TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 22. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XIV, ŠTEVILKA 8 (133) IZ VSEBINE: - Destrnik bo dobil še svojo lekarno.........stran 2 Fotografija: Ksenija Munda - Zadnje deževje in razlitje vode v Pesniški dolini kaže na to, da pretočnost reke Pesnice v kritičnih obdobjih ni primerna oziroma je vprašljiv celoten sistem..............................................stran 4 - V življenju si le z dobro izobrazbo lahko zagotovimo boljšo in lažjo prihodnost...........stran 6,7 - Pri družini Pihler v Jiršovcih zrasle buče do 30 kg.........................................................stran 17 Občan - 22. september 2009 Aktualno Destrnik bo dobil še svojo lekarno – gradbena dela: GP PROJECT ING D. O. O., Vošnjakova ulica 6, Ptuj. Na Destrniku bomo zraven splošnega zdravnika in zobozdravnika dobili še lekarno. V nove prostore pa se bo preselil tudi fizioterapevt, ki sedaj opravlja svoje delo v sosednji zasebni stavbi. Del investicije bo prevzelo zdravstveno ministrstvo, ostali del pa gre iz proračuna, in sicer v višini 240 tisoč evrov. Na svečanem podpisu je župan poudaril, da bomo s tem občani in občanke občine Destrnik dobili možnost boljše kakovosti življenja, kar je prednostni cilj lokalne samouprave. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda V kulturni dvorani na Destrniku je župan Občine Destrnik Franc Pukšič svečano podpisal pogodbe za rekonstrukcijo in dozidavo zdravstvenega doma Destrnik. Dela bodo izvajali: – strojne inštalacije: ENERGOCONSULTING D. O. O., Gosposvetska ulica 86, Maribor; –električne inštalacije: MIKS d. o. o., Prečna ulica 1 a, Ptuj; Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Melitta Hameršak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Vrtnica 2 Prva redna seja po poletnem dopustu V četrtek, 3. septembra, je potekala 14. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik. Skozi poletje se je nabralo kar nekaj vprašanj, na katera je bilo potrebno odgovoriti, in težav, za katere je bilo treba najti ustrezno rešitev. Začetek šolskega leta je tako povzročil manjše preglavice ravnatelju JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, saj se je pojavil problem pri oblikovanju oddelkov prvega razreda. Ker se svetniki zavedajo pomena dobre izobrazbe in vlaganja v znanje naših najmlajših, bo tako prvi razred razdeljen na dva oddelka. Velik pomen daje občina infrastrukturnim projektom. Odbor za infrastrukturo, plan in finance je tako predlagal prioritetno listo cest, po kateri se bodo izvajala različna dela. Direktor občinske uprave Miran Čeh je seznanil občinske svetnike s stanjem investicij v Občini Destrnik. Tako je razložil, da dela na cestni infrastrukturi tečejo po predvidenem načrtu, kanalizacija v Janežovcih je končana, sedaj poteka faza preveritev za tehnični pregled. Izvedbena dela kanalizacije Vintarovci–pokopališče zaradi konfiguracije terena potekajo počasneje, kot je bilo predvideno. Rekonstrukcija zdravstvenega doma in izgradnja igrišča pod šolo potekata po predvidenem terminskem načrtu. Občinski svetniki so potrdili nekaj prošenj za pomoč pri financiranju sanacij kapel. Po poletnem dopustu je bilo s to sejo potrjenih kar nekaj aktivnosti za nadaljnje uspešno delo občine. Sabina Žampa Občan - 22. september 2009 Aktualno V naslednjih letih načrtujemo izgradnjo novega vrtca in doma za starejše občane in pločnika. Končuje pa se investicija izgradnje kanalizacije v Janežovskem Vrhu. Izbran je tudi že izvajalec za igrišče pod OŠ Destrnik, ki bo občino stalo 107.000 evrov, 18.000 evrov pa bo šlo iz državnega denarja. Od Nogometne zveze Slovenije bomo dobili umetno travo in luči, tako da bomo tudi na tem področju stvari primerno uredili. V letošnjem letu smo v občini nakupili za 420.000 evrov zemljišč, nekatera so stavb- na, nekatera pa še kmetijska in so v postopku spremembe prostorskega načrta. V naslednjih letih načrtujemo izgradnjo novega vrtca in doma za starejše občane. Tudi na terme v Janežovcih nismo pozabili. Direkcija za ceste namreč pripravlja projekt za priključek iz term na državno cesto Ptuj–Lenart, tečejo pa tudi pogovori s potencialnimi investitorji.« Besedilo in fotografije: Ksenija Munda OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Na tiskovni konferenci, ki je 3. avgusta potekala v prostorih kulturnega doma Destrnik, je župan Franc Pukšič povedal naslednje: »V tem trenutku teče rekonstrukcija lokalne ceste od pokopališča preko Podpršaka, ki je skupaj z evropskimi sredstvi po projektu vredna 750.000 evrov, dejansko pa nas bo investicija stala preko 1.200.000 evrov, saj obenem gradimo še kanalizaci- jo in pločnik, za katerega so se krajani odločili kasneje. Potekata tudi rekonstrukciji cest na odsekih v Drstelji in v Jiršovcih. Po obeh odsekih vozi šolski avtobus in je zaradi varnosti otrok rekonstrukcija nujna. Poteka tudi večja investicija izgradnje državne ceste od gasilskega doma v Destrniku proti Svetincem. Strošek občinskega proračuna je izgradnja kanalizacije, javne razsvetljave Članke za 9. številko časopisa Občan oddajte do 5. oktobra 2009 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: casopis.obcan@ siol.net. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo Delo na črno se lahko skriva v medsosedski pomoči 2. septembra je Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj organizirala regijski posvet na temo Odločno preprečevanje dela na črno. Udeležili so se ga poslanci Franc Pukšič, Milan Gumzar, Vili Trofenik, Vili Rezman (predsednik odbora za gospodarstvo v državnem zboru), namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Pavel Sedovnik, glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, sekretarji območnih obrtnopodjetniških zbornic Podravja. V OZS ugotavljajo, da delo na črno znaša med 17 in 27 odstotki BDP, natančnih podatkov sicer ni, vendar se delo Občan - 22. september 2009 na črno z gospodarsko krizo samo še povečuje. Delo na črno je težko dokazljivo, predlaganih je bilo nekaj ukrepov in predlogov sprememb zakonov: o preprečevanju dela na črno, o dohodnini, kmetijstvu, graditvi objektov. Največ kršitev se pojavlja na področju osebnih storitev (frizerskih …), gradbeništva (gradnja, zaključna dela …), storitvenih dejavnosti (popravila vozil …). Delo na črno se lahko skriva v medsosedski pomoči, delu v lastni režiji, zato bi bilo potrebno v Zakonu o graditvi objektov opredeliti, da je enostavne objekte – do velikosti 25 m2 neto površine – še možno graditi v lastni režiji, večjih pa ne več. Tudi zakon o kmetijstvu bi se moral spremeniti v tistem delu, ki govori o obsegu opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kakor imajo urejeno v sosednji Avstriji in Italiji. Poslanec Pukšič je v razpravi menil, da bi ponovno morali uvesti dohodninsko olajšavo za reševanje stanovanjskega problema in vzdrževanje stanovanjskih objektov, kar bi dokazovali z računi, ter davčne olajšave za delodajalce, ki zaposlijo nezaposleno osebo. »Vsekakor podpiram prizadevanja, da se delo na črno in s tem tudi nelojalna konkurenca zmanjša. Za dosego tega je treba vzpostaviti predvsem finančno disciplino, ustrezno davčno politiko in učinkovit inšpekcijski nadzor,« je menil poslanec Franc Pukšič. Upamo, da bodo predlogi obrodili sadove, da se bo zmanjšalo delo na črno in s tem povečalo zaposlovanje brezposelnih, kar bo posledično razbremenilo državni proračun (sredstva, namenjena za brezposelne), s tem pa bomo rešili tudi pokojninsko blagajno. Ali se sedaj mladi, ki so še pri močeh in delajo na črno, vprašajo, od česa bodo živeli na stara leta, ko bi morali začeti prejemati pokojnino, le-te pa ne bo? Besedilo: Ksenija Munda 3 Aktualno Zadnje deževje in razlitje vode v Pesniški dolini kaže na to, da pretočnost reke Pesnice v kritičnih obdobjih ni primerna oziroma je vprašljiv celoten sistem 13. avgusta so župani Občin Trnovska vas Alojz Benko, Destrnik g. Franc Pukšič, Sveti Andraž g. Franci Krepša, Juršinci g. Alojz Kavčič, Dornava g. Rajko Janžekovič, Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, Gorišnica g. Jožef Kokot, Lenart g. Janez Kramberger, Ormož g. Alojz Sok in Mestne občine Ptuj g. Štefan Čelan sklicali tiskovno konferenco zaradi posledic neurja, ki jih 4. avgusta 2009 je povzročil močan dež. Župani ugotavljajo, da se občine, ki ležijo ob reki Pesnici, ta trenutek ukvarjajo z istim problemom. V izjavi za javnost so povedali naslednje: Reka Pesnica je v zadnjem obdobju zaradi obilnih padavin večkrat poplavila nižinske dele občin. Škoda, ki nastaja ob teh neurjih na objektih in kmetijskih površinah, je velika. Ugotavljajo, da se do tega trenutka popisana škoda na kmetijskih in drugih površinah razteza približno na 1727 hektarjih (škoda, nastala po tem neurju). Zaradi nenehne aktualizacije podatkov se bo ta površina bistveno povečala. Problem, ki ga vidijo, se prične v občini Gorišnica. Voda se prične zadrževati v Dornavi, zastaja v Mostju in zastaja vse do Lenarta, saj je struga bistveno preozka, kar zadržuje pretočnost vode. Iz tega lahko sklepamo, da je Pesnica preslabo vzdrževana (grmičevje v njej ni počiščeno). Problem pa je tudi v tem, da temelji sistem melioracije na zadrževalnikih. Glede na to, da je voda v strugi že dva dni pod mejo nevarnosti, pa je Pesniška dolina še vedno pod vodo, prav v delih, kjer so narejeni ti zadrževalniki. Vode bi se morale vrniti v svojo strugo, ostajajo pa na poljih, travnikih in tudi v kleteh. 