LETNIK XXV ŠT. 3 ZAČRTALI SMO SI JASNE CILJE Že v uvodu bi lahko podčrtali, da je pri letošnjem sestavljanju planskih dokumentov precej več težav kot v preteklosti, saj še vedno niso poznani vsi pogoji gospodarjenja. Že to dejstvo opozarja na zapleten in težaven gospodarski položaj v naši in širši družbeni skupnosti. Velika neznanka je celotni splet stroškovnih gibanj, oziroma politika cen, tako na področju gibanja cen energetskih virov, surovin in drugega materiala na eni strani, pa gibanja cen naših proizvodov. Prav tako še niso usklajeni plani izvoza in uvoza, ne vemo pa tudi, s kolikšnim deležem ustvarjenih deviznih sredstev bomo razpolagali v delovni organizaciji. Ob vseh teh dejstvih je več kot očitno, da bo poslovanje v tem letu povezano še z večjimi težavami in da bodo potrebni dodatni napori za realizacijo vseh začrtanih ciljev. Ker v novo plansko obdobje ne vstopamo z dodatnimi proizvodnimi zmogljivostmi — čakajo pa nas obsežna rekonstruk- / - Y a\S 4 .* llilp m ■ ■ ¡8811 I ' t: * ‘ I I lil M Mii & M 1 lili H m fflm 11 . mm ■ K ' •r v , h hhh » , I cijska dela — ne moremo pričakovati večjega fizičnega obsega (poslovanja) proizvodnje. Iz teh razlogov sledi ugotovitev, da nikakor ne gre zviševati števila izvršiteljev, ki mora ostati na nivoju, zatečenem ob začetku leta 1983. Prav tako je realno pričakovati, da se bodo materialni stroški (energija, surovine, re-promateriali) v obdobju leta povečali hitreje in z večjo stopnjo rasti, kot pa cene naših proizvodov in bo potrebno najti načine kako kompenzirati te negativne učinke. Zato bo potrebno poiskati vse še skrite »notranje rezerve«. To pa drugače povedano pomeni posvetiti vso skrb za povečanje proizvodnosti dela, ki se odraža predvsem v še boljši kvaliteti dela, v proizvodnji pa čim manjši proizvodni odpadek. Ena izmed takih nalog, ki naj bi prispevala k boljšim -rezultatom je ureditev pretoka gotovih izdelkov med proizvodnimi obrati in skladiščem. S to problematiko se ukvarjamo že dolga leta, je pa še vedno prisotna. Računamo, da bomo v letošnjem letu uspeli vsaj začasno zadevo nekako urediti. Z dograditvijo novih skladiščnih prostorov in ureditvijo dela skladišča z regali bodo ustvarjeni precej boljši pogoji, potrebno pa bo še naprej iskati trajnejšo rešitev. S spremenjeno strukturo proizvodnje — predvsem avtomatskega dela — bo nujno pridobiti pravočasno dodatne skladiščne prostore ob maksimalni angažiranosti pri prodaji naših izdelkov. Posebno skrb bomo morali posvetiti zmanjšanju vseh oblik porabe. Ob nenehni rasti cen surovin, energije in drugih materialov bo prav v vsakem členu proizvodnje treba skrbeti za čim bolj racionalno porabo. Poseben poudarek velja štednji energije vseh vrst, kartonov, orodij in drugih materialov, saj tudi navidezno majhni prihranki v celoti lahko občutno izboljšajo rezultate našega dela. Tudi na področju osebne porabe oziroma delitvi osebnih dohodkov veljajo zaostreni pogoji in možnosti, ki so opredeljeni z novim družbenim dogovorom. Z veliko prizadevnostjo in izpolnitvijo vseh začrtanih nalog na področju proizvodnosti in zmanjševanju porabe nam lahko uspe obdržati tak nivo zaslužkov, kot smo ga uspeli realizirati v preteklem obdobju v primerjavi z ostalo industrijo. Investicijska poraba bo tudi v letu 1983 ostala na predvideni ravni in je ne bo mogoče razširjati, saj bodo vsa razpoložljiva sredstva porabljena v glavnem za rekonstrukcije oziroma vzdrževanje obstoječih osnovnih sredstev. Tudi v tem letu planiramo precejšnje število remontov talilnih objektov, predvsem pa bo zahtevana rekonstrukcija G-kadne peči. Pri tem pa računamo na pozitivne rezultate pri prihranku energije, kar bo ugodno vplivalo na poslovne rezultate v prihodnosti. še kar naprej pa ostaja ena od primarnih usmeritev povečanje izvoza na konvertibilna tržišča. Tako spoznanje je prisotno v naši sredi že dolga leta, še posebno pa sedaj, ko so vsi napori celotne družbe usmerjeni k cilju izboljšanja stanja trgovinskega poslovanja. Seveda pa ne moremo računati na rast izvoza s takim obsegom, kakor je to začrtano v republiških planskih dokumentih, saj smo že v preteklosti zelo malo planirali in izvrševali naloge na tem področju. Mimogrede naj še omenim, da postaja tudi izvoz vedno bolj dohodkovno interesanten. Zato je ob takih ugotovitvah treba storiti vse na področju kvalitete naših izdelkov, saj le z ustrezno kvaliteto lahko realiziramo zastavljene cilje, s tem pa tudi dobro osnovo za bodoče delovanje. Maks Mrcina OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DNEVU ŽENSK, VSEM AKTIVNIM IN UPOKOJENKAM STEKLARNE HRASTNIK ISKRENO ČESTITAJO: Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Steklarne Hrastnik ter uredništvo glasila »Steklar« KLJUB TEŽAVAM USPEŠNI O POSLOVANJU V LETU 1982 Kot je bilo že med letom večkrat poudarjeno, da naša delovna organizacija dokaj uspešno kljubuje zaostrenim pogojem gospodarjenja, lahko to ponovimo tudi ob zaključku leta 1982. To potrjujejo fizični kot finančni pokazatelji poslovanja. Proizvodni plan je bil presežen za 3,6 %, medtem ko je prodaja zaostajala za planom za 2 %. To ima za posledico povečanje zalog gotovih izdelkov, ki se kaže v vse večji prenapolnjenosti skladiščnih in tudi proizvodnih prostorov in postaja že hud problem, saj otežkoča nemoteno proizvodnjo pa tudi prodajo. Proizvodnja ročne predelave steklene mase je bila sicer manj uspešna kot smo pričakovali. Vzroki temu so da sta delali dve brigadi manj kot v letu 1981, da se je nadurno delo zmanjšalo za 40 %, da je bilo povečano število vseh vrst plačanih in neplačanih izostankov in da je odpadek ponovno porastel predvsem zaradi slabega stekla. Kljub temu, da je bila prodaja izdelkov ročne izdelave manj uspešna, pa je poslovni rezultat te temeljne organizacije nad pričakovanjem. