 ljudi, od tega so trije že na čakanju, število zaposlenih pa bodo zaradi zmanjšanja obsega dela še zmanjševali. J. PRIMC hoja po ognju Sto let po otvoritvi kočevske železnice je promet zelo redek. Na dan pripeljeta v mesto le po dva para tovornih vlakov, medtem ko potniškega prometa na tej progi že dolgo ni več. Tako je na železniški postaji v Kočevju danes. Starodavni obred hoje po ognju je zaživel tudi v Sloveniji. O njem in o duhovnem ozadju tega početja teče beseda v prvi tovrstni knjigi, ki je pred kratkim izšla v slovenščini. Napisal jo je tudi dolenjskim ognjehodcem poznani Dušan Doblanovič, ki je pri nas uvedel ta ritual. ©cmat? Qs]]p®(± Tone Hudoklin iz Novega mesta Če bi v letih tam okoli prve svetovne vojne Hudoklinovemu Tončku iz Brusnic pripovedovali, kako veliko in nevarno je morje in kakšne visoke valove razpeni razbesneli vihar, bi najbrž nejeverno strmel v vas. Še slutiti takrat ni mogel, da se bo kdaj moral tudi sam spopadati z njim. Pa se je dostikrat. Kot naprimer takrat, ko je bil prvi električar na Zmaju, komandni ladji starojugoslovanske vojne mornarice. Neurje je divjalo s polno močjo, ko so na ladji sprejeli obupne klice na pomoč. Prihajali so s tovorne ladje, ki je bila zaradi okvare na motorju na milost in nemilost prepuščena razbesnelemu morju. Nekje med Prevlako in Dubrovnikom je bilo to. Zmaj se je poskušal približati ladji, ki je medtem nasedla na čereh, toda visoki valovi in veter sta ga pri manevriranju ovirala. Dobil je že več poškodb in Tone je s skrajnimi napori vzdrževal ladijsko elektriko pri življenju. Če bi odpovedala, bi bili izgubljeni. Zmaju ni uspelo priti do posadke nasedle ladje, ampak se je moral zaradi lastne varnosti umakniti z nevarnega območja. To je le ena od epizod, ki jih je Tone doživel na morju. Na ladjah kraljeve vojne mornarice je prekrižaril ves Jadran in večino Sredozemlja. Začel pa je, kot rečeno, kot kopenski Podgorec. Rodil se je 1909 v Brusnicah Frančiški in Andreju Hudoklin. Oče je bil doma iz Dolenjega Suhadola. V Ameriki je prihranil toliko denarja, da je v Brusnicah kupil zemljo, postavil hišo in odprl gostilno. Mati je bila Ambrožičeva iz Žer-javina pri Mokrem Polju. Tone je rad hodil z njo v Žerjavin. Spominja se kipa Matere božje, ki je bila, kot so pravili, iz opuščene cerkvice sv. Jere na Gorjancih. Pri hiši je bila že več kot sto let, pozneje pa so jo oddali muzeju. Tone je živel v Podgorju le do svojega petnajstega leta, potem pa je moral v svet. Pet fantov je bilo v družini in kruha pod domačo streho za vse ni bilo. V uk je odšel na Hrvaško, najprej v bližino Zagreba, nato pa v bližino Daruvarja, kamor se je majster, po rodu Primorec, poročen z Gabrčanko, potem preselil. Svojih slavonskih let se Tone rad spominja. Ljudje različnih narodnosti: Čehi, Nemci, Slovaki in Hrvatje so živeli v blagostanju in pogosto so prirejali piknike v naravi, imenovane majales. Tudi Tone se jih je udeleževal, kajti bil je član tamkajšnje godbe, muzikanti pa na veselicah seveda niso smeli manjkati. Tone se je izučil za strojnega ključavničarja, ni to ni dolgo ostal. Fanta je vleklo naprej, in ko je prebral razpis za vpis v vojaško strokovno šolo, se je takoj javil. Prišel je v šolo v bližini Hercegnovega, kjer so izobraževali električarje za kraljevo mornarico. Pogoji za sprejem so bili strogi, prav tako šola. Od tisoč prijavljenih jih je končalo dvesto. Polovico je bilo Slovencev. “Sploh je bilo med strokovnim in poveljujočim kadrom v mornarici in letalstvu veliko Slovencev,” pripoveduje Tone, ki je po končani šoli nastopil službo na šolski ladji, križarki Dalmaciji. “Vsi so se bali tja, jaz sem se pa sam javil,” se spominja. “Prej ali slej je vsakega doletelo služenje na njej, pa sem hotel imeti to čimprej za sabo.” Na ladji je namreč vladala železna disciplina, disciplinski oficir pa je bil seveda Slovenec. Po nekajletni službi na morju je bil Tone premeščen v hidroglisersko bazo blizu Tro-gira. Najbrž se je Tone v kraljevi službi dobro izkazal, sicer ga ne bi poklicali v Beograd, prav na Dedinje, kjer je bila njegova naloga skrbeti za hišno električno centralo. Tam so hitro ugotovili, da se spozna še na marsikaj drugega. Tako je kraljevsko družino večkrat popeljal z motornim čolnom po Donavi ali pa se igral z mladimi princi in princezinjami, ko jim je bilo treba popraviti njihove električne igračke. Bil je tudi priča veliki žalosti in negotovosti, ki je zajela dvor in vso deželo, ko je bil v Marseillu ubit kralj Aleksander. Iz Beograda se je Tone spet preselil k moiju. Končal je še eno šolo in dobil službo na centrali za radijsko kontrolo letalskega prometa nad Sredozemljem, ki je imela svoj sedež v Šibeniku. Takrat je v Dalmacijo pripeljal tudi nevesto. Spozal jo je, ko je bila še deklica. Bila je hčerka šolskega ravnatelja Kalana, ki je bil takrat ravnatelj brusniške, pozneje pa šmihelske šole. Dvakrat je Tone poslal ženo z obale v Novo mesto. Prvič, da mu je tu rodila hčerko, drugič pa z otrokom na varno, ko se je bližala druga svetovna vojna. Po kapitulaciji je prišel za njima. Do jožefovega leta 1942 je imel mir, takrat pa so ga Italijani prijeli in ga odpejali v taborišče. Bil je med prvimi taboriščniki v Gonarsu. “Italijani so bili vsi divji. Stali so v špalirju, v glavnem ženske in otroci, zmerjali so in pljuvali po nas,” se Tone spominja sprejema skoraj natanko petdeset let potem, ko so morali tudi Italijani priznati svojo zmoto. Niso pa še poravnali vseh krivic, ki so jih naredili slovenskemu narodu, in treba jih po spomniti na pžgane slovenske domove, na taborišča in na tisoče mrtvih, ki jih je pri nas povzročil fašizem. Po vojni je Tone ostal v Novem mestu. Svoje znanje in sposobnosti je dal Novotek-su, kjer je bil pred nekaj desetletji upokojen, na morje pa je po vojni odhajal le še na dopust. TONE JAKŠE Še ne tako dolgo tega smo brali ali slišali o hoji po ognju oziroma hoji po žerjavici - brali in večidel ne verjeli, da je kaj takega res mogoče - le kot o obredih, ki jih izvajajo fakirji, magi in šamani v oddaljenih eksotičnih deželah. Kdo bi si pred nekaj leti sploh lahko mislil, da se bo ta mistični obred, ki velja za enega najstarejših in najbolj razširjenih ritualov na našem planetu, pojavil tudi pri nas in da bo eksotična izkušnja dana tudi našim ljudem. Pa se je prav io zgodilo. Racionalistični zahodni svet, Evropa in Amerika, sta z valom nove duhovnosti, ki se širi po svetu, sprejela poleg ostalega tudi izročila starih ritualov in jih začela izvajati. Tako se je hoja po ognju pred desetimi leti razširila v Ameriki in v Evropi, pred petimi leti pa je prišla tudi k nam. Ni tako malo Dušan Dobljanovič lani v Dolenjskih Toplicah med legendo in zgodovino kmet iz Dobrave. Skrivnostna pa je zlasti najdba brazilskega gruzadosa, ki so ga pred nekaj leti našli na domnevnem cestnem prehodu čez potok Kobilo pri Dolenji Brezovici. Na bakrenem kovancu je na eni strani napis: II tresor des pi-(c^J rates Brezil 4 gruzados env. Co- '----J llection BP, na drugi strani pa je rrj križ in napis: In hoc signo. J. Vin - ces. Kot kaže, gre za kolekcio-narski brazilski novec, ki je prišel C/®/ iz kovnice leta 1650. Zanimiv je zlasti napis na hrbtni strani, ki v našem 'S/SJ prevodu pomeni: V tem znamenju boš ^ zmagal. Sklepamo lahko, da so ga izdali zato, da bi s križem pokončali piratsko zalego na brazilskem moiju. Kako se je znašel brazilski novec na Šentjernejskem polju bo za vedno ostala skrivnost. Najbrž so ga k nam prinesli in potem izgubili potujoči trgovci, ki so potovali po dolini reke Krke po eni od rimskih cest proti Neviodunumu in Siscii. Na Šentjernejskem polju je zemlja odkrila že veliko skrivnosti iz pradavnine, veliko pa jih še skriva. Ne bi mogli našteti vseh izkopanin, ki jih je največ odkril raziskovalec Ignac Kušljan na prelomu tega stoletja. Med najdbami je bilo tudi veliko novcev. Spomnimo se samo 65-gramskega zlatnika z likom rimskega cesarja Augusta, ki ga je 27. julija 1819 leta našel pri oranju na svoji njivi nek SLAVKO DOKL Slovencev in Slovenk, med njimi tudi otrok, ki so že hodili po žerjavici in skozi ta obred prišli nepoškodovani. Tudi na Dolenjskem se je novost že uveljavila, med drugim so obred opravili lani na jasi v Dolenjskih Toplicah in letos na Marofu v Novem mestu. Obred je v Slovenijo pripeljal Dušan Doblanovič - Jimmmy, imenovan tudi Tej Baba. Kot študenta psihologije sp ga privlačile modrosti z vseh koncev sveta in vznemirjale različne možnosti razvoja zavesti, zato se najbrž ni povsem po naključju leta 1988 v Nemčiji udeležil prvega obreda hoje po žerjavici. Ognjeni krst je bil zanj tako močno doživetje in tako spodbudno, daje zakorakal na ognjeno pot. Ognjehodne in druge spiritualne izkušnje so ga vodile h globljemu razumevanje samega sebe, začutil pa je tudi potrebo, da izkušnje posreduje drugim. Tako je postal voditelj obreda hoje po ognju. Doslej je vodil že prek sto obredov in popeljal več kot tisoč ljudi prek ognja. Izkušnje in vedenje, ki si jih je nabral v tem času, pa je v želji, da jih posreduje kar najširšemu krogu ljudi, strnil v knjigo OGNJENA POT, MALO STRAHU - VELIKO SMEHA, ki je izšla te dni. Naročite jo lahko pri avtorju (tel.: 061-218-717). Avtor je tematiko v knjigi razdelil na> dva dela. V prvem, ki nosi naslov Malo strahu - malo smeha, piše o samem obredu, o njegovi razširjenosti in oblikah po svetu, nato pa zapiše svoje izkušnje ter podrobneje svoj način vodenja hoje po žerjavici. Poseben poudarek daje sproščenosti in duhovni pripravi udeležencev, pri čemer je posebej pomembno premagovanje strahu in sploh samega sebe. V drugem delu z naslovom Pot, ki je za bralca nekoliko bolj zahteven, pa piše o duhovnem razvoju in daje napotke, kako ta razvoj pospešiti. Hoja po ognju za Doblanoviča ni le obred, ki ima lastnosti čudežnega, marveč je metaforični ritual, stopnica na poti k novi duhovnosti posameznika in k prebujanju njegove planetarne zavesti, je skratka ognjena pot k Resnici. Hoja po ognju “sicer ni dokaz, da smo ljudje neomejena bitja, je pa prikaz našega ustvarjanja in preseganja meja v svetu”, je zapisal. Obred omogoči posamezniku drugačno razumevanje življenja in ga spodbuja, da v prihodnje na novo usmeri svoj življenjski tok. Za mnoge je dejanje samo izjemno močna spodbuda za življenje v vsej njegovi polnosti in lepoti. Ritual hoje po ognju in na novo prebujena zavest Nove dobe tako po avtorjevem mnenju ponujata učinkovit in lep model za reševanje tako osebnih kot planetarnih izzivov, odprto in pošteno soočanje z ognjem pa potrjuje človekovo celovitost. Zapišimo za konec še besede, ki jih avtor namenja vsem, ki se bodo po branju knjige morda odločili, da stopijo na ognjeno pot: “Mogoče se boste opekli, mogoče pa boste ustvarili in doživeli čudež. Zanesljivo pa boste odkrili nekaj novega o sebi in to odkritje bo spodbudilo vaš razvoj zavedanja svojega sveta. Neprestano se morate soočati z Ognjem tega sveta, sodelovati z njim in po njem plesati. Čim manj strahu bo v nas, tem več bo smeha in veselja.” MILAN MARKELJ 12 priloga dolenjskega lista NAGRADA V IJUBLJANO IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 35. nagradne križanke izbral IVICA JAKOPANEC iz Ljubljane in VIDO ŠUTEJ iz Črnomlja. Jakopančevi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Šute-jeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 27. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 37. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 35. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MAČETA, ARETEJ, STRINDBERG, SLAVKO, REAL ATE, AARAU, DE, ZVONAR, ASTON, ASP1K, KLER, BENCIN, OBLOST, ANIARA, MOJM1R, VIC, AMER, BAS, AKA, TING, ALT. prgišče misli Govoriti resnico k zdaleč ni lepo, nikoli je ne moreš povedati ne da bi koga prizadel. DAMIJAN ŠINIGOJ Napačna raba jezika zmeraj in brez izjeme vodi v napačno rabo resnice in slednjič v napačno rabo življenj. AMOZ OZ Kdor se zadnji smeje, se bo smejal sam. ŽARKO PETAN Grehu je treba priti nasproti, da ga uničiš. ANDREJ CAPUDER Vsako povabilo v življenje je povabilo v večnost. MARJAN ROŽANC Religiozno prepričunje je znanje višje vrste. EDVARD KOCBEK NAGRADNA KRIŽANKA 37 SALOMONOV UGANKAR AVTOR: JANE KOGOVŠEK TOVARNA OPEK SLOVENSKI PESNIK (JOVAN) PREDSTA- VA ELEKTRIČNO NABrT DELEC MIRAN TEPEŠ KRAJ NA KOČEVSKEM TVEGANJE DOLOČI- TEV CARINE NA VITEK BISTRO- UMNI NESMISEL HRANA ZA NA POT M? PRIPADNIK ZIDOVSKE SKUPNOST V STAREM VEKU SINA IZAKA IN REBEKE FILMSKA ZVEZDA w£S :~V j- j^Hi NAS NOGOMETAŠ, KI IGRA V AVSTRIJI (MATJAŽ) OTROŠKO VOZILO ■ §§! ANICA ČERNEJ KEMIJSKI ELEMENT INDIJAN- SKO PLEME BAT, TOLKAC DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MIREN, RAVNODU-, SEN ČLOVEK ČOLN AKTOVKA O OSEBNI ZAIMEK PREBIVALEC LOŽA ROJSTNI KRAJ KARLA MARXA TESNO OPRIJET .DEL ŽENSK. SPODNJEGA PERILA RADO LORBEK JANEZ TRDINA DROBNA GOSP. DEJAVNOST LESEN HODNIK NA HIŠI VELIKA SLAŠČICA RAZLIČNA SAMOGLA- SNIKA STAROJUD KRALJ MADŽAR VRSTA VRBE KRAJ PRI LJUBLJANI, ZNAN PO ČEŠNJAH PREB. MESTA ALBI ŽUPANČIČ STAROGR- ŠKI PESNIK PRETEPA- NJE KRAJ PRI MARIBORU LADJA ZA PREVOZ NAFTE zanimivosti sveta jmmWšS£&m Rs ©BDB Na Kitajskem delujejo posebne kriminalne tolpe, ki se ukvarjajo z ugrabljanjem in prodajo mladih žensk. Poznavalci ocenjujejo, da vsako leto ugrabijo in prodajo za neveste in v javne hiše okrog 10.000 mladenk. Vlada je skoraj povsem nemočna pred to umazano trgovino. Šestnajstletna Ji Bizhen je bila prepričana, da se ji je usoda nasmehnila in da je krenila na pot lepšega in boljšega življenja. Rodila se je v kmečki družini v provinci Anhui na Kitajskem, se pravi, da je v otroštvu tolkla hudo revščino in pomanjkanje ter kot mnogi drugi podeželani sanjarila o drugačnem svetu. S pomočjo sorodnikov ji je uspelo dobiti službo v kitajski prestolnici, delala naj bi kot služkinja pri neki pekinški družini. Obljubljen zaslužek sicer ni bil velik, v naš denar preračuno, kakih 1200 tolarjev na mesec, a zagotovljeno ji je bilo bivanje v mestu in s tem priložnosti za kasnejši boljši zaslužek. Dekletova pot v lepše življenje pa se je končala že po nekaj tednih bivanja v Pekingu. Med nakupovanjem je naletela na neznanca, ki ji je ponudil delovno mesto natakarice, za delo pa ji je obljubljal petkrat toliko, kot so ji dajali za delo služkinje. Ji Bizhen je neznancu verjela. Mislila je, da je to tista priložnost, ki pelje naprej. Naredila je usodno napako, ko je stopila v taksi in se z lepobesednim moškim odpeljala na ogled bodočega delovnega mesta. Taksi je zavil na pekinško železniško postajo, tu pa je novopečeni znanec pokazal svoj pravi obraz: iz žepa je potegnil nož in dekle prisilil, da je stopila na vlak, ki jo je odpeljal daleč iz Pekinga. Dekle je za dve leti izginilo in nihče ni vedel, kje je. Vendar je Ji Bizhen le imela nekaj sreče in ni izginila za vedno kot tisoče mladih Kitajk. Po dveh letih se je vrnila v Peking in povedala svojo žalostno zgodbo. Ugrabitelj jo je prodal nekemu kmetu za ženo v odmaknjeno vas v provinci Shandong. Tu je garala kot vse kitajske kmečke ženske. Ko pa je svojemu po sili možu rodila sina, ji je ta iz hvaležnosti dal svobodo in lahko je odpotovala nazaj v Peking. Zgodba mlade Kitajke je samo ena od tisočev podobnih, a še bolj tragičnih zgodb,' ki se na Kitajskem dogajajo vsak dan. V tej širni deželi se posebne kriminalne tolpe ukvarjajo z načrtnim ugrabljanjem in prodajanjem deklet. Ugrabljena dekleta prodajajo za neveste v odmaknjene vasi na kitajskem podeželju ali pa jih prodajo v javne hiše. Kot po sili neveste ali po sili prostitutke imajo le malo možnosti, da se rešijo in so dejansko kot sužnje prepuščene oblasti svojih gospodarjev. Na tisoče in tisoče je takih nesrečnic, sodobni trg s sužnjami pa se iz leta v leto širi in vse bolj cveti. Iz morja solz nesrečžnih deklet pa bogatijo kriminalci. Kitajske oblasti vedo za to zlo, a so nemočne v boju z njim. Kazni so sicer zelo hude, vendar ne odvrnejo kriminalcev od trgovanja z ljudmi. Junija letos so denimo v Henanu pred desettisočglavo množico javno usmrtili tri. kriminalce, ki so bili obsojeni na smrt zaradi ugrabitve 14 deklet. Ostre kazni ne morejo pogasiti požara, ki je zajel Kitajsko zaradi strateških napak. Več vzrokov se prepleta in vpliva na porast trgovine z mladimi ženskami. Poznavalci pravijo, da je eden od poglavitnih vzrokov v tradicionalnem kitajskem vrednotenju žensk sploh. Deklice so predvsem na podeželju nezažeijene. In ker zaradi hudega naraščanja prebivalstva kitajske oblasti z zakoni in drugimi ukrepi preprečujejo rojstva več otrok v družini, je dekletce še toliko manj zaželjeno. Sodobna medicinska tehnika tu delti škodo in pomaga pri spolni diskriminaciji. Nosečnice se dajo pregledati na sonarju predvsem z namenom, da ugotove, ali je zarodek moškega ali ženskega spola, in če je ženskega, se matere pogosto odločajo za splav. Statistični podatki pritrjujejo, da se nekaj takega zares dogaja: na Kitajskem se v povprečju rodi za petino več dečkov kot deklic. Taka praksa je seveda povzročila, da primanjkuje deklet, godnih za ženitev, še posebno v odmaknjenih kmečkih predelih. Povpraševanje je, ponudbe pa ne. In tu nastopijo ugrabiteljske bande, ki kmetom, ki iščejo neveste, ponudijo ugrabljena dekleta. Za storitev je seveda treba plačati. Cena za ugrabljeno nevesto se giblje okrog 54.(XX) tolarjev, kar sicer ni malo, vendar še vedno precej manj, kot kmeta stane formalna poroka, ki je lahko tudi dvajsetkrat dražja. Seveda, če nevesto sploh najde. Mlade sužnje morajo prenašati težko usodo. O tem -posredno pričajo statistični podatki o številu samomorov na kitajskem podeželju. Statistika beleži, da je samomor najpogostejši vzrok smrti, ki ni povezana z boleznijo. Samomori so najpogostejši na podeželju, in to med ženskami, starimi od 20 do 24 let. Se težja usoda pa' čaka tiste ugrabljene mladenke, ki jih prodajo v javne hiše. Nek kitajski akademik je dejal, da bo to kitajsko zlo izginilo šele takrat, ko se bo podeželje razvilo in bo splošno blagostanje večje. Medtem pa bodo kriminalci bogateli ob morju solz ugrabljenih in prodanih deklet. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga_____________________________ mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Na kratko si najprej poglejmo razvoj, zgradbo in delovanje človeške hrbtenice. Le tako bomo lahko razumeli, zakaj pride do sprememb v medvretenčni ploščici oziroma njihovih posledic. * Najverjetneje je bil prednik človeka okoli 130 cm visok človečnjak z rdečerjavimi dlakami, torej človeška žival, ki je lovila po gozdovih pred približno 30 milijoni let. Današnji človek se je najverjetneje razvil iz svoje lastne veje - hominidov in ne direktno iz opic. Hominidi so se gibali v pokončni drži, kateri se je morala prilagoditi tudi hrbtenica. V razvoju skeleta zavzema hrbtenica človeka v primerjavi z opicami posebno mesto, kajti ta se je najbolj prilagodila spremenjenim pogojem. Posebno pozornost zasluži ledvena (torej križna) hrbtenica na prehodu v križnico z lokom navspred, kar ni moč najti pri nobeni živali, tudi ne pri človeških opicah. V tem razvoju se je spremenila tudi medenica. Zaradi pokončne drže je morala nositi breme telesa, zato se je morala razviti v masivne in močne kosti. Človek pride .na svet kot štirinožec. Človeška opica je takoj po rojstvu podobna odrasli živali, človeški dojenček pa šele postopoma razvije značilne lastnosti svoje vrste: pokončno hojo in govorico. Novorojenček se mora z opazovanjem in posnemanjem odraslih ter z dnevno vajo tega naučiti. Saj veste: novorojenček se giblje v prvih mesecih kot štirinožec, giblje se lahko samo tako,v da se plazi. Hrbtenica novorojenčka je skoraj popolnoma ravna. Šele po približno petih mesecih se začne dojenček usedati. Tedaj se začne hrbtenica postopno prilagajati novim pogojem in otrok se s pomočjo odraslih popolnoma vzravna. Šele po prvem letu napravi V__________________________________________________________________ samostojno prve korake brez tuje pomoči. Da otrok obvlada normalno hojo, pravilno polaganje nog naprej in nazaj, pravilen ritem ter uskladitev vseh kretenj, preteče še precej časa. Da je človek prešel v pokončno držo, je postopno moralo priti do velikih sprememb. Notranji organi, ki pri štirinožcih visijo kot v vreči, so morali pri pokončno hodečem človeku dobiti novo konstrukcijo. Nekatera bolezenska stanja notranjih organov kot povešena ledvica, povešen želodec, povešena maternica in podobno so dokazi za slabo konstrukcijo rešitev notranjih organov. Na hrbtenici je posebno občutljivo eno mesto, ki je podvrženo zgodnji obrabi in bolezenskim spremembam. To je segment, kjer pride gibljivi del ledvene hrbtenice v negibljivi križni del. Tu pritiska na hrbtenico vsa teža zgornjega dela telesa, zato je medvretenčna ploščica na tem mestu najbolj obremenjena. Možnosti okvar so tu zelo velike ali kot strokovnjaki pravijo, na tem mestu plačujemo davek za pokončno držo. Še eno mesto v križu je dokaj občutljivo za bolezenska stanja: to je križnično-črevnični sklep. Ta zveza v bistvu ni pravi sklep, saj tu prihaja le do neznatnih gibov razen v izjemnih pogojih kot na primer pri porodu. Takrat se mora medenica razširiti, da gre lahko glava otroka skozi. Zaradi natezanja sklepov porodnice često tožijo o bolečinah v križu. Zgradba hrbtenice Najvažnejši in najbolj komplicirani del človeškega skeleta je prav hrbtenica. Nosi glavo, podpira trup, je skrivališče in zaščita hrbtnemu mozgu, daje oporo živčnim koreninam. Noge in roke so z njo povezane preko ramenskega obroča oziroma kolčnega sklepa. Zaradi zaščitne vloge hrbtnega mozga lahko vsaka sprememba v gradnji in funkciji hrbtenice pripelje do motenj gibljivosti in drugih funkcij našega telesa. Hrbtenica jc elastična sklepna palica. Sestoji iz verige vretenc. V ledvenem predelu jih je pet, temu sledita križnica in trtica. Pogledano od strani ima hrbtenica obliko velike črke S. Na njej se vidi vratna vbočenost, prsna izbočenost (ali kot pravimo kifoza) in ledvena vbočenost. (Se nadaljuje) j praktični praktični KRIŽ ^r^L + lAr^i J\ Jesenska moda Kakšna bo letošnja jesenska moda, sc na pragu tega letnega časa sprašuje marsikatera ženska. Modne piste so že nekaj časa polne manekenk z jesenskimi oblačili, ki so jih ukrojili znani modni mojstri. Takšnih oblačil sicer skoraj ni videti na ulicah, še zlasti na naših ne, je pa mogoče ugotoviti vsaj, kam bo šel to jesen modni trend. Oblačila naj bi bila vse prej kot enostavna in klasična. Glavno vlogo bo igrala fantazija, predvsem pa bo zelo modno nositi dolga oblačila čez kratka in kratka čez dolga. Med materiali bodo prevladovali žamet, pliš, brokat in krznene obrobe. Pa barve? Siva, naravno bela, vijolična, številni odtenki rdeče in zelene ter čokoladnorjava. Cvetlična krogla Iz cvetja, ki ga naberete na lastnem vrtu, lahko naredile zanimivo cvetlično kroglo, ki raste iz lonca. Potrebujete pol metra dolgo palico od metle, ki jo belo pobarvate. Iz žične mreže urežete kvadrat s stranico, dolgo en meter. Nanjo položite dva kosa cvetličarske gobe, visoka po 8 cm. Skozi gobo zabodete metlišče, vse skupaj pa povežete v žično mrežo. Tako povezano gobo namočite v vodo, da se napije in ko se odcedi, vtaknete metlišče v cvetlični lonec s premerom 25 cm tako, da jc goba na vrhu. Metlišče zatlačite najprej s časopisnim papirjem, nanj pa naložite še kamne tako, da stoji palica naravost. Na kamne natresite pesek, ki naj sega nekaj centimetrov pod robom. Nato v vlažno cvetličarsko gobo potikate vejice zalenja tako, da je goba povsem skrita. Šele potem začnite potikati tudi rože. Nazadnje z zelenjem pokrijte še pesek ob vznožju metlišča. Šopek se obdrži nekaj dni, uvele cvetove pa lahko zamenjate z novimi. Ajvar s hrenom ' f Se je čas, da za ozimnico pripravite domač ajvar s hrenom. Zanj potrebujete 5 kg očiščene paprike oz. 7 kg neočiščene, 6 del olja, 4 del vinskega kisa, 40 dag gorčice, 7 žlic in pol sladkorja, 10 dag soli in 260 g’ hrena iz kozarca ali naribanega. Papriko očistimo in jo zmeljemo, dodamo olje, kis, sol in sladkor ter kuhamo dve uri. Občasno premešamo. Nato dodamo hren in kuhamo še 10 minut. Potem ohladimo, primešamo gorčico, napolnimo kozarce in zapremo. Tako pripravljen ajvar je zelo okusen in obstojen, njegova priprava pa ni prezahtevna in ne vzame veliko časa. Hranimo ga v temnem in hladnem prostoru. Koza ne oboli za rakom Reja koz intenzivne pasme, ki dajejo do tisoč litrov mleka na leto, ni več znak revščine, ampak smiselne odločitve , da je mogoče s kozjim mlekom in kozjimi Siri zelo izboljšati ponudbo na trgu in hkrati ekonomski položaj kmetijstva. Kozje mleko ima nekatere lastnosti, ki so priporočljive tudi z. zdravstvenega vidika. Po svoji sestavi je sicer podobno kravjemu, je pa lažje in hitreje prebavljivo ter ima dobre baktericidne lastnosti. Zanimivo je, da koze ne obolevajo za rakom in da pri njih sploh niso opazili karcinogenih tvorb. Kozje mleko priporočajo kot terapevtsko živilo za otroke in ostarele ljudi, bolnike in rekonvalescente. In še to: če koze krmimo z zdravo krmo in tako, ki nima močnega vonja, potem mleko ne bo imelo neprijetnega vonja in okusa, ki ga daje kaprinska kislina, zlasti če gre za intenzivne pasme iz sanskega in srnastega tipa koz. Ključavnica za avtomobile Število avtomobilskih kraj iz dneva y dan narašča in lastniki avtomobilov se jim poskušajo izogniti, kakor pač morejo. Zdaj je na trg prišla avtomobilska ključavnica, ki lahko prepreči namero marsikateremu avtomobilskemu tatu. Izdelek je plod domačega znanja. To sta v bistvu dve kljuki iz močnih kovinskih palic, ki ju z navadnim orodjem ni moč prežagati. Na enem koncu sta palici zakrivljeni, z ravnima koncema pa sta staknjeni v ključavnico, tako da je dolžino moč poljubno nastavljati. En zakrivljeni konec zataknemo za volan, drugega za pedal sklopke, nastavimo najkrajšo možno dolžino in zaklenemo. Volana tgko ni mogoče obračati niti ni možno premikati pedala sklopke. Vozilo je z nastavljeno ključavnico torej nemogoče odpeljati. Ključavnica je tudi od zunaj dobro vidna, tako da tatu odvrne od namere, še predno se loti vlamljanja v avtomobil. priloga dolenjskega lista r, L J fogi^iglMtlPiit SP ^ 2Q02>&A I 90ZflbL]fnfl Siva in hladna celica je potemnela. Postalo je tako mračno, da človek še brati ne bi mogel. Pa saj tako ni imelakaj brati. Ubijal jo je dolgčas iz dneva v dan, iz leta v leto. Sovražno se je zazrla skozi gosto zamreženo okno. Gore v ozadju je zakrila zavesa jesenskega dežja. Tako je izgubila tudi rzgled - edino povezavo z zunanjim svetom. Zatopila se je v spomine, ter otrla solzo z lic. V solzi j bila grenkoba težkih sedmih let. Z raskavo roko je otipala poglobljene brazde na licih. Nikoli več ne bo mogla izbrisati teh let kazni. Spomin ji ga je pričaral pred oči. Njega, ki ga je vdano ljubila.... Do tistega jesenskega jutra... Njegov pohoten pogled... potem pa kri, kri.. Po vseh teh letih še ni bila resnično prepričana, da ga je ubila ona... Dež škrablja po nevidnih strehah... Kot takrat pisajev svinčnik. Zmrazilo jo je in otresla se je spominov z dolgim koščenim palcem je segla do okenske rešetke in otrla debelo kapljo. Osušena koža je vpila kapljo, inni je bilo več. Ne kaplje, ne nje. Že zdavnaj so tudi njo vsrkala kamnita tla mrtve celice. 300. OBLETNICA VALVASORJEVE SMRTI - Letos mineva 300 let od smrti Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693), ene najpomembnejših osebnosti naše preteklosti, ki je svoje življenje, delo in premoženje posvetil časti Kranjske. Ta znameniti mož, plemič z gradu Bogenšperk, je prepotoval vso Kranjsko, jo preiskal do zadnjega kotička ter napisal znamenito kpjigo Slava vojvodine Kranjske (1689). To delo je danes poglavitni vir za starejšo slovensko zgodovino, saj nihče pred njim ne za njim ni pisal obširneje in z večjo ljubeznijo o slovenskem ljudstvu in njegovi zgodovini. Vse svoje življenje je žrtvoval za poučna potovanja in za to veliko delo. Iz ostankov imetja je kupil hišo v Krškem, kjer je preživel zadnje mesece svojega življenja in tu septembra 1963 v 53. letu starosti umrl. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v Mediji. Doprsni Valvasorjev kip (na sliki), ki ga je naredil Vladimir Stoviček, hrani Posavski muzej Brežice. (Pripravila kustodinja Posavskega muzeja Vlasta Dejak) Vinski tatovi- Mnogokrat prašal sem kmete, zakaj si ne napravijo doma kleti mesto zidanic. Vselej sem dobil odgovor: Je ni take zime in ne tolikega snega, da ne bi šel po vino v zidanico, kedar sem ga hotel piti; kaj bi še le bilo, da imam vino doma. Popili bi vsega že prve dni po novini; tako nam ostaja vendar dalje, da ga moremo kaj prodati. Bog pomagaj! Vinski tatovi so večidel domači ljudje ali sosedje ali pa tudi najbliža žlahta. Pričaral hudobijo - Neki ženi prišla je huda bolezen v nogo, celo do kolena gor. Doktor je prenesel bolezen z nje na sovražnika. Rekel jej je: Le pazi, kogar boš videla kmali ko prideš domu švepati, tisti ti je naredil ali se bo kesal - plačal bo hudobijo s smrtjo -in res je nekoliko dni potem nek sosed začel hramati in je tudi od tega umrl. Zaloianiimajo majhne kmetije ali prav dobre. Gnojejih izvrstno, da malo kje tako in to jim je lahko, ker rede dobro svojo živino z žlahtno mrvo, ktera jim raste po dostikrat namočenih travnikih. Žejni delavci- Če se kopačem ne zdi dosti vina, ga pa ukradejo, če je le mogoče. Treba je dobro paziti na ključe in posodo, najbolj pa na žejne delavce. 3>BfZ OČETA Vsi otroci, ki se rodijo na tem božjem svetu, imajo mamo in ata. A nekaj nas je takih, ki nismo bili nikoli deležni atove ljubezni. Rodila sem se v kmečki družini na vasi kot nezakonski otrok. Pri mami mi je bilo lepo. Polbrata in teta so me imeli radi. Lačna nisem bila nikoli. Tako sem brezbrižno rasla do šole. Blizu nas sta živela soseda, zakonca brez otrok. Stric in teta smo jima rekli. Naši se z njima niso nikoli pogovarjali, čeprav smo se vsak dan videli in srečevali po njivah in na vaških poteh. Dolgo nisem vedela, zakaj. V šoli me je nekega dne eden od učencev poklical s sosedovim priimkom. Potem sem ta priimek vse pogosteje slišala. Zelo me je prizadelo, če so me poklicali s tujim priimkom. Začela sem razmišljati, zakaj tako, matere pa se nisem upala vprašati. Tako je preteklo še nekaj let. Lepega dne pa mi je prišlo na ušesa, da po vasi govorijo, da sem hči od našega soseda. Odločila sem se, da izkoristim prvo priložnost, ko bo sam doma, stopim predenj in ga vprašam, če je res moj oče. To sem nekega dne tudi storila. Ko sem ga obiskala, me je začudno pogledal. Vsa sem se tresla. Povabil mi je, naj sedem, in po kmečkem običaju je dal kmh in vino na mizo. A nisem se pritaknila ne kruha ne vina. Zbrala sem pogum in rekla: “Prišla sem , da vam rečem ata. Ljudje govorijo, da ste vi moj oče.” Za trenutek sva bila oba tiho, jaz se tudi dihati nisem upala. Nato je počasi začel govoriti: “Tvoja mati je kriva, da nisi pri meni. Jaz sem te hotel vzeti k sebi, pa te mati ni dala. Sem pa moral plačevati in nositi denar na tvojo hranilno knižico celih 14 let. Če nisem pravi čas plačal, so bili že orožniki na vratih. ” Od tistega dne naprej sem očeta pozdravljala. Ob srečanjih sva izmenjala tudi nekaj besed, a ljubezni ni bilo ne od njega ne od mene. Prišla je vojna in izselili so nas v nemško taborišče. Po vojni se nisem več vrnila v rojstno vas. Poročila sem se in zaživela v mestu. Kadar sem obiskala mamo, sem vedno šla pozdravit tudi očeta in mu prinesla kakšno darilce. Prišla je starost in bolezen in na koncu ša smrt. Očeta sem šla pokropit in šla sem za njegovim pogrebom, a solza mi ni pritekla. A KNJIŽNA POLICA QOLEnCEVE ZGODbf Mladinska knjiga je to poletje poslala na knjižni trg novo prozno delo pisatelja Mateta Dolenca, zbirko pripovedi Rum in šah. Gre za izbrane zgodbe tega našega prozaista, ki si je izbral zgodbo za glavno obliko svojega literarnega sporočanja o svetu okoli sebe, češ: svet je pač sestavljen iz zgodb in te samo čakajo, da jih pisatelj zapiše. Mate Dolenc namreč zapisuje zgodbe na svoj način, ki je že od začetka prepoznaven. Pomeni, da je zanj zgodba res zgodba, torej klasična pojmovna pripoved, ne pa ogrodje za filozofsko in stilno globokoumno literaturo, za tak ali drugačen novum, če ne celo za hotene avantgardistične poskuse. V tem se namreč Dolenc bistveno razlikuje od drugih pisateljev, zlasti mlajših, ki jim je zgodba, kadar to že je, bolj ali manj samo razlog, da lahko demonstrirajo take ali drugačne novotarije, po možnosti tudi zelo zapletene. Morda je res, da so taki pisatelji bolj zanimivi za kritike, da se ti pač globokoumno razpišejo o njihovih globokoumnostih, vendar pa je tudi res, da je Dolenc tudi zato, ker se omenjenemu izogiba in mu je zgodba najpomembnejša, bolj berljiv in pri bralcih bolj priljubljen. Večja berljivost in priljubljenost pa nikakor nista znaka za zbijanje literarne cene nekega dela. Tako tudi za Dolenčeve zgodbe ni moč reči, da jim ne pritiče visoka literarna raven oziroma literarna vrednost. V knjigi Rum in šah zbrane izbrane Dolenčeve zgodbe pripovedujejo o življenju in ljubezni, o vsem, kar je vsaj malo nenavadno in celo skrivnostno. Junaki teh zgodb se praviloma ne zna-jdevajo na robu, pa naj jih življenje še tako gnete in premetava ter postavlja v še tako nemogoče situacije. Zanje je posebej značilno, da imajo vseskozi svoj prav, da torej nenehno oživljajo boj za individualno. Zgodbe so največkrat izpovedane v prvi osebi - običajno je to moški z lastnimi izkušnjami in zato malce nostalgičen - in z velikim smislom za stopnjevanje in razpletanje. Bralcem se bodo junaki hitro priljubili in ne bodo odložili knjige prej, dokler ne bodo obrnili zadnjega lista. Kratkočasili se bodo, a tudi razmišljali. IVAN ZORAN 9UTPO novfGfl ont Videti je, da je ideološka odjuga tudi na literarnem polju prinesla novo rast. Ne samo da bralci odkrivajo doslej zamolčana in prikrita peresa, tudi novih, ki žele popisati polpretekli čas, je vse več. Pri Dolenjski založbi je pred kratkim izšel roman JUTRO NOVEGA DNE Ignaca Kamenika, s katerim je avtor prispeval svoj kamenček v mozaik lite-rarnoavtobiografskih upodobitev Vojnega časa in prvih povojnih let. Roman pripoveduje o mladem fantu, ki se “sam, izmozgan in bolan” vrne iz partizanov ter v domači negi premaga smrt. V bolezenskih blodnjah intenzivno podoživlja svojo partizanščino in dogodke, ki so se mu iz tega časa najgloblje zapisali v zavest: hajke, trpljenje in boj za golo življenje, med dogodki pa so tudi taki, ki so mu zbudili moralne dvome in pomisleke. Pisatelj je tu uporabil zanimiv prijem: re- volucionarno in vojno vretje je postavil v območje blodenj, junakovo ozdravitev, ko tako rekoč s praga smrti ponovno stopi v življenje, torej nekakšno junakovo drugo rojstvo, pa je povezal z osvoboditvijo domovine in začetki gradnje novega družbenega reda. Od tod tudi naslov romana. Po času trpljenja in smrti se začne svitati zora novega dne, obetajoče svetla in humana, saj ima človeka napisanega z veliko začetnico, kulturo pa je postavila kot “prvo na praporu novega časa”. Junak stopi v ta novi dan, da se uresniči kot čuteč in razmišljujoč posameznik. Toda kaj kmalu začuti “v sebi nekaj, česar ni mogel uskladiti med seboj in svetom...” Začenja se namreč klasični konflikt med posameznikom in okoljem, ko se razmere in svet izkažejo za drugačne od junakovih pričakovanj. Pisatelj v realističnem slogu, s pogosto kratkimi povedmi izriše junakovo hitro šolanje, delo v brigadi, prve “demokratične” volitve v novi Jugoslaviji, ukvarjanje s kulturo in ljubezenska doživetja, hkrati pa izrisuje tudi življenjska pota njegovih sovrstnikov. V tem delu romana, ki ima največji obseg, ima delo že skoraj značaj generacijskega romana. Avtor sicer ni izpeljal osnovne romaneskne strukture (konflikt se samo nakazuje in se ne razvije do konca), je pa njegov roman kljub temu dovolj prepričljiv in presega okvir zapisovanja literaliziranih spominov. MILAN MARKELJ lo«»r Stvz-Mt. Jim« r \OVECA DNE rr= telegrami - ČZP Enotnost je izdala nov roman Mateja Bora JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA. - Jožef Rituper-Dodo je pri založbi M&M izdal knjigo spominov SLIKE PRAŠNEGA MESTA. - V Kopru so izdali zbornik KULTURA NARODNOSTNO MEŠANEGA OZEMLJA SLOVENSKE ISTRE. - V Analecti je izšel zbornik FILOZOFIJA SKOZ PSIHOANALIZO VII. - Podjetje Eurospekter je izdalo dve novi knjigi: Olega Križanovskega MLADOST ČRNOGLEDEGA HUMORISTA in Naceta Groma SKORAJ TISOČ NOČI. ■■■■■■■■■■■■H Cerkev je nabito polna in ljudje z zanimanjem poslušajo pridigo mladega frančiškanskega patra Kristjana Gostečnika. Govori v lepi slovenščini in niti z enim naglasom ne pokaže, da je v Ameriki. Šele pozneje zveva, da je pravzaprav rojen pri nas in da je pri nas tudi študiral. V Ameriko je prišel šele pred nekaj leti na podiplomski študij. Zanima ga sociologija, ameriški način urejanja družinske problematike. Ljudje bi zelo radi, da bi ostal tukaj tudi potem, ko bo dokončal študije, vendar odločanje o tem ni ne v njegovih ne v njihovih rokah. Usoda fare zapečatena Mladi, ki pomagajo duhovniku pri opravljanju mašniških opravil, pa med slovenskim branjem močno r-kajo in s tem kažejo, da so rojeni Američani. Mladi fantje pomagajo tudi pri ofru. V posodico pobirajo zaprte kuverte, v katerih predstavniki družin oddajo svoje prispevke za gerkev. Ko pozneje v župnišču kuverte odpro in pregledajo vsebino, je takoj jasno, koliko je katera družina prispevala. V posodico le redko padajo nezapečateni dolarski bankovci. Vsako leto tudi objavijo, koliko je kdo prispeval za cerkev, torej ni to nobena skrivnost. Je pa objava seznama morda nekakšen opomin za tistega, ki je preveč skoparil. Sicer pa so se Slovenci s svojo radodarnostjo na zunaj vedno radi postavljali in javno objavljanje prispevkov mora verjetno spodbuditi prikrito tekmovanje med njimi. Za cerkev je to vsekakor dobro. O tem, da so Slovenci ponosni na svoje prispevke za cerkve, pričajo tudi napisi na barvnem steklu cerkvenih oken. Na njih piše, katera podporna jednota in kdaj jih je prispevala. Na oknih je zapisana prava mala slovenska zgodovina, zanimiva za vse, ki proučujejo zgodovino slovenskega izseljenstva v Ameriki. Zal se neizprosno bliža čas, ko fara sv. Štefana, skozi katero je šlo toliko generacij izseljencev in katere cerkev je gradilo toliko slovenskih rok, kmalu ne bo več slovenska. Ostali bodo le slovenski napisi in slovenska znamenja ali pa še to ne, kajti podoba ameriških mest se hitro spreminja. Res je, kar so pripovedovali. V urejeno in homogeno četrt rr-^PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE vdre en tuj element in že se stabilnost poruši, vrednost nepremičnin je vse manjša in vsakdo hiti prodajati, da ne bi izgubil še več. Tak tuj element je ponavadi priselitev črnske družine v urejeno naselje belcev. Panika, ki nastane, pa ponavadi nima dosti skupnega z rasizmom, ampak je predvsem ekonomske narave, bojazni za izgubo imetja, socialnega ugleda in skrbi kvalitetno šolanje otrok. Ko je maše konec, se velika gruča ljudi pred cerkvijo ne razide kmalu. Znanci se rokujejo in pozdravljajo med sabo, spregovorijo o tem in onem. Če pride s kom obiskovalec iz “starega kraja”, pa je deležen toliko več pozornosti. Takoj po predstavitvi je namreč na vrsti vprašanje o domačem kraju in tipanje po morebitnih skupnih znancih, če ne celo sorodnikih. Včasih pa kot iz neba pade dokaz, Marjanca in Peter Gorenje iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah (na sredi) pred slovensko cerkvijo sv. Štefan v Chicahu. m ...■ da je svet dandanes že prav neverjetno majhen. Nasproti se ti zasmeji nasmejan obraz, ti pa razmišljaš, kam bi ga uvrstil. “Gorenjčeva iz Družinske vasi,” pravi sobesednica, in že se sproži val asociacij. Seveda, reportaža v Dolenjskem listu z naslovom “Amerikanci prihajajo!” Kar precej let bo že od tega, kar smo pisali o slovenski družini iz Amerike, oče Peter, mati Marjanca in dva otroka, ki si je postavila dom v Družinski vasi v bližini Šmarjeških Toplic. Takrat je bila polna načrtov in idej. Zdaj pa že nekaj let spet živijo tukaj v Chicagu. Ni šlo tako kot so si predstavljali. Precej ovir je bilo, birokracije pa tudi osebnih travm. Zdaj bosta poskušala znova. Morda je vzdušje po osamosvojitvi drugačno in otroci so že večji. Poskusiti je pač spet treba. Domovina je večni magnet, ki vleče in vleče, včasih pa tudi malo razočara. Materinski dan Rokujemo se še z Marijo in Vinkom Rigelnikom, doma iz Velikih Lašč, redko slovensko družino, ki še živi v bližini cerkve sv. Štefana, pa Belokranjcem Milanom Pečaričem, ki ima v Chicagu tovarno s stružnicami, pa Martinom Hozjanom, prav tako podjetnikom, pa Bohovimi iz Horjula, Burjekovimi iz Polhovega Gradca in kdo bi si zapomnil še vsa imena in prijazne obraze. Ljudje nas potiskajb v halo na nasprotni strani ceste. Danes je poseben dan. V Ameriki praznujejo materinski dan in slovenski otroci imajo priložnost s kulturnim programom čestitati svojim mamicam. Kakih petnajst otrok se skupaj z vzgojiteljico postavi na oder in zapoje. V slovenščini. Nekateri pojejo korajžno, drugi komaj odpirajo usta, eni z lepo slovensko izgovarjavo, drugi z močnim ameriškim naglasom. In čeprav nekaterim besedijo ne gre čisto dobro, je ganljivo njihovo prizadevanje in vztrajanje. Kot drobci krhke materije plavajo po tem velikanskem angleškem morju, a vztrajajo. Vso srečo! V dvorani se ne gnetejo samo mamice, so tudi očetje pa dedki in babice in številni drugi, ki jih je pritegnila ta prisrčna prireditev. Navdušeno ploskajo nastopajočim in jih podpirajo. 