4 Župani so prepričani, da bi bilo škode na kmetijskih površinah in na objektih bistveno manj, če bi izpeljali določene tehnične rešitve. Rešitev vidijo v akumulaciji, ki v sušnih letih služi tudi kot namakalni sistem. Zadnje deževje in razlitje vode v Pesniški dolini kaže na to, da pretočnost reke Pesnice v kritičnih obdobjih ni primerna oziroma je vprašljiv celoten sistem. Tudi vzdrževanje Pesnice je pomanjkljivo, kar povzroča dodatne težave. Melioracijski sitem ni vzdrževan, zato je ob zadnjem deževju dodatno pripomogel k večjemu razlitju vode po površinah in dvigu podtalnice, kar je povzročilo tudi zalitje objektov na posameznih območjih. Župani zahtevajo: 1. sklep o pričetku ocenjevanja škode, povzročene po naravni nesreči, na kmetijskih zemljiščih in gozdovih; 2. sestanek s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 3. če se stvari ne bodo premaknile, bo naslednji korak pisno poslansko vprašanje za vlado; 4. da se ustanovijo melioracijske skupnosti oziroma da se sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov in melioracijskih jarkov dodelijo občinam. Te bi ustanovile melioracijski skupnosti, kakor je že bilo; 5. od Vodnega gospodarstva Ptuj zahtevamo, da predloži projektno dokumentacijo, da se prouči, ali so bila dela izvedena v skladu s projektom, in da se opravi ocena pretočnosti sistema – glede na trenutne potrebe. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda, Manfred Jakop Občan - 22. september 2009 Aktualno Ko Rogoznica prestopi bregove Postavitev klopotca V soboto, 15., in v nedeljo, 16. avgusta, je potekal tradicionalni 28. kmečki praznik, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Destrnik. Letos je zaradi gradbenih del pred turističnim domom v Destrniku kmečki praznik potekal pred gasilskim domom v Desencih. V soboto, 15. avgusta, smo se občani in občanke zbrali pred gasilskim domom v Desencih, kjer se je program začel s postavitvijo znamenitega klopotca, kar je omogočilo Turistično društvo Destrnik. Sledil je kulturni program, ki ga je vodil znani televizijski voditelj in pevec Boris Kopitar, nastopili pa so: Frajtonarji ter mažoretke iz Lenarta ... Besedilo in fotografije: Melitta Hameršak Ob zadnjem velikem nalivu (4. avgusta) je tako majhen potok, kot je Rogoznica, prestopil bregove in se razlil po poljih. Vsako takšno razlitje predstavlja škodo za kmetijske pridelke. Voda se je sicer naslednji dan vrnila v svojo strugo, ampak strah ostaja vedno, ko se približujejo nevihtni oblaki. Mislim, da bi se dalo marsikaj rešiti z določenimi tehničnimi rešitvami, če bi jih izpeljali, in do poplav ne bi prihajalo ali pa bi bile vsaj v milejši obliki. Zadnje deževje in razlitje vode v rogozniški dolini kaže na to, da pretočnost Rogoznice v kritičnih obdobjih ni primerna oziroma je vprašljiv celoten sistem. Vzdrževanje Rogoznice je pomanjkljivo, kar povzroča dodatne težave. Melioracijski sitem ni vzdrževan, zato je ob zadnjem deževju še dodatno pripomogel k večjemu razlitju vode po površinah. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda Občan - 22. september 2009 5 Občan V življenju si le z dobro izobrazbo lahko zagotovimo boljšo in lažjo prihodnost ti in doseganju rezultatov, v povezavi z doslednim izvrševanjem domačih nalog. V našem vzgojnem načrtu smo poudarili še pogostejše in bolj poglobljeno sodelovanje s starši. Ugotavljamo namreč, da bomo le s skupnimi močmi, s kakovostno izvedenim poukom, z odgovornim pristopom učencev do nabiranja lastnega znanja in s sodelovanjem s starši zagotovili uspeh, ki ga želimo. Tokrat smo na razgovor povabili ravnatelja OŠ Destrnik-Trnovska vas mag. Draga Skurjena. Občan: Začelo se je novo šolsko leto. Vsako leto si zastavite nove cilje. Katere ste si zadali v tem šolskem letu? Drago Skurjeni: Tudi letos je naš najpomembnejši cilj zagotoviti možnost, da učenci v šoli pridobijo čim več znanja v vzpodbudnem in varnem okolju. Znanje je vrednota, ki se je posamezniki še premalo zavedajo. »Več znaš, več veljaš,« je stari pregovor, ki pa je tudi v današnjem času še kako aktualen. V življenju si le z dobro izobrazbo lahko zagotovimo boljšo in lažjo prihodnost. Vlaganje v znanje je najdonosnejša investicija. V naši državi lahko do znanja pride vsak: reven ali bogat, črn ali bel, majhen ali velik − le hoteti in želeti si ga mora. V šoli se znanje učencem ponuja zastonj, velikokrat se celo zgodi, da se ga vsiljuje. Pa ne bi smelo biti tako. Znanje mora pridobiti na veljavi. V šolo vendar hodimo zato, da se tam učimo, pa ne lumparij, ampak vrednot − etičnih vodil, ki nam nudijo oporo pri življenjskem slogu in opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda. Vse osnovne šole smo v letošnjem šolskem letu začele udejanjati vzgojne načrte. Vanj smo zapisali, kateri izmed vrednot bomo podredili vzgojno-izobraževalni proces. Na osnovi analize evalvacij vzgojno-izobraževalnega dela na naši šoli (ko rečem šola, govorim o obeh naših šolah – OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas), predlogov učencev ter staršev bomo od letošnjega šolskega leta do šolskega leta 2011/2012 kot prvi vrednoti izpostavili znanje in odgovornost pri prevzemanju obveznos6 Občan: Ali so kakšne spremembe pri upoštevanju šolskega reda? Drago Skurjeni: Tako kot vzgojni načrt so z letošnjim šolskim letom stopila v veljavo še pravila šolskega reda. Ta so pravzaprav zamenjala Pravilnik o pravicah in dolžnosti učencev v osnovni šoli, ki je s 1. 9. 2009 nehal veljati. Oba dokumenta, Vzgojni načrt in Pravila šolskega reda JVIZ Destrnik-Trnovska, vas smo izdali v knjižici, tako da so učenci ter starši razen ustne pridobili še pisno informacijo. Bistvenih sprememb ni, saj bi bilo nehigienično učencem odvzemati kakšno pravico, ki so jo s pravilnikom že imeli. Navsezadnje se na naši šoli trudimo iti s časom naprej, ne pa biti neka rigidna, »zaplankana« šola. Je pa res, da so pravila šolskega reda napisana v manj pravniškem jeziku in so zato najbrž bolj jasna, osebna. Iz njih naravnost kričijo štiri temeljne pravice vsakega našega učenca. To so pravica do: •kakovostnega poučevanja, •učenja, ne da bi nas drugi motili, •občutka varnosti in dejanske varnosti ter • spoštovanja in pravične obravnave. Te pravice je šola dolžna spoštovati in jih zagotavljati vsem učencem. Razumemo, da se znanje vsem učencem in staršem ne zdi enako pomembno. Posameznim učencem so pomembnejše druge stvari, zato se pri pouku pogosto dolgočasijo, dolgčas pa bi želeli preganjati z zabavo. Tudi prav, vsak lahko zabava sebe, vendar se ta zabava konča takoj, ko z njo krati pravico do učenja, ne da bi ga drugi motili, svojemu sošolcu. In navsezadnje je tako prav. Učitelji so izgubljali ogromno učnih ur na leto zato, da so posameznega učenca ali učenko mirili, usmerjali, prosili, na koncu že rotili, mu/ji skratka dopovedovali, kje so meje. Te so sedaj s pravili šolskega reda jasne. Šola ne pozna pravice moč- nejšega ali pomembnejšega, zato ne dovoljuje izjem (razen ko gre za skupen dogovor). Občan: Ali nam lahko zaupate, kakšen je obvezni program za osnovne šole in kakšna je ponudba obveznih izbirnih predmetov na naši šoli? Drago Skurjeni: Obvezni program osnovne šole je predpisan s strani države in ga ureja Zakon o osnovni šoli s podzakonskimi akti. Predmetnik je dokument, ki določa število