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bilo prodanih na tuji trg predvsem konvertibilen, več kot polovico celotne prodaje, in da je prav tu razlog za takšno uspešnost. Ugotavljamo pa, da bi bil učinek našega izvoza še boljši, če bi zagotovili boljšo kvaliteto izdelkov, hitrejše dobave blaga, spoštovanje dogovorjenih rokov odpreme ter uspešnejše prilagajanje novih izdelkov okusu tujega kupca. Te pogoje pa bo možno izpolniti ne samo z boljšim delom neposrednih delavcev ročne proizvodnje, tem- več tudi z večjim angažiranjem služb vzdrževanja, hitrejšo izdelavo potrebnih novih modelov, za kar bo nujno potrebno povečati zmogljivosti orodjarne. Z izkoriščanjem teh notranjih rezerv obstaja določeno upanje, da bomo izvozno uspešni tudi v prihodnje. V letu 1982 je bil količinski plan izvoza presežen v obeh temeljnih organizacijah. S korekcijo zastavljenega plana izvoza za leto 1982 glede na spremenjen odnos dolarja do ostalih valut, pa lahko ugotovimo, da smo s 7,613.199 dolarji presegli plan izvoza za 1,6 %. To pomeni, da je naša delovna organizacija v celoti 'izpolnila plansko obveznost izvoza. V avtomatski proizvodnji je bila dosežena boljša proizvodnja kot v letu 1981 in tudi večja kot je bila predvidena s planom. Določeno stagnacijo prodaje zasledimo tudi v tej temeljni organizaciji. Predvsem to velja za proizvodnjo na liniji KN, katero bo potrebno zaradi velikih zalog in slabe rentabilnosti opustiti, delavce pa premestiti na drugo proizvodnjo in na prešo P-4, ki bo marca aktivirana. Povprečni izplačani neto osebni dohodki so dosegli višino 13.732,00 din, kar je 8 % nad planom oziroma 24 % več kot v letu 1981. Glede izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka v osebne dohodke pa lahko ugotovimo, da smo z 21 % rastjo mase sredstev za OD povsem v okvirih določil tega dogovora, saj bi na podlagi le-teh lahko na nivoju delovne organizacije dosegli rast osebnih dohodkov v višini 32 %. Kljub tej možnosti večjih osebnih dohodkov v letu 1982 moramo biti z izplačanimi zadovoljni, saj nam družbeni dogovor za leto 1983 prinaša precej zaostrene kriterije in bo potrebno vložiti precej več dela oziroma doseči bolj- (Nadaljevanje na 3. strani) FINANČNI KAZALCI POSLOVANJA V LETU 1982 TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS DO 1. Celotni prihodek 584,902.084 1.031,251.781 59,568.483 71,122.449 236,122.999 136,706.817 2.119,674.615 % : 81 127,34 123,97 134,09 125,77 161,63 124,27 128,60 °/o: planu 104,92 100,23 106,84 105,41 141,64 111,37 106,03 2. Poslovni stroški 333,584.281 686,815.963 29,462.194 21,229.501 143,351.922 58,088.234 1.272,532.096 127,50 118,13 133,99 105,83 191,04 132,21 126,74 104,85 98,41 123,43 110,20 173,20 122,96 107,00 3. Družbeni proizvod 251,317.803 356,545.403 30,106.290 49,892.947 92,771.077 78,618.583 847,142.519 127,12 142,37 134,19 136,73 130,56 118,99 131,51 105,00 107,72 94,42 103,50 110,51 104,25 104,62 4. Amortizacija 17,752.003 '69,566.482 1,509.448 4,038.131 11,077.529 26.864 103,970.460 218,70 173,95 202,49 242,20 . 124,16 30,95 174,66 114,82 117,89 112,56 120,50 109,27 158,02 116,41 5. Porabljena sredstva 351,336.284 756,382.445 . 30,971.644 25,267.633 154,429.452 58,115.099 1.376,502.556 130,24 121,72 136,24 116,29 183,93 132,01 129,42 105,32 99,93 122,85 111,72 166,23 122,72 107,66 6. Dohodek 233,565.800 274,869.337 28,596.840 45,854.816 81,693.548 78,591.719 743,172.059 123,20 130,61 131,84 131,68 131,49 119,10 127,12 104,32 101,07 93,62 102,23 110,68 104,24 103,16 7. Skupna in splošna poraba 49,150.540 55,526.690 4,834.199 8,770.805 18,988.827 13,953.830 151,224.892 139,73 137,33 113,40 133,66 119,35 125,89 133,33 119,64 122,55 83,26 105,25 108,11 104,76 115,08 8. Del dohodka za DSSS 39,010.456 45,872.332 6,435.000 5,859.749 8,542.377 — 105,719.915 107,78 135,32 158,20 126,43 110,97 — 112,23 113,85 114,01 113,63 112,92 114,17 — 113,88 9. Amortizacija po. povečam stopnji 4,549.000 28,475.000 231.000 596.000 3,276.000 — 37,127.000 — 245,94 — — — — 320,67 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 — 100,00 10. Doseženi čisti dohodek 140,855.803 144,995.314 17,096.641 30,628.261 50,886.343 64,637.889 449,100.252 119,15 116,43 127,97 129,64 132,09 117,73 120,36 97,82 91,80 90,73 99,65 111,87 104,13 97,83 11. Del za osebne dohodke 114,818.507 116,939.728 14,023.177 26,426.901 42,954.361 57,855.593 373,018.268 113,06 126,78 122,92 128,73 130,28 119,57 121,47 97,66 106,97 95,76 104,20 112,84 103,56 103,38 12. Stanovanjski prispevek 5,392.843 5,535.164 658.212 1,264.449 2,056.065 2,763.017 17,669.751 108,91 121,28 110,44 117,20 118,44 108,28 114,17 85,90 94,82 84,17 93,38 101,13 92,62 91,71 13. Ostanek čistega dohodka 20,644.452 22,520.422 2,415.252 2,936.911 5,875.917 4,019.278 58,412.232 176,38 81,22 178,23 145,62 153,94 101,41 115,47 102,43 52,63 70,66 73,03 109,09 124,67 73,95 14. Rezervni sklad 5,839.145 6,871.733 714.921 1,146.370 2,042.339 — 16,614.508 123,20 130,61 131,84 131,68 131,49 — 128,13 104,32 101,66 93,45 102,26 110,69 — 92,24 15. Poslovni sklad 1,344.784 8,267.004 100.633,30 458.535 739.186 Ig 10,910.143 162,20 105,07 304,48 196,75 342,55 — 118,86 11,38 24,50 4,46 19,34 26,52 ' 20,59 16. Sklad skupne porabe 13,460.523 7,381.684 1,599.697,93 1,332.006 3,094.392 4,019.278 30,887.581 219,37 50,56 205,13 145,86 151,10 101,41 108,60 490,00 328,65 399,92 251,32 410,39 124,67 385,32 KITAJSKI GOSTJE PRI NAS Konec januarja je bila v naši delovni organizaciji delegacija steklarjev iz daljne Kitajske. Do obiska pri nas je prišlo na osnovi pobude ter posredovanja Zavoda SRS za mednarodno znanstveno, tehnično, kulturno in prosvetno sodelovanje. Med svojim obiskom v Jugoslaviji je kitajska delegacija poleg steklarn v Pančevu in v Rogaški Slatini, obiskala tudi našo delovno organizacijo. V delegaciji so bUi: Lin Shengmei — vodja oddelka v ministrstvu za razsvetljavno industrijo, Hau Bau Quan — predstavnik steklarne v Dalianu, Chen Shen — predstavnik industrije steklenih izdelkov v Tianjinu in Zhu Chaocheng — uslužbenec biroja za zunanje zadeve pri ministrstvu za razsvetljavno industrijo. Gostje