1 4 priloga dolenjskega lista v Se enkrat: zahtevam odgovore Vikarjev odziv na pismo “Se en odgovor novomeškemu vikarju” (DL 9. septembra) Dragi bralci Dolenjca, ki sledite javni polemiki med OO ZB NOB in menoj! Preden se lotim ponovnega povpraševanja, bi Vas rad opozoril, da ZB ni nikoli odgovorila na moje očitke z argumenti. Vedno je le odpirala nove teme in diskusijo napravila nepregledno. Tov. Golob poskuša s tako taktiko odvrniti pozornost od bistva vse zadeve: ali je bila “NOB” revolucija ali ne? Menim, da je vsakemu zgodovinarju danes jasno, da je šlo le za revolucijo pod krinko NOB. To dokazujejo: a) 1.500 umorjenih do ustanovitve prvih vaških straž; pobili so jih partizani, ker naj bi sodelovali z okupatorjem; umori so bili izvršeni brez sodbe, ampak po partijskem ključu; b) 12.000 poklanih domobrancev maja in junija 1945; c) umorjeni talci, ki so jih ustrelili okupatorji kot povračilo za umor svojih ljudi; žrtve morajo biti, so pravili partizani in to mislili predvsem za druge; č) vsi tisti partizani, ki so jih ubili partizani, ker niso bili pristaši komunizma (zima 1942/43). Tov. Golob je torej tisti, ki piše v imenu OO ZB NOB NM. Ker mi očita, da živim v zmoti, bi ga prosil, naj vsaj poskuša mojo zmoto odpraviti na prepričljiv način. Dovolj je legend o legendarnih bitkah, bataljonih, borcih in podobne mitologije. Naj se, prosim, vrne v zgodovino in me prepriča. Poskusimo takole: Partizani so se borili za svobodo. To je teza borcev, ki opravičuje vse njihove privilegije in proslave in 45 let nesvobode za naš narod. Partizani so prinesli komunistično revolucijo in njeno vladavino. Nasilje, požigi, ropi, umori, ki so prišli z njimi (komunisti), so dejstva. To ni teza, pač pa resnica, ki je neovrgljiva. Torej so borci za svobodo prinesli najhujšo nesvobodo! Sedaj pa vprašujem Zvezo borcev in vsakega posameznika: Ali ste pristaši komunizma? Če je odgovor da, potem pravilno govorim o revoluciji m nima smisla govoriti o NOB. Če je odgovor ne, zakaj ste potem 45 let podpirali s svojo mitologijo režim, ki je duhovno in materialno uničeval našo deželo? Zakaj se niste javno, ko je bilo to še pogumno dejanje, distancirali od komunistične vladavine? Zakaj niste javno priznali, da je KPS zlorabila vaš boj za svobodo za revolucijo, in takrat obsodili komunizma, kakor neprestano delate z nacionalsocializmom in fašizmom? Še imate priložnost, da se oddaljite od svoje sramotne preteklosti podpiranja mračnega totalitarizma komunizma. Priznajte v izjavi za javnost jasno in nedvoumno, da so vas pač prevarali in potem še z visokimi penzijami in privilegiji kupili. Sedaj pa v svobodi, ki je niste pomagali pridobiti, priznavate svojo zmoto in ste pripravljeni delati pokoro. Najboljše bi bilo, da nehate s svojimi proslavami, ki so vse po vrsti vprašljive, in date ljudstvu nekaj oddiha, da si bo samo ustvarilo mnenje. Recimo takole: za petdeset let utihnete, kot ste petdeset let zavajali javnost. Ali ni to pravično? ANDREJ MARKO POZNIČ Kočevski zbor izjemno pomemben mejnik osvobajanja Stališče Demokratske stranke do tega dogodka Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943, je eden najpomembnejših mejnikov v osvobodilni vojni proti tujim zavojevalcem v 2. svetovni vojni. S svojimi sklepi o Osvobodilni fronti kot predstavnici slovenskega naroda in o odborih OF kot začasnih organih ljudske oblasti med vojno naj bi imel “značaj konstituante, ki se je sestal z enkratno nalogo, da postavi več ali manj konkretne, posredne in neposredne temelje slovenskega državnega organizma” (dr. Makso Šnu-derl, Zgodovina ljudske oblasti, Ljubljana 1950, 248). O konstitutivnem zanačaju oblasti je v skladu z mednarodnopravnimi normami mogoče odločati, kolikor ima ta oblast dejansko kontrolo nad ozemljem, nad katerim se vzpostalja, o njeni legalnosti in demokratičnosti pa, kolikor se lahko sklicuje na izraženo voljo ljudi, ki naj bi jih predstavljala. Oba pravno tako obvezujoča elementa sta bila v primem Kočevskega zbora lahko le delno izpolnjena, in sicer na ozemlju, ki ga je dejansko kontrolirala OF oz. NOV in v okviru možnosti, ki so jih ustvarjale vojne razmere. To dokazuje že sama številčna zastopanost delegatov, saj večina slovenskega prebivalstva ni mogla biti ustrezno predstavljena. Na zasedanju je bilo navzočih 572 delegatov, in sicer 500 iz ljubljanske pokrajine, 72 iz drugih delov Slovenije. Zato na tezi o Kočevskem zboru kot predhodniku Slovenskega državnega zbora in njegovi parlamentarni kontinuiteti s pravnega vidika ni mogoče vztrajati. Kočevski zbor pa je ne glede na to izjemno pomemben mejnik v razvoju osvobodilne borbe. Pomeni legitimizacijo Osvobodilne fronte kot dejanskega vodje in nosilca borbe proti tujim zavojevalcem ter njeno organizacijsko utrditev in potrditev in je zato pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj osvobodilne vojne. V zvezi s tem je sprejel vrsto za prihodnjo državnost Slovenije jiomembnih ukrepov, med katerimi je treba posebej izpostaviti odlok o priključitvi Primorske Sloveniji. IGOR BAVČAR predsednik Demokratske stranke Stavka za preživetje Soteske Odmev na obrazložitev glavnega Novolesovega direktorja Andreja Kosca (Dolenjski list 9. sept.) - Delavci na Žagi gledajo na stavko povsem drugače gb 'za stavko regres in osebni dohodki, kakor trdi g. Kosec. On pozablja na zahteve razširjene seje DS, in OOS z dne 26.7.1993. Kolektiv Žage Soteska je med drugim zahteval nekaj podatkov v zvezi s stroški za krovno podjetje od 1.10.1990 dalje, in sicer: - koliko finančnih sredstev se je odvedlo na krovno podjetje iz Žage Soteska, - višino stroškov zunanjih sodelavcev in svetovalcev v Novolesu, - koliko in kdaj je moralo krovno podjetje najemati kredite za Sotesko m za kaj so bili porabljeni, - točne podatke, koliko dolga zapade po prisilni poravnavi za Sotesko, po kakšnem ključu ali teoriji naj bi se to izvajalo in zakaj na tem področju ni nobenega premika in obveščanja. Vse te zahteve je krovno podjetje ignoriralo, vse dokler nismo začeli stavkati. S pričetkom stavke pa so IZJAVA OB OBLETNICI ZLOMA FAŠIZMA Ob 50. obletnici zloma fašizma je glavni odbor SvS - Svobodne stranke demosocialne opredelitve priredil zaključeno kulturno prireditev. Na njej smo prebirali dela slovenskih pisateljev, ki so doživeli mrak in grozote fašizma, nasilno potujčevanje slovenskega naroda pa tudi delo in boj za svobodo tako posameznika kakor naroda v celoti. Poudarili smo tudi, da spontanega in uspešnega vseslovenskega boja proti fašizmu in nacizmu ne morejo zasenčiti dogodki po končani drugi svetoyni vojni, ki jih je zagrešila ozkosrčna boljševistična oblast. Slednja prevzema vso zgodovinsko odgovornost za huda dejanja na svoja ramena in jih ne more naprtiti avtentičnim borcem - partizanom, ki so šli v požrtvovalen boj za zaščito našega premoženja, življenja in kulture ter celotnega slovenskega ozemlja. Za glavni odbor SvS - Svobodne stranke/demosocialne opredelitve: PETER ZIDAR • Kučan je veliko pametnejši kot jaz in nobenih mojih nasvetov ne potrebuje. (Dolanc) • Če bi moj oče lahko videl vse, kar se dogaja v bivši Jugoslaviji, bi se verjetno ubil. (Miša Broz, Titov sin) V spomin na umrle na Rabu Svečanost ob 50. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu - Sodelovali obe vladi KDO PRIPRAVLJA DIKTATURO? Namesto da bi se Slovenci vprašali, kdo je bil vrhovni usmerjevalec slovenske Udbomafije, kdo jc skupaj z JLA dopustil razorožitev slovenske TO, kdo je sprožil proces “četverice”, da bi pravilno ocenil razpoloženje Slovencev in se jim pravočasno postavil na čelo zaradi uresničenja svojega videnja Slovenske perestrojke -Slovenci razmišljajo o takšni podobi ljubljenega voditelja g. Kučana, kot jim jo sam nastavlja. Čeprav bi morali biti Slovenci pozorni na stalno govorjenje g. Kučana o nevarnosti izrednih razmer v Republiki Sloveniji, se raje ukvarjajo s tem, kar govori g. Kučan o drugih namesto o sebi. Namesto da bi bili pozorni na Kučana, ki edini zares lahko svoj že obstoječi kult osebnosti spremeni v diktaturo, se Slovenci medsebojno poučujejo o pravnih postopkih zasliševanja prič. Ko bi morala Slovenska demokratična javnost zahtevati objavo ukrepov za primer izrednega stanja, ki jih je tajno sprejelo Predsedstvo Republike Slovenije, se Slovenci raje ubadajo s problemom o pisanju “kaša” ali “kasha”. Namesto da bi Slovenci vedno znova varovali demokracijo, dopuščajo, da jih g. Kučan potihem pripravlja na diktaturo. Za “SLOVENSKO DESNICO” tajnik: DANIJEL MALENŠEK Ob 50. obletnici samoosvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu in v spomin na 4600 umrlih taboriščnikov je bila 11. septembra spominska svečanost na grobišču Kampor pri Rabu. Pokrovitelja te svečanosti sta bila predsednika vlad Slovenije in Hrvaške', organizatorja pa Združenje zveze borcev Slovenije in Zveza hrvaških vojnih veteranov. V imenu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je v spremstvu častnika teritorialne obrambe Slovenije položila venec k spomeniku umrlim Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ki je bila tudi slavnostna govornica. Vsi govorniki so rabsko taborišče orisali kot enega največjih zgodovin- LEVSTIKOVCI! Odbor skupnosti borcev Levstikove brigade vabi svoje borce na skupščino, posvečeno 50. obletnici njene ustanovitve. Srečanje bo v nedeljo, 19. septembra ob 11. uri v Dolenjskih Toplicah, kjer je bila brigada ustanovljena. Poseben avtobus bo tega dne ob 8. uri odpeljal z avtobusne postaje Rionica, ob 9. uri pa s Kongresnega trga (pred Univerzo) v Ljubljani. Po končani skupščini bo tovariško srečanje s kosilom v Zdravilišču Krke v Dolenjskih Toplicah. Pridite v čim večjem številu! Odbor skupnosti borcev Levstikove brigade nam grozili samo s stečajem. Poudariti pa moram, da še vedno nimamo vseh podatkov kakor tudi ne regresa. Zato menim, da je stavka še vedno legitimna, vendar prekinjena iz interesov Žage Soteska. V letu 1992 se je iz Žage odvedlo na krovno podjetje okoli 800.000 DEM. Ali je potem čudno, da kolektiv Žage stavka. S prvim jesenskim dežjem je streha v Soteski na več mestih prepustila. Delavci so zjutraj našli mokre prostore in stroje. Od kod potem nezadovoljstvo kolektiva? Denarja za popravila ni. Za negativno poslovanje v letu 1993 je v veliki meri krivo krovno podjetje, ker se je nekorektno obnašalo do dobaviteljev. Kolektiv v Soteski je tudi mnenja, da je upravičen dobiti regres, ker ni imel nobenega kolektivnega dopusta kakor ves ostali Novoles. Nekatere družbe v Novolesu so ponovno na prisilnem dopustu. Tega gotovo niso krivi delavci. v Glede lastninjenja pa so delavci Žage Soteska kakor tudi njeni upokojenci pripravljeni vložiti certifikate direktno v Sotesko, ne pa prek krovnega podjetja, ki v treh letih ni pokazalo nič svetlega za bodočnost Novolesa (razen stečaja Novih am-bientov, Sigmata in Noeta). Kolikor mi je znano, g. Kosec ni pripravljen kazati kuverte svojega OD. Vprašati bi se moral, za kaj je delavec 65-članskega kolektiva z najnižjim OD, ki znaša >8.000 SIT, pripravljen to storiti in zakaj potem zahtevamo regres. Gotovo ne za dopust v Bohinju ali kje drugje. Zanesljivo pa vem, da marsikdo v krovnem podjetju ne potrebuje regresa. Nazadnje pa se sprašujem, ali bi g. Kosec vedel, kje je soteška žaga, če ne bi delavci stavkali. Mislim, da bo iz tega zapisa širši javnosti kakor tudi vam, g. Kosec, popolnoma jasno, kdo neposredno spodbuja delavce k stavki in kdo stoji za vsem tem. Mnenja sem, da so to delavci, ki za takšen OD celo zimo na prostem prekladajo deske. JOŽE PAVLIN, predsednik Sveta delavcev Žage Soteska PRIDRUŽUJEM SE POZIVU Pridružujem se javnemu pozivu sindikata Neodvisnost - KNSS in protestno gladovno stavkajočim v podjetju Kočna v Kamniku. Pozivam pristojne ustanove, kot so SDK, Javno tožilstvo, Družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, pristojne inšpekcije, in druge poklicane, naj čimprej opravijo svojo dolžnost. Ob tem dodajam, da je pošteno in zakonito lastninjenje temelj pravne, gospodarsko zdrave države Slovenije in znak prave demokracije. Ne pristajam na pravno prakso sedanjosti, da tisti, ki odkrije sum nezakonitosti, ostane na cesti. FRANC MIHIČ Ribnica “MOJ ODGOVOR” Nekoč, ne tako daleč v zgodovini, je izšla v samozaložbi čudna m nenavadna knjiga. Pisalo se je leto 1922. Knjiga pa se imenuje “Moj odgovor”. Spisal jo je dr. Ivan Šušteršič. Knjižica opisuje, kako je imel avtor vedno prav in kako njegovi prijatelji niso imeli nikdar prav. “Moj odgovor” je snopič polresnic par exe llence. Njihov, avtor pa je avtoritativni tožnik in sodnik v eni osebi. Kajti vse, kar je Šušteršič mislil, delal ali nameraval delati, je menda čista, zveličavna in neovrgljiva resnica. Zato v imenu te “resnice” izreka sodbe, ki so brez priziva in obtoženci nimajo pravice do obrambe. To so seveda sodbe nad nekdanjimi prijatelji in sodelavci, s katerimi je avtor sodeloval, a jih je spremenjena politična usoda razdružila. Vsi tisti, ki zaradi novih okoliščin jx> letu 1918 niso bili več njegovi prijatelji, marveč so bili le še njegovi (politični) nasprotniki, so seveda na mah postali bitja, ki nimajo ničesar v sebi ne na sebi in pri sebi, kar bi bilo vsaj v količini ščepca neuspešnega, nehudodelskega. Kakšna usodna podobnost s pismi in insinuacijami obrambnega ministrstva, ki svojo nemoč, slabovidnost in divji srd vedno zgrne tudi na Združeno listo. Pako kot v zadnjem primeru v zvezi z (ne)prisotnostjo častne čete ob proslavi 50-letnice boja proti fašizmu na Primorskem. Bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo! DUŠAN KUMER Ljubljana Razseljeni trebanjski godbeniki Ugovor na članek s tem naslovom (DL 9. septembra) - Gre za naše otroke, mar ne? skih dokazov genocida italijanskega fašizma nad ljudmi iz okupiranih območij in poudarili velik pomen vseh, ki so se v tistih težkih časih uprli okupatorju in se borili proti fašizmu in nacizmu. Predvsem pa so vsi poudarili, da morajo ostati zgodovinska dejstva Raba poduk sedanji in bodoči generaciji, da do tega ne bi nikoli več prišlo. V kulturno-komemoracijskem programu sta sodelovali obe republiki. Za Slovenijo je program pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Novo mesto. Na svečanosti je sodelovala tudi častna četa vojakov hrvaške mornarice, ki se je z vojaškimi častmi poklonila žrtvam. Prve internirance so fašisti pripeljali v taborišče 27. julija 1942. To je bila skupina 198 Slovencev. V naslednjih desetih dneh je bilo v taborišču že 6000 ljudi, od tega dve tretjini Slovencev. Do 8. septembra 1943 je bilo v taborišču nad 15000 internirancev, največ Slovencev, Hrvatov in Židov. Umrlo je 4641 ljudi, največ od lakote in bolezni. Prva žrtev je bil komaj dvomesečni Vili Malnar. V taborišču sta delovala Osvobodilna fronta in partijski komite, ki sta bodrila sotrpine. Zlasti po padcu Musolinija, 25. julija 1943, so se že v taborišču pripravljali na osvoboditev internirancev. Ob razpadu Italije 8. septembra 1943 je vodstvo OF imelo sestanek s 4500 interniranci, na katerem so se odločili o osvoboditvi taborišča in formiranju Rab-ske brigade, ki je bila sestavljena iz štirih slovenskih in enega židovskega bataljona. Taborišče je bilo dokončno osvobojeno 11. septembra 1943. RUDI HRVATIN S podobnim stavkom je zaključil v zadnji številki Dolenjskega lista avtor P. P. članek “Razseljeni trebanjski godbeniki". Njemu so sicer mar le godbeniki. Ne bom se spuščal v pisanje in žalitve šole kot vzgojno-lzobraževalne in kulturne ustanove avtorja tega članka P. P. Medijsko pozornost prostorski stiski našega pihalnega orkestra sem pričakoval, saj v Trebnjem brez afere težko kaj rešimo. Povedal bi rad le resnico. Prvič to, da godbenikov iz šole ne izseljujemo, ampak jim nudimo le manj ugodne pogoje zaradi novih potreb po učilnicah. Teh 12 let, odkar smo dobili novo šolo, ni bilo. To sem predsedniku pihalnega orkestra v prvem pismu konec maja lepo napisal in v njem izrazil spoštovanje do njihovega dela in vloge. Temu pismu je sledil prvi sestanek s predsednikom orkestra in s sekretarjem za družbene dejavnosti. Na sestanek sta prišli še ravnateljica glasbene šole in direktorica Centra za izobraževanje in kulturo. Vsaka s svojimi težavami. To je še dodatno zapleteno razreševanje problema, ki naj bi ga rešili na sestanku. Rešitve niso našli. Predsednik orkestra je povedal, da člani orkestra ne morejo vaditi v ponujenih prostorih, ker bi morali prenašati stole in stojala za note. Šolske počitnice so se nagibale h koncu. V začetku avgusta sem na predlog strokovne delavke sekretariata za družbene dejavnosti ponovno pisal predsedniku pihalnega orkestra in ga prosil, naj do 16. avgusta sporoči, če so našli prostor oz. če sprejemajo nove pogoje za njihovo delo v šolskih prostorih, ker učilnico nujno potrebujemo letos in tudi v naslednjih letih. Napisal sem tudi, da bomo morali, če se ne najde nobena rešitev, učilnico kljub temu izprazniti z vso odgovornostjo do inventarja, ki je v njej. Na sestanku 30. avgusta se nisem za izselitev nič opravičeval, le povedal sem, kako je do nje prišlo. To je bila skrajna rešitev, lahko tudi nekulturna. Če tri mesece nekomu dopoveduješ, da šola potrebuje prostor za naše otroke in se ne najde rešitev, je potrebno ubrati nenavadno pot. Mislil pa sem, da bom vsaj en dan pred začetkom pouka le dobil učilnico, zato hišniku nisem dal odločnega naloga za izpraznitev učilnice, ampak sem mu jo omenjal kot skrajno možnost. Preselili smo le stole in stojala v prostor, kjer imajo shranjene glasbene inštrumente. Če je bil na stolu inštrument, smo skupaj s stolom prenesli tudi inštrument. Torej nismo ničesar premetavali. Res pa je tudi to, da sem nekaj dni pozneje na željo kapelnika v učilnico poslal čistilke. Toda ne zaradi slabe vesti, ampak zato, ker so bila tla zelo umazana in ker smo z orkestrom bili v dobrih odnosih. Zaračunavali jim nismo nobene najemnine, ker je občina zatrjevala, da nam krije vse materialne stroške. Toda to je že drugo poglavje. Sedaj pa še o posledicah neus-trznega, “nekulturnega” dejanja. Orkestru sem ponudil v zameno za učilnico drug,nekoliko manjši prostor, a ni bilo odziva. Orkester je prostora obdržal in zamenjal ključavnici, tako da v prostore hišnik ne more priti niti v primeru požara ali kake druge nezgode. Oddelek 2. razreda ima pouk sredi šolske predavalnice brez oken in direktne svetlobe. Učilnica, ki jo ima orkester, pa je čez dan zaklenjena. Odgovornim v občini Trebnje predlagam, da se usedejo za mizo z večjo mero strpnosti, medsebojnega razumevanja in da brez demagogije, da je trebanjska šola dovolj velika, najdejo rešitev. Prepričan sem, da je med člani orkestra dovolj ljubezni do glasbe in notranje motivacije in ni nevarnosti, da bi priznani orkester propadel, tuti če bi se moral seliti v primerne prostore. Občina Trebnje je v projektu zdrava občina. Šola v Trebnjem pa je vključena v mednarodni projekt zdrava šola. Po tem projektu naj bi imel otrok v šoli primerne svetle in čiste učilnice. Torej za otroke gre, mar ne? ŠTEFAN KAMIN, ravnatelj šole 75 let Vilme Pirkovič Pred kratkim je praznovala 75-letnico življenja Vilma Bebler Pirkovič, družbenopolitična delavka, ki je imela v času svojega aktivnega dela veliko zaslug za razvoj Dolenjske, zlasti na kulturnopolitičnem področju, kjer je bil njen vpliv predvsem za ustanovitev in uveljavitev kostanjeviške Forme vive ter izgraditev novomeške bolnišnice in Galerije odločilnega pomena. Vilma Pirkovič Bebler po osnovnem fioklicu inženirka agronomije, po rodu sicer ni Dolenjka, je pa, kot sama pravi, to po Vilma Pirkovič občutju. Z Dolenjsko se je srečala že dolgo prej, predno se je poročila s Francetom Pirkovičem, rojenim Šentjernejčanom, saj je prišla v Novo mesto že pred vojno, kajti tu je bila kot magistra farmacije zaposlena njena sestra, ki je s svojim delom pomagala vzdrževati družino. Z Dolenjsko se je spoznala tudi med NOB, saj je nosilka spomenice 1941, zlasti pa po vojni, kjer je imela več pomembnih funkcij na takratnem okraju in kot poslanka v republiški skupščini. Poleg kulturne tematike jo je zanimalo predvsem vprašanje poklicnega uveljavljanja žensk ter prosvetljevanja žensk na podeželju. Zdaj se Vilma Bebler Pirkovič ukvarja predvsem s pisanjem spominov in urejanjem ter dokumentiranjem gradiva iz NOB. Ob njenem življenjskem jubileju smo jo obiskali v Šentjerneju, kamor rada zahaja, in objavljamo nekaj misli iz razgovora. “Na Dolenjskem sem bila ravno v petdesetih letih, v času njenega hitrega razvoja v industrijsko družbo, v kulturnem pogledu pa je razen v Kostanjevici in nekaj gledališke in zborovske dejavnosti v Novem mestu tukaj