ur pouka in predmete, ki se razlikujejo za posamezne razrede. Predmetnik tudi določa izbirne predmete v zadnji triadi. V naši šoli izvajamo izbirne predmete v 15 skupinah, in sicer: nemščina 3, nogomet, sodobna priprava hrane, šahovsko kombiniranje, kemija v življenju, raziskovanje organizmov v domači okolici, verstva in etika, obdelava umetnih snovi, turistična vzgoja, zvezde in vesolje, poskusi v kemiji, šolsko novinarstvo, ples, šport za sprostitev, multimedija ter šport za zdravje. Novost zadnjih dveh let je tudi izvajanje pouka, kjer upoštevamo fleksibilni predmetnik. To pomeni, da pri posameznih premetih izvajamo strnjeno obliko dela. Občan: Kaj ponujate v tako imenovanem razširjenem programu osnovne šole? Drago Skurjeni: Verjetno imate v mislih nadstandardni program, ki ga financirata Občini Destrnik in Trnovska vas. V letošnjem šolskem letu bomo ta program izvajali enako kot v preteklosti: tuji jezik – angleščina in nemščina ter računalništvo v nižjih razredih. Razlika od lanskega šolskega leta je v tem, da bomo sredstva, s katerimi smo financirali jutranje varstvo v Destrniku, preusmerili v financiranje angleščine v prvem razredu. Tako bo za izvajanje nadstandarda Občina Destrnik zagotovila 14.570,40, Občina Trnovska vas 9.048,00 evrov. Omeniti velja tudi, da občini sofinancirata prevoze v šole v naravi, Občina Destrnik pa še nekaj športnih programov. Da pa smo nadstandardni program še obogatili, bodo vzgojiteljice v vrtcu posamezne vsebine znotraj vzgojnih dejavnosti izvajale v angleškem jeziku. Občan: Kot smo slišali, ste tudi letos na šoli pripravili poseben spre- Občan - 22. september 2009 Občan jem za prvošolčke. Koliko otrok ste letos vpisali v prvi razred? Drago Skurjeni: Vsa leta se trudimo, da je prvi šolski dan za prvošolčke nepozaben. V letošnjem šolskem letu smo jih pogostili s sladkarijami, učenci pa so jim pripravili igrico. V Trnovski vasi so strokovne delavke otroke razveseljevale s prebiranjem pravljic. Starše so razredničarke seznanile z osnovnimi napotki. Ker nas skrbi varnost otrok v času prihoda v šolo in domov, je o prometni varnosti spregovoril policist g. Janez Nipič. Za vzpodbudno potezo sta se odločila župana v Destrniku in Trnovski vasi z donatorstvom zavarovalnih polic za eno šolsko leto. Na prvi dan smo pripravili tudi sprejem za ostale učence, ki sta jih pozdravila tudi oba župana. Učencem smo predvajali videoposnetek nagovora predsednika države dr. Danila Türka, šolsko leto pa smo pričeli s predvajanjem himne Republike Slovenije. Občan: Glede na število prvošolcev, ali je možna delitev na dva razreda, saj bi se verjetno s tem kakovost poučevanja bistveno izboljšala? Kako boste skušali rešiti nastalo situacijo? Drago Skurjeni: V Trnovski vasi smo všolali 13 učencev, kar zagotavlja samostojen oddelek. Tudi v bodoče statistični podatki kažejo konstantno število otrok nad 10. V Destrniku smo v letošnjem šolskem letu všolali 28 učencev. Normativ za delitev je 29. Poskušali smo vse, da bi MŠŠ zagotovilo sredstva za dva oddelka, vendar neuspešno. Delo v skupini z 28 učenci, med katerimi je tudi učenec s posebnimi potrebami, bi bilo zelo težko, saj bi na vseh področjih pridobivali manj kot v primeru delitve. S problematiko smo seznanili svetnike in župana Občine Destrnik g. Franca Pukšiča. Vsi so se strinjali, da bi bili učenci v takšni skupini prikrajšani za znanje in druge elemente vzgoje in izobraževanja. Na osnovi tega so se odločili in sprejeli sklep, da bo Občina Destrnik za šolsko leto 2009/2010 sofinancirala 6 ur drugega učitelja v prvem razredu ter s tem omogočila delitev na dve skupini po 14 učencev. Občina bo zraven nadstandarda dodatno zagotovila še 8.032,32 evrov. Občan: Kot smo izvedeli, imate v Destrniku 28 prvošolčkov. Torej za Destrnik ne bi mogli reči, da nataliteta pada. Koliko otrok pa Občan - 22. september 2009 sploh obiskuje OŠ Destrnik-Trnovska vas? Drago Skurjeni: Če govorimo o rojstvih v občini Destrnik, lahko iz statističnih podatkov ugotovimo, da se rojstva v letih 2003 do 2008 gibljejo med 21 v letu 2006 in 34 otrok v letu 2007. Vpis otrok v šolo pa seveda ni odvisen samo od števila rojstev, saj se ljudje preseljujejo in so vpisi v veliki meri odvisni tudi od teh dejavnikov. Razveseljivo je, da se je ustalilo število rojstev v občini Trnovska vas (v letu 2004 so se namreč rodili samo 4 otroci). Tako se število v Trnovski vasi v istem časovnem obdobju giblje med 10 otrok v letu 2003 in 19 leta 2007. OŠ Destrnik-Trnovska vas obiskuje skupaj 312 učencev, od tega 60 PŠ v Trnovski vasi. Učenci v Trnovski vasi so razporejeni v štiri čiste in en kombinirani oddelek, v Destrniku pa v 13 oddelkov (s sofinanciranjem občine). Občan: Verjetno je kar precej otrok, ki se v šolo vozijo z avtobusom. Kako je poskrbljeno za prihode v šolo in iz nje? Kako sicer skrbite za varnost otrok v prometu? Ali nudite otrokom še kakšno dodatno izobraževanje glede varne poti v šolo in potem domov? Drago Skurjeni: Šolski prevozi so za šolo trd oreh v smislu organizacije pouka, za posamezne občine pa zaradi velikih finančnih sredstev (v Destrniku približno 75.000,00 in v Trnovski vasi približno 40.000,00 evrov). Ker iz šole odvažamo otroke smo dvakrat v Destrniku in enkrat v Trnovski vasi, imajo učenci težave pri vključevanju v interesne dejavnosti. Zaradi sprememb rednih linij na relaciji Trnovska vas–Destrnik pa imajo težave tudi s prihodom k preduram, ko se vključujejo v pevske zbore in dodatni pouk. Za vsa usklajevanja, ki trenutno še potekajo, je potrebno veliko energije in potrpljenja vseh: prevoznika, šole, učencev ter staršev, ki prevoze koristijo. Občan: Kot vemo, spada v sklop OŠ tudi vrtec. Je otrok dovolj? Koliko skupin imate v enoti na Destrniku in koliko v Trnovski vasi? Kako rešujete prostorsko stisko, saj vemo, da se število rojstev povečuje? Drago Skurjeni: V okviru šole delujeta dva vrtca, in sicer vrtec pri šoli Destrnik s tremi skupinami – z 51 otroki, vrtec pri PŠ Trnovska vas pa z dvema skupinama in pol – s 46 otroki. Število otrok niha skozi celo šolsko leto. Trenutno imamo še prosta mesta, kar pa povzroča težave pri izvajanju programa, saj vsak otrok manj pomeni izpad pri prihodkih, ki so že tako nizki glede na druge vrtce (cene so izračunane na polne skupine). O prostorskih pogojih v Destrniku tožimo, odkar je dograjena šola. Trenutno prostorsko stisko rešujem tako, da ena skupina izvaja dejavnosti v šolskih prostorih. Vemo tudi, da prostori nikakor ne zadoščajo normativom, ki trenutno veljajo. Seveda pa ne smemo mimo zunanjih površin, ki so oddaljene od vrtca. Rešitev vsega tega je seveda le nov vrtec, za katerega si vsi prizadevamo, tako v šoli in na občini. V Trnovski vasi je bil vrtec grajen za dve skupini. Ker je potreba po vključevanju otrok v vrtec prerasla zmogljivosti, smo tretjo skupino vzpostavili v šolskih prostorih, namenjenih 1. razredu. Ker imamo v Trnovski vasi en kombinirani oddelek, se je sprostila ena učilnica. Občini smo predlagali, da do takrat, ko bomo ponovno imeli šest oddelkov, pridobimo eno učilnico v obstoječih prostorih. Pobuda je bila pozitivno sprejeta. Svetniki in župan so si ogledali šolo ter ugotovili, da lahko z manjšim posegom s prezidavo pridobimo učilnico. Sredstva bodo poskušali zagotoviti v proračunu občine v naslednjih letih. Občan: Kako pa je z zagotavljanjem prostorskih pogojev za izvajanje dela v šoli in športnih aktivnosti? Drago Skurjeni: Po lanski toči smo postorili vse pri sanaciji škode po ujmi na obeh šolah. V Destrniku je zaradi večje škode trajalo dalj časa. Do začetka šolskega leta smo tako pripravili vse potrebno. V veliko pomoč nam je možnost koriščenja kulturne dvorane za manjše prireditve in roditeljske sestanke. Novost, ki jo nestrpno pričakujemo, je seveda novo igrišče pri šoli Destrnik, ki bo zagotovilo pogoje za delo šolskih otrok in rekreacijo v popoldanskem času. Naj poudarim, da smo v šoli zadovoljni, da se župana in občinski svetniki obeh občin zavedajo pomembnosti izobraževanja za naše učence ter podpirajo vse programe, ki so v korist otrok. Upam, da se tudi starši zavedajo, koliko občini vlagata v vzgojno-izobraževalni program na naših šolah. Pogovarjala se je: Ksenija Munda 7 Občan Turistično društvo Destrnik Poučna ekskurzija v slovensko Istro Po vsakem dobro opravljenem delu naj bi sledilo tudi plačilo. Plačila oziroma nagrade smo bili deležni tudi člani TD Destrnik in vsi tisti, ki smo oblikovali 28. kmečki praznik. V nedeljo, 23. avgusta, smo do zadnjega sedeža napolnili avtobus in se odpravili na poučno ekskurzijo v slovensko primorje. Najprej smo bili v Hrastovljah, to je v vasi v občini Koper. Hiše v naselju so kraškega tipa z mnogimi portali in oboki iz apnenca. Več hiš v vasi ima spomeniško zaščito, zaradi česar so postopki za obnovo bolj zapleteni in ovirajo estetski razvoj kraja. Kraj je najbolj znan po romarski cerkvici Svete Trojice iz začetka 12. stoletja, ki stoji Letošnji kmečki praznik pa je dobil epilog tudi v pesmi, ki opisuje delavce na prireditvi. Je kmečki praznik se v Desence je preselil, da tam bi novo podobo dobil. Res bilo je lepo, da še nikdar tako. Smo delavci garali, čez vikend zelo malo spali, saj za denar se nam je šlo in da v redu bi vse bilo. Je v glavnem šanku Tona glavni bil, le redko je pomagačem špricarje delil. Štefan se je razjezil, ko hrvaške kune je dobil. Srečko, Sandi in Marjan popoldne lepo so preživeli, posebno ko liter, liter so natakarji si zaželeli. V kuhinjo ljudje radi so zavili, saj Janez, Tona in Danilo le dobrote so delili. 