so se pri nas zadržali dva dni. Prvi dan so si ogledali proizvodne obrate TOZD 1 in TOZD 3, drugi dan pa obrate TOZD 2 in TOZD 4. Pred in po ogledu naše proizvodnje so imeli kitajski gostje še razgovore z našim tehničnim vodstvom. Zanimali so se predvsem za konstrukcijo električnih peči, za njihovo delovanje ter za prednosti pred klasičnimi pečmi; nadalje za avtomatske in ročne stiskalnice, število sekcij, maksimalne velikosti izdelkov in za izdelovalce teh strojev; kakšni so naši poslovni uspehi, kolikšen je odpadek v proizvodnji in od kod dobivamo potrebne surovine. Na vprašanje, ali imamo čistilne naprave, ki preprečujejo onesnaževanje vode, smo žal morali odgovoriti, da jih trenutno še nimamo. Prav presenečeni pa smo (Nadaljevanje z 2. strani) ši efekt poslovanja, če bomo hoteli ohraniti trenutno višino osebnih dohodkov. Iz priložene tabele so razvidni finančni kazalci poslovanja za leto 1982. Vidimo, da je ostanek čistega dohodka na nivoju delovne organizacije dosežen v višini 58,412.232,00 din oziroma da imamo v sklad skupne porabe razporejena sredstva v višini 30,887.581 din. Iz teh sredstev bomo v letu 1983 izplačali bone za prehrano med delom delavcem, ki opravljajo administrativna dela, nadalje regres zaletni dopust in jubilejne nagrade, pri čemer upoštevamo določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka za skupno porabo. Ta sredstva so tudi vir za poravnavo obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih v občinskem merilu, in sicer za negospodarske investicije tri milijone 283.288 din za poravnavo anuitet obrata družbene prehrane v višini 4,029.748 din. Stanovanjsko problematiko nameravamo tako kot v letu 1982 reševati po enotnih kriterijih na nivoju delovne organizacije, in sicer z nakupom družbenih stanovanj ter kreditiranjem individualne gradnje, za kar namenjamo sredstva v višini 6,954.000,00 din. Zdenka Fabjan bili, ko so nam dejali, da imamo v Hrastniku dober zrak, najbrž so jih zavedla gozdnata pobočja naše doline. Moram že takoj na začetku povedati, da smo se sporazumevali s pomočjo srbohrvaščine, ki jo je Zhu Chaocheng nekoliko obvladoval. Bili smo prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da se je je naučil na Kitajskem. Pravil nam je, da je bil do sedaj že v SZ in leto dni v Albaniji. Med ogledom naših proizvodnih obratov, sem jih opazoval, kako spretno pišejo (rišejo) svoje besedne simbole. Pogoji za zapisovanje niso bili dobri, zato ne vem, če so jih kasneje uspeli tudi prebrati. Neizčrpen vir informacij je bil za njih dipl. inž. Us, ki je s svojim znanjem odgovoril na še tako podrobno vprašanje. Pri vsakem stroju ali napravi so vpraševali, če je uvožen ali je izdelan doma, kako deluje in kolikšna je njegova proizvodnja. Koder smo jih vodili, povsod so dali priznanje našim delavcem in njihovim izdelkom. Neprijetno mi je bilo, ko smo si utirali pot med poškodovanimi paletami, razsutimi in razbitimi izdelki ter se izogibali transportnim sredstvom. Veliko pohvalnih besed je bilo izrečenih glede orodja v TOZD 2. V dekorimici so občudovali delo spretnih slikark, pri tovarišu Kobalu pa so se pozanimali glede dobave barv. Po ogledu naše proizvodnje in ko so postala vprašanja pri razgovorih redkejša, smo naše goste povabili še na kosilo. Ze med potjo sem razmišljal, kaj bodo sploh jedli pri nas. S paličicami riž, kot smo navajeni gledati v filmih? Riža bodo že lahko dobili, s paličicami bo pa najbrž težje. Predno se je prikazal natakar, smo jih obzirno spraševali, kaj radi jedo. Povedali so, da predvsem riž, zelenjavo, teletino, perutnino, manj pa cenijo svinjsko meso. Kruh pri njih ne servirajo kot pri nas, temveč ga poparijo. Juhe jedo na koncu kosila. Od pijač je na prvem mestu čaj, čeprav niso pristaši alkohola, so vseeno spili kozarček piva, po katetrem so postali nekoliko bolj zgovorni. Ko so nam naštevali svoje priznane specialitete, najbrž nisem kazal posebne naklonjenosti do teh jedi. Mimogrede so nam povedali dogodek, ki se je pripetil ob obisku predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Vorošilova (1881—1969). Na banketu v njegovo čast so mu med drugimi jedmi servirali tudi kačje meso. Sele na povratku v letalo se je pozanimal, kakšne jedi in pijače so mu ponudili. Ko mu je nekdo iz spremstva razložil, da je jedel tudi kačje meso, se je baje takoj podal v zadnji del letala, kjer so toaletni prostori. Čeprav so nam zatrjevali, da je kosilo v redu, sem imel občutek, da so se spominjali domače hrane. Med kosilom pa smo bili mi tisti, ki smo postali radovedni. Povedali so, da pri njih traja šolanje v osnovni šoli 6 let, študij na srednji šoli pa dvakrat po 3 leta. Najbolj pridni študentje pa končajo fakulteto po šestih letih. Ves čas, ko smo se pogovarjali o šolanju, sem mislil na njihovo pisavo. Na vprašanje koliko simbolov je treba znati, so nam odgovorili, da vsaj tisoč, vseh skupaj pa je šest tisoč. Ko smo se na začetku našega srečanja pozdravili, smo si izmenjali vizitke. Njihove so mi lep spomin, saj so na eni strani tiskane v kitajščini, na drugi pa v latinici. Delovni čas pri njih znaša 8 ur dnevno, delajo pa šest dni v tednu. Če starši živijo v drugem kraju, dobijo vsake štiri leta 20 dni dopusta. Brezplačnih zdravstvenih uslug so deležni vsi zaposleni, medtem ko morajo najožji sorodniki (žena, otroci) plačati 50 odstotkov stroškov. Kmetje plačujejo vse stroške zdravstvenih storitev sami. Nismo mogli tudi mimo športnih dosežkov. Sami pravijo, da so v nogometu slabi. Spoštujejo naše predstavnike. Tudi mi smo pohvalili njihovo ekipo v orodni telovadbi, saj je na svetu razred zase. Ne spominjam se, kdo je načel pogovor o favni in pričel naštevati divjačino naših gozdov. Pri nekaterih pa se je zataknilo. Tudi določevanje oblik muflona s pomočjo rok, ni prineslo želj enih uspehov. Neizgovorjenih vprašanj je o-stalo še veliko, žal pa smo se morali posloviti od skromnih in prijaznih kitajskih gostov. Pred svojim odhodom