vladalo mrtvilo. Takrat smo ustanovili Dolenjsko založbo, izhajati je pričel Dolenjski zbornik, oživilo je delo Muzeja z Galerijo in Studijske knjižnice, razmahnil se je Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici. Človek je ponosen, da je bil v tistem času zraven in imel možnost kaj prispevati,” pravi Pirkovičeva, ki pa je veliko pričakovala tudi od novega časa. “V začetku sem z velikim upanjem pričakovala te spremembe, da bo demokracija zares zaživela, moram pa prizanti, da sem nekoliko razočarana, da je toliko rivalstva in da toliko energije porabimo za medsebojna spotikanja, spore in tekmovanja, namesto da bi stopili skupaj in delali, saj imamo še veliko dela. Svoj čas smo postavili nekaterim stvarem, na primer izobraževanju kmečkih žensk, dobre temelje. Nadaljevanje je zaradi drugačnega razvoja zadružništva zastalo. Mi je pa pri novem načinu življenja všeč, da čedalje več žensk prihaja naprej, da imamo vse več samostojnih, razgledanih žensk na vseh področjih, ki so dobile možnost pokazati, kaj znajo. Tega včasih ni bilo, verjetno pa smo v našem času temu ustvarili vsaj osnovo.” T. J. Na rob odrinjena Dragarska dolina Nekdaj je preživljala 2.500 prebivalcev, zdaj pa jih ima samo še 547 - Dileme glede bodoče občinske ureditve - Kaj pravi predsednik KS Anton Žagar KOREN S PRSTI- Slavko Burger iz Šmihela se je v ponedeljek oglasil v našem uredništvu in prinesel na ogled la čudni korenčkov stvor. Povedal je, da mu je koren izredno obrodil, saj je posadil hibridno seme iz Holandije. Kitali koreni so normalnih oblik, le težki so do pol kilograma. (Foto: J. Pavlin) DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU - Na skrajnem jugozahodu, tam kjer se Hrvaška meja najgloblje zajeda v Slovenijo, leži slikovita Dragarska dolina. Kot v nekakšnem žepu je stisnjena med hrvaško mejo in donedavno še skrbno varovanim in neprehodnim goteniškim območjem. Pet vasi sestavlja to krajevno skupnost, Draga, ki je upravno središče, Podpreska, Lazeč, Srednja vas in Trava, tik ob meji pa so še manjša naselja: Podplanina, Črni Potok, Pungert, Novi in Stari Kot. Če hočejo v svojo matično občino Kočevje, morajo prek ribniške ali po gozdnih poteh. Vsa dolina premore 547 stalnih prebivalcev z 217 gospodinjstvi (pred drugo vojno je kraj štel 2.500 duš) in je eno najbolj demografsko ogroženih območij. “Ni potrebno naštevati vzrokov, ki so kraj pripeljali v katastrofalen položaj,” pravi predsednik krajevne REKORDEN KROMPIR - Anton Južnič iz Krkovega v občini Kočevje je letos pridelal precej krompirja. Posamezni krompirji so tehtali tudi nad pol kilograma. Enega takih ima v roki njegova žena Francka. Gospodar Anton pa drži v rokah krompir, težak kar 1,05 kg. Debelejšega dozdaj še ni pridelal, čeprav je v preteklih letih posamezen njegov krompir tehtal tudi po 70 do 80 dag. Gospodar je povedal še, da je ta krompir pridelal na peščeni zemlji, gnojeni z domačim hlevskim gnojem in dodatkom kane. (Foto: J. Primc) KAMERA ODKRIVA - Da parkirišč v Novem mestu primanjkuje; ni nič novega. Vozniki se pri parkiranju znajdejo, kakor vedo in znajo, tako kot na primer voznik avtomobila na fotografiji, ki je nastala pred Domom kulture. S tem, ko je voznik postavil avtomobil na tri kolesa, je "ubil dve muhi na en mah": lahko je parkirat, pa še četrto kolo je medtem “šparal". (Foto: Jože Matkovič) v V Zabjaku prvi romski bife Roman Tasič je poleg trgovina odprl še bife -Dobrodošli vsi obiskovalci - Nič izgredov NOVO MESTO - Novomeški Romi v “novem delu" Žabjaka so pred približno dvema letoma dobili svojo prvo trgovino Jurček, pred dvema mesecema pa še MM HJHPMH z istim imenom. Lastnik je Rom Koman Tasič. |H HST .. JRH “Z družino sem živel v Grosu- ■UHR C' pijem in 15 let delal pri podjetju iH Black & Decker. Imel sem stalno zaposlitev, potem pa sem iz Nove- <|J ga mesta dobil ponudbo, da bi vozil romske otroke v šolo v Bršljin. m Br Ponudbo sem sprejel in se preselil ( flR W v Birčno vas. Toda potem službe jj| nisem dobil, ker se nekdo ni strin-jal, da lahko Rom vozi avto. Kar nekaj časa sem bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, vendar tako ni šlo več naprej (imam tri otroke) in odločil sem se za gradnjo trgovine. Seveda sem imel pri tem kup težav, saj mi nihče ni verjel, da mislim resno. Po kar nekaj napisanih prošnjah mi je občina v Novem mestu prošnjo odobrila in dogovorili smo se, da bom na leto plačeval 500 mark najemnine. Največji problem je bil denar, zato sem na vse konce in kraje prosil za kredit. 280.000 tolaijev kredita z 10-odst. obrestmi na devizno klavzulo mi je dala Ljubljanska banka, občina Novo mesto pa 80.000 tolarjev, tudi z obrestmi.Nepovratnih sredstev pa nisem dobil nič in tako se je začelo,” razlaga Roman Tasič. Trgovina Jurček je majhna, založena pa je predvsem z najnuj- nejšim blagom, kot je kruh, mleko, sladkor, sol ipd. Kupci so predvsem Romi, pridejo pa tudi drugi ljudje. “Ker je bilo prometa vendarle premalo, vendar je bilo prometa malo, sem se odločil odpreti še bife in ni mi žal. Gostov je zelo veliko, celo več drugih obiskovalcev kot Romov, in vsi so enako dobrodošli. Zaposleni imam dve dekleti, ki pomagata pri strežbi, dela pa tudi moja žena Majda. Cene so približno enake kot drugje,” pravi Tasič. Tasič je še povedal, da sedaj v Zabjaku zaradi trgovine in bifeja ni nobenih večjih problemov, pretepov in sporov, čeprav so se nekateri tega bali. To pa ni majhna stvar. L. MURN skupnosti Anton Žagar. “Vedno smo bili odrinjeni na obrobje. Tudi sedaj se ni veliko spremenilo, kljub temu da imamo v naši KS edini meddržavni mejni prehod. Skozi dolino pelje edina asfaltna cesta, ponekod še nedokončana. Zadnjih nekaj kilometrov pred državno mejo pa je še vedno makadam in v stanju, ki praktično ne dovoljuje prevoza težjim tovorom. Obenem je cesta slabo vzdrževana ali pa sploh ne. Podobno je s cesto Lazeč - Novi Kot. Tudi tu bi moral biti vsaj meddržavni prehod, vendar naše želje in kritike nihče ne upošteva. Tudi občinska vlada dokaj medlo reagira, sicer pa bi morala biti zainteresirana tudi država. Žal v naš konec ne zaide nihče, ki bi se o poraznem stanju prepričal na mestu samem.” V negotovosti so tudi glede bodoče občinske ureditve. Obstajajo tri variante. Po prvi naj bi se združili s KS Loški potok tako, kot so nekoč že bili, po drugi naj bi se združili z Loškim potokom in Sodražico, tretja, najnovejša, pa je združitev s Kočevsko Reko. Žagar pravi, da bi bila tretja varianta najboljša. Zato bi bilo potrebno zgraditi od upravnega središča Drage do Kočevske Reke najmanj 28 km ceste, kar je v tem času verjetno utopija. Dragarci so trenutno zadovoljni s telefonijo, tudi voda ni največji problem razen v naseljih Stari in Novi Kot, kjer 57 prebivalcev uporablja izključno kapnico. Pritožujejo pa se nad slabo napetostjo toka v vaseh Podplanina, Pungert in Črni Potok, kjer elektriko dobivajo še vedno iz Hrvaške. V teh vaseh imajo ali pa ne ljubljanski TV signal. Plačati pa morajo kljub temu, da lahko gledajo samo hrvaški program. Pred petimi leti, ko je televizija zgradila pretvornik, so obljubljali, da bodo naredili odboje tudi za te zaselke, a je ostalo le pri obljubah. Nestrpno pričakujejo tudi vrnitev nacionaliziranih zemljišč, ki so bile nekdaj last vasi, saj trenutno v teh gozdovih vidijo edini možni vir za vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Žagar nam je (»stregel še s kuj»m problemov. “Država in bodoča občina, kakršnakoli že bo, bo morala načrtno poskrbeti za razvoj, predvsem pa ustvariti pogoje za ponovno naseljevanje in normalne bivalne pogoje. Vse to bo pripomoglo, da bo ta del “zelene meje” varen. Z Dediščina na Straški jeseni Prikaz kmečkih opravil Na letošnji Straški jeseni so poleg vinogradniških opravil predstavili tudi ročna dela, domačo obrt ter veliko dolenjskih vin in dobrot iz domačih pečic. Da je praznik zaživel v pravem prijetnem vzdušju, je pripomoglo lepo vreme in neverjetna dejavnost domačinov, ki so v okviru Turističnega društva Straža vložili veliko truda v pripravo programa. Najbolj dejavne so bile kmečke ženske, saj so napekle veliko peciva, ki je privabljalo goste s prijetnim videzom in vonjavami. Poleg kulinarike so kmečke ženske v okviru društva kmečkih žena pripravile prijetno razstavo ročnih del in domače obrti. Tako je bilo na majhnem razstavnem prostoru pred gasilskim domom možno videti lepe vezene prte, prtičke in pregrinjala, velik izbor kvačkanih in pletenih prtičkov, ovratnikov ter pletenin iz domače volne. K temu so se lepo podali izdelki domače obrti, predvsem košare, koški, nahrbt-ni koši, opletene steklenice in miniaturni izdelki iz lesa, manjkale pa niso niti doma narejene brezove m sirkove metle. V okviru prireditve so bile najzanimivejše kmetice, ki so poleg izdelkov prikazale tudi njihovo izdelavo. Najbolj zgovorna je bila Žefranova Marija, ki je pridno predla na kolovrat, za predan pa vzela v roke tudi harmoniko. Iz spredene volne je pletla nogavice spretna “štrikarica” Koščeva mama. Poleg nje je Golobova Ani kvačkala ženski ovratnik, “Stikala” pa je Kobetova, izkušena izdelovalka vezenin. Poleg kmečkih žena sta pletla košare in opletala steklenice Kastelčeva z Gor. Polja. Mislim, da bi morali vcepljati veselje do ročnih del in starih domačih obrti že otrokom v osnovni šoli, da bi znali bolj ceniti našo kulturno dediščino. Razstave in podobne kmečke prireditve naj bi bile pogostejše in z več promocije, kajti to je del turizma, ki ga znajo v zahodnih državah dobro vnovčiti. CVETKA LAVRIČ, svetovalka za kmečko družino normalizacijo prometnih poti je pričakovati nekaj od turizma, že sedaj so prvi poskusi podjetništva. Tega bi bilo veliko več, če bi pospešeno ustvarjali boljše možnosti tudi za zaposlovanje,” razpreda svoje misli ambiciozni predsednik krajevne skupnosti Draga. Nedvomno mu je treba pritrditi. A. KOŠMERL PESTRA PLESNA PONUDBA KRŠKO - Plesni studio Krško pripravlja za ljubitelje plesa in uglajenih gibov več vrst tečajev. Tako bo v Krškem plesni vrtec za otroke od 4. do 7. leta, splošna plesna šola za osnovnošolce, šola za družabni ples, namenjena mladini in odraslim, ter šola športnega plesa. Prav tako bo tečaj jazza, akrobatskega rock and rolla, aerobike in joge. Studio bo organiziral tudi šolo za mažoretke. Vpisujejo ob delavnikih od 17. do 19. ure v prostorih na Cesti 4. julija 38 in v Domu mladih. Prijave sprejemajo vsak dan na telefon, in sicer je v Krškem številka 32-795 in Brežicah 61-480. Nikar asfalta skozi Loko! Bodo bralci prenesli tole “skoraj humoresko”? Kdor pozna Loko, ve, da je tu 14 let maševal veliki Primož Trubar. Vendar on še ni poznal izraza asfalt. 400 let kasneje je vse drugače. Skozi vas vozijo tovornjaki, traktorji, avtomobili, mopedi, z dovoljenji ali brez njih, in dvigajo prah. Br-zino vozila prilagodijo tako, da skozi prednjo šipo še vidijo, kje morajo vijugati. Hiša številka 1 stoji na meji asfaltnega in makadamskega meridiana. Torej obstaja od te do Radeč romantika, ki je v zadnjih časih v nevarnosti. Eni komaj čakajo, da bi prevlekli svetlo prašno cesto v temno asfaltno. Neprašno! Primož Trubar morda kdaj tudi Vajkard Valvasor sta vedela, da skozi Loko vodi odlična pot za vozila od ene do šestih konjskih sil ali prav toliko volovskih vpreg. In ti so tekmovali, kako najhitreje priti od Loke do Čateža ali do Litije. In sprejeli so makadam. Toda kako je z makadamom danes? Nič proti napredku avta. Lastnika številke ena sta verjetno daleč naokoli edina, ki imata vzdolž parcele preteklost in prihodnost -makadam in asfalt. Naj torej odločita onadva! Ona želita brez pomisleka obdržati romantični makadam. Vesta pa, da je ta povezan s prahom, kot trboveljska centrala s COT Zato prosita Dolenjski list, naj intervenira, da bo ostalo vse pri starem in da do asfalta nikoli ne bo prišlo! Želita, naj kraj ostane Tntbarjev in Valvasorjev. Prahu pa se lahko izognemo tako, da uvedemo enosmerni promet: od Sevnice do Radeč po loškem levem bregu, obratno pa po loškem desnem bregu. Loka ne bo imela več prahu in trboveljskega žvepla, če bo vedno pihal ugoden veter. In namesto dragega asfalta sta potrebna le dva prometna znaka. Še to: bela, prašna cesta te vrste je gotovo ena zadnjih redkosti v Evropi. Dajmo ji svojstvo kulturnega spomenika. Privatni sektor pa naj na radeški strani zgradi pralnice avtomobilov in kopalnice za voznike. Prihodnje vozniške izpite obogatimo z eno uro vožnje na tej z jamami in ovinki bogati cesti. Kdor bo po uri vožnje uspešen, naj prejme majhno plaketo, imenovano po Trubarju. VALENTIN LAPAJNE Izlet šmihelskih gasilcev Obiskali so Kranjsko Goro, Vršič, dolino Soče, Trento, Kobarid - Z izletom udeleženci zadovoljni Gasilska aktivnost se sicer razvija pri gašenju požarov in pri pomoči in reševanju ob drugih nesrečah, toda za popestritev so potrebne tudi razne veselice in izleti. Zato smo šntihel-ski gasilci 7. avgusta organizirali izlet po Gorenjski in Primorski. Zbralo se nas je kar lepo število, naš namen pa je bil spoznati slovenske kraje, kjer so se v preteklih vojnah odvijali boji za slovensko mejo. Prvi postanek smo imeli v Kranjski Gori, od tam pa smo krenili na pot, ki je bila zgrajena v stari Avstriji leta 1915 in smo jo Slovenci leta 1958 obnovili. Služi za dostop v prelepe kraje doline Soče. Na tej poti smo se ustavili pri ruski kapelici in se molče poklonili 400 ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz, ko so med prvo svetovno vojno kot ujetniki morali delati cesto na Vršič. ZAHTEVAMO ODGOVOR Podpisniki zahteve za sklic problemsko-volilne konference Zveze častnikov Slovenije smo bili obveščeni o sklepu predsedstva Zveze častnikov Slovenije, da bo dne 12.10.1993 sklicalo običajno konferenco Zveze častnikov Slovenije. S tem dejanjem je predsedstvo Zveze častnikov Slovenije spretno obšlo legitimno zahtevo svojih članov za vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko prenovo. Več kot očitno je torej, da predsedstvo Zveze častnikov Slovenije ne ravna v skladu z določili Statuta, zato zahtevamo od njega javen odgovor, v katerem naj pojasni razloge, zaradi katerih ni upoštevalo zahteve podpisnikov zahteve. V imenu podpisnikov zahteve MIHA BUTARA Naslednja postaja je bil Tavčarjev dom, nato pa smo se po hudih ovinkih odpeljali na vrh Vršiča do Ti-čarjevega doma. Odpeljali smo se v dolino Soče in si spotoma ogledali Kugiyev spomenik. Ob izviru Soče je marsikdo med nami mrmraje citiral Simona Gregorčiča “Krasna si, bistra hči planin...”, toda to pot ni bilo tako prekrasno, ker je Soča presahnila. Potem smo se odpravili v Trento, kjer smo se skupinsko fotografirali, in se nato odpeljali na Hudičev most, ki je znan iz 1716 leta, ko je Napoleon napadel Avstrijo. Nad Kobaridom smo si ogledali kostnico, spomenik velikemu številu italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Kakšne posebne strokovne razlage nismo imeli, je pa tudi nismo potrebovali, saj nas je z vsemi zanimivostmi ob poti seznanjal naš voznik Hans Misjak. Nekaj pa je dodal tudi Franc Štine, ki je poskrbel za dobro voljo. Domov smo prišli veseli in zadovoljni, saj smo obiskali res zanimive kraje, ki jih ne moremo videti vsak dan. Zahvaljujemo se vozniku Hansu, ki nas je srečno prepeljal skozi neštete ovinke in si želimo še kaj podobnega. SONJA MIŠJAK POPRAVEK: NAJBOLJŠI CVIČEK LE SREBRN Po objavi fotografije z zbora vinogradnikov v Sevnici (DL 9. septembra, 8. stran: Dogodki v sliki in besedi) nas je poklicala Ana Povšič iz Čučje Mlake in povedala, da je na sejmu v Zgornji Radgoni prejela za svoj cviček z Vinjega vrha srebreno medaljo in najvišjo oceno med razstavljenimi tovrstnimi vini - 17,1 točke. Torej ne more držati v podpisu k sliki zapisana trditev, da je Boštanjčan Alojz Zalašček na tem sejmu dobil zlato medaljo za svoj cviček. Žal zaenkrat cviček do zlate medalje še ne seže, upajmo pa, da bo nekoč. Za netočnost se prizadetim in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL ZAČETEK TRGATVE V METLIKI METLIKA - Trgatev v Metliki naj bi se začela v petek, 17. septembra, ko bo Kmetijska zadruga Metlika začela odkupovati grozdje sorte portugalka, šentlovrenka in game. Vinogradnike obveščajo, da morajo grozdje pripeljati v zabojčkih, saj bodo grozdje iz sodov uvrstili v drugi kakovostni razred. Odkup omenjenih sort bo trajal do nedelje, 19. septembra, vsak dan pa bodo odkupovali od 10. do 20. ure. SMRAD IN MRČES V ŠENTRUPERTU Smo približno 1 (K) m od šole v Šentrupertu in, odkar so začeli popravljati cevi za kanalizacijo, živimo v pravi mlakuži, polni komarjev in mrčesa. Krajevno skupnost smo zaprosili, naj da še nekaj dodatnih cevi, pa ni bilo nobenega odgovora. Ne moti nas le smrad in mrčes, tudi za otroke je nevarno, v graben pa pada tudi sadje. Prej, ko še ni bilo cevi, je voda normalno odtekala tudi iz naših hišnih odtokov, sedaj vse stoji. Pred kratkim je k nam prišel sosed in rekel, da moramo za odtok prispevati denar, če ga hočemo speljati v graben. Vendar, ko so sklenili, da bodo kanalizacijo popravili, smo bili za to, sedaj pa je tu pravi odpad neuporabnega gradbenega materiala. MARIJA BOIITE Šentrupert ŠMIHELSKI GASILCI V TRENTI - Veseli in zadovoljni izletniki so si ogledali tudi Trento, kjer so se po naporni vožnji malce odpočili in kosili. je pred več kot 100 leti zapel veliki Prešern. No, mi se nismo šli tja ženit. Z zanimanjem pa smo si ogledali to drugo največje češko mesto, pa tudi nekdaj pomembno univerzitetno središče Olomouc ter mestece Proštejov. Vreme nam je bilo naklonjeno, dobre volje nam ni manjkalo in videli smo toliko zanimivega, da je bil napor poplačan. Organizatorjem, Društvu invalidov Novo mesto, se za prelep izlet lepo zahvaljujemo. Na sliki: izletniki z vodičem v Olomoucu. (Tekst in foto: I. Mestnik) 85 let Marije Čeme 16. avgusta letos je Mimi Čeme iz Zagorja stopila v 85. leto. Rojena je bila v Lešnici pri Šen-tpetru, pri dveh letih pa se je preselila k sestrični v Trebnje. Že zelo mladi, ko je bila v osmem letu, ji je umrla mama, zato je vso mladost preživela v Trebnjem. Ko je odrasla, je gospodinjila v gostilnici Germovšek, pri družini Tomšič in pri pokojni učiteljici Vidi Dereani. To so bila težka dela, saj je morala ročno oprati cele gore perila na peričniku v Temenici, in to v mrzli vodi, ter ga potem še zlikati, seveda z likalnikom na oglje. Toda Mici je bila vedno prijazna in vesela. 