8 na dobro vidni vzpetini nad vasjo. V 16. stoletju so jo obdali z visokim obrambnim obzidjem, ki je še danes dobro ohranjeno in precej zakriva pogled na zgradbo. Obzidje predstavlja enega najlepših spomenikov protiturške obrambe. Navzven je cerkvica preprosta in pokrita s kamnitimi ploščami. Zanimiva pa je njena notranja triladijska arhitektura, pri čemer sta stranski ladji ožji in nižji. Cerkev je postala mednarodno znana leta 1951, ko je domorodni kipar Jože Pohlen v njej razkril freske Mrtvaški ples, ki so slikarska podoba plesa, v katerem so po stanovih razporejeni živi ljudje, skeleti mrličev in smrt sama. Freska je dolga 7 metrov. Pomembni ljudje so predvsem invalid, menih in papež. Sporoča nam, da smrt ne gleda na stan, na koncu moramo vsi umreti. Drugi cilj našega izleta so bile Sečoveljske soline, ki ležijo v južnem delu občine Piran, na meji s Hrvaško. Potok Drnica je meja med severnim delom parka, imenovanim Lera, kjer še aktivno pridelujejo sol, in južnim delom, ki se imenuje Fontanigge. Tu je bila pridelava soli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opuščena. V okviru dejavnosti muzeja solinarstva pa še pridelujejo sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Aktivno območje Lere je namenjeno kristalizaciji soli in je ločeno od polj za zgoščevanje morske vode. Ogledu solin je sledila vožnja z ladjo od Izole do Pirana in nazaj. Pri nekaterih udeležencih potovanja se je pojavila morska bolezen, vsem pa so teknile sveže pečene morske ribe. V Piranu smo se sprehodili po Tartinijevem trgu, nekateri so se povzpeli na grad, nekateri so celo zaplavali v našem morju. Vožnja proti domu je bila v znamenju pogovorov, pripovedovanju šal in obujanju spominov na zadnji ter prejšnje kmečke praznike. Če Micike in Anice bi ne bilo, bi dečkom pri pečenkah slabo šlo. Tudi v Pacinju strašno je b’lo, saj tam za giban’ce se je šlo, Angela, Jožica, Lenka in Milenka, Marica, Katica, Micka in Trezika novega šefa so dobile, jezik po svoji meri so mu prikrojile. Milanu švic po riti je tekel, a od zadovoljstva nič ni rekel. Giban’ce bilo treba je prodati, še prej jih dobro posladkati, to Jožica, Sabina in Nada so storile, v celoti se gostom posvetile. Katica in Irena premajhne dekolteje sta imeli, da bi lahko evrske kovance šteli, saj gneče v baru ni bilo, pa kaj zato. Kaj pa med mizami se je godilo, ko kelnarom se po pijačo je mudilo, Kristina in Ivanka šli sta kot raketi, da žeje gostom ne bi bilo treba trpeti. Vinko, Jožek in Mirko imeli so radirko, saj steklenice so pospravljali, kjer svinjarija je bila, so se pojavljali. Francl imel pomembno je delo, ker na čisto mesto vse ni smelo. Kaj pa Pepek in Pavla sta počela? Skupine z boni za hrano sta oskrbela, pa tudi na stranišče sta skočila, tla tam pomila. Srečelov smo tudi imeli, obiskovalci mnogo so zadeli. Natalija in Irena tam glavni sta bili, zadovoljni so bili prav vsi. Če srečelova ne bi b’lo, bi Janku in Miri dolgcajt b’lo. Kaj pa predsednik Ivan je počel? Povsod svoj nos zraven je imel, nas delavce je vse bodril, na koncu z vsemi kozarček na zdravje izpil. Nekaj imen sem izpustila, v teh verzih vseh nisem omenila, ker kot pesnik nisem zanimiva, a na veselici za nekaj dodatnih gostov bila sem kriva. Nada Zupanič Občan - 22. september 2009 Občan Šli smo na kolo, za zdravo telo V okviru športne oddaje Šport špas smo se učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas udeležili 7. Poli maratona, ki je bil v soboto, 5. septembra, v Moškanjcih. Prijavnino je poravnala naša šola. Čeprav je bilo oblačno in bolj malo sonca, smo se z učitelji in gospodom ravnateljem Dragom Skurjenim odpravili na mali maraton (30 km). Preden smo se odpravili na pot, sta se nam pridružila voditelj Matjaž in snemalec Maks iz oddaje Šport špas. Med potjo smo se večkrat ustavili in tudi tu so nas snemali. Bilo je prav zabavno, saj smo se veliko šalili z Matjažem. Priredili smo tudi tekmovanje med učenci in učitelji. Zmagali smo najboljši – učenci. Ko smo prispeli na cilj, smo se pogovarjali z Matejem Marinom, članom Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je nam povedal, kako potekajo njegovi treningi. Po intervjuju smo se odpravili na malico, nato pa smo se počasi odpeljali domov. Zelo mi je bilo všeč, zato bom celo leto pridno nabirala kondicijo, da se bom lahko naslednje leto udeležila Maxi Poli maratona (62 km). Srečanje bratrancev Koren – Bračič Na pobudo Ivana Pšajda iz Vintarovcev in Franca Korena iz Maribora so se srečali bratranci in sestrične po družinski veji Koren – Bračič. Zbrali so se na domačiji pri Korenovih v Jiršovcih, družabno in nepozabno popoldne pa so preživeli na kmečkem turizmu Lovrec. V družini Koren – Bračič je bilo šest otrok. Najstarejša Frančka, rojena Bračič, poročena Pšajd, je bila mati Štefke, Frančka, Angele, Ivana, Milenke, Milana in Vinceka, ki ga žal več ni. Drugi je bil Franček Koren, ki ima sina Francija, sledil je Anzek, ki se ponaša s hčerkama Marico in Ivanko ter sinovoma Marjanom in Janezom. Četrta je bila Micka Koren, poročena Maroh, ki je imela hčerki Micko in Zefko. Peti je bil Lojzek Koren, ki je imel sina Frančka in hčerko Micko, zadnji, Stanko je imel hčerko Kristino in sina Janka. Srečanja se je udeležilo 7 bratrancev in 8 sestričen s svojimi partnerji. Zadovoljni so bili, da sta se srečanja udeležila edini še živeči stric Anzek iz Dupleka in žena strica Lojzka Micka Koren s Strmca. Zanimivo je, da se nekateri niso srečali kar celi dve desetletji, zato so si imeli veliko povedati. Obljubili so si, da se bodo odslej večkrat srečali in poskrbeli tudi za to, da se bodo njihovi otroci med seboj poznali. Razmišljajo tudi o tem, da bi njihova srečanja postala tradicionalna. Nada Zupanič Tjaša Oman, 9. b Občan - 22. september 2009 9 Občan 80 let PGD Desenci in povsod dokazovalo, da je vredno biti član gasilske organizacije, ter da bo pod tem praporom enotno in složno. Predal ga je praporščaku Janezu Horvatu ml. Po prevzetju prapora in motorne brizgalne je farni župnik g. Jože Škofič oboje tudi blagoslovil. V programu so nastopili učenci iz OŠ Destrnik-Trno- V soboto, 12. septembra, je Gasilsko društvo Desenci praznovalo 80. obletnico svojega delovanja, Gasilsko društvo Destrnik pa obenem še 6. dan gasilcev. Praznovanje se je začelo s formiranjem parade pred gasilskim domom v Desencih. Sledil je mimohod gasilcev in predaja raporta. Nadaljevalo se je s kulturnim programom, ki ga je vodila in povezovala Tatjana Vogrinec Burger. Na začetku je predsednik gasilskega društva Anton Žampa vse prisrčno pozdravil in se prisotnim zahvalil za udeležbo na praznovanju. Posebne pozdrave je namenil: g. Miranu Bogataju, poveljniku civilne zaščite, predsedniku GZS mag. Janezu Mercu, članu UO GZS g. Janezu Lipniku, pobratenemu društvu DVD Petrijanec iz Republike Hrvaške, predsedniku GZ g. Janezu Irglu, poveljniku GZD g. Marjanu Irglu, županu Občine Destrnik in državnemu poslancu g. 10 vska vas z različnimi instrumenti, zapel pa je Destrniški oktet. Ob koncu so podelili priznanja za uspešno sodelovanje in krepitev požarnega varstva ter zahvale za razvoj in napredek gasilske organizacije. Fotografije in besedilo: Melitta Hameršak Francu Pukšiču, svetnikom Občine Destrnik, farnemu župniku g. Jožetu Škofiču, vsem predstavnikom prostovoljnih gasilskih društev (Biš, Destrnik, Dornava, Gabrnik, Kicar, Podvinci, Spodnji Velovlak, Senešci, Sveta Trojica), Turističnemu društvu Destrnik , kulturnemu društvu, društvu kmetic, društvu upokojencev, lovskemu društvu ter predstavnikom Rdečega križa. Ob koncu se je zahvalil tudi vsem botrom in darovalcem trakov ter zlatih žebljičkov na praporu. Sledila je predaja motorne brizgalne z opremo, katere skrbnik je Zvonko Žampa. Razvili so tudi društveni prapor, saj je stari že odslužil in ne ustreza simbolom današnjega časa, zato so se ga odločili zamenjati. Novi prapor je razvil Milan Muraj, prevzel pa ga je predsednik gasilskega društva, ki je ob tem obljubil, da bo članstvo z nesebičnim delom vedno Občan - 22. september 2009 Uradni vestnik 8/2009 22. september 2009 LETO XIV, številka 8 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 5. SKLEP 6. SKLEP 2. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 7. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA TURISTIČNO-REKREACIJSKI KOMPLEKS V JANEŽOVCIH PRI DESTRNIKU 3. SKLEP 4. SKLEP 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 453,0300 EUR/t – kalo 5 % 22,6515 EUR/t –marža 128,7598 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 ----------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 604,4413 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,4869 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,4869 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porab- Občan - 22. september 2009 niki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 8. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3541/2009-7, z dne 10. 7. 2009. Štev.: 354-1/2009-8 Datum: 10. 8. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d.o.o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 494,7931 EUR/t – kalo 5 % 24,7397 EUR/t – marža 129,9186 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 01.09.2008 ----------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 649,4514 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza1,5977 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,5977 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 9. 2009. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3541/2009-8, z dne 10. 8. 2009. Štev.: 354-1/2009-9 Datum: 8. 9. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 11 Uradni vestnik 8/2009 3. 5. Na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 10. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/1999) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 14. redni seji 3. 9. 2009 sprejel naslednji V skladu s 105. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05 in nasl.) je Občinski svet Občine Destrnik na 14. redni seji 3. 9. 2009, sprejel naslednji SKLEP Marjan Hamruš, stanujoč Destrnik 16, 2253 Destrnik, se razreši funkcije predsednika Vaškega odbora Destrnik. Sabina Žampa, Levanjci 20, 2253 Destrnik, se razreši kot članica uredništva javnega glasila Občan. Številka: 900 – 8/2009 – 14R – 6/3 Datum: 3. 9. 2009 SKLEP Številka: 900-8/2009- 14R - 6/1 Datum: 3. 9. 2009 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el., l.r. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el. 4. Na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 10. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/1999) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 14. redni seji 3. 9. 2009 sprejel naslednji SKLEP Melitta Hameršak, Janežovski Vrh 46, 2253 Destrnik, se imenuje za novo članico uredništva javnega glasila Občan. Številka: 900 – 8/2009 – 14R – 6/4 Datum: 3. 9. 2009 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el. 6. V skladu s 105. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05 in nasl.) je Občinski svet Občine Destrnik na 14. redni seji 3. 9. 2009 sprejel naslednji SKLEP Robi Drobnak, stanujoč Destrnik 26 a, 2253 Destrnik, se imenuje za predsednika Vaškega Odbora Destrnik. Številka: 900-8/2009- 14R - 6/2 Datum: 3. 9. 2009 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el., l.r. 7. Na podlagi 15. člena Statuta Občine De- strnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005), v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora – ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-pop. in 58/03) ter Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. korespondenčni seji 20. 8. 2009 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA TURISTIČNO-REKREACIJSKI KOMPLEKS V JANEŽOVCIH PRI DESTRNIKU 1. člen 25. člen ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA TURISTIČNO-REKREACIJSKI KOMPLEKS V JANEŽOVCIH PRI DESTRNIKU se spremeni tako, da se odslej glasi: »Predvidena je izgradnja kompletnega kompleksa v več etapah.« 2. člen Ostale določbe ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta sprememba odloka začne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi se v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-7/2009-4K-1/1 Datum: 20. 8. 2009 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. RAZDELITEV SREDSTEV DRUŠTVOM V OBČINI DESTRNIK V LETU 2009 V sladu s proračunom Občine Destrnik za leto 2009 je občinska uprava Občine Destrnik pripravila tri javne razpise za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov društev: 1. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Destrnik za leto 2009, 2. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2009, 3. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih ter drugih dejavnosti za leto 2009. V skladu z javnimi razpisi, s pravilniki in z merili so bila društvom za leto 2009 dodeljena sredstva v višini: 1. KULTURNO DRUŠTVO DESTRNIK 2. TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIK 3. DRUŠTVO MLADIH DESTRNIK 12 4.840,00 EUR 1.839,38 EUR 442,93 EUR 4. ŠPORTNO DRUŠTVO DESTRNIK 6.946,80 EUR 5. TENIS KLUB DESTRNIK 153,22 EUR 6. OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK 1.480,00 EUR 7. DRUŠTVO KMETIC DESTRNIK 902,83 EUR 8. DRUŠTVO UPOKOJENCEV SV. URBAN 790,80 EUR 9. LOVSKA DRUŽINA DESTRNIK 296,55 EUR 10. KORK DESTRNIK 428,35 EUR 11. PGD DESENCI 474,48 EUR 12. PGD DESTRNIK 454,71 EUR 13. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ 39,54 EUR 14. DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ 32,95 EUR 15. DRUŠTVO LEDVIČNIH BOLNIKOV PTUJ 39,54 EUR 16. DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA 39,54 EUR 17. ARS VITAE PTUJ 32,95 EUR 18. USTANOVA MALI VITEZ – FUNDACIJA ZA POMOČ MLADIM, OZDRAVLJENIM OD RAKA 26,36 EUR Skupaj: 19.260,93 EUR Pripravila: Metka Kajzer, višja svetovalka III Občan - 22. september 2009 Občan Društvo kmetic Destrnik Tako kot je bilo nekoč – žetev Že tretjič so članice Društva kmetic organizirale prikaz žetve na stari način. Na pomoč so jim priskočili predstavniki drugih društev iz naše občine in društev kmetic sosednjih občin: Juršinci, Sveti Jurij ob Ščavnici in iz Gornje Radgone. Žetev je potekala na Zupaničevi njivi v Jiršovcih. Na njivo so žanjice in obiskovalci, ki jih je iz leta v leto več, s pesmijo pospremile ljudske pevke Urbančanke. Žetev je potekala v tekmovalnem duhu, čeprav so bili na koncu zmagovalci vsi, ki so v rokah držali srp ali koso. Da so srpi bolje rezali, sta poskrbela Katica, ki jih je brusila, in Pepek, ki jih je klepal. Vsako žanjico, ki je požela svoj del, sta podžupan Branko in gospodar Marjan nagradila s »piskrčkom tukle«. Prikazali so tudi žetev pšenice s posebej pripravljeno koso. Tega dela sta se lotila Janezek iz Svetincev in Peter iz Gornje Radgone. Po napornem delu se je prilegla »južina«, ki jo je v košari na glavi prinesla gospodinja. Na kup so žanjice zložile nekaj sveže požetih snopov, na katere so razgrnili prt in naložili kmečke dobrote, med katerimi niso manjkali sveže pečeni kruh, meso iz tünke in »pacane« murke. Po malici so polovico pšeničnih snopov naložili na »lojtrski« voz, iz druge polovice pa so naredili »rastave«. Sledila je podelitev priznanj in pogostitev gledalcev, se pravi družabno srečanje, ki je trajalo pozno v noč. Zanimivo je, da sta žela tudi Vida Šteger in Anton Firbas, ki sta že krepko zakorakala v deveto desetletje življenja. Članice društva kmetic se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri predstavitvi žetve, in upajo, da se prihodnje leto spet srečajo še v večjem številu. Nada