so se pogovarjali še s predstavniki DPO in direktorjem DO dipl. prav. Milinovičem. Zanimali so se za naš samoupravni socialistični sistem, kako deluje in kakšne so pristojnosti delavskih svetov, kakšna je vloga individualnega poslovodnega organa in kakšno mesto ima sindikat v naši samoupravni družbi. Ponovno so izrazili zahvalo za prisrčen sprejem in zaželeli našemu delovnemu kolektivu čim-več delovnih uspehov. Ervin Predovnik, inž. ZAHVALA Ob mojem poštenemu 32-letnem delu v tovarni, kjer sem opravljala razna naporna dela, se toplo zahvaljujem bivšim sodelavcem za pozitivno pričevanje kot dokazilo, da sem vse do leta 1964 delala kot natikalka na MP težki, potem pa na kontroli stekla, na osnovi katerega mi je strokovna služba tudi to obdobje do leta 1964 lahko priznala kot povečano zavarovalno dobo. Vsem sodelavkam in sodelavcem v DSSS in v brusilni-ci se iskreno zahvaljujem za nepozabna darila, ki me bodo na vas spominjala vse življenje. Ob svoji zahvali vam vsem želim osebne sreče in zdravja, obilo delovnih uspehov kot tudi celotnemu kolektivu. Pavla Janežič POŠKODBE PRI DELU V LETU ‘82 V obdobju od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1982 smo v naši DO registrirali 166 poškodb pri delu, od katerih se jih je 16 ali 9,64 % zgodilo na poti z dela oziroma na delo. Vse poškodbe so lažjega značaja razen dveh, ko je bila potrebna amputacija zadnjega členka sredinca roke in stisnitev prsnega koša, kar smo prijavili tudi republiškemu inšpektorju dela. Zbrane podatke iz tabel, ki smo jih dobili z analizo za leto 1982 lahko primerjamo s podatki v letu 1981. Ugotavljamo, da je število poškodb v letu 1982 večje za 17 primerov ali 11,4 % kot v letu 1981. Iz analize, ki je podana tabelarično lahko ugotavljamo, da se vzroki in izvori ponavljajo. Poglejmo, kateri so vzroki, ki bi se z malo več discipline dali odpraviti. To je predvsem nepravilen delovni postopek in izredno malomaren odnos do dela. Čeprav temeljne delovne dolžnosti obvezujejo neposredne izvrševalce in njihove predpostavljene, da se morajo pri svojem delu ravnati po predpisani varnostni zakonodaji, po varnostnih pravilih in navodilih, je veliko poškodb pri delu zaradi neupoštevanja celo najosnovnejših varnostnih zahtev. Četudi gre pri varnosti in higieni pri delu za očitno korist delavca, se premnogi tega ne zavedajo. Najpogosteje je to posledica neznanja, nepoučenosti novospre-jetih delavcev in napačnih stališč do varstva pri delu. Ni ga delavca, ki ne bi potrdil, da sta red in čistoča na delovnem mestu bistvenega pomena za odpravljanje poškodb pri delu, na drugi strani pa poglejmo kakšno čistočo in nered imamo v naši DO, ko prav gotovo pogojujejo številu poškodb na delovnem mestu. TABELA 3 Zap. št. Izvor Št. poškodb % 1. Udarci raznih predmetov 2. Padec 36 21,7 poškodovanca 29 17,5 3. Urez 52 31,3 4. Opeklina 29 17,5 5. Tujek v oko 10 6,0 6. Stisnina 10 6,0 Skupaj 166 100 TABELA 4 Zap. Poškodovani Št. št. deli telesa poškodb % 1. Roke 58 34,9 2. Prsti rok 40 24,2 3. Noge 47 28,3 4. Oko 10 6,0 5. Glava 9 5,4 6. Prsni koš 2 U Skupaj 166 100 Stopnja pogostosti in resnosti poškodb pri delu je tradicionalno merilo za stanje varnosti v določeni sredini ali delovni organizaciji/ Ocena izboljšanja ali poslabšanja varnosti s stopnjo pogostosti poškodb je zanesljiva samo takrat, če zajema dovolj veliko število delavcev in poškodb. Pri tej oceni je treba upoštevati mnoge faktorje, od katerih je odvisna raven varnosti v podjetju — stanje tehnične opreme, narava in intenzivnost proizvodnje, fluktu-acija, odnos delavcev do varnosti, njihova kvalifikacijska sestava in industrijska tradicija. Odločitev poškodovanega delavca, kako dolgo bo ostal z dela, je odvisna tudi od njegove delovne morale, ta pa od vzdušja, ki prevladuje v delovni organizaciji. Vsi ti faktorji povzročajo nihanje v stopnji pogostosti in resnosti poškodb v različnih obdobjih. Poglejmo in primerjajmo stopnjo pogostosti in resnosti za dve leti nazaj. TABELA 1 Od tega TOZD Mesec Št. poš. na poti % I. II. III. IV. V. DS januar 9 3 33,33 4 2 — 1 5 1 februar 24 5 20,83 7 10 — — 3 4 marec 13 — — 7 4 1 — 1 — april 18 1 5,56 7 6 — 3 2 — maj 17 1 5,88 4 9 — 1 1 2 junij 6 2 33,33 — 2 — — 4 — julij 15 1 6,67 5 9 — . 1 — avgust 8 1 12,50 4 1 1 — 1 1 september 18 — — 4 6 1 — 5 2 oktober 16 — ggH ■ 6 6 — — 3 1 november 14 2 14,28 2 7 — — 3 2 december 8 —: — 5 1 1 — — 1 Skupaj 166 16 9,64 55 63 4 5 25 14 TABELA 2 Zap. št. Vzrok Št. poškodb % 1. Neurejen delovni prostor ali delovno mesto 39 23,5 2. Poškodovana ali nezaščitena delovna priprava oziroma naprava 17 10,2 3. Neuporaba osebnih zaščitenih sredstev 14 8,5 4. Nepravilen delovni postopek 55 33,1 5. Ostalo 41 24,7 Skupaj 166 100 Indeks Indeks Leto pogostosti (P) resnosti (R) 1980 62,1 54,7 1981 48,8 50,9 1982 54,6 59,1 Če pogledamo indeks pogostosti in resnosti poškodb vidimo, da se je v letu 1982 dosežena stopnja pogostosti in resnosti dvignila v primerjavi na leto 1981. Da se je to stanje poslabšalo je zanimivo in je razvidno iz tabele 5, ki prikazuje kvalifikacijsko strukturo poškodovanih delavcev. TABELA 5 Kvalif. struktura TOZD KV NK, PK Skupaj I. 9 46 55 II. 12 51 63 III. 3 1 4 IV. 5 — 5 V. 16 9 25 DS 3 11 14 DO skupaj 166 g Od 166 poškodb registriranih v naši DO jih je 71 % poškodb v katere spadajo nekvalificirani delavci, ki opravljajo manj zahtevne delovne naloge in opravila, to so delavci brez ustrezne šolske izobrazbe ali pa imajo dokončano osnovno šolo. Ugotovitev, da se poškodujejo predvsem nekvalificirani delavci je izrazita v TOZD I in II na delovnih nalogah in opravilih odna-šalec, odbij alec, stiskalec, pomočnik strojnika, kontrolor stekla in delavec na kanalu. Čeprav so omenjene naloge in opravila zelo enostavna, se bomo morali v bodoče delavcem, ki ta dela opravljajo bolj posvetiti in jih v njihovi preizkusni dobi nadzorovati in večkrat seznaniti z nevarnostmi, ki jim pretijo. Znano je, da je prav pri teh delavcih