28 let je bila solistka v cerkvenem pevskem zboru, ma-njkalo pa je ni tudi na odru, saj je igrala in pela v operetah. V 42. letu je Mici prek prijateljice spoznala vdovca Jožeta Černeta in se z njim leta 1950 poročila. Preselila sta se v Zagorje, kjer je lepo skrbela zanj in za njegove otroke. Bila sta srečna. Toda že po 17 letih ji je mož umrl, otroci so se poročili in odselili. Čeprav jo radi in pogosto obiskujejo, je vseeno veliko sama, Živi v ljubki hišici in si sama gospodinji. Najtežje ji je to, da nima prevoza in je odvisna od drugih. Pred treirii meseci smo jo s prijatelji Škuljevimi z Mirne obiskali in bila nas je zelo vesela. Obujali smo spomine na dogodke, ki smo jih skupaj preživeli v Trebnjem, in imeli smo se lepo. V upanju, da bomo spet kmalu prišli na obisk in jo bomo našli še pri takem zdravju, ji želimo veliko zadovoljnih let. REZKA MAJER Hvala za darila Ljudska knjižnica Metlika se zahvaljuje vseni darovalcem Ljudska knjižnica Metlika se zahvaljuje vsem, ki so prispevali darila za metliške in podzemeljske šolarje, ki so sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu “Knjige gradijo' mostove”. Podelitev je bila na zaključni prireditvi kviza v sredo pretekli teden v kulturnem domu Metlika. Darila so prispevali: Breza, d.o.o., trgovina Kovinotehna Metlika (direktor Mirko Čadonič), trgovina Pisanka (Matjana Ivanovič), Butik Barbi (Radmila Orlič), Teksas d.o.o (Nikola Gojmerac), prodajalna Gala, trgovina in gostinstvo Kotra (Vesna Ribarič), trgovina Krokar (Anton Slane), Pletisa Metlika (Zvonko Gerbec), Mercator Metlika (Janez Videtič), Market Humljan (Branka Humljan), prodajalna Mira (Miroslava Petkovič), Optika M Metlika (Marko Bosiljevac), trgovina Shop (Franc Štelanič)vtrgovina Mavi, Mex, d.o.o., (Andrej Žist), trgovina Anica (Anica Novak), Protronix, d.o.o., Črnomelj (Silvo Grdcšič), frizerski salon Slavica (Ivanka Bučan), Beti Metlika - Kopalke in perilo, Beti Metlika - Oblačila, Srednja šola tekstilne usmeritve Metlika, prodajalna MTM (Marko Plut), obutev Klemen, Metlika, in trafika Milene Cioleš. Ljudska knjižnica Metlika PEVCI NA SREČANJU TREBNJE - Mešani pevski zbor društva upokojencev Trebnje je doživel lep sprejem na srečanju upokojencev pivo avgustovsko nedeljo. Pevce sta ob prihodu toplo pozdravila predsednica Ivanka Lazar in podpredsednik Janez Bukovec. Predsednica je med govorom povabila k sodelovanju y zboru vse, ki bi želeli peti. • Naše dno je brez dnu. (Logar) • V Sloveniji je položaj kritičen, vendar še vedno ne samokritičen. (Petan) Umrl najstarejši Sentjemejčan V torek, 7. septembra, smo se ob veliki udeležbi krajanov poslovili od našega najstarejšega prebivalca Šentjerneja Toneta Tratnika. Rodil seje 28. maja 1903 v Šentjerneju kot prvi otrok v šestčlanski družini, od katerih živi še brat v Šentvidu nad Ljubljano in sestra Mici, ki mu je bila zvesta gospodinja vse do njegove smrti. Dočakal je svoj 90. rojstni dan. Po odlično opravljeni osnovni šoli je, seveda še v Kraljevini Jugoslaviji, odšel na podofiersko vojaško šolo, kjer je bil tretji najboljši med 370 gojenci. Služboval je v Karlovcu, Beogradu, Užicu, ob službi pa se je vneto pripravljal na napredovanje v oficirja. Ker je zbolel na pljučih, je moral po sedemnajstih letih službe v pokoj. Odšel je domov, se posvetil kmetovanju, čebelarjenju, delno tudi trgovini, vseskozi, naj bo doma ali v službi, pa se mu je poznala vojaška vzgoja. Ta njegova strogost in natančnost je bila morda tudi kriva, da se ni nikoli oženil. Med drugo svetovno vojno so ga po razpadu Italije mobilizirali partizani, vendar so ga po šestih dneh “pregovarjanj” spustili domov. Življenjska pot našega soupokojenca je zanimiva tudi zato, ker je užival pokojnino celih 55 let, in to kljub ugotovitvam gotovo stroge vojaške komisije, da je z zdravjem (leta 1938!) povsem “na tleh”. Naj v miru počiva! Društvo upokojencev Šentjernej SILVO GOLOB Jožefa Mahnič V zelo velikem številu smo 25. avgusta pospremili na žalostno pot slovesa in k zadnjemu počitku položili na pokopališče pri sv. Marjeti pokojno Mahničevo mamo. . Rodila se je 6.11.1934 leta pri Žužkovih v Gorenjem Zabukovju pri Trebelnem v kmečki družini kot prva med 14 otroki. Kot najstarejša hči je morala že pri šestih letih starosti v svet. Vzel jo je stric, ker ni imel svojih otrok. Kot mladenka je bila zelo ljubka, prijazna in vesele narave, rada je prepevala na vasi ali v cerkvi. Spoznala se je z Mahničevim Jožetom z Rihpovca pri Trebnjem in se poročila na kmetijo. Rodili so se štirje otroci. Vsem sta dala možnost, da so se izučili obrti. Zgradila sta si nov dom z gospodarskimi poslopji. Hotela sta, da bosta jesen življenja uživala sadove svojih pridnih rok, toda že se je prikradla zahrbtna in neozdravljiva bolezen. R. M. V V IMAM P A K l T N 0 mOHOllIIIO /AVAROVAN/t PRI T R I C l A V U Zavarovalnica vam plača tehnični ali preventivni pregled vozila 10% popust na paketno zavarovanje 10% popust pri takojšnjem plačilu zavarovalne premije možnost plačila v 10-ih obrokih bonitete se prenašajo tudi med starši in otroki podarjena nova zavarovalna vrsta — Zavarovanje pravne zaščite POSEBNA UGODNOST v primeru, da imate 50% bonus že dve leti, tega ob škodi ne izgubite, sicer pa izgubite le 20% bonusa, kar velja za obvezno kot za kasko zavarovanje vozila dodatne ugodnosti polnega kaska lr=dodatn 10% popust pri zavaro-v“/ vanju osebnih vozil i= v prvem letu starosti vašega vozila ^ se ob popolni škodi ne obračuna amortizacija i=ob škodi vam zavarovalnica plašča tridnevni najem rent-a-car vozila Karateisti napredujejo STRAŽA PRI ŠENTRUPERTU - V tej vasi živi 27-letni Zvone Breznikar, policist, zaposlen na trebanjski policijski postaji. V prostem času je poprej rad vadil judo in jiu-jitsu, v zadnjih šestih letih pa se je povsem zapisal karateju. Tri leta je trener Karate kluba Sankukai - Kenshiken Trebnje, ki združuje 15 članov in članic ter 16 pioniijev in pionirk. Trebanjski karateisti dosegajo v zadnjem času vidnejše rezultate. Še posebej se radi spominjajo letošnjega turnirja v Cerkljah na Gorenjskem, kjer so Trebanjci v konkurenci vseh 11 slovenskih klubov, ki so sodelovali s 17 ekipami, osvojili 3. mesto, za ljubljanskim Forumom in Domžalčank Poleg Breznikarja sta k odmevnemu uspehu v višjih kategorijah prispevala svoj delež še Stanko Meglič in Denis Turk, v srednji Robert Golob in Ludvik Lenarčič, v ženskih borbah se je izkazala Vojnovičeva, pri pionirjih pa Bojan Pivaševič. Breznikar je v ka- JSU k Zvone Breznikar tegoriji do 65 kg premagal celo večkratnega državnega prvaka, Ljubljančana Miho Lavriča, ki ima 1. dan. Zadnja leta Breznikar tekmuje v srednjih in višjih kategorijah. Lani in predlani je bil v sanku-kaiju 3. do 4., letos pa mu ni bil naklonjen žreb, saj se je srečal z objektivno močnejšim tekmecem Dorctom Kotarjem, udeležencem svetovnega prvenstva, in letos je Zone končal na 5. do 8. mestu. Sicer pa zanj ni najpomembnejša njegova uvrstitev in usfieh, marveč spoznanje, da je trebanjski karate vse močnejši. “Odkar je Slovenija samostojna, je orgamzira-nost karateja boljša. Naše člane začetnike vzgajamo tako, da jemljejo ta šport kot veščino. Vsak, kdor bi prišel na vadbo zaradi pretepanja, bi moral takoj prenehati. Sicer pa mi že narava službe omogoča, da nadziram svoje člane. Ce bi imel kdorkoli težave in bi prišel navzkriž z zakonom, bi ga takoj izključili iz kluba,” pravi Breznikar. Redno hodi po nasvete k mentorju, Ljubljančanu Vladu Paradižniku, uvcljavljene- • Od 2. do 16. septembra bodo v KK Sankukai - Kcnshikai Trebnje vpisovali nove člane. 16. septembra bodo pričeli tudi tečaj za začetnike. Pa še to: trener trebanjskih karateistov Zvone Breznikarje 26. avgusta v Tacnu na izbirnem tekmovanju vseh karateistov, ki delajo v slovenskih organih za notranje zadeve, v kategoriji do 80 kg dosegel 2. mesto. mu mednarodnemu mojstru karateja (ima 5. dan), ki ga seznanja tudi z osnovami joge. P. P. Odprli smo novo zastopniško pisarno ZAVAROVALNICE TRIGLAV V ŽUŽEMBERKU Grajski trg 26 (v trgovini Dolenjka) Oglasite se — čaka vas posebna ponudba do 1. 10. 1993 vsak ponedeljek, sredo in petek od 13.00 — 16.00 ure Potrebujemo zastopnike za prodajo prehrambenih artiklov poznanih nemških proizvajalcev velikim porabnikom na območjih Gorenjske, Ljubljane, Primorske, Notranjske in Dolenjske z Zasavjem. Ponudbe na tel.: 064/631 -302 ali na naslov LOKASTAR d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva 55. LJUBLJANA POSLOVALNICA NOVO MESTO vas vabi na tradicionalno jesensko akcijsko prodajo vseh izdelkov “SALONIT” ANHOVO in IGM Zagorje, ki bo do 15.10.1993. Vreča cementa že za 469,00 SIT, vreča apna 370,00 SIT. GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ oiiruuiiM plantaž m GPADHJt Mki po. Družbeno podjetje Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice objavlja prosto delovno mesto vodja finančno računovodske službe Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoko izobrazbo ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj Z izbranim delavcem bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice, Gornji Lenart 28/a, 68250 Brežice. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. PEUKE LAŠČE - Ob 80-letnici živinorejske zadruge Velike Lašče so minuto soboto pripravili razstavo goved, konj, drobnice, strojev in kmetijske opreme. Prireditve se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki je poudaril pomembnost združevanja kmetov c kmetijske zadruge in dodal, da so na tem področju veliko storili v Velikih Laščah, kjer so že lela 1913 zaznamovali prve oblike zadružništva. Na razstavi so razglasih najboljše rejce kravi Zmagovalci so: Milan Tekavec, Anton Polzelnik in Jože Turšič. Ob tej slovesnosti so c Velikih Laščah pripravili tudi okroglo mizo na temo “Kmetijstvo včeraj, danes in jutri". (Loto: M. Glavonjič) ČEBELA RS K A RAZSTAVA - Ribniški čebelarji so pripravili pred kratkim razstavo starih in najnovejših čebelarskih naprav, orodij in pripomočkov. Zanimivo razstavo so si ogleduh tudi mnogi čebelarji iz Kočevja, Krškega in ostale Dolenjske. Seveda so poizkusih tudi medico, ki so jo ob tej priložnosti točili. (Loto: J. Primc) KAPELICA NA JAZIH - Zapuščeno kapelico sv. Dmžine na začetku Laz pri Uršnih selih so vaščani na pobudo in pod vodstvom Ivanu Purebra lani obnovili: Skrbni ljudje so shranili tudi kipe iv. Družine, ki so jih gorečneži po vojni zmetali iz kapelice in so jih sedaj obnovljene postavili nazaj. Prav na malo mašo, v sredo, 8. septembra, je kapelico v tej nekdanji kočevarski vasi blagoslovil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. Po blagoslovitvi so se številni župljani - Laze in Uršna sela sodijo v topliško župnijo - v procesiji odpravili k maši v podružnično cerkev iv. Matije, kjer je škof Kvas navdahnjeno spregovoril o čaščenju Marije in spoštovanju žensk. (Loto: A. B.) MAŠA PRI SV. JERI - V očiščenih in obnovljenih ostankih starodavne cerkvice iv. Jedili na Trdinovem vrhu je bila v nedeljo maša. Bila je ravno po letu dni, ko so po dvesto letih, odkar je bila cerkvica na vrhu Gorjancev opuščena, očistili so njene ostanke in jo začeli obnavljati ter prvič v njej spet maševali. Mašo je vodil arhidiakon Vinko Vegelj, doma s Čateža ob Savi, ki je pridigo posvetil ljubezni do bližnjega, maševali pa so še šentjemejski župnik in dekan Anion Trpin, pleterski prior Janez Marija Hollenstcin, grškokutoliški župnik Mile Vranešič iz žumberške Stojdrage, kaplan Tomaž Prelovšek iz Šentjerneja. K maši v umetnostnozgodovinsko lepo in primemo prezentirane ostanke cerkvice je prišlo precej ljudi, največ iz šentjemejske župnije. (Loto: A. B.) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 16. IX. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 TRUTAMORA SLOVENICA 12.1» ANALITIČNA MEHANIKA, 3252 12.30 BILA SVA MLADA OBA: STANKA KOVAČIČ 1.3.00 POROČILA 14.40 TEDENSKI IZBOR: 14.40 PRO ET CONTRA 15.25 AKCENT 17.1» DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK V CIRKUSU: VELIKI CIRKUSI SVETA, L oddaja 21.25 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 2250 SOVA 22.50 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-A1RA, 14. epizoda amer. naniz. 23.15 REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nada-lj., 12/12 SLOVENIJA 2 15.15 ■ 23.05 Teletekst 15.30 Video strani -16.00 Tedenski izbor: Matere in hčere (kanadski film); 17.30 Sova (ponovitev): 1 lal Roach predstavlja (amer. burleska); 1755 Reilly,. vohunski as (angl. nadalj., 11/12) -18.45 Že veste? - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Kenncdyjcvi (amer. dok. serija, 1/4) - 21.05 Dokumentarec meseca: Doba odkritij - Svetovna razstava - 22.00 Umetniški večer: Ves svet je oder (angl. dok. serija, 9/13) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop ■ 10.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Elizije - 11.30 Helena (ponovitev) - 12.10 A shop - 12.25 Video strani - 18.00 Ročk starine (ponovitev 32. oddaje) - 18.30 A shop - 18.45 Pred poroto (3. del) -19.10 A shop -19.35 CMT - 20.10 Poročila - 2030 Sestavljanka (amer. film) - 22.1» Dance session - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (4. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT PETEK, 17. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.50 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 HOV!, angl. naniz., 7/11 11.00 LJUBO DOMA, amer. film 12.30 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UME imŠKI VEČER 14.10 DOKUMENTAREC MESECA 16.10 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 POBEG, norveški film 17.45 OSCAR JUNIOR 1750 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 2050 RDEČA CONA, franc, film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT' 22.55 SOVA 22.55 KAMILIČNA TRATA, angl. nadalj, 1/5 23.50 CIKLUS FILMOV Y. OZUJA: NEKO JESENSKO POPOLDNE, jap. film SLOVENIJA 2 15.45 - 2355 Teletekst 16.00 Vidcu strani -16.35 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu (L oddaja); 17.25 Sova (ponovitev); Novopečeni princ z Bel-Aira (14. epizoda); 1755 Rcilly, vohunski as (zadnji del) -18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Tisočletje (zadnji del amer. dok. serije) - 21.05 Večerni gost: Darja Lavtižar Bebler - 22.10 Komorni koncert Stanka Arnolda in Ljerke Očič - 22.50 Kristjani: V iskanju strpnosti (angl. dok. serija, 9/13) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Sestavljanka (ponovitev filma) - 12.30 A shop - 12.45 Video strani - 18.00 Zakaj nisi z mano (2. del) - 18.30 A shop -18.45 Pred poroto (4. del) - 19.10 A shop - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Jeklo in čipke (amer. kriminalka) - 22.10 Ljudje odločajo (4. del dok. serije o politiki) - 22.25 Poročila - 22.50 Pred poroto (5. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT SOBOTA, 18. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEt^T 10.00 VIDEOSTRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR: 10.25 RADOVEDNI TAČEK 10.40 OSCAR JUNIOR 12.50 SNORČKI, amer. risana naniz, 11/11 11.15 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 12/26 11.40 POBEG, norveški film ■ 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST: DARJA LAVTIŽAR BEBLER 15.00 RDEČA CONA, ponovitev franc, filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 2/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK .19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVARIETE -21.35 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 18. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45- SOVA: GROZNI DR. PHIBES, angl. film SLOVENIJA 2 13.45 - .... Teletekst 14.00 Video strani -14.15 Tedenski izbor: Človek in glasba -15.10 Sova (ponovitev): Kamilična trata (angl. nadalj, 1/5); 16.10 Ciklus filmov Y. Ozuja: Neko jesensko popoldne (jap. film) - 18.00 Igra ljudskih množic (športni film) - 18.50 Divji svet živali (18/25) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ring (finski športni film) - 21.05 Krka -poročilo o zdravju reke - 21.45 Ljubezen boli (angl. nadalj, 4/10) - 22.35 Sobotna noč KANAL A 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop - 10.00 Jeklo in čipke (ponovitev filma) - 11.30 Teden na borzi (ponovitev) - 11.40 A shop -18.00 Devlinova zveza (ponovitev L dela) -19.00 CMT - 20.00 Avtotimes (oddaja o avtomobilizmu) - 20.35 Devlinova zveza (2. del) - 21.30 Posnetek koncerta Ota Pestnerja - 22.35 Hiša strahov (amer. film) - 00.05 Poročila v angleščini -00.40 Erotična uspavanka -1.00 Taborjenje (erotični film) NEDELJA, 19. IX. SLOVENIJA 1 8.15 - 0.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM 8.50 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.40 POZABLJENA ZGODBA, amer. seri- ja, 2/6 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 1/13 11.00 REVIJA IJUBUANSK1H ZBOROV 92, 2. del 11.30 OBZORJA DUHA 12.1» SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA 13.00 POROČILA 13.30 MARIO, kanadski film 15.05 TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 10/10 16.05 REČNI KRALJI, avstral. nadalj, 3/4 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROK JE TU, amer. film 19.05 RISANKA 19.10 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 9/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 2230 SOVA LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, 12/13 KAMILIČNA TRATA, angl. nadalj, 2/5 SLOVENIJA 2 13.45 - 23.20 Teletekst Opomba: 18.15 atletika iz Maribora 14.00 Video strani - 14.40 Tedenski izbor: Moški, ženske; Zadnji beg (angl. nadalj, 1/4); 16.45 Tva-riete - 17.45 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Ale-Donava-Jadran - 20.30 Beg brez konca (amer. film) - 22.25 Športni pregled KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.50 Charlie Chaplin (burleska) - 9.20 Zapornik iz Zende (2. del otroškega risanega filma) - 9.45 Charlie Chaplin - 10.10 Male živali -10.30 Hiša strahov (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 12.15 Helena - 18,00 CMT -18.55 Koncert Ota Pestnerja (ponovitev) - 20.00 Maribora mušic show - 20.30 Tropska vročica II (2. del) - 21.20 Dan-nyjeve zvezde (kontaktna oddaja v živo) - 22.05 Lovci iz pekla (amer. film) - 22.35 CMT PONEDELJEK, 20. IX. SLOVENIJA 1 10.15’-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 HOV!, angl. naniz, 8/11 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 18/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 2/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEO STRANI 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 TISKOVNA KONFERENCA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA COLLINS IN COWARDA, angl. naniz, 3/8 KAMILIČNA TRATA, angl. nadalj, 3/5 SLOVENIJA 2 13.15 - 23.10 Teletekst 13.30 Video strani -14.05 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo ledna, Nedeljskih 60; 16.05 Obzorja duha; 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne (18. epizoda) -17.00 Sova (ponovitev); Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 12/13); 17.50 Kamilična trata (angl. nadalj, 2/5) -18.50 Podjetniška mreža -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport- 20.10 Sedma steza - 20.30 Nočne ptice (poljska drama) - 21.40 R + R - 22.10 Pro et contra - 23.10 Brane Rončel izza odra KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Lovci iz pekla (ponovitev filma) - 12.30 Helena - 13.20 A shop - 18.30 A shop -18.45 Pred poroto (ponovitev 5. dela) -19.10 A shop -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Menih (amer. film) - 22.00 Upravljanje (25. del amer. dok. serije) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (6. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT TOREK, 21. IX. SLOVENIJA 1 9.15 - 0.30 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 9.50 SEZAMOVA ULICA, 1/13 10.50 PODJETNIŠKA MREŽA 11.20 R + R 11.50 NOČNE PTICE, poljska drama 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 SOBOTNA NOČ 15.25 DRUGA GODBA 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM POZABLJENA ZGODBA, amer. igrana serija, 3/6 KAJ MORA SOVA OPRAVITI JESENI 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA IN MODA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA SLOVENIJA 2 16.00 Video strani - 16.10 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja; Slovenci v zamejstvu -17.20'Sova (ponovitev): Collins in Covvarda (angl. naniz, 3/. 8); 17.50 Kamilična trata (angl. nadalj, 3/5) - 18.45 lz življenja za življenje: Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Po vojni (angl. nadalj, 1/10) - 21.05 Studio City - 22.05 Kronika (22. del kanadske dok. serije) - 22.30 Videošpon - 23.10 Svet poroča KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Menih (ponovitev filma) -12.30 A shop -18.1» Jazzbina (ponovitev 32. oddaje) - 18.30 A shop • 18.45 Pred poroto (6. del) -19.10 A shop -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Poletje v školjki - 22.00 Jazzbina (33. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (7. del) - 23.15 Maribora mušic show - 23.45 A shop - 0.00 CMT SREDA, 22. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 HOV!, angl. naniz, 9/11 10.55 VIDEOŠPON 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 KRONIKA, 22. del kanad. dok. serije 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 9/15 13.00 POROČILA 1.3.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 1/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.45 FILM TEDNA MLADOST, franc.-alžirski film 22.10 DNEVNIK 5, VREME. ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 14.15 - 22.45 Teletekst 14.30 Video strani - 14.55 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.45 Tiskovna konferenca; 17.00 Brook-lynski most (amer. naniz, 10/12) - 17.25 Sova (ponovitev): Ce ti misliš, da imaš težave., (angl. naniz, 4/6); 17.55 Kamilična trata (angl, nadalj, 4 5) - 18.45 Analitična mehanika (33 52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda: nogomet Norveška:Poljska - 22.45 Oči kritike KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop - lO.OO.Macnci! in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) • 11.00 Poletje v školjki (ponovitev filma) - 12.30 A shop - 18.00 CMT - 18.10 Male živali ■ 18.30 A shop - 18.45 Pred poroto (7. del) - 19.10 A shop -19.35 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Elizije - Tao, zdravje, šarlatani (L del) - 21.00 Med dvema ognjema - 22.00 Rock starine (33. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (8. del) - 23.15 A shop - 23.30 CMT Še ta mesec CATV? Jesen in kabelska pred vrati KOČEVJE - Predstavnik podjetja Visage, Anton Stare je povedal, da je podjetje Link Ljubljana v glavnem že dobilo vsa potrebna soglasja in dovoljenja za izvajanje del in da je minuli petek začelo montirati razdelilne omarice za CATV v Ulici heroja Marinclja. Z deli so nekoliko pohiteli tudi zato, ker se že pojavlja konkurenčno podjetje. V zadnjem obdobju je bilo nekaj sestankov pri KS Kočevje, občinskem izvršnem svetu in Komunali Kočevje, na katerih so se dogovarjali še o zadnjih podrobnostih. Tako je določeno, da bo glavna sprejemna postaja CATV na stolpnici v Kidričevi ulici 7. Vodi do naročnikov v blokih in stolpnicah - skupno je naročnikov v večjih stanovanjskih stavbah okoli 650 - bodo speljani po podzemnih kanalih PTT in centralne kurjave. Predvideno je, da bi prvi naročniki dobili kabelsko TV sliko že v kratkem, celo še pred uradnim začetkom jeseni. Podjetje LINK pa je tudi že sprejelo na specializacijo vzdrževalca CATV napeljave. Je domačin iz Kočevja in bo torej v primeru okvar takoj na razpolago, da jih odpravi. J. P. Marjan Rožič - Nekdaj je igral klaviature pri ansamblu Ivana Puglja, zdaj kot podjetnik za to nima več časa. Najcenejše satelitske antene Marjan Rožič pripravlja nagradno akcijo NOVO MESTO - “Nisem vedel, kaj bi resnega počel v življenju. Na koncu sem spoznal, da je še najboljše, če grem po očetovih stopinjah,” pove 26-letni Marjan Rožič, podjeten mladenič iz naselja pod Trško goro v Mačkovcu. Delal je kot poštar in pomagal očetu, ki se je po 36 letih dela upokojil. V domači delavnici so ostali nepopravljeni radijski aparati in televizorji, pa se je lotil opravil. Kar čez noč se je spet slišalo za Rožiča, še posebej, ko je Marjan uradno registriral podjetje in pričel z reklamo svojih storitev. “Dela je bilo toliko, da sem zaposlil še dva delavca, odprl servis v Ljubljani in na Reki trgovino z rezervnimi deli za vozila TAM. Sedaj se dela noč in dan na treh lokacijah. V veliko pomoč mi je žena Tina,” pove Marjan in našteva naprej s čim vse se ukvarja. Servis Rožič je edini zastopnik prodaje videorekorderjev, video kamer in satelitskih anten znane trgovine Majdič iz Celovca. Zagotavlja, da so pod Trško goro povsem enake cene, kot v trgovini Majdič. Največjo akcijo bo imel Marjan 23. septembra, ko bo pričel z veliko nagradno igro. V njej bodo sodelovali vsi, ki bodo v njegovem servisu kupili ta čas najcenejšo televizijsko anteno. Pri Rožiču stane z montažo vred le 529 DEM. Od nagrad za izžrebane obljublja 7-dnevno potovanje v Španijo, vidorekorder, 20.000 tolarjev in še - sedem tolažilnih nagrad. J. P. kemoi TUDI PRI VAS DOMA Od 28. avgusta na 69. kanalu. M -ftKZ “KRKA” pe AliROSERVIS novo mesto v v sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV, d.d., PE NOVO MESTO, in zavarovalnico ADRIATIC, d.d., PE NOVO MESTO, objavljamo javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila: NISSAN VANETTE 2.0 Diesel letnik 1992 izkl. cena 600.000,00 SIT SEAT TERRA diesel 1992 180.000,00 SIT FORD ESCORT 1.6 i 1987 200.000,00 SIT DAIHATSU CHARADE TS 1991 250.000,00 SIT R CUO 1.4 RT 1993 650.000,00 SIT R CUO 1.2 RN 1993 180.000,00 SIT R4GTL 1984 144.000,00 SIT R4GTL 1986 196.000,00 SIT Licitacija bo v soboto, 18. septembra, ob 9. uri v prostorih Agroservisa, Pot na Gorjance 8, Novo mesto. Ogled vozil v četrtek, 16. septembra, od pričetkom licitacije. 8. do 12. ure ter eno uro pred 10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. IZREDNI POPUST v času od 13.9. do 6.10.1993 vam pri nakupu SCHIDEL dimnikov priznamo 10% popusta. Za gotovinsko plačilo pa še dodatni 10% popust. LJUBLJANA POSLOVALNICA NOVO MESTO, BRŠLJIN 2 TELEFON (068) 21-518 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tal.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov tudi iz tujine • prodaja pogrebnega matenala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • stontve v zvezi z upepelitvijo • 'posredovanje vencev m cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupile tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • l (// popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in Črna zemlja KMETJE — lastniki gozdov Odkupujemo vse vrste lesa Plačila v roku 15 dni, po dogovoru tudi vnaprej. Iščemo: hlodovino bukve, hrasta, topola, javorja, hruške, oreha in češnje Odkupujemo tudi les slabše kvalitete — DRVARIJO, t.j. bukve, gabra,cera ter metrska drva. Cena za 1 m3 znaša 3.000,00 SIT neto. Rok plačila 45 dni. OPRAVIMO TUDI POSEK IN SPRAVILO LESA. PRI NAS lahko nabavite tudi vse kmetijske stroje in priključke. Nudimo komplet BCS program, gradbeni material, stavbno pohištvo, cement, betonske bloke. Po ugodni ceni vam nudimo stiskalnice za grozdje. Pokličite nas na štev. 063/785-216 vsak dan od 7. - 22. ure. GLASmJE tivuss>us lahko je oranžada ali pa Sola cola. Vsak teden bomo izžrebali ročno uro Sola in še trikrat po dve majici Sola, vsak mesec pripravili prav posebno presnečenje in okoli božiča udarili še s posebno novoletno nagrado. Sodelujte, obrestovalo vse vam bo! Še posebej vabimo k sodelovanju v nagradni igri šolarje, saj imamo zanje presenečenje, ki jim bo ostalo za vedno v spominu. Sosedov Mihec je zelo žalosten, ker učitelji nočejo stavkati. Sredi septembra je, začeli so spraševati, počitnice so še daleč, ta šola je res nekaj groznega! Iznenada se mu utrne ideja: - Mami, ali lahko ostanem še danes doma? Ne počutim se dobro. - Seveda, dragi otrok. Kje se pa ne počutiš dobro? - V šoli. Simona H20 V sobotni oddaji Glasbil je življenji; bomo zaslišali osebo, ki je bolj vajena, da zaslišuje. Z nami bo namreč pravosodni minister Miha Kozine, ki je ob sporu z obrambnim ministrom’napovedal svoj odstop. Povedal nam bo; ali bo zapel ob odhodu - če se bo seveda res odločil za to drastično potezo - tisto lepo slovensko: Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo... Z ministrom Kozincem se seveda ne bova pogovarjala o pravosodju, ampak o glasbi. Vprašala ga bom tudi, če ga zadnje dni kaj moti, ko sliši vojaške koračnice... Še enkrat vas opozarjam na zanimivo nagradno igro, pravzaprav na pesniški natečaj. Kot že rečeno, bomo s Pivovarno Union ustanovili Društvo zelo živih pesnikov. Pesniška naloga je zelo preprosta: iščemo dvovrstičnico, v katero mora biti vključena Sola, M—KZ »KRKA« Novo mesto pe AGROSERVIS Pot na Gorjance 8 68000 Novo mesto Tel.: 068/82J-479: Fax: 068/321-987 Izredna ponudba: — AKUMULATORJEV -GUM = VESNA TOPLA MTA — OLJ ----PIRELLI ——-SAVA VALVOLINE INA — Čistilcev Vse to vam strokovno in brezplačno vgradimo v vaše vozilo! SVET SREDNJE TEHNIŠKE IN ZDRAVSTVENE SOLE 68000 NOVO MESTO, Ul. Milke Šobar 30 razpisuje prosto delovno mesto — POMOČNIKA RAVNATELJA — VODJO GRADBENO LESARSKE ENOTE Za pomočnika ravnatelja - vodjo enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: — visoko strokovno izobrazbo — pedagoško andragoško izobrazbo — strokovni izpit — najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje še druge pogoje za učitelja ali sodelavca na srednji šoli. Pomočnik ravnatelja - vodja enote bo imenovan za štiri leta. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa. Belokranjsko gradbeno podjetje Begrad Črnomelj v okviru programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ki gaje odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 1014/93 dne 2. 9.1993, objavlja JAVNI POZIV ZA UDELEŽBO PRI INTERNI RAZDELITVI IN NOTRANJEM ODKUPU DELNIC PODJETJA BEGRAD ČRNOMELJ 1. Belokranjsko gradbeno podjetje Begrad Črnomelj, p.o., Zadružna cesta 14, Črnomelj, mat. št. 5062381, je družbeno podjetje. Podjetje ima v strukturi 100-odst. družbeni kapital. 2. Pretežna dejavnost podjetja so visoke gradnje. Poleg te ima podjetje registrirane še druge dejavnosti, kakor so vpisane pri reg. sodišču Temeljnega sodišča v Novem mestu pod št. reg. vi. 1 -311 /00. 3. Predvidena lastniška struktura kapitala po statusnem preoblikovanju podjetja v delniško družbo: — kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavar. -19% — odškodninski sklad -10% — pooblaščene investicijske družbe - 20% — upravičenci iz naslova interne razdelitve -11 % — upravičenci iz notranjega odkupa 40%. 4. Način in kombinacije načinov lastninskega preoblikovanja: — prenos navadnih delnic na sklade - 40% družbenega kapitala — interna razdelitev delnic - do 20% družbenega kapitala, od tega 9% delnic prenos na sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — notranji odkup - do 40% družbenega kapitala. 5.1. Begrad obvešča vse upravičence: zaposlene, bivše zaposlene, upokojence podjetja in zaposlene v družbi SCP Kanižarica, da lahko od 20.9.1993 do 20.10.1993 zamenjajo lastniške certifikate in potrdila za neizplačane neto osnovne osebne dohodke za začasnice (kasneje za delnice) v finančni službi podjetja vsak delavnik v rednem delovnem času podjetja ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic podjetja. Delnice, ki bodo razdeljene navedenim upravičencem v okviru interne razdelitve, so navadne imenske in so neprenosljive 2 leti po njihovi izdaji razen z dedovanjem. 5.2. Begrad poziva vse upravičence: vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja ter zaposlene v družbi SCP Kanižarica, da lahko sodelujejo pri notranjem odkupu podjetja. Navedeni upravičenci lahko kupijo delnice podjetja s 50-odst. popustom. Upravičenci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi, bodo lahko delnice notranjega odkupa vplačevali s presežnimi lastniškimi certifikati oziroma s potrdili za neizplačane neto osnovne osebne dohodke in z denarnimi vplačili. Navedeni upravičenci morajo zaradi sestave spiska upravičencev svojo udeležbo pri notranjem odkupu najaviti pri podjetju osebno in vplačati delnice najkasneje v roku od 20. 9.1993 do 20.10.1993 v finančni službi podjetja vsak delavnik v rednem delovnem času podjetja. Delnice iz naslova notranjega odkupa so enake kot delnice interne razdelitve in so neprenosljive dve leti. 6. Upravičenci, ki zamudijo navedeni rok, ne morejo sodelovati pri razdelitvi in odkupu delnic podjetja. 7. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju podjetja v rednem delovnem času podjetja po telefonu 52-255 pri Jožetu Stegnetu, ekonom., ali pri Mariji Pečjak-Požek, dipl. iur. • Ničesar ne spoštujemo bolj kot nekdanjega sovražnika. (Voltairov zakon) • Večina dobro uhojenih poti ne vodi nikamor. (Murhpyjev zakon) • Kadar piše “za vse velikosti", ni prav nikomur. (Glaserjev zakon) • Če ima kaka stvar povsod enako ceno, potem je ta previsoka. (Zakon tržnice) • Kar je dobro, ukinejo. (Herblockov zakon) • Napačna številka ni nikdar zasedena. (Kovačeva uganka) • Zavarovanje pokriva vse razen tistega, kar se vam pripeti. (Millerjev zakon) • Pijanec je človek, ki ga spije več kot njegov zdravnik. (Barachovo pravilo) • Človek brez vere je kot riba brez kolesa. (Vujuejev zakon) DzMl d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA r^ \ Nrr"1 ali na telefon: 061 217 690 V.ArNVj 061216 766 SLANG 061 215 476 ČAJ ZA HUJŠANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. (ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 SEVNO NA TRSKI GORI 13 NOVO MESTO OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA: KMETIJSKEGA SVETOVALCA ZA ENOTO NOVO MESTO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje — višješolska izobrazba kmetijske smeri — opravljeno pripravništvo — poleg slovenskega znanja najmanj 1 svetovni jezik — vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo Lastnoročno napisano prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski zavod Ljubljana, Sevno na Trški gori 13, 68000 Novo mesto. O sklepu vas bomo pismeno obvestili. 'Stopite na topla tla. trgovina talnih oblog PCP PUREBER NOVO MESTO * Fax 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220 zM*<*s™wtr'”aa 0 keramika« Novo mesto VSE na ENEM MESTU razVlčnih ^rsrssr»--"o“e,a''e'a'' : as-C-sp-1 _ tOplOzraCne P _ štedilnike svetova^ P„ nakupu ^ ,asmem I, da uresničite ze I v g"S«*58* Na zahtevnem in razvejanem področju promocije proizvodov, prodaje in financiranja, bomo zaposlili ' ambiciozne strokovnjake, ne starejše kot 35 let, z znanjem angleškega jezika. f Pričakujemo prijave diplomantov VII. stopnje farmacije, kemije, medicine, stomatologije, veterine in ekonomije. Svojo prihodnost uresničujemo že danes Naš ugled in uspeh doma, v Sloveniji, zna ceniti tudi tujina, kjer prodamo velik del naših proizvodov Svojo prtmckaost lahko uresničujete z nami Krka meri še višje, razvijati se želi še hitreje zato vabimo k sodelovanju več sodelavcev na naslednjih področjih: MARKETING IN PRODAJA (delo v Ljubljani in v Novem mestu) Ambiciozni in komunikativni strokovnjaki, ki aktivno obvladujejo angleški jezik in so se stalno pripravljeni izpopolnjevati, bodo razvijali komercialno dejavnost, promocijo in strategijo naših proizvodov doma in po svetu. Pričakujemo prijave diplomantov VII stopnje farmacije, kemije, medicine, stomatologije, veterine ali ekonomije, ki ne bodo starejši kot 35 let FINANCE (delo v Novem mestu) Na zahtevnem in razvejanem finančnem področju bomo zaposlili ambiciozne diplomante ekonomske fakultete, ne starejše kot 35 let in z znanjem angleškega jezika Če ste pripravile™ na naS izziv VaSe ponudbe do 25 septembra pričakuje Jože Colarič, namestnik generalnega direktorja za področje trženja m financ Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi Krke, tovarne zdravil. Cesta heroiev 45, Novo mesto, telefon (068 22 441) I J* KRKK NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE - INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM gigiricci Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. CENA: 1.599 SIT + PTT stroški NAROČILA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 NAROČILNICA O O r~ m z Ime in priimek C- c/> 2 r~ Ulica in št. cn H Poštna št. in kraj KOS. GIGIRICCI NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DŽIRL0 d.0.0., p.p. 45,61101 LJUBLJANA MARUTI ZA ZAČETEK JE ŽE 2000 DEM DOVOLJ! Maruti je avto, ki ga dobite takoj. Maruti je avto z osnovno ceno do registracije le okrog 800.000 SIT. Maruti je avto za katerega so zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji. Maruti je avto, ki ga lahko odpeljete tudi, če imate v žepu le 150.000 tolarjev. Maruti je avto, ki ima 800 ccm, 26 KW, 5 vrat in dovolj prostora za štiri odrasle potnike. Maruti je avto, ki porabi na 100 kilometrov le 4,5 litrov bencina. Maruti je avto, ki ga lahko kupite pri naslednjih pooblaščenih prodajalcih: GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923 in 061-182-061 int. 445, AVTOMERKUR Ljubljana 061-317-771, 303-066 in 316-159, AVTOMOBIL Maribor 062-38-478, SPEKTRA ORBIT Celje 063-411-298, IPI COMMERCE Novo Mesto 068-24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599, MICRA T Koper 066-37-229, AGATON Ribnica 061-861-488 ter AVTO TWINS Ptuj 062-796-334, ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-25-608, A1DNA Žirovnica 064-801-009 - glMbug GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MARUTI AVTOMOBILOV bil TEHNO IMPEX INTERNATIONAL D.O.O. f ' OBVESTILO KMETOVALCEM - SUSA 1993! Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je v dopisu št. 225-3/93-DU z dne 2.9.1993, ki ga je Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo prejel 6.9.1993, posredovalo navodilo za oceno škode zaradi suše v letu 1993. Ministrstvo želi dobiti podatke, na osnovi katerih bo pripravilo elaborat, ki ga bosta obravnavala Vlada Republike Slovenije in Državni zbor ter bo podlaga za sprejetje ukrepov za ublažitev posledic suše v kmetijstvu. Upoštevajoč navedeni dopis in usmeritve oziroma zadolžitve za delavce Javne kmetijske svetovalne službe, se prizadeti kmetovalci obračajte na to službo, ki ima sedeže v Žužemberku, Mirni Peči, Straži, Novem mestu (Graben), Škocjanu in Šentjerneju. Rok za prijavo škode zaradi suše (upravičenci so vsi, ki imajo izpad kmetijske pridelave za več kot 30%) javni svetovalni službi oziroma območnim komisijam je 27. september 1993. V kontekstu dopisa Ministrstva je Javna kmetijska svetovalna služba oziroma območna komisija dolžna opraviti delo, kar pomeni, da bo nosila tudi odgovornost za nepopolnost zahtevanih podatkov. Obrazcev, ki bodo pomanjkljivo izpolnjeni, Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo ne bo sprejemal in jih bo vrnil Javni kmetijski svetovalni službi oziroma območni komisiji. Za vsa dodatna pojasnila se obračajte na Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, tel. 321-040, interna 250. ------------------------------------------■— > Izvršni svet Skupščine občine Sevnica objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica (Ur. list RS št. 23 z dne 8.9.1991) ter Sklepa o spremembi pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva (Ur. list RS št. 37 z dne 8.7.1993) III. RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Sevnica Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanega posojila znaša 5.000.000 SIT. 2. Namen: posojila se bodo dodeljevala za posodobitev, intenziviranje, koncentracijo in preusmeritev kmetijske proizvodnje kot tudi za uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, po prioritetah panog, kot sledi: Nižinsko območje: - prašičereja - vrtnarstvo, zelenjadarstvo, semenarstvo - dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem - govedoreja. Hribovito območje: - govedoreja - sadjarstvo - vinogradništvo - prašičereja - dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem. Višinsko območje: - živinoreja - govedoreja, drobnica - dopolnilne dejavnosti, domača obrt, kmečki turizem. Glavna prioriteta v I. 1993 pa je nabava opreme za namakanje kot intenziviranje osnovne dejavnosti na posameznem območju. 3. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje zasebniki in občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 4. Doba vračanja je 5 let z moratorijem plačila glavnice 1 leto. Obrestna mera znaša 2%, višina glavnice pa se obračunava glede na prodajni tečaj DEM Ljubljanske banke. 5. Prošnje s potrebnimi prilogami je potrebno oddati v 15 dnevih po dnevu objave na naslov: Občina Sevnica, Sekretariat za gospodarstvo in finance, Glavni trg 19a. 6. Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: ime, priimek in naslov prosilca - opis obsega kmetije in/ali dopolnilne dejavnosti - projekt ali idejni projekt investicije, predračunska vrednost, višina zaprošenega posojila in finančna konstrukcija investicije rentabilitetni izračun za investicijo - zemljiškoknjižni izpisek oz. najemna pogodba za zemljišča v najemu, sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, overovljena na sodišču - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, staro največ 2 leti - mnenje Kmetijske svetovalne službe. 7. Izvršni svet bo sprejel sklep o dodelitvi posojil najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sklepu. 8. Informacije in navodila lahko dobijo prosilci na Sekretariatu za gospodarstvo in finance, referatu za kmetijstvo, Glavni trg 19a, Sevnica, telefon 41-221. \_____________________________________________________________/ ™^ 1. V centru Novega mesta prodamo stanovanjske hiše, primerne tudi kot stanovanjsko-poslovni objekt, na izjemnih lokacijah. 2. Na Bizeljskem prodamo novejši stanovanjsko-poslovni objekt z vinsko kletjo, prostori za predelavo grozdja in vinoteko, prostori za predelavo in sušenje mesa. Na parceli, veliki 2450 m2, pa je v sklopu omenjenega objekta tudi ribogojnica. Možna menjava za nepremičnino v hrvaški Istri. 3. V centru Novega mesta prodamo manjšo trgovino (18 m2) za trgovinsko ali storitveno dejavnost. 4. Prodamo trgovino z mešanim blagom (119 m2) v dveh etažah v Novem mestu. Vse informacije: SILAN, d.O.O., Ljubljana tel: (061) 374-876, 374-472, 372-625 V ______ d ------------------------------------------------------- OBČINA SEVNICA PRIJAVA ŠKODE ZARADI SUŠE V LETU 1993 Pozivamo vse prizadete kmete v občini Sevnica, naj prijavijo škodo zaradi letošnje suše. Škodo je možno prijaviti v dneh od 15. do 17. septembra na naslednjih mestih: na Referatu za kmetijstvo na občini Sevnica na Krajevnem uradu Blanca na Krajevnem uradu Zabukovje na Krajevnem uradu Loka na Krajevnem uradu Šentjanž na Krajevnem uradu Tržišče na Krajevnem uradu Studenec na Krajevnem uradu Bučka Prijave sprejemamo od 8. do 15. ure. Naknadna prijava bo možna v dneh od 20. do 24. septembra: v Referatu za kmetijstvo v občini Sevnica v Kmetijski svetovalni službi v Sevnici prav tako od 8. do 15. ure. Prijavitelji naj prinesejo s seboj posestni list! Sekretariat za gospodarstvo in finance Referat za kmetijstvo f TRGOVCI Z OBUTVIJO! Obveščamo Vas o otvoritvi NOVEGA PRODAJNEGA PROSTORA ki bo v četrtek, 23.9.1993, ob 10. uri NA MESARSKI 4 V LJUBLJANI Ponujamo široko izbiro modne obutve! PROMOCIJSKE CENE OB OTVORITVI! Posebna ponudba za čas sejma Mode velja tudi v grosističnem centru KOTO Nova Gorica Informacije: KOTO Miklošičeva 5, Ljubljana TEL: (061) 123-241, int. 313 FAX: (061) 312-031 KOTO: XXX divizije 23, Nova Gorica TEL: (065) 28-654 FAX: (065) 26-655 / NOVO V NOVEM MESTU J 5ALON %pQn> rima umu murnu dvoiaka maboz pr ti, novo moto srn feAMtt ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Vsak delovnik od 17. do 19. ure v športni dvorani Marof. Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič — ŠESTI DAN VTFM TFI1NII MAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI w lUTI ICUnU VHdLHNimA PRODAM —KUPIM —POSEST —ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedensta koledar Četrtek, 16. septembra - Ljudmila Petek, 17. septembra - Frančiška Sobota, 18. septembra - Irena Nedelja, 19. septembra - Suzana Ponedeljek, 20. septembra - Svetlana Torek, 21. septembra - Matej Sreda, 22. septembra - Mavricij LUNINE MENE 16. septembra ob 5.10 - mlaj kino BREŽICE: 16. in 17.9. (ob 20. uri) ameriška pustolovska kriminalka Zatreskana. 18, in 19.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija To je Amerika. 22.9. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Rt strahu. ČRNOMELJ: 16.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Ostanite vključeni. Od 17. do 19.9. (ob 20. uri) angleška erotična drama Sramota. KRŠKO: 17.9. (ob 20. uri) in 19.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Ostani na zvezi. METLIKA: 17. in 19.9. (ob 20. uri) ameriška komedija Ostanite vključeni. NOVO MESTO: Od 16. do 19.9. (ob 16.30) risani film Knjiga o džungli. Od 16. do 19.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški psihološko-krimi-nalni film Sostanovalka. 20.9. (ob 18. in 20. uri) komedija Hot skots - 1. del. kmetijski stroji STAREJŠI RABLJEN TRAKTOR, do 50 KM, kupim. ® (061)738-619. AGROIZBIRA, trgovina Slavko Prosen, nudi najceneje akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktorje Barum, rezervne dele za traktorje Deutz, Tomo Vinkovič, kosilnice BCS, Ursus, Zetor, IMT, Fiat Štore. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte! ® (064)324-802. 3221 TRAKTORSKI VOZ, nov, in rabljene osi za prikolice prodam. ® 44-051. MOLZNI STROJ Virovitica, malo rabljen, prodam. Kolenc, Gor. Karteljevo 4, Novomesto. 3507 TRAKTOR IMT 35 s kabino, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)82-481. 3519 kupim RABLJEN PIANINO kupim. ® (068)56-514. 3537 KUPIM SUHE HRASTOVE DESKE debelina 3 cm, širina 50 in več cm. ® 068/28-250.______________________ motorna vozila JUGO KORAL 45, letnik 1989, nujno prodam po ugodni ceni. cav 77-130. 126 P, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)34-765. 3514 LADO 1300, letnik 1985, registrirano do 6/94, ugodno prodam. ‘St 51-048. GOLF DIESEL, letnik 1987, registriran do 94, ugodno prodam. ® 45-192. FIAT Regata 100 S, letnik 86, prodam (v račun vzamem cenejši avto). ® 068/23-065. JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. ® 42-748. 3527 126 P, letnik 1990, prodam, o (068)28-336. 3532 R 5 SAGA, letnik 1991, prodam. ® 27-143. 3536 JUGO KORAL 55, letnik 1988, ka-ramboliran, prodam. ® 25-632, po 18. uri. 3538 Z 8310, nosilnost 4 t, furgon, letnik 1985, podaljšana registracija, ugodno prodam. Kupcem iz bližine Sevnice nudim tudi delo. ® (0608)82-574. 3540 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam. Franjo Stanko, Šmarješke Toplice 126. 3542 UNO 45 S, letnik 87, prodam ali zamenjam za R 4 1. 89—90. ® (068) OSOIsHMira AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozi! RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 VW 1200, letnik 73, reg. 12/93, lepo ohranjen, ter TOMOS 15 SLC, zelo lepo ohranjen prodam. ® 068/20-344. GOLF JGL, bencin, 12/81, prodam. ® 27-760. 3553 R 4, letnik 1990, prodam. ® (068)27-581. 3558 GOLF JX D, letnik 1987, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® 28-932. FRANCOZ NAD FRANCOZI PEUGEOT SPCTERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje 23-585. r Dol. Kamence 25a Novo mesto — Vsa vozila HYUNDAI po ugodnih cenah — Prodaja novih in rabljenih vozil — Odkup rabljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7,—12. in od 13,—17. ure. Tel. fax (068)23-902 28-950 OBIŠČITE NAS! Bogdan Krašna Pooblaščeni servis, prodaja vozil RENAULT Škocjan 22,68275 Škocjan Tel. (068) 76-270, fax. (068) 76-270 NIŽJE CENE IN DODATNE UGODNOSTI • prodaja vozil na kredit • staro za novo • leasing • R-5, clio - dobava takoj • TVVINGO • R-19 - kratki dobavni roki • kvaliteten in zanesljiv servis Pokličite jras ali še bolje -pridite v Škocjan! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; tele/ax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode inlormativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski Ust Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ^^rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PASSAT ČARA V AN 1,6, srebrne metalik barve, letnik 1990, prodam. ® (068) 57-473. VVARTBURG, letnik 1990, z golfo-vim motorjem, ugodno prodam. ® 24-878 po 15. uri. VW PASSAT, starejši letnik, obnovljen, v odličnem stanju, registriran do 8/94, ugodno prodam. ® 65-036, 3550 OPEL KADETT1,6 DIESEL, letnik 1983/84, zelo lepo ohranjen in registriran za celo leto, prodam. ® (068)85-660. GOLF D, letnik 1987, prodam. ® 27-210 popoldan. GOLF JX, letnik 1986, prodam. Marjan Klobučar, Uršna sela 2 a, ® 65-164. 3575 R 4, letnik 1987, prodam za 3.100 DEM. « 28-779, zvečer. 3578 R 5 CAMPUS, rdeče barve, 5 V, ugodno prodam. ® 24-712. 3585 JUGO KORAL, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® 85-183. 3589 JUGO KORAL 55, letnik 1989, 5.000 km, prodam. ® (068)76-445, v soboto in nedeljo pa na ® (0608)82-575. 3598 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 23-342. 3604 LADO RIVO, letnik 1989, ugodno prodam. ® 84-878. 3608 126 P, letnik 1987, registriran do januarja 1994, prodam za 1.650 DEM, Z 750, generalno obnovljeno, registrirano do 12. meseca, pa za 650 DEM. Edo Ljubi, Zdinja vas, Otočec. 3609 R 4, letnik 1985, kompresorja C02 in avtogenovarilni aparat, jeklenke lahko posebej, ugodno prodam. ® 25-894. 3611 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 5/94, dobro ohranjen, prodam za 3.800 DEM. ® (0608)79-411. 3612 KARAMBOLIRANO Z 101, letnik 1990, prodam. ® 73-198. 3614 POCENI RAZPRODAJA: Chevrolet kupe, registriran za eno leto, avtodom -hiša ali trgovina na kolesih, jems s kompresorjem diesel, 7.000 l/min s šestimi pištolami in svedri, brezhiben, oldtimer osebni avto Tatra, letnik 1925, in Opel, letnik 1960 ter nova enoosna prikolica za vleko vozil. ® 23-529. 3618 JUGO 45, letnik 1987, nepoškodovan, 34.000 km, ugodno prodam. ® 28-714. 3620 LANCIO Y 10, letnik 1986, ugodno prodam, ® 28-714. 3621 obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 3442 Izvajam vse vrste elektro •instalacij in popravila strojev po konkurenčnih cenah. Elektroinstalacije in popravila električnih strojev Edo Drobnič Rumanja vas 42 a, Straža tel.: (068) 84-848. Odkupujemo bukovo hlodovino, žagan les in bukove elemente po ugodnih cenah. Plačamo takoj! Informacije po tel.: (064) 622-481. PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Sprejemamo naročila, o (068)42-524. 3568 ODDAJAMO v zakup prostore v strogem centru Novega mesta. Prostori so opremljeni za lekarniško dejavnost, z možnostjo pridobitve ustrezne koncesije. Ponudbe pošljite na naslov: ANDRIJANIČ 68000 NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 16 FELIX, poslovne storitve Kostanjevica na Krki, d.o.o. Oražnova 19 tel.: (0608) 60-194 objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE (nedoločen čas) Pogoji: srednja izobrazba, V. stopnja, ekonomska ali druga ustrezna, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje operativnega dela na računalniški opremi, - državljan( ka) R Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika. OD po dogovoru. Vloge z dokazili pošljite na naslov podjetja FELIX. PURANI, beli, težke pasme, stari 5 tednov, za nadaljnjo rejo. Veterinarsko nadzorovana vzreja. DOBAVA: 10. oktobra 1993. Naročila telefonsko: (068) 45-622, (068) 57-105. NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 3574 TEČAJI TUJIH JEZIKOV T0NS0N IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je pričel vpis v začetne in nadaljevalne tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika. Pričetek tečajev predvidoma 20. septembra. Tečaj angleškega jezika za predšolske otroke. Vsi tečaji bodo na OŠ Grm v Novem mestu. Informacije in vpis po tel. /fax: (068) 85-882. illLilKTt©MIIIIC TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec — pralni stroj že za 33 DEM — hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM — štedilniki že za 29 DEM — glasbeni stolpi že za 27 DEM — mikrovalovna pečica 25 DEM — Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. — Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI FELIX - poslovne storitve, Kostanjevica na Krki, d.o.o., Oražnova 19, tel.: 0608/60-194 objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJA (nedoločen čas) Pogoji: — srednja izobrazba, V. stop., ekonomska ali druga ustrezna, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — znanje operativnega dela na računalniški opremi, — državljan-ka R. Slovenije, — aktivno znanje slovenskega jezika. OD po dogovoru. Vloge z dokazili pošljite na nasov podjetja FELIX. taBcikrjm d.0.o. export-import Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (068) 322-625,23-826 POZOR KMETIJCI! — prodaja traktorjev: SAME, TV, ZETOR UNIVERSA-LE, CARRARO — kosilnice: bočne, nahrbt-ne, strižne, rotacijske — škropilnice KŽK — prikolice MLAZ in TEH-NOSTROJ — vse vrste kardanov, sa-monakladalk, cisterne CREINA — gume za osebni, tovorni in traktorski program POZOR VINOGRADNIKI! Ugoden popust za vinske cisterne in PVC kadi. AKCIJSKA PRODAJA RADIATORJEV in KAVVASAKI KOSILNIC! Možnost nakupa na kredit do 6 let. Se priporočamo! TRCjOviNA 7 C,lAsbili Šmihelska 19, Novo mesto tel. (068) 23-820 Delovni čas od 15. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NOVO V NOVEM MESTU Nudimo vam vse vrste glasbil in glasbene opreme za otroški in profesionalni program priznanih domačih in tujih proizvajalcev. STINGRAD Strojništvo, instalacije, gradbeništvo Runkova 2 68000 Novo mesto tel. (068) 27-112 Na visokih gradnjah se ne bojimo konkurence. Da bomo še boljši, vabimo k sodelovanju za določen oz. nedoločen čas: 1. gradbene delavce — OD 40.000,00 SIT 2. KV zidarja - OD 70.000,00 SIT Z delom pričnete takoj. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. Opekarna Novo mesto Zalog 21 tel.: 22-855 objavlja prosto delovno mesto,- samostojni komercialist Pogoji: — srednja šola, ekonomsko komercialna ali druga ustrezna smer, — tri leta delovnih izkušenj. Ponudbe pošljite v 8 dneh, na naslov Opekarna Novo mesto Zalog 21, 68000 Novo mesto TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanaiete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC vam nudi: •veliko izbiro čebulnic jesenskih rož; 40 vrst tulipanov, narcise • komplet vrtno orodje GARDENA • kadi PVC z atestom od 120 do 1500 litrov • brente, lakomnice, škarje za trgatev • gajbice za grozdje 1 kom. 500 SIT 10 kom. 4.600 SIT • mline za sadje in grozdje -pecljalniki ročni in motorni, stiskalnice • rostfrei cisterne za vino od 30 do 1000 litrov • motorne žage in kosilnice na laks po ugodnih plačilnih pogojih — STIHL, TOMOS, ALPINA. ZTNOJ Gmajna 6, Raka tel. (0608) 75-086 nudi ugodno: umetna gnojila, škropiva, semena, kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material in ostalo. zrno d.o.o. umetna gnojila: NPK 15x15x15 975 SIT NPK 7x20x30 1.210 SIT kan 810 SIT urea 890 SIT thermoputz vreča 950 SIT sep kg 36 SIT Odprto vsak dan od 8. — 17. ure, sobota od 7. — 12. ure. Tel.: (0608) 75-086 PLUS izobraževanje, Novo mesto, obvešča, da bo vpis v nadaljevalne tečaje za vse dosedanje člane v ponedeljek, 20. 9., in v torek, 21. 9. 1993, od 15.30 do 17.30, v hotelu Metropol. Hkrati vabimo k vpisu v začetne tečaje angleškega jezika za otroke. Inf.-tel.: 27-937. Včeraj, 15. septembra 1993, smo odprli trgovino NEVENKA na Cesti herojev 34. Pestra izbira metražnega blaga in vseh vrst tekstilnih izdelkov po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel. 28-123. ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak FRANC KRALJ iz Zaloga 14 pri Škocjanu Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, še posebno družinama Matko in Markelc, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in ustno ali pisno izrazili sožalje, našemu Francjju pa podariliwobilo prelepega cvetja in sveč. Zahvaljujemo se kolektivu Mesarstvo Bobič iz Škocjana, OS Škocjan, ESŠ Novo mesto, VVZ Oton Župančič iz Crnomlia. g. žuDniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo zapete žalostinkc ter Mileni za poslovilne besede. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Minka, sin Darko, hčerki Marinka s Pavletom in Vida, bratje in sestra z družinami ter ostali sorodniki Združenje staršev in otrok SONČEK Dol. Stara vas 55 68310 Šentjernej zaposli za nedoločen čas vzgojitelja predšolskih otrok. Prijave z dokazili pošljite 8 dni po objavi na gornji naslov. YURENA šola tujih jezikov Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434 Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega In italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle. NOVO GLOBAL d.o.o. Po ugodni ceni izdelujemo betonske bloke dimenzije 20, 25 in vam jih dostavimo na gradbišče z avtodvigalom. Križe 2 68000 Novo mesto tel./fax. (068) 26-898 posest BIVALNO ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom na parceli 1700 m2, z elektriko in vodo, prodam. ® (061) 570-071 ali Jelenk 20, 68274 Raka. 3531 V ŠENTRUPERTU prodam parcelo 5400 m2 s pripadajočo hišo (86 m2) na lepi lokaciji. * (068)47-468 ali v službi (068)47-149. 3549 DELAVNICO in stanovanjsko hišo v Cegclnici prodam ali menjam za stanovanje ali kmetijo z doplačilom. ® (068)23-529. 3610 PARCELO v Sončniku in grozdje prodam. ® 42-487, zvečer. 3616 PRIDOBIVAMO: — lokacijsko dokumentacijo — lokacijsko dovoljenje — gradbeno dovoljenje za gradnje, adaptacije, preureditve objektov — projektiramo — svetujemo Pisarna za urejanje dokumentacije Novo mesto, Ljubljanska cesta 8 c tel.: 23-965 Najamem dvosobno stanovanje v Novem mestu za dobo dveh let. Kličite ob delavnikih, telefon (068) 25-784. šifra: Stanovanje PRODAM VRSTNO HIŠO Nad mlini v Novem mestu. ® 061/712-820. LKRAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO Prodamo: — hiše v Novem mestu, Podturnu, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici, Mimi in Čateških Toplicah (Dvori) — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Šmatjeških Toplicah in Soteski — trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore na Glavnem trgu , — gradbene parcele v Novem mestu, Smolenji vasi in Semiču — vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Šentruperta, Stične in Semiča — kmetije v Stopičah, Mirni, Brestanici (Raztez), kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Gabrja, Rake, Bučke in Mokronoga — zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Novega mesta in Trebnjega. NOVO ODPRTA DELIKATESA na Jerebovi 19 nudi strankam visoko kvalitetne narezke MlP-ovih proizvodov. Dostava na dom. Pokličite nas: (068) 321-610. Odprto vsak dan od 7. - 20. ure, nedelja od 8. -13. ure. prodam GR07.DJE šmarnico prodam. Roza Udovč, Črmošnjice pri Stopičah 36. 3502 KOBILO pasme norik, žigosano, brejo 5 mesecev, staro tri leta ali žrebico, staro 6 mesecev, prodam ali menjam za mlado kravo z doplačilom. Franc Okorn, Stična 72, Ivančna Gorica. 3503 BARVNI TV Gorenje prodam. ® 45-097. 3504 ČISTOKRVNE perzijske muce prodam. ® 58-268. 3505 GROZDJE šmarnico prodam. ® 43-691. 3508 ČRNO GROZDJE refošk prodam. ® (066)68-086. 3509 AVTOPRALNICO, avtomatsko, dobro ohranjeno, prodam. ® (063)856-834. 3511 GROZDJE šmarnico, 1200 kg, prodam. Martin Komljanec, Malo Mraševo 16, Podbočje. 3512 DVA SODA, 30001 in 1.3001, in nov mizarski »ponk« prodam. ® 41-198. 3515 NAGROBNE SVEČE ugodno nudimo v nadaljnjo prodajo. ® (068) 22-690. LESEN POD, velikosti 7 x 3.5 m, primeren za gradbeno barako, in peč Fe-roterm 40 prodam. ® 22-578. 3516 GROZDJE šmarnico prodam. ® (068)42-473. 3517 VINO in grozdje šmarnico ter žganje poceni prodam. ® (068)84-858, po 18. uri. 3518 ŠMARNICO prodam. ® 43-657. 3524 GROZDJE modro frankinjo in žametno črnino ugodno prodam. W (0608) 31-776. 3525 BELO cepljeno grozdje prodam. ® 27-781. 3526 450 L H RASTOVO KAD, sod, 3901 in sod 1101, dobro ohranjeno, prodam. ® 52-959, po 20. uri. 3528 RDEČE GROZDJE, po dogovoru tudi mošt, prodam. ® (068)27-296. 3529 ZARADI SELITVE ugodno prodam malo rabljeno zamrzovalno omaro Gorenje, (180 1). ® 28-577. 3530 KORUZO za silažo, ali v zrnju ali v strokih, prodam. ® 73-227, od 8. do 21. ure. 3533 ZELO KVALITETNO GROZDJE za pridelavo cvička prodam. ® (0608) 22-771 int. 276, dopoldne ali (0608)34-872 3535 GROZDJE šmarnico prodam. Vlado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej. Za 25.000 SIT prodam vgradni štedilnik in pomivalno korito. ® 20-291. PRODAM suha bukova drva, že razsekana, v centru Novega mesta. W 22-988. KROMPIR pctland dil, belo mesnat, jerla, sante, dezire, lanski uvoz, prodam. ® (061 >785-097, po 19. uri. 3543 KROMPIR ZA SEME, lanski uvoz, jerla, romana, sante in pekland dill ter av-toprikolico ugodno prodam. Karol Verbič, Radohova vas 15,61296 Šentvid pri Stični. 3544 CVETLIČNI in kostanjev med po 300 SIT prodam. Dostava na dom. ® 85-116, zvečer. 3546 GROZDJE, rdeče in belo, prodam. ® 42-919. 3547 KVALITETNO belo grozdje prodam. Janc, Gor. Vrhpolje 31, Šentjernej. 4 MOŠKE OBLEKE, dve zimski suknji in spomladanki plašč št. 54 poceni prodam. ® 25-937. 3551 BUKOVA metrska drva prodam. Ko-lič, Vel. Podljuben 2, Utšna sela. 3554 GABROVA DRVA prodam ® 25-735. 3555 AKACIJEVA metrska drva prodam. * (068)59-200, od 20. do 21. ure. 800 KG grozdja modra frankinja prodam. ® (068)50-244. 3559 POLŽE, osnovno čredo iz narave, 50 kg, z leglom za gojitev, 50 m mreže in 15 m pločevine prodam. ® (0608)33-070. GROZDJE, žametko in frankinjo, prodam. ® (068)59-054. 3565 LOVSKE TERIERJE prodam. ® (068)85-850. 3566 ŽAGANA BUKOVA DRVA, 10 m, in smrekove plohe, debeline 8 cm, prodam. ® 21-403, po 17. uri. 3570 VEČ BREJIH TELIC jn bazen za mleko (300 1) prodam. ® (068)78-036. BELO GROZDJE zelo ugodno pro-' dam. ® (065)57-065. 3576 SEDEŽNO GARNITURO (dvosed, trosed, kot), štedilnik (2 plin, 2 elektrika) in regal za dnevno sobo prodam. ® (068)20-524. 3579 TRAJNOŽAREČO PEČ, sedežno garnituro ip prenosni črno - beli televizor, prodam. ® 23-328. 3580 GROZDJE ŠMARNICO prodam. ® 44-522, od 18. do 21. ure. 3581 GROZDJE ŠMARNICO in frankinjo, prodam. Jože Pavlič, Vinji Vrh, Šentjernej, ® 42-324. 3582 GROZDJE ŠMARNICO prodam. W 26-435. 3583 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Bojap Kovačič, Gor. Vrhpolje 12 a, ® 42-249, 3584 ČRNO GROZDJE (žametko in frankinjo) prodam. ® (068)23-725. 3586 GROZDJE, modro frankinjo in žametno črnino, prodam. ® 42-385. GROZDJE šmarnico prodam po 20 SIT. ® 78-433. 3590 NUJNO prodam grozdje frankinjo, žametno črnino, rizling vino z diplomo in slivovko. ® (0608)60-135. 3592 GROZDJE, belo in rdeče, ugodno prodam. ® (065)65-890. 3593 VINSKO hrastovo kad, 1800 - litrsko, in pridvižna garažna vrata prodam. ® 76-065. 3594 GROZDJE šmarnico pri Mirni Peči prodam. ® (068)21-419. 3595 KLAVIR, synthesizer in glasbeno teorijo poučujem. ® 23-146. 3622 MEŠANO belo in črno grozdje prodam. Valter Zofič, Turopolje 14, Šentjernej, ® 42-623. 3623 igirittli SERVIS in PRODAJA VOZIL Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B NOVO MESTO, tel: 068 28 714 Na zalogi: FIAT UNO vsi modeli FIAT TIPO 1,4 — 1,6 Pri nakupu vam nudimo 1-letno brezplačno servisiranje in opremo. Ugodni kreditni pogoji! Se priporočamo! GRZODJE frankinjo in žametno črnino prodam. ® 22-225, zvečer. 3597 GROZDJE šmarnico prodam. ® 65-012. 3599 GROZDJE šmarnico in drva, lahko žagana, s prevozom, prodam. Slak, Jor-dankal 3, Mirna Peč, ® 78-273. 3600 GROZDJE refošk prodam. ® (066) 71-009. 3601 GROZDJE šmarnico in traktorski plug Slavonec prodam. ® 87-554. KVALITETNO GROZDJE, frankinjo in žametno črnino, ugodno prodam. W (068)76-567, 73-486. 3605 ODOJČKE prodam. ® (068)57-395. ZAKONSKO POSTELJO, hladilnik s skrinjo.Gorenje in otroško posteljico prodam. Željko Bahorič, Naselje B. Kidriča 5, Metlika. 3613 DVA BIKCA,črno-bela,stara 14dni, prodam. ® 45-443. 3615 GROZDJE frankinjo, kraljevino, rizling na Vinjem Vrhu prodam. ® 85-044. razno KS ŠMARJETA odda v najem prostore za zobozdravstveno dejavnost v družbenem domu v Šmarjeti. Informacije vsak ponedeljek in petek od 16. do 18. ure, ® (068)73-273. Rok za prijavo 15 dni po objavi. 3513 V CENTRU MESTA oddam prostor, primeren za pisarno ali mirno obrt. ® 22-054. 3523 GROB ob kapelici na ločenskem pokopališču odstopim. ® (068)21-912. V VARSTVO sprejmem otroka. ® 25-492. 3563 PROSTOR za gostinski lokal v centru Novega mesta ali v neposredni bližini, okoli 50 m2, najamem. ® (068)25-923. službo dobi NAVODILA za različne vrste samostojnih del z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga vam pošljem. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobru-nje. 3435 EKONOMSKEGA TEHNIKA, začetnika, honorarno zaposlimo. Po dveh mesecih možna redna zaposlitev. ® 23-231. 3510 NATAKARICO za delo za šankom zaposlim. ® 42-848. 3557 AKVIZITERJE za prodajo sveč iščemo. Naša tradicija vam zagotavlja najboljšo kvaliteto in ugodne cene. ® (068)50-134. 3567 PREDSTAVNIKE za stike z našimi poslovnimi partneiji iščemo. Ponujamo vam stimulativno plačilo za kreativno delo. Zaželjen je lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Simtech, d.o.o., Tržaška 43, 62000 Ljubljana. 3573 GOSTIŠČE LOKA zaposli šefa strežbe. Ponudbe na ® 21-764, popoldan. NATAKARICO ali kuharico (KV ali NKV) redno ali začasno zaposlimo. Gostilna Zupančič, Žužemberk, ® (068)87-290. 3596 HONORARNO DELO - 100 000 SIT mesečno! Obvezen avto. Prijave: Ločna 8a, četrtek ob 17. uri. 3603 ŠIVILJE, lahko tudi pripravnice, zaposlim. ® (068)56-383. 3617 stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. ® 26-618, po 20. uri. 3534 MLADA DRUŽINA najame enoin-pol ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. (063)23-664, zvečer. DVOSOBNO STANOVANJE na Mirni pri Trebnjem oddam v najem (vseljivo takoj). ® 068/23-065. 3541 GARSONJERO na Mestnih njivah prodam. ® 28-932. 3561 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše. ® 28-582. 3564 STANOVANJE v Krškem, 70 m2, prodam. Tone Kaplan, Pot na Črnile 9 a, Leskovec, ® (0608)31 -7%. 3569 V ČRNOMLJU najamem sobo s kuhinjo ali enosobno stanovapje, posebej kopalnica, poseben vhod. Šifra: »ENO LETO« 3571 DVOSOBNO STANOVANJE na Ul. Slavka Gruma prodam ali zamenjam z doplačilom za dvoinpolsobno ali trisobno pritlično stanovanje v Novem mestu. * 27-257, popoldan. 3577 ENOSOBNO STANOVANJE, 49 m2, ali dvosobno stanovanje, 59 m2, v centru Ribnice, ugodno prodam. ® (061)860-083. 3606 V trenutki!), ko se srečujete) izgubo stoojifj najkI0jt(), kam bomo stali ob strani mi. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (068) 21-134 V SPOMIN 20. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, tast, stari ate, brat in stric JOŽE RAUH iz Bojanje vasi 32 Z bolečino v srcu se ga spominjamo in ga ne bomo nikoli pozabili. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Jesen bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast, stric in svak VINKO ŽULIČ iz Dol. Vrhpolja 17 Zahvaljujemo sc sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče. Hvala osebju Nevrološkega oddelka Bolnice Novo mesto in fizioterapevtu Grubarju za trud pri zdravljenju, govornikoma za besede slovesa, ZB in DU Šentjernej, godbenikom in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec ALOJZ ŠOLN cestar v sektorju VVC Krško Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci Cestnega podjetja Novo mesto . j - s \ i (j r! '■ ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat TONE TRATNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete NEŽKE KOSTREVC iz Breške vasi upokojenke Onkološkega inštituta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in njenim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Terpinu za opravljen obred, predstavniku Onkološkega inštituta za ganljive besede ob slovesu in cerkvenemu pevskemu zboru Bela Cerkev. Vsi njeni V SPOMIN Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta — zakaj? Naši dragi FANIKI ČRNE upokojeni učiteljici iz Dolenjskih Toplic Z žalostjo v srcih doživljamo prvo obletnico smrti naše nepozabne sestre in tete. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu! Počivaj v miru, nikoli pozabljena! Vsi njeni Tržišče, 13.9.1993 ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama in teta LJUDMILA PRIMOŽIČ z Vrha 11 pri Šentrupertu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, sodelavcem Tovarne zdravil Krka, tovarni TOM Mirna, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sinova Janez in Marjan, hči Milena z družinami ter ostalo sorodstvo Srebrni Rubin preša za ameriške Slovence Boris Dular “Življenje ni in ne sme bili politika. Slovenci se preveč ukvarjamo s politiko. Zanjo je čas le vsaka štiri leta - pred in med med volitvami ter po volitvah -vmes pa bi morali življenju dati drugačen smisel.” Če nam to pove Boris Dular, ki je svojo poklicno in politično pot začel pri nekdanji SZDL, mu kaže verjeti. “Vedno sem si želel postati učitelj, pa mi to ni bilo sojeno. Zato pa ves čas delam z ljudmi, kar je vsaj blizu učiteljevanju. ” Nekaj časa je delal v politiki sedaj pa je v Krki vodja kadrovske službe. Delo, mu veliko pomeni, meni pa, da je za človeka izredno pomemben tudi prosti čas, ki ga on namenja trem stvarem: politiki, kulturi in športu. Ker so volitve že zdavnaj mimo, o politiki poslanec novomeške skupščine ne želi govoriti, z veseljem pa se pogovarja o kulturi in športu. “Dolenjci se ne smemo sprijazniti, da smo slovenski jug, temveč moramo dokazati, da smo sposobni napraviti tudi velike stvari. Treba je le zbrati skupino ljudi, ki vedo, kaj hočejo, potem stvari stečejo.” Tako je bilo z lanskim Grafičnim bienalom, ki ga je Boris Dular vodil kot predsednik organizacijskega odbora, tako je danes z razvojem novomeške atletike, ki je še na začetku, vendar na pravi poti. Aktiven športnik ni bil nikoli, čeprav sta z bratom dvojčkom v osnovni šoli zmagovala v namiznem tenisu, krosu in orientaciji. Takrat - bilo je že v davnega letu 1966 - je v Vavto vas prišel učiteljevat Jože Peč- nik, ki je v mlademu fantu odkril organizacijske sposobnosti in ga postavil za predsednika šolskega športnega društva. Skupaj sta pripravila celo vrsto športnih tekmovanj, osnovna šola Vavta vas pa je takrat imela eno izmed med treh najuspešnejših šolskih športnih društev v Sloveniji, čeprav so bili brez telovadnice, igrišče pa so si uredili kar pod gozdom. Boris se je že takrat uveljavljal kot košarkarski in nogometni sodnik, v gimnaziji je opravil izpit iz sojenja atletike in pred dvema letoma postal mednarodni atletski sodnik “Predsedniško mesto sem v atletskem klubu letos prevzel zato, ker menim, da je atletika osnova vsem športom in mora svoje mesto kraljice športov prevzeti tudi v Novem mestu. Če v enem letu ne bi dosegel ciljev, ki sem si jih zastavil, se bom umaknil. Poglejte kolesarje! Poznajo in cenijo jih po vsej državi in zaradi njih tudi Novo mesto. To se mora zgoditi tudi z atletiko. ” Svež veter, ki je z Borisom Dularjem zavel v novomeški atletiki, je že čutiti. Dobili so močnega pokrovitelja, zavarovalnico Tiho, ki ve kaj hoče, in izdatno podpira domače športnike. Mednarodni atletski miting “Odprto prvenstvo Novega mesta ” letos ni bil le samemu sebi namen, temveč je atletiko bolj približal domačim ljudem in privabil domače sponzorje. Tako, kot so po grafičnemu bienalu ostala umetniška dela neprecenljive kulturne vrednosti, tudi za mitingom ostaja kapital, ki ga bo treba v prihodnosti izkoristiti. “Obakrat smo začeli tako rekoč iz nič, imel sem le ljudi z neizmerno voljo, ljudi, ki so hoteli narediti nekaj velikega. Ce ne bi verjel, da bomo uspeli, se stvari ne bi lotil. Letos smo z atleti dobro začeli. Ustvarja se skupina, v kateri vsakdo ve, kaj mora storiti. Brez tega ne gre. Prihodnje leto moramo pripraviti veliko tekmovanje, atletski miting, za katerega bo Višal- svet, ne le sosednja vas.” /. VIDMAR Novomeški ansambel prejel srebrnega orfeja na ptujskem festivalu NOVO MESTO - Ansambel Rubin iz Novega mesta, ki deluje že okroglih pet let, je svoj mali jubilej kronal z lepim in doslej največjim uspehom. Ne samo da se je kot edini dolenjski ansambel uvrstil na festival domače zabavne glasbe Ptuj ’93, marveč si je na festivalu pri-bonl tudi nagrado strokovne komisije, in sicer srebrnega orfeja. Ansambel Rubin je nastopil na prvem festivalskem večeru v konkurenci 30 najboljših ansamblov iz vse Slovenije. Občinstvo in strokovno komisijo je navdušil z izvirno skladbo Nezvesta ljubezen. Glasbo je napisal vodja ansambla Milan Pe-terec, avtor besedila pa je Ivan Sivec. Rubin je v svoji petletni zgodovini večkrat zamenjal zasedbo. Zdaj v tri pevce Draga Klobučarja, Igor- ■HNMmmpn m * % Zapuščena globodolska šola še naprej propada - Odlagališče živali na Ruperč-vrhu? - Od pomoči potrebnega najprej zahtevali knjižico - Hitri teritorialci Tokrat je začel telefon zvoniti že pred 8. uro zvečer. Prva je poklicala krajanka iz Glolxxlola pri Mimi Peči. Povedala je, da je šola v njihovem kraju zapuščena in propada. Od takrat, ko je*bil v njej nazadnje pouk, je minilo že več kot 20 let. Po tistem so bili v njenih prostorih nekaj časa mladinci, sedaj pa se že dolgo v njej ne dogaja nič. Na novomeški občini so povedali-, da je pred dvema letoma v jeseni hotel nekdo vzeti prostore v najem za trgovino, vendar so bili krajani Globodola proti, ker so želeli, da se da šola v najem kakemu obrtniku, pri katerem bodo našli zaposlitev tudi domačini. Do sedaj pa se takšen najemnik še ni javil. Novomcščanka iz Rngovskc ulice je poklicala v imenu prebivalcev in lastnikov zidanic z Ruperčvrha in povedala, da so ogorčeni nad ravnanjem nekaterih ljudi, ki na Ruperč-vrhu odlagajo nezaželene mlade mucke ali psičke. “Jutranji vlak iz Metlike do Novega mesta, ki vozi večino belokran- r L Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,_zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. jske srednješolske mladine, je iz leta v leto bolj nabit,” je opozoril Andrej Švajger iz Črnomlja. Andrej meni, da bi železnica lahko poskrbela za varnejšo vožnjo, konec koncev stane mesečna dijaška karta 4.000 tolarjev. ' Gospa z Dvora pa se je pojezila na sprejemno osebje v bolnišnici. Pred tremi tedni je peljala v bolnišnico fanta, ki si je odrezal prst. Ko sta prišla v ambulanto in povedala, kaj se je zgodilo, je možakar, ki naj bi ju sprejel, kot prvo zahteval knjižico. Gospa mu je rekla, naj najprej uredi fanta, potem bo dobil še knjižico. Ker je možak vztrajal pri knjižici, se je gospa odpeljala ponjo. Primož Krister iz Sevnice pa je povedal, da je na lastne oči videl, kako je v Sevnici prejšnji teden pri premikanju vagonov en vagon iztiril. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil vagon, ki je stal za njim, napolnjen s plinom. Še sreča v nesreči, da je ta vagon obstal na tirih. Poklicala je tudi gospa iz Gabrijel pri Krmelju. Potožila se je, da se že več kot dve leti dogovarjajo za asfalt. Občani so že prispevali za zemeljska dela in pesek. Za asfaltno prevleko pa je denar obljubila krajevna skupnost Krmelj, vendar do nje še ni prišlo. Na sevniški občini je sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kolar povedal, da krajevne skupnosti z denarjem, ki jim ga občina nameni za ceste, same razpolagajo in same odločajo, katere ceste bodo imele prednost. Gospa M. L. iz Šentjerneja je opozorila, da so na poti iz Šentjerneja na Vrhpolje naredili čez potok majhen in nepregleden mostiček, tako da je vožnja čezenj lahko zelo nevarna. “Če je spomeniško varstvo že zahtevalo takšen most, naj bi poleg zgradili še enega, prek katerega bi bila vožnja varnejša, “ je menila. Gospa pa je pohvalila avtobusno prevoz- GOBARJI, POZOR! DOLENJE PONIKVE -12. septembra je neznan storilec vlomil v osebni avto M. R. iz Novega mesta, ki ga je lastnica parkirala ob regionalni cesti v Dolenjih Ponikvah, nato pa odšla v gozd. Ko se je vrnila, je opazila, da ji je neznanec vzel iz torbice dve denarnici z denarjem in dokumenti. Neznanec jo je oškodoval za 75 tisočakov. Začela se je gobarska sezona in v tem tednu se je povečalo število vlomov v avtomobile, zato UNZ Novo mesto opozarja občane, še zlasti pa gobarje, naj pred odhodom v gozd zaklenejo avtomobile in jih po možnosti ne parkirajo na samotnih krajih, predvsem pa naj v avtu ne puščajo vrednejših predmetov. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Krmeljčan Alojz Kostrevc ima v pokoju še več časa za izdelavo spominkov - Frušnik iz 18. stoletja ki sem ga pa naredil iz domačega hrasta, pa ni, razen seveda pri pipi, kadar sem jo odprl, “ se pošali Lojze. Ročne spretnosti in ljubezen do obdelovanja in oblikovanja lesa ima pri Kostrevčevih že kar tradicijo. To izročilo prehaja iz roda v rod. Od Lojzetovega očeta ded je bil sodar NOVA ZASEDBA - Ansambel Rubin v novi zasedbi, ki je prinesla ansamblu največje priznanje doslej: srebrnega orfeja. ja Božiča in Bojana Kirerja spremlja instrumentalni sestav: Robi Zupančič (harmonika), Milan Peterce (kitara) in Toni Šušteršič (baskitara). Po mnenju vodje ansambla je sedanja zasedba najkvalitetnejša, kar potrjuje tudi ptujska nagrada. “Priznanja sem zelo vesel. Po več težavah z zasedbo, ki so zavirale kvalitetni razvoj ansambla, smo se zdaj dobro ujeli in upam, da bomo poslej dosegli še več uspehov ter dostojno zastopali Dolenjsko,” pravi Milan Peterce. Ljubitelji skaldb ansambla Rubin bodo kmalu lahko kupili tudi njegovo prvo kaseto, ki je tik pred izidom. Na nji bo 10 skladb, od tega osem Peterčevih in dve Robija Zupančiča. MiM • Nekateri ljudje ne počno drugega v življenju, kot da se starajo. (Petan) • Lepota krat pamet je konstanta. (Beckhapov zakon) KRMELJ - Zanimivost o izdelovalcu miniaturnega kozolca toplarja, objavljena ob turistično-etnološki prireditvi Iz trebanjskega koša, je spodbudila Krmeljčane, da so nam sporočili, da živi pri njih krajan, ki izdeluje iz lesa zanimive predmete za ohranjanje naše identitete. Dolgoletni, zdaj že bivši predsednik KS Krmelj, Milan Levstek, je povedal, da gre za njegovega dobrega soseda in nekdanjega sodelavca v krmeljski Metalni, Alojza Kostrevca. Kostrevc je naredil že 149 miniaturnih preš, 5 klopotcev, 3 vozove itd., že pred 15 leti pa je izdelal 20-krat pomanjšan toplar Simončičevih iz Bistrice pri Šentrupertu, nedavno pa še dva verna posnetka taistega kozolca, le da sta bila ta dva 40-krat pomanjšana. Lojze je nekoliko vraževeren, saj je prepričan, da ne sme končati pri izdelkih na sodo število, češ da bi to pomenilo tudi njegov dokončni konec, zatorej bo naredil par tik pred smrtjo. Številni Kostrevčevi lični izdelki, narejeni z obilo potrpežljivosti, s pinceto in lepili, pretežno iz javora, češnje in jesena, so končali v tujih rokah ali rokah prijateljev kot priložnostno darilo, celo onkraj Antlantika. “Ženin stric je pred več kot 20 leti želel svojim sinovom v Miamiju na Floridi (ZDA) pokazati, kako v Sloveniji prešamo grozdje, da pridobimo rujno kapljico. Ker sva zaman iskala, kdo bi hotel narediti prešo, sem rekel: bom pa jaz. In res sem po šihtu v krmeljski Metalni cel mesec delal. Vse dele 11 kg težke preše sem oštevilčil in naredil načrt preše. Ko je ta razstavljena prispela po pošti v ZDA, so jo zlahka spet sestavili in na splošno zadovoljstvo sorodnikov praktično preizkusili. Stric iz Amerike je kmalu poslal ček za 60 dolarjev. Tale kozolec pa sem naredil za 5-letnega vnuka Gašpeija,” pravi Kostrevc. Za 2-letno vnukinjo Anjo, ki jo z ženo prav tako rada popazita, pa bo verjetno počakal uljnjak z 20 panji. Od petih klopotcev je eden prav velik končal pri zidanici Kostrevčevih. “Ko sem delal zidanico v Ka-menšku, sem v Celju kupil sod, narejen iz slavonskega hrasta. Toda pri tem je čez doge teklo vino, iz soda, KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. no podjetje Gorjanci in šentjemejsko krajevno skupnost, ki sta prisluhnili ljudem in že naredili ogled za avtobusno jrostajališče pred Šentjernejem. Alojz Rogelj iz Šrednjc vasi v Beli krajini je opozoril na napačen napis imena kraja na poti od Vrčic na Planino, kjer je nekdo postavil tablo z napisom Kurbine drage, vendarle pa so Kočevarji temu kraju rekli Fraiileinteil, kar bi v prevodu pomenilo gospodičnini deli. Alojz je predlagal, da bi morali tudi brezposelni imeti svoj sindikat. J. B. iz Vel. Brusnic pa je povedal, da Brusničane zelo moti hitra vožnja teritorialcev, ki prihajajo z Gorjancev. J. D. Kaj je bilo na sliki? Tokrat smo še zadnjič izžrebali dobitnika denarne nagrade za našo slikovno uganko. Že konec meseca, 30. septembra, pripravljamo novo, večjo, najbogatejšo nagradno akcijo Dolenjskega lista doslej. In zato je potreben čas. Nam zato, da bomo pripravili čimveč nagrad, in vam, da se boste odpočili od ugibanja in se pripravili na sodelovanje. Zdaj pa k zadnji nagradi. Več kot na dopisnicah, je bilo tokrat odgovorov, da smo slikali “spominsko obeležje na Planini pod Mimo goro”, na prekrasnih razglednicah starega Novega mesta. 3.000 tolarjev bo poštar prinesel izžrebani Andreji Bele, Petelinjek 52, p. Novo mesto. Hvala za sodelovanje in nasvidenje 30. septembra! in kolar. Lojze se rad pohvali, da ima še povsem uporaben “frušnik” iz leta 1773, to je naprava za izdelovanje utorov v sode in kadi. P. PERC BOVLE, LOVŠIN IN TUTTI FRUTTI OTOČEC - V diskoteki Otočec je včeraj burmanski mojster Vito Zajc predstavil več vrst bovle in njihovo pripravo, v Restavraciji Otočec in kasneje še v Clubu diskoteka pa je bila promocija kasete in plošče Petra Lovšina. Danes zvečer pa bo na večeru evergreenov nastopila italijanska skupina Tutti Frutti. MEDVED VSE BOLJ PREDRZEN LOŠKI POTOK - Poročali smo že, da se po Loškem potoku klati medved, ki je že mnogim nagnal strah v kosti. Lovci ne morejo storiti ničesar, saj so plan odstrela že izpolnili. Pred dnevi je medved šaril okrog čebelnjaka, ki je last K. A. iz Retij. Tisto noč je namreč deževalo, zato je pustil na panjih vidne odtise šap. Razen nekaj prask na panjih druge škode ni napravil, bega pa dejstvo, da je čebelnjak od stanovanjske hiše oddaljen le deset metrov. A. K. Z električnim pastiijem nad medveda Razplet zgodbe “Medved napadel teritorialce” RIBNICA - Minulo sredo dopoldan sta ribniške teritorialce obiskala republiški inšpektor za lovstvo in ribištvo inž. Anton Simonič in dr. Miha Adamič z Inštituta za gozdno gospodarstvo Slovenije. Tema razgovora so bila vse pogostejša pojavljanja medvedov v bližini varovanih objektov na Ugarju. Gosta sta izrazila zadovoljstvo nad pripravljenostjo teritorialcev, da bi skupaj poiskali najboljšo rešitev za varnost vojakov m zaščito medvedov. Ob tem sta se strinjala z gostitelji, da je bilo nedavno pisanje v Dolenjskem listu o napadu medveda n'a teritorialce nekorektno in netočno ne le zato, ker teritorialci zaradi medveda na inšpektorat, pristojen za lovstvo, niso “naslovili ostrega protesta”, kot je bilo zapisano, marveč tudi zato, ker ni izključeno, da ne bi kdaj prišlo do nepredvidenih dogodkov. Po seznanitvi, da so tudi v preteklosti medvedje zahajali v omočje varovanih objektov na Ugarju, in po ogledu terena sta gosta ocenila, da so varovani objekti po vsej verjetnosti na medvedovi stečini. Menila sta, da bi bila zato najučinkovitejša rešitev za preprečitev zahajanja medvedov v varovano območje napeljava električnega pastirja. KNAPOVSKA SOLIDARNOST - Alojz Kostrevc (na posnetku pred nekaterimi svojimi izdelki) je šel pred 5 leti v pokoj. Pokojnino si je zaslužil v krmeljski Metalni, kjer je delal v nabavi. Pravi pa, da ima najlepše spomine na 11 let dela “v jami”, v krmeljskem premogovniku. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI KUPLENK iz Otočca. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Glejte, že sonce zahaja - T. LESJAK IN B. KLOBUČAR Vse najboljše draga mati - ANS. VESNA Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI Fantič mlad - ANS. VINKA CVERLETA igj ‘8 'S :§! (-) (8) Predlog za prihodnji teden: Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET KUPON ŠT. 37____________________________________________ Glasujem za:.. Moj naslov:.... 20-GLA VI JURČKI - V soboto popoldne je Brane Metelko, 25-letni stntgar v krški papirnici Videm, v bližini svoje domačije našel nenavadno številno dmžino mladih jurčkov. Našteli smo kar 20 jurčkov! Dopoldne je oče Jernej našel v bližnjem gozdu šesterčke. Brane pravi, da je letos marci toliko, da jih niti ne nabira, tudi šampinjonov je po travnikih precej, letos pa je bilo zaradi suše bore malo lisičk in pšeničnic. Na sliki: Brane Metelko z družino 20 jurčkov. (Foto: P. Perc) Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto OTVORITEV SALONA KERAMIKE OTVORITEV SALONA KERAMIKE 20. septembra bodo v Novotehni v okviru svoje diskontne prodajalne na Ljubljanski cesti odprli novourejeni salon keramike. Poleg obstoječega programa tehničnega blaga in gradbenega materila: instalacijski material (vodovodni, elektro, za centralno ogrevanje), stavbno pohištvo, stropne in stenske obloge, fasadni material, lepila, hidroizolacljski material, armaturne mreže, betonsko železo, črne in pocinkane cevi, betonski elementi in cevi, opečni izdelki, siporex... vam bodo tako po diskontnih cenah ponudili tudi sanitarno keramiko in bogato paleto keramičnih ploščic iz uvoza. Vabljeni! Informacije: NOVOTEHNA - DISKONT, tel.: (068) 321-434.