Zupanič Življenje v Placarju Svoja razmišljanja želim deliti s prebivalci občine Destrnik, predvsem tistimi, ki živijo v neposredni bližini državne ceste. Pred sedmimi leti smo se s Ptuja preselili v hišo, ki stoji tik ob državni cesti Ptuj–Lenart (v kraju Placar – pred Janežovci). Ob nakupu smo se zavedali, da prihajamo v okolje, ki se precej razlikuje od tistega, v katerem smo bivali prej. Bili pa smo zadovoljni – lep razgled in neposredna bližina travnikov, bližina ceste in avtobusnega postajališča – zaradi šoloobveznih otrok, sprejemljiva oddaljenost od službe … Zdaj se sprašujemo, ali smo se odločili prav. Velikokrat se zalotim pri razmišljanju, da smo naredili veliko napako. Zakaj? Na prekomerno gnojenje kmetijskih površin s hlevskim gnojem in gnojnico se še nismo čisto navadili, vendar to sprejemamo kot sestavni del življenja v Placarju, nikakor pa se ne moremo navaditi na promet, ki poteka mimo naše hiše. Ne moremo se navaditi na prometni hrup, predvsem pa ne na hitrost vožnje. Kljub omejitvi velika večina voznikov divja mimo nas s hitrostjo 90 km/h in več. Včasih imam občutek, da se po tej cesti odvija ves promet v SV Sloveniji – običajna tovorna vozila, tovornjaki, napolnjeni z gramozom, tovorna vozila s priklopniki s slovenskimi, z avstrijskimi, predvsem pa s hrvaškimi registrskimi tablicami, osebni avtomobili, avtodomi, avtomobili s prikolicami s tujo registracijo … Torej, hrup, smrad in zopet hrup. Cesta je zaradi tega v izredno slabem stanju, ki se je še poslabšalo po letošnji zimi, tako da je življenje ob njej res težavno. Zadnja štiri leta sploh ne vemo, kaj pomeni spati ob odprtem oknu, prečkanje ceste ali vključitev v promet pa zahteva veliko mero potrpežljivosti in zbranosti. Ker ob cesti sploh ni pločnikov, se vsako jutro z grozo zbudim in upam, da so ciprese in vogal hiše še celi, saj tovorna vozila zaradi ozke ceste in divjanja vozijo dobesedno po našem dovozu. Vožnja s kolesom? Pozabite. Na tej cesti je to smrtno nevarno. Kaj naj torej storimo? Mi, vi, vsi, ki živimo ob tej cesti in doživljamo enake tegobe. Verjemite mi, da sem že čisto obupana in se sprašujem, koliko nesreč se bo še moralo zgoditi, da se bo kaj spremenilo. Upam in želim si, da nobena, in stiskam pesti, da ne komu izmed nas!!! Zdenka Masten Občan - 22. september 2009 13 Občan Na sprehodu skozi antiko pravili domov z željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo na taboru. Učenci so ob koncu izrazili željo, da bi bil tabor daljši in da bi jih bilo še več. Veseli nas, da so učenci s takšno obliko dela zadovoljni in da se taborov z veseljem udeležujejo. Tina Vrhovšek Malovič Tudi letos smo na OŠ Destrnik-Trnovska vas organizirali tabor za vedoželjne in ustvarjalne učence. Tokrat smo se odločili, da se sprehodimo skozi antiko. Učenci so v dveh dneh tabora, ki je potekal v sredo, 26., in četrtek, 27. avgusta, v PŠ Trnovska vas spoznavali obdobje, ki je pustilo pečat tudi v naših krajih. Prvi dan so učenci ob pomoči mentorjev najprej pridobili osnovne podatke o obdobju, se seznanili z rimskimi števili, doživeli družabno življenje v antiki, prisluhnili antičnim pripovedkam, si izdelali rimske toge in si zvečer pripravili rimsko večerjo, ki so jo, tako kot pravi Rimljani, pojedli leže. Drugi dan smo odkrivali skrivnostne napoje in zvarke čarovnic v starem Rimu, izdelovali katapulte, zaigrali v pravem grškem gledališču ter se po kosili odpravili na pohod do rimskih gomil v Črmlji. Tabor smo zaključili s socialno igro in se dobre volje ter z novimi znanji in izkušnjami od- Šolski tabor V sredo, 26. avgusta, smo se zbrali pred PŠ Trnovska vas. Poslovili smo se od staršev, nato pa smo pospravili kovčke in nahrbtnike v garderobe ter se odpravili zajtrkovat. Po deseti uri je prišel v razred učitelj Aleš Marđetko in nam predstavil nekaj zanimivosti o antiki in Grkih. Povedal nam je, da so verovali v različne bogove in boginje, kot so Apolon, Afrodita, Zeus ter drugi. Prirejali so tudi olimpijske igre. Ko je učitelj odšel, smo na igrišču igrali nogomet in med dvema ognjema, nato pa smo imeli kosilo. Popoldan sta prišli učiteljici Nina Laki in Mira Anderlič. Zelo smo se zabavali, ker smo se igrali različne igre in poslušali antično glasbo. Ob petih je prišla učiteljica Jasmina Caf in nas razdelila v tri skupine. Bil sem vodja prve, v kateri smo pekli polnozrnati kruh. Čez kakšno uro smo šli izdelovat toge, sledila pa je večerja. Nato smo šli spat na trde blazine. Zjutraj je prišla k fantom učiteljica Dragica Pešaković in izdelovali smo katapulte, po napornem delu pa se je prileglo kosilo. Popoldne je učiteljica Tina rekla, naj gremo počivat, ker nas čaka dolg pohod. Trajal je kar tri ure. Ko smo se vrnili, smo se igrali igro policaji in morilci. Kmalu je prišel čas odhoda. Bili smo zelo žalostni, ker je tabor tako hitro minil. Polni novih znanj in izkušenj smo se odpeljali vsak proti svojemu domu. Sebastjan Emeršič, 7. a OŠ Destrnik-Trnovska vas 14 Obvestilo Obveščamo vas, da je še vedno odprt razpis za kmetijstvo v občini Destrnik za leto 2009. Razpis in obrazce si lahko ogledate na spletni strani občine http://wss.destrnik.si Prijava je mogoča do 14. 11. 2009. Simona Hanželj, predsednica Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem v Občini Destrnik Občan - 22. september 2009 Občan POLETNO KOPANJE V BAZENSKIH IN V NARAVNIH KOPALIŠČIH Poleti je običajno zelo vroče. Rekreacija v bazenskih in naravnih kopališčih je zato zelo priporočljiva. Pomeni razvedrilo, sprostitev, šport, počitek, igro in ima izjemno korist za zdravje ter dobro počutje ljudi. Zato jo močno priporočamo in spodbujamo. Vode, v katerih se kopamo, morajo biti čiste. V Sloveniji imamo pravilnik, ki določa, katere mikrobiološke in katere kemijske analize morajo v laboratorijih opravljati, da lahko rečemo, da je voda v določenem kopališču čista in primerna za kopanje. Kopalne vode morajo dosegati kakovost, ki jo predpisuje Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. Pravilnik tudi predpisuje, da je treba v času kopalne sezone opravljati vzorčenje in laboratorijske analize kopalnih voda na uradnih kopališčih vsakih 14 dni. Prvo vzorčenje izvedejo že približno 14 dni pred začetkom kopalne sezone. Ta se začne na celinskih vodah 15. junija in konča 31. avgusta. Vsako uradno kopališče mora laboratorijske rezultate objaviti na vhodu vanj. Tako se lahko vsakič prepričamo, da je kopalna voda pod rednim nadzorom, in preverimo, kakšna je njena kakovost. Pogosto se v vročih poletnih dneh ljudje kopajo tudi ob bregovih jezer, rek ali bajerjev, ki pa niso uradna in urejena kopališča. Zanje ni zakonsko določenega obveznega spremljanja higienske kakovosti vode. Kljub temu pa nekatere lokalne skupnosti oziroma župani ponekod občasno naročijo analize teh voda, vendar le na podlagi dobre skrbi za ljudi, zdravstvene in okoljske ozaveščenosti. V neurejenih kopališčih je zelo velika verjetnost, da voda ni toliko čista, da bi bila primerna za kopanje. Ker se v hudi poletni vročini ljudje kopajo tudi tam, bi rad dal kopalcem nekaj priporočil. Pri kopanju v površinskih kopalnih vodah, ki ne dosegajo kakovosti kopalne vode, se moramo zavedati tveganja za okužbo. To je odvisno od več dejavnikov. Največkrat je tveganje povezano s pitjem onesnažene vode pri plavanju, z vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi oziroma v primeru, da ti pridejo v stik z očmi, s kožo in sluznicami. Pri tem je pomembno, koliko časa in kako intenzivno smo izpostavljeni bolezenskim mikroorganizmom. Med plavanjem vstopi v usta in žrelo običajno okoli 100 ml vode, v kateri je praviloma mešanica bolezenskih in nebolezenskih mikroorganizmov. Okužimo se, če se mikrobi naselijo na določenih mestih v telesu – v prebavilih, na sluznici oči in ušes, v sluhovodu, nosni votlini, v dihalih ter na kožnih ranah. Zaradi fekalno onesnažene kopalne vode so najpogostejše okužbe prebavil, akutne okužbe dihal – s povečano temperaturo, okužbe ušes, sluhovoda, oči in kože. Večina teh bolezni ima blag potek in se same pozdravijo. Lahko pa imajo, čeprav zelo redko, tudi težji potek. Na dovzetnost za okužbo in težo poteka bolezni vplivajo kopalčeva odpornost, starost, genetski in drugi dejavniki. Nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni jeter, srca in ožilja, rak, zasvojenost, odpornost oslabijo. Poleg tega je večja verjetnost za okužbo pri