flutktuacija največja in je njihova delovna doba v DO kratka. Služba varstva pri delu NA KRATKO - iz poročila SSS za leto 1982 Koliko za meter stanovanjske površine v Hrastniku Na 4. zasedanju skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Hrastnik je bilo med drugim, v začetku marca, obravnavano tudi poročilo SSS za leto 1982, razpravljali in sklepali pa so tudi o končni ceni kvadratnega metra stanovanjske površine v dograjenih objektih iz leta 1982. V letu 1982 je bilo zbranih 205,996.304,35 din sredstev, pretežno za gradnjo stanovanj iz združenih sredstev, za solidarnostne namene, za vzdrževanje in prenovo hiš. Največ razpoložljivih sredstev je bilo porabljenih za gradnjo stanovanj. Neporabljena sredstva za solidarnostne namene so predvidena za dograditev B objekta pri Birtiču, za vzdrževanje Mš pa je bilo porabljenih preveč sredstev. Zaradi gibanja cen je namreč stopnja stanarine v vrednosti stanovanj v nenehnem upadanju. Ti nekriti odhodki znašajo v letu 1982 5,042.825,50 din, čemur je potrebno dodati še 630.69,90 din nekritega iz leta 1981. Začasno se ti odhodki pokrivajo s sredstvi a-mortizacije. Takšen način pa postavlja pod vprašaj predvidene prenove v stanovanjskih hišah. OZD so združevale tudi dodatna sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj, predvsem in največ pa Rudnik, Steklarna in TKI. Večina zbranih sredstev je bila v lanskem letu porabljena za dograditev oziroma gradnjo 5 objektov s 132 stanovanji, z adaptacijo in prenovo objektov pa je bilo pridobljenih še 6 stanovanj. C objekt nad stadionom — 36 stanovanj, Objekt na Dolu, 2. faza — 18 stanovanj, 3 poslovni prostori, D objekt na Novem Logu — 25 stanovanj, D-l objekt na Novem Logu — 25 stanovanj, B objekt pri Birtiču — 28 stanovanj in poslovni prostori, Ulica mladih borcev 2 — 3 stanovanja, Ulica mladih borcev 3 — 3 stanovanja. Prenovljenih je bilo 42 stanovanj: na Logu 30, Ulica mladih borcev 2 in 3 (toplovodno ogrevanje in streha). Toplovodno o-gr e vanj e je bilo, iz sredstev a-mortizacije, napeljano še v 40 stanovanj — Log 7 in 12. Dosežena cena za kvadratni meter stanovanjske površine je bila za dograjene objekte v letu 1982 naslednja: C objekt nad stadionom 26.413,91 din/m2 Objekt na Dolu, 2. faza 30.786,43 din/m2 D objekt Novi Log 28.021,01 din/m2 Ulica mladih borcev 2 in 3 24.310,97 din/m2 Ob koncu minulega leta pa je ostalo v gradnji 53 stanovanj: D-l blok na Novem Logu in objekt B pri Birtiču. Tehnična dokumentacija, zemljišče, raziskave zemljišča, so opravljeni še za gradnjo objekta E in E-l na Novem Logu ter A objekt pri Birtiču. Tudi v minulem letu so bila razdeljena posojila za individualno stanovanjsko gradnjo in sicer 71 prosilcem, povprečno 87.600 din in 34 prosilcem za prenovo, povprečno 58.200 din, skupno je bilo v te namene razdeljenih 8,200.000 din. Doseženo imeti za izhodišče 16. februarja so bili v Sijaju in Steklarni Hrastnik Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS in izvršna sekretarja Emil Štern in Zvone Filipovič. V obeh delovnih organizacijah so se pogovarjali s sekretarji osnovnih organizacij kot tudi z vodilnimi delavci. V razgovoru je bila izpostavljena vrsta vprašanj. O nekaterih iz naše DO govori tudi tale zapis. Ze vse od leta 1954 je naša DO izvozno vključena. Leto 1982 je bilo v veliki meri leto preizkušenj tudi na tem področju. Zdaj, ko so rezultati gospodarjenja znani, z zadovoljstvom u-gotavljamo, da smo planirani izvoz dosegli v višini 8,800.000 dolarjev od tega na konvertibilni trg 7,600.000 dolarjev. Ob tem, da smo presegli plan za 1,6 odstotka pa kljub temu ugotavljamo, da bi lahko bili celo uspešnejši, če se ob našem delu ne bi srečevali z omejitvami pri oskrbi nekaterih najnujnejših materialov. Omejitve pri uvozu lahko zmanjšajo naš izvoz Ob uspešnem izvozu pa si kljub temu moramo priznati, da smo za tako delo v veliki meri odvisni tudi od uvoza. V prvi vrsti so to ognjeodporni materiali. Predvsem upravičeno se sprašujemo, kako bomo izvedli predvidene remonte peči oziroma že zdaj lahko razmišljamo o morebitnih posledicah, če teh del ne bomo izvedli pravočasno. Vzhodni proizvajalci steklenih izdelkov so naši hudi konkurenti na zahodnih tržiščih, kot v ceni (tudi do 50 odstotkov cenejši) tako v kvaliteti, če bi k dolgemu roku izdelave orodja prišteli še slabšo kvaliteto izdelkov, smo upravičeno v strahu za nadaljnje sodelovanje z zahodnimi kupci. Letošnji obseg proizvodnje se bistveno ne bo povečal saj nas čakajo obsežna rekonstrukcijska in vzdrževalna dela. Smo pa planirali izvoz za 10 odstotkov večji kot v letu 1982. Med izdelki, ki si vse bolj utirajo pot na inozemska tržišča, so tudi izdelki avtomatske proizvodnje, kar lahko štejemo za uspeh, saj naša avtomatska proizvodnja nima tako visoko produktivne opreme, kot jo imajo nekateri zahodni proizvajalci. Za izdelke, namenjene farmacevtski industriji pa se je v praksi izkazalo, da je ekonomičneje s proizvajalcem zdravil nastopati na tujem trgu skupno. Takšno sodelovanje se je kot zelo uspešno izkazalo z Galeniko, tovarno zdravil. Sicer pa od vseh sklenjenih sporazumov, pričakujemo uspešno medsebojno poslovno sodelovanje. V nagrajevanju po delu smo v letu 1982 popravili določena merila. Gre predvsem za stimulativni del nagrajevanja, o katerem bomo še razpravljali, dokončno pa se bomo o sprejetju pravilnika odločali na referendumu. Sistem tovrstnega nagrajevanja temelji na rezultatih dela posameznih skupin in ne celotne temeljne organizacije. Ob tem se uporablja vrsta faktorjev od zmanjševanja odpadkov, e-nergije, terja pa določeno spremljavo. V tem trenutku razgovor ni mogel mimo vprašanja o združevanju delovnih organizacij Sijaja in Steklarne. Ob ugotovitvi, da v obeh delovnih organizacijah obstaja pripravljenost za združevanje se je pristopilo k pripravi elaborata, ki naj bi delavcem ponudil tudi ekonomska izhodišča. O tem bomo kmalu razpravljali na samoupravnih organih in zborih delavcev. »Pridružil bi se