otrocih, mlajših od deset let in zlasti do prvega leta starosti, ter pri osebah, starejših od 65 let. Kopalcem priporočam, če se bodo kopali v taki vodi, da pazijo na to, da vode med kopanjem ne pijejo in da se po kopanju čim prej oprhajo s pitno vodo. Tudi ljudje s kožnimi ranami, vrezninami, opeklinami … so bolj dovzetni za okužbe, saj je koža ranjena. Prav tako seveda otroci (ti popijejo med kopanjem več vode kot odrasli), še posebej majhni otroci, starejši ljudje in bolniki s kroničnimi boleznimi. Pri rekreaciji v vodi je treba biti pazljiv še zaradi izpostavljenosti soncu. Čezmerno sončno sevanje je nevarno. Najpogostejši takojšnji učinki UV-sevanja so rdečina, sončne opekline in vnetje oči. Kronične posledice prekomernega sončenja pa so lahko rak kože, spremembe v očesni leči in pospešeno staranje kože. Preventiva je preprosta: izogibajmo se sončnemu sevanju, zlasti sredi dneva, zaščitimo se z obleko, s slamnikom, sončnimi očali in kremami. FRANC MRŠNIK, dr. med. spec. Občinska prvaka v tenisu (dvojice moški) Dušan Simonič in Milan Šteger V nedeljo, 30. avgusta, je v organizaciji Tenis kluba Destrnik potekalo občinsko prvenstvo v tenisu dvojice – moški. Na prvenstvu lahko igrajo samo domačini. Rezultati: Matjaž Burina, Mitja Brumen : Miran Zorko, Dušan Kos – 3 : 6 Dušan Simonič, Milan Šteger : Boštjan Caf, Matjaž Šteger – 6 : 2 Bojan Potrč, Sandi Potrč : Burina, Brumen – 6 : 2 Simonič, Šteger : Zorko, Kos – 6 : 3 Potrč, Potrč : Caf, Šteger – 5 : 7 Simonič, Šteger : Burina, Brumen – 6 : 2 Zorko, Kos : Potrč, Potrč – 6 : 0 Caf, Šteger : Zorko, Kos – 6 : 4 Potrč, Potrč : Simonič, Šteger – 4 : 6 Caf, Šteger : Burina, Brumen – 6 : 1 Polfinale: Simonič, Šteger : Potrč, Potrč – 6 : 3 Caf, Šteger : Zorko, Kos – 3 : 6 Finale: Dušan Simonič, Milan Šteger : Miran Zorko, Dušan Kos – 9 : 3 Prvenstvo sta zasluženo osvojila najstarejša udeleženca z dolgo- Občan - 22. september 2009 letnimi izkušnjami in vztrajnostjo, kar dokazuje, da tudi starejši lahko tekmujejo z mladimi. Po prijetnem druženju z zakusko smo se vsi zadovoljni razšli z željo, da se naslednje leto spet dobimo – morda še v večjem številu. Tenis klub Destrnik 15 Občan KORANTI IZ DESTRNIKA NA VELIKI PLANINI Pogled na pastirsko naselje Skupinska slika pred kapelo Marije Snežne Člani sekcije korantov TD smo se odpravili na izlet na Veliko planino, ki sta ga organizirala naša člana Sandi in Marko. V soboto, 22. avgusta, smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali v gostišču Pri Mici v Janežovcih. Že prvi jutranji sončni žarki so napovedovali lep sončen dan, poln doživetij. Zbralo se nas je lepo število članov in povabljenih, kar 42. Po prvih jutranjih opravkih smo se na pot odpravili ob pol sedmih. Ob devetih smo prispeli v Kamniško Bistrico, kjer sta nas na spodnji postaji nihalke pričakali vodja marketinga Tina in naša vodnica Mojca. Po začetnem pozdravu smo se z nihalko popeljali na Veliko planino in nato še z dvosedežnico na vrh, kjer nas je pričakalo precej spremenljivo vreme. Termometer je kazal 11 °C. Sledil je sprehod do pastirskega naselja, ki je eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan. Naselje posebej zaživi junija, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do septembra. V eni izmed koč so nas pogostili s pravo pastirsko malico – s kislim mlekom in z žganci. Nadaljevali smo z ogledom kapele Marije Snežne, ki leži nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem. Med vojno so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988 na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni. 5. avgust predstavlja poseben praznik za kapelo in celotno pastirsko naselje. Sledil je ogled Preskarjevega muzeja. Prepoznavna je njegova zunanjost, saj ta majhna, siva pastirska bajta stoji v kamnitem odseku v naselju. V muzeju je na ogled tudi primerek trniča – to je poseben sir, značilen za območje Velike planine. Po ogledu jame Vetrnice nam je še kako prijal počitek v gostišču Zeleni Rob. Sledil je povratek z dvosedežnico in nato z nihalko v dolino. Po kratkem odmoru smo si ogledali še izvir Kamniške Bistrice in 30 m globoko sotesko Predaselj. Potepanje smo zaključili v gostišču Planinski orel z druženjem ob kosilu. Po slovesu od Tine in naše vodnice Mojce smo se odpravili domov. Pot sta nam krajšala Peter in Milan s harmoniko. Izlet smo zaključili v gostišču Pri Mici, kjer smo strnili svoja doživetja o čudovitem izletu in sklenili, da se še vrnemo na Veliko planino – morda celo v korantovi opravi. Društvo kmetic Destrnik Buče, bučke, lubenice, melone, »tikve« … Društvo kmetic Destrnik je v sredo, 9. septembra, organiziralo trebljenje buč na Hameršakovi njivi. Prisotnih je bilo več kot polovica članic, prišli pa so tudi moški, ki so s pomočjo sekire buče razpolovili. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju. Ljudske pevke Urbančanke, brez katerih si ne morejo predstavljati delovnih in drugih akcij, so zapele nekaj pesmi o delu. Članice so pripravile tudi razstavo različnih okrasnik bučk, ki so jih prinesle od doma. Da pa je bila aktivnost društva popolna, so zbrale tudi recepte za jedi iz bučk. Vsaka udeleženka si je zbirko receptov odnesla domov, da bo laže pripravljala jedi iz njih. Prisotni so izvedeli nekaj tudi o zgodovini buč in o njihovih lastnostih, saj vsebujejo malo kalorij ter veliko vitaminov E in C. Prav tako pa so bogate tudi z vlakninami, s kalijem, kalcijem in z magnezijem. Bogate so s karotinoidi, zato preprečujejo bolezni, kot so očesna mrena in različne vrste raka. Do danes je odkritih okrog 600 vrst buč, 50 jih ljudje redno uporabljajo v prehrani. Nada Zupanič Besedilo: Miro Kokol Fotografija: Branko Horvat 16 Občan - 22. september 2009 Občan Knjižnica Ivana Potrča Ptuj na spletnem portalu najlepših evropskih knjižnic Na nedavno objavljenem spletnem portalu »Knjižnične zgradbe«, ki ga najdemo na naslovu http://www.librarybuildings.info/, so predstavljene najlepše knjižnice Evrope, med šestimi slovenskimi splošnimi knjižnicami pa je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Osnovna ideja projekta, le-ta še ni zaključen, je povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture in oblikovanja knjižničnega prostora ter zgradbe. Knjižnice so predstavljene kot reprezentančni objekti, kot urbanistični in umetniški dosežki. Cilj portala je predstavitev obstoječih izvirnih rešitev na področju zasnove in oblikovanja knjižnic ter spodbujanje idej in novih konceptov pri oblikovanju knjižničnega prostora. Knjižnice so predstavljene kot večnamenski prostori, središča znanja in informacij ter kot kraj, ki zadovoljuje izjemno heterogene potrebe in interese uporabnikov. Predstavljenih je skupno 63 evropskih knjižnic iz Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije in Švedske. Slovenske knjižnice predstavljajo knjižnice Domžale, Kobarid, Grosuplje, Šentjur, Novo mesto in seveda Ptuj. Spletni portal omogoča iskanje po zemljevidu, motivu, deželi, arhitektu in članku o posamezni knjižnici. Naj ob tem dodamo, da so upravljavci spletnega portala točno določili merila in motive, ki jih morajo knjižnice, ki želijo sodelovati v projektu, posredovati. Upoštevali pa so tudi, da se knjižnični prostor nenehno spreminja, da gre za živ organizem, ki se vedno bolj usmerja k bralcu in na nek način tudi vpliva na prostorske rešitve lokalne skupnosti, v kateri deluje. Ptujska knjižnica je predstavljena kot knjižnica, ki pokriva Knjižnico sta zasnovala arhitekta Aleksander Grebenšek in Marjan Berlič, notranjo opremo pa je načrtoval Miran Lasič. Sledi osnovnim arhitekturnim idejam oziroma načelom, kako dati kulturnemu spomeniku novo namembnost in kulturno dediščino združiti z zahtevami sodobne bibliotekarske stroke ob upoštevanju strogih spomeniško-varstvenih pogojev. Boris Farič – Leposlovna dvorana Umestitev na portal »Knjižnične zgradbe« je veliko priznanje za ptujsko knjižnico in seveda za vse občine ustanoviteljice in pogodbenice, katerih področja pokriva knjižnica s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da si spletni portal ogledate. Tisti, ki želite vedeti še kaj več, pa lahko vzamete v roke knjigo Željka Kozinca Vrata v vse čase, Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji, v kateri boste našli obširnejši članek tudi o Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer Pri družini Pihler v Jiršovcih zrasle buče do 30 kg Janko Levanič – Pogled iz balona področje s skoraj 70.000 prebivalci iz šestnajstih občin širše ptujske regije. Predstavljena je tudi kratka zgodovina Malega gradu, ki je v arhivskih virih prvič omenjen leta 1376, raziskave pa so pokazale, da je JZ del nastal že v 12. stoletju. Mali grad so kasneje večkrat prezidali, najtemeljiteje ob koncu 16. in 17. stoletja ter po letu 1773, ko so ga prevzeli Attemsi. Sredi 19. stoletja je bil v njem sedež okrajnega glavarstva, pred drugo svetovno vojno pa ga je imela v lasti družina Pongratz. Po vojni so bila v njem najemniška stanovanja, leta 1985 pa so se začela prizadevanja za njegovo prenovo za potrebe knjižnice. Dela so bila zaključena leta 2000, ko so se vsi oddelki ptujske knjižnice združili pod eno streho na Prešernovi ulici 33–35. Na portalu je predstavljena tudi notranja organizacijska shema knjižnice, omenjene pa so knjižne dragocenosti, kot so inkunabule, Dalmatinova biblija, Slava Vojvodine kranjske, Moskovski zapiski, pa tudi zbirka notnih rokopisov iz sredine 18. stoletja. Občan - 22. september 2009 Buče oziroma bučke so za nekatere izjemno dobra hrana. Koristne so že zaradi tega, ker jih lahko uporabimo na več načinov, nenazadnje tudi kot okras. Pri družini Pihler se lahko letos pohvalijo z bučami, ki tehtajo tudi do 30 kg. Rasle dobra dva meseca. Zrasle so iz nizozemskega semena, nekatere izhajajo tudi iz Švice. Vabljeni, da si ogledate buče pri Pihlerjevih, če želite, pa lahko pri njih dobite tudi semena. Mogoče boste naslednje leto prav vi eden izmed tistih, ki se boste lahko pohvalili z bučami velikankami. Jasmina Bauman Marija in Janko Pihler ob bučah velikankah 17 Občan EVROPSKI VEČER Z EVROPSKIM POSLANCEM MILANOM ZVEROM na prvi seji odbora za kmetijstvo, ko je na eni strani sedelo sto ljudi iz Evropske komisije in zdelo se je, kot da kolegi poslanci več ali manj le izvršujejo politiko svojih lobijev iz lastne države ali iz komisije. Prav zato bo kakršna koli radikalna sprememba zelo težka, se pa vseeno splača poskusiti. Sam bo vložil vse napore prav v premike na tem področju, ker si želi, da se sredstva usmerijo v bolj zdrav način proizvodnje hrane, predvsem je potrebno skrbeti za porabnika na koncu verige, evropska politika pa je bolj usmerjena v proizvajalce. Treba bo spremeniti miselnost, da je pomembnejši potrošnik, ki mora jesti zdravo hrano, kot to, da dobi proizvajalec čim večje plačilo. To se seveda ne bo zgodilo čez noč, mogoče tudi ne v tem mandatu, vendar bo v to vložil veliko truda. V petek, 28. avgusta, je evropski poslanec Milan Zver priredil evropski večer v gostišču Grozl v Destrniku, na katerega je povabil krajane in krajanke, da bi se jim osebno zahvalil za izkazano podporo na volitvah ter jim predstavil področja dela, pri katerih se bo kot evropski poslanec trudil biti kar najbolj aktiven in uspešen. Tik pred volitvami je dejal, da bo ljudi z Destrnika po volitvah povabil na pogovor, na katerem bo predstavil in pojasnil delo v Evropskem parlamentu. Med sedmimi izvoljenimi poslanci predstavljajo trije Evropsko ljudsko stranko, poleg njega še Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle, sam pa je vodja nacionalne slovenske delegacije v tej stranki, ki je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Glede na to, da je Slovenija majhna država, ima tudi majhno število poslancev, zato nam pripada le ena vodstvena funkcija, smo pa dobili tudi ostala želena članstva v komisiji. Milan Zver se naslednjih pet let ne bo ukvarjal samo s temami, kot so mladi in šport (ki so mu zelo blizu) ter izobraževanje, postal bo tudi član odbora za kmetijstvo, ki je zagotovo največja skupna politika v Evropi, tako bo lahko za Slovenijo naredil kar največ. Kot sam pravi, ga v kmetijstvu čakajo večji izzivi kot na področju šolstva, kajti na kmetijstvo se ne spozna tako dobro kot na šolstvo. Veliko stvari se bo na tem področju moral še naučiti in čaka ga veliko dela. Milan Zver pravi tudi, da pri izobraževanju neposredne koristi za našo državo ni, pri kmetijstvu pa je zgodba povsem drugačna Sedanja kmetijska politika je temeljila na neposrednih plačilih na podlagi površine. Od evropske politike so imele največ koristi velike države, kot sta Francija in Nemčija, medtem ko so imele male države veliko manj. Sedaj prevladuje miselnost, da bi več dali na projekte kot na površino, na bio-proizvodnjo, na obnovljive vire in trajnostni razvoj podeželja. Tako bi lahko Slovenija dobila veliko več sredstev kot sedaj. Stari sistem bo veljal do leta 2013, komisija pa bo do septembra pripravila osnutek sprememb, zato bo zanimivo videti, kaj se bo v teh letih dogajalo. Veliko ne moremo pričakovati, kajti velike države v EP imajo svoje interese, ki jih ne bodo kar tako prepustile malim, čeprav imajo te bolj smiselne predloge. Po besedah Milana Zvera bi bilo potrebno, da bi se vsi tisti, ki drugače gledajo na kmetijsko politiko, združili in vztrajali, vendar je v veliki meri situacija predvidena že veliko vnaprej. Zelo zanimivo je bilo 18 Zelo zanimivo področje v tem petletnem mandatu je seveda šport, ki bo s sprejetjem lizbonske pogodbe dobil svoj člen v ustavi, kar pomeni številne nove službe, nove projekte in seveda evropska sredstva. S tem se bomo seveda potrudili zaščititi mlade športnike, ki ne uživajo zadostne podpore. Med drugim je evropski poslanec Zver predstavil tudi svojo ekipo in razložil postopek dela. Izrazil je zaskrbljenost zaradi nizke volilne udeležbe na evropskih volitvah, ki v očeh ljudi zmanjšujejo legitimnost volitev. Omenil je tudi, da so k temu veliko pripomogli mediji, ki so predvsem izpostavljali plače evropskih poslancev. Tudi v tej smeri bo treba kaj storiti, saj meni, da je poklic poslanca najbolj legitimen, zato si želi, da bi se ljudje bolj zavedali pomembnosti svojega glasu na volitvah. Besedilo in fotografije: Melitta Hameršak Vaški piknik v Gomilcih Predzadnjo soboto v avgustu smo se vaščani Gomilcev zbrali na že 9. tradicionalnem vaškem pikniku. Tokrat nas je gostila družina Simonič. S skupnimi močmi smo pripravili hrano, da smo se lahko nato vsi zabavali. Bilo je tako veselo in zabavno, da smo ostali skupaj do jutranjih ur. Vsi smo si obljubili, da se čez eno leto ponovno zberemo in poveselimo na 10. pikniku. Besedilo in fotografija: Vili Mahorič Občan - 22. september 2009 Občan Tradicionalni 28. kmečki praznik Tradicionalni 28. kmečki praznik je potekal v nedeljo, 16. avgusta. Program se je pričel s povorko starih kmečkih običajev, ki je potekala pred gasilskim domom v Desencih. Udeležili so se je: Pihalna godba TD Leskovec pri Pragerskem, TD Trnovska vas, Občinski svet Občine Destrnik, Društvo kmetic Destrnik, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in domače skupine iz posameznih vasi: Desenci, Svetinci, Ločki Vrh, Dolič, Drstelja, Jiršovci ter Franc Murko – traksl – prodaja kokoši. V okviru društvenega praznovanja je bilo podeljenih sedem priznanj za vzorno urejene hiše in domačije po izboru posebne komisije. Pohvale so dobili: Pavla in Jože Horvat iz Vintarovcev, Mirko Lovrec iz Vintarovcev, Ivan Gorjup iz Janežovskega Vrha, Potrčevi iz Zasadov, Dušan in Danica Rodvajn iz Janežovskega Vrha, kmetija Matjašič iz Levanjcev ter Gasilsko društvo Destrnik. Po končanem kulturnem programu je sledil zabavni del s kulinarično ponudbo slastnih gibanic, znane turistične jedi, ki je vedno prisotna pri praznovanju takšnega praznika. Manjkale niso seveda tudi ostale pristne jedi in pija- Občan - 22. september 2009 če. Prireditev je (kot že vrsto let) povezoval znani humorist Korl, ki ga bolj poznamo pod imenom Samo Tuš. Za glasbo in odlično vzdušje je poskrbel ansambel Zreška pomlad. Besedilo in fotografije: Melitta Hameršak 19 Občan Turistično društvo Destrnik se zahvaljuje: – županu, občinskemu svetu in upravi – Gasilskemu društvu Desenci – vsem nastopajočim v povorki – iz Desencev, Svetincev, Doliča, Jiršovcev, Ločkega Vrha in Drstelje ter Francu Murku in Društvu kmetic Destrnik – vsem sponzorjem in donatorjem – sosedom prireditvenega prostora za strpnost in korektnost MALI OGLAS Prodam suha drva, nažagana in nacepljena – za centralno kurjavo. Možna tudi dostava na dom. Pokličite 041/388 018. PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 – vsem, ki so po svojih močeh prispevali, da je 28. kmečki praznik uspel Upravni odbor TD Destrnik 20 Občan - 22. september 2009