ocenam, za katere menim, da kažejo na velike napore. Treba je dati vse priznanje, še posebej, če smo si v planih postavili za realizacijo velike naloge. To je treba ceniti. Doseženo pa bi morali imeti za izhodišče v letošnjem letu. Ob tem pa bi moralo biti delovanje komunistov vnaprej v nenehni pripravljenosti, da bi bilo pri nadaljnjem delu čim manj presenečenj, ki pa so v praksi zelo pogosta. V marsikateri sredini resolucij ne upoštevajo. Je pa res, da delovne organizacije, ki pretežno izvažajo, to tudi težko realizirajo. Strinjam se, da z administrativnimi ukrepi ne bomo dosegli željenega uspeha. Vendar, če rezultatov ne bo, bo administrativnih posegov še več. Zato bi resnično morali storiti še več, da pride do uskladitve, če hočemo zagotoviti proizvodnjo, socialno varnost, ekonomsko boljše efekte. Zato je nujno povezovanje v celotnem prostoru. Menim, da pri celotnem združevanju obeh delovnih organizacij gre za novo organizacijo, za novo kvaliteto, ki naj zagotovi boljše delo, boljšo perspektivo delavcev in socialno varnost, večjo izrabo znanja in materialnih možnosti.« To je nekaj misli, ki jih je ob zaključku izrekel Miha Ravnik. Ko se približuje praznik mater in deklet, vam sinovi, možje in fantje želijo še naprej mnogo sreče razumevanja v ljubezni, v delovnih organizacijah, srečnih družinah v miru in svobodi. Prostovoljno delo kot oblika interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov, ki prostovoljno združujejo svoje delo za zadovoljevanje družbenih interesov in potreb, pomembno prispeva k celotnemu družbenoekonomskemu razvoju samoupravne socialistične družbe. Mlada generacija Hrastnika je tudi v letu 1982 dokazala, da se z mladinskim prostovoljnim delom da izvesti takšne akcije in opraviti takšna dela, ki jih brez prostovoljnega dela še ne bi kmalu opravili. V letu 1982 je bilo v naši občini 48 lokalnih mladinskih delovnih akcij. Na akcijah je sodelovalo okrog 600 mladih, ki so opravili ca. 5.300 delovnih ur. Mladinci — brigadirji so izvedli več akcij urejanja okolice, popravila cest in poti, adaptacije oziroma ureditve posameznih objektov in še druge. Nedvomno pa je bila v letu 1982 najbolj uspela akcija na območju spodnjega Kala, ko so brigadirji delali na vodovodnem omrežju. Akcija je zelo uspela, saj so se dela končala tako kot je bilo predvideno. Za leto 1982 lahko ocenimo, da je bilo na področju mladinskega prostovoljnega dela izredno uspešno, za kar pa se gre zahvaliti tudi vsem delovnim ljudem v naši občini, ki so združevali finančna sredstva za razvoj prostovoljnega dela. Tudi v letošnjem letu predvidevamo več lokalnih mladinskih delovnih akcij. Programa letošnjih MDA v naši občini vam žal še ne moremo posredovati, ker iz krajevnih skupnosti še nismo prejeli programov, kje bi bile te akcije možne. Pa vendar so za sedaj predvidene na- MAMA Zelo vesel otrok sem jaz, če vidim mamin vesel obraz, zato pomagam, kolikor morem, da skupne ure preživimo v sreči zdravju in veselju. slednje akcije, katere bomo skušali izvesti: — izgradnja PTT omrežja Hrastnik—Dol, — urejanje okolice dijaškega doma, — ureditev smučišča na Kalu, — urejanje ceste Kal—Hrastnik, — saniranje stadiona. V letu 1982 smo v vseh sredinah sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o razvijanju mladinskega prostovoljnega dela v občini Hrastnik za srednjeročno obdobje 1981—1985. Z aneksom smo sprejeli, da vsaka delovna organizacija združuje 33 din na leto na zaposlenega za razvoj mladinskega prostovoljnega dela. Tako smo zbrali v letu 1982 159.815,50 din sredstev. Realizirali pa smo jih 142.514,95 din. Nerealizirana sredstva so ostala v višini 17.299,55 din. Sredstva so bila porabljena za opremo MDB in za organizacijo lokalnih MDA. Vsa sredstva se niso porabila, zato ker je Rudnik Hrastnik opremil MDB z majicami in jih zato ni bilo potrebno kupovati. Kljub temu, da samoupravni sporazum v svojih členih dovoljuje, da se letno z aneksom spremeni višina sredstev, se je predsedstvo OK ZSMS Hrastnik odločilo, da v letošnjem letu ne bomo spremenili višine sredstev, kajti zavedamo se, da je potrebno varčevati na vseh področjih našega življenja. Seveda pa od podpisnikov sporazuma pričakujemo, da bodo svoje obveznosti poravnali pravočasno. Tako bi omogočili, da bodo tudi letos delovne akcije potekale nemoteno. Izposojališče knjig v Steklarni Člani ljudske knjižnice, ljubitelji knjig! Odslej si boste knjige lahko sposojali tudi v Steklarni. Izposojališče je v drugem nadstropju v stari upravni zgradbi — gradu Steklarne Hrastnik, odprto pa je od 28. februarja, vsak ponedeljek od 15. do 19. ure. Bralcem je na razpolago okrog 4.600 knjig. Simon Zajc 7. a OS Dol Prostovoljno delo mladih v Hrastniku OK ZSMS HRASTNIK Konec januarja je bil že 6. tradicionalni Prvič sta bila za najboljša športnika Hrastnika proglašena Vesna Ojsteršek in Franci Rešetar. — Med nagrajenci priznanj TKS in ZTKO tudi naš Odbor za šport in rekreacijo. Pokrovitelj prireditve 10 K 00 ZSS Steklarne Hrastnik. Občinska telesnokultuma skupnost je v soorganizaeiji z novoustanovljeno Zvezo telesnokul-turnih organizacij pripravila že tradicionalni, tokrat šesti po vrsti »Večer športa, glasbe in razvedrila«, športno-zabavno prireditev, na kateri so med drugim razglasili rezultate lanskoletnih TRIM iger, podelili priznanja TKS in ZTKO in občinske Bloudkove značke, ter proglasili najboljšo športnico, športnika in ekipo Hrastnika za leto 1982. Pokrovitelj prireditve, ki je znova zbudila veliko pozornosti, tako da je bila dvorana poslov-no-stanovanjske stavbe spet pre- majhna, je bil Izvršni odbor konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Steklarne Hrastnik. Ob zvokih ansambla »Jantar« je prireditev povezoval Jože Premec. Iz pozdravnih besed in govora predsednika občinske Telesnokultur-ne skupnosti tov. Jureta Kozoleta smo zabeležili sklepne besede, kjer je med drugim dejal: Skratka dovolj je argumentov, ki nam dovoljujejo trenutno zadovoljstvo. Toda bilo bi zelo narobe, če bi menili, da smo dosegli želj ene cilje. Šport in telesna kultura v celoti sta tisto področje v naši občini, ki imata še velike razvojne možnosti. Vendar si moramo hkrati zelo odkrito priznati, da to področje še vedno vse prevečkrat zanemarjamo, pa čeprav je tudi s tega vidika bil v preteklem letu storjen korak naprej. Pa vendar, že tako redkim amaterskim te-lesnokulturnim delavcem ne dajemo zadostne družbene podpore. Zato ni čudno, da s številom pravih športnih zanesenjakov in telesnokultumih delavcev v občini, še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. S to ugotovitvijo nikakor ne želimo, da bi to priložnost izkoriščali za navajanje težav. Gre za realen prikaz stanja v naši telesni kulturi. Zato si ne delajmo utvar in ob prireditvi kot je ta ne skrivajmo obraza pred resnico. Nasprotno! Dvignimo glave in si priznajmo, da smo vendarle dosegli rezultate, katerih se ni treba sramovati! Za to pa so zaslužni v prvi vrsti vsi tisti, ki bodo nocoj prejeli priznanja kot skromen nadomestek in zadoščenje za o-gromno opravljeno delo. Če bomo takšnih in podobnih priznanj podeljevali v prihodnje še več in v večjem številu, potem so tudi te izrečene besede vredne papirja. Naj sklenemo naše razmišljanje s prisrčno zahvalo vsem tistim, ki so v preteklem letu v kakršnikoli obliki prispevali svoj delež k razvoju hrastniške telesne kulture. Vsem nagrajencem, dobitnikom priznanj in odličij, kot tudi najboljšim športnikom pa želimo še večje uspehe v prihodnje, za dosežene pa jim iskreno čestitamo!« Po uvodnem govoru predsednika Telesnokulturne skupnosti so bili najprej razglaženi rezultati lanskoletnih TRIM iger. Športno rekreativno tekmovanje je tudi v preteklem letu napravilo korak naprej. Res, da so nekateri poskušali s svojim neresnim, in včasih tudi malce nediscipliniranim obnašanjem zavreti nadaljnji razvoj teh iger. Vendar je kot na dlani, da TRIM igre vse bolj uveljavljajo svoje mesto in vlogo. Lani je na teh igrah, ki so potekale v devetih športnih panogah, nastopilo 70 ekip in blizu 900 posameznikov, kar je približno 15 % več kot leto poprej. Razveselji- va je tudi povečana udeležba žensk, kar v preteklih letih ni bil slučaj. Takrat pa so tekmovale v treh panogah. Najboljše ekipe so za svoje uvrstitve prejele pokale, najboljši posamezni -ki-ce pa medalje. Priznanja TKS in ZTKO Tudi v lanskem letu je hrast-niški tekmovalni šport beležil lepe uspehe. Naštevati vse, nima smisla, ker bi nam zmanjkalo prostora. Zato naj naštejemo le tiste posameznike in ekipe, ki so za svoje dosežke v preteklem letu prejeli priznanja Telesno-kultume skupnosti in Zveze te-lesnokulturnih organizacij Hrastnika. Priznanja so prejeli: Hal-cer Robert, Drago Vovk, Andrej Kovačič, Drago Delič, Andreja Ojsteršek, Jože Urh, Jolanda Novak, Jernej Zalaznik, Rajmund Cvetko, Brodarsko društvo in moška ekipa NTK Kemičar. Ista priznanja sta prejela tudi Odbor za šport in rekreacijo Steklarne in Rudnika Hrastnik. Občinska Bloudkova priznanja Po razdelilni shemi, katero je določil Odbor za podeljevanje nagrad in priznanj pri Telesno-kulturni skupnosti glede na kvoto odličij dodeljenih hrastniški občini za srednjeročno obdobje 1981—1985, sta bili tokrat podeljeni dve Bloudkovi znački s priznanjem. Srebrno je dobil Vili Ojsteršek za več kot 20-letno u-spešno delo v namiznem tenisu, bronasto pa Viktor Maurer, ki že več kot 10 let aktivno dela v nogometnem klubu Hrastnik. Najboljši Izbor najboljšega športnika, o-ziroma športnice in ekipe Hrastnika za leto 1982, je potekal tako kot v preteklem letu na o-snovi ankete. Tokrat je v anketi sodelovalo 56 telesnokultumih in družbenopolitičnih ter delovnih ljudi in občanov Hrastnika. Za najboljše so bili izbrani: Športnik — Franc Rešetar — SD Rudnik Hrastnik Njegovi naj večji uspehi v lanskem letu so drugo mesto na državnem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško. Na prvenstvu v Gornjem Milanovcu je dosegel 374 krogov, kar je bilo enako zmagovalcu, vendar je osvojil drugo mesto zaradi slabše zadnje serije. Na rang lestvicah najboljših slovenskih strelcev s serijsko zračno puško je Za najboljšo športnico Hrastnika je bila proglašena Vesna Ojsteršek — druga pionirka Evrope v letu 1982. Priznanje ji je podelil Janez Ciglar, predstavnik pokrovitelja tradicionalnega »večera športa, glasbe in razvedrila«. premočno osvojil naslov najboljšega. Med drugimi pomembnimi nastopi naj omenimo 4. mesto na republiškem prvenstvu (371 krogov), 4. mesto na republiškem tekmovanju za Zlato puščico (554 krogov). Status športnika zveznega razreda ima od leta 1978 dalje. Samo v letu 1982 pa je normo za zvezni razred. 370 krogov potrdil kar 39-krat. Športnica — Vesna Ojsteršek NTK Kemičar Vesna se je v letu 1982 ponašala z naslovom republiške in državne prvakinje tako v pionirski kot mladinski konkurenci. Največji uspeh doslej pa je dosegla na lanskoletnem pionirskem Evropskem prvenstvu v Hollabrunu (Avstrija), kjer je o-svojila drugo mesto in naslov viceprvakinje. Na uradnih lestvicah Evropske namiznoteniške zveze zavzema drugo mesto med pionirkami in 14. med mladinkami, kar je v obeh primerih najboljše jugoslovanska uvrstitev. V domači areni je osvojila vidna mesta na raznih tekmovanjih. Na Najboljši so imeli povedati marsikaj zanimivega. »Večer glasbe, športa in razvedrila« mednarodnem prvenstvu novembra v Splitu je branila barve naše B reprezentance. Z doseženimi uspehi si je že zagotovila status športnice zveznega razreda. V letu 1982 je bila na lestvicah najboljših slovenskih športnic uvrščena na odlično 6. mesto. Vlasta Mustač je osvojila srebrno medaljo v kegljanju na »TRIM igrah 82«. Najboljša ekipa — ženska vrsta NTK Kemičar Ekipa Kemičar j a se je v sezoni 1981/82 prvič uvrstila v zvezno ligo z edinim ciljem ----- Odbor za športno rekreacijo Steklarne je za uspehe v letu 1982 prejel posebno priznanje Teles-nokulturne skupnosti. Priznanje je iz rok predsednika TKS Jureta Kozoleta prejel predsednik odbora Ferdo Žlindra. O teku in hoji na smučeh Verjetno o snegu ne bo sledu, ko boste brali tale sestavek. Pa nič zato. O teku in hoji na smučeh lahko vseeno napišemo kakšne misli, oziroma podatke. Najprej nekaj o množičnosti tega športa v svetu. Vemo, da so ga gojili nekoč le v skandidav-skih deželah, kjer tekajo vsi — od najmlajših do najstarejših ljudi. Celo množične teke prirejajo že več kot 100 let. Zdaj pa je vse več privržencev teka tudi drugod po svetu. Naša soseda Švica na primer navaja okrog 250.000 tekačev. In pri nas? Smučarski strokovnjaki ocenjujejo, da jih je že o-krog 30.000 Slovencev, ki so spoznali izjemno korist hoje in teka na smučeh. V zadnjih sedmih letih se je število skoraj podeseterilo. To potrjuje udeležba na prvem Trnovskem maratonu, kjer je teklo okrog 500 na zadnjem pa že okrog 4.000 ljudi. V okolici Ljubljane, na Gorenjskem, v Savinjski dolini in še kje, so speljane ob radodarnih zimah številne smučine, ki nikoli ne samevajo. V Zasavju pa o množičnosti še ne moremo govoriti. »Pri nas za ta šport ni pogojev«, slišimo včasih vsevedneže, ki na smučeh še stali niso.- Res je, da ni najboljših pogojev za organizacijo množičnih tekaških prireditev. Za individualno rekreacijo pa si lahko uredimo progo sami na vsakem travniku ali robu gozda. Če je krožna smučina dolga 500 ali 600 ni in jo pretečeš desetkrat, je to kar pravšnja porcija za dan. Nekateri pa ne ločijo tekaških smuči od smuči za turno smuko. »Kupil si bom smuči in se sprehajal po Kopitniku«, načrtujejo. Ne vedo, da s tekaškimi smučmi ne bo veselja po celem snegu. Smučino si napravimo sami, kot smo že rekli, ker zaenkrat v naši okolici še ne premoremo posebne naprave v te namene. Verjetno je med vami kar precej takih, ki bi radi kdaj preizkusili takšne smuči, ne želijo pa jih kupiti. Sposodite si jih lahko pri uslužbencih hrastniškega bazena. 10 parov smuči s čevlji vred sposojajo že štiri leta. Cena za dnevno izposojanje znaša 40 din. Seveda pa se večkrat zgodi, da so vsi pari »na terenu«. Letos smo nabavili 5 različnih parov tekaških smuči s čevlji tudi na Dolu. Sekcija za tek na smučeh pri Planinskem društvu Dol jih bo posojala zaenkrat po simbolični ceni 10 din. Dobite jih lahko na šoli. Mimogrede: cena izposojanja v Kranjski gori znaša za en dan 230 din. Če pa bi se odločili kasneje za nakup opreme, ki je precej cenejša kot za alpsko smuko, priporočamo, da se oglasite v trgovini s športno opremo ob hotelu Rudar v Trbovljah. Vprašajte za tov. Bogdana. Kot večina prodajalcev te opreme po Sloveniji je obiskal že nekaj tečajev in vam bo znal pravilno svetovati. Če kakšnega dela opreme trenutno ni na zalogi, ga dobijo v nekaj dneh. V Trbovljah načrtujejo s tov. Janezom Pavčičem, ki je znan »leteči animator« smučarskega teka pri nas, tečaj za začetnike. Če bi bilo dovolj prijavljencev — recimo 15 bi ga lahko organizirali tudi v naši občini. Sekcija za tek na smučeh pri PD Dol pa namerava organizirati tečaj za začetnike v prihodnji zimi. Fanči Moljk obstanek v družbi najboljših. Obstanek so si zagotovile več kot zlahka, saj so za novinke zbrale izvrstnih 12 točk. V prvem delu sezone 1982/83 pa so igralke Kemičar j a zabeležile ob dveh porazih pet zmag in ta del prvenstva sklenile na izvrstnem 3. mestu za zagrebškima ekipama: Mladost — Ribomaterial in Industr ogradnj a. Za konec naj navedemo še u-radne izide glasovanja: Izbor najboljšega športnika: Franc Re-šetar — 31 glasov, Jože Urh (NTK Kemičar) 17 glasov, Drago Vovk in Robert Halcer (Brodarsko društvo) 3 glasove, Borut Pirš (Rog Ljubljana) in Franc Barič (BD) 1 glas. Izbor najboljše športnice: Vesna Ojsteršek 32 glasov in Andreja Ojsteršek 24 glasov. Izbor najboljše ekipe: NTK Kemičar — ženske 43 glasov, SD Rudnik in Brodarsko društvo 6 glasov, Vovk — Halcer 1 glas. Tekst: J. Premec Foto: Milan Tanjšek Najboljši športnik v preteklem letu Franc Rešetar sprejema darilo pokrovitelja. ZAHVALA Občinska Telesnokultuma skupnost in Zveza telesno-kultumih organizacij Hrastnik — organizatorja tradicionalne športnozabavne prireditve »Večer športa, glasbe in razvedrila« se iskreno zahvaljujeta Izvršnemu odboru konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Steklarne za iskazano pozornost in prevzem pokroviteljstva! Predsednik TKS Predsednik ZTKO Jure Kozole s. r. Mirko Kovač s. r. Iz KS Steklarna V mesecu februarju je bila 1. seja novoizvoljene skupščine delegatov delegiranih iz delovnih organizacij, društev, DPO, ki i-majo sedež v naši krajevni skupnosti. Ti delegati so: Avgust Frankovič, Erik Seničar, Marjan Strniša ml., Rosana Ramšak, Branko Zakrajšek, Jožefa Keše, Magda Kolšek, Vili Hal-zer, Franc Godicelj, Bruno Rački st., Vinko Kolenc, Emil Benčina, Viktor Wolfhand, Štefan Klopotan, Franc Seničar, Zdravko Razinger, Ervin Predovnik, Rajko Žagar, Karli Dremel, Avgust Žibret, Rado Kotar, Avgust Fišnar, delegat stanovalcev, delegat šole in WO ter delegat upokojencev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Erviii Predovnik, za podpredsednico pa Joža Keše. Skupščina je izvolila tudi svet KS, kot njen izvršilni organ, v katerem so: Vili Halzer — predsednik, Karli Dremel — podpredsednik, Slavko Gornik, Rado Kotar, Branko Zakrajšek, Adi Zaletel in Jože Žibret. Izvoljen je bil tudi poravnalni svet, katerega predsednik je Stanko Laznik ml. ter potrošniški svet, katerega predsednik je Franc Selič. Na skupščini je bil obravnavan in potrjen zaključni račun 'za leto 1982. Plan za leto 1983 pa vsebuje sledeče smernice na področju komunalnega urejanja: — na cestnem potezu Taborniška pot proti Mauserju bo iz- delan oporni zid v vrednosti 150.000. — din. — urejena bo stanovanjska cesta s priključki v naselju za Savo pri Možinetu v vrednosti 400 tisoč din. —- dokončno bo urejen del ceste Hermana Debelaka od konca asfalta do naselja v vrednosti 20.000. — din. — za vzdrževanje krajevnih cest in poti je namenjenih 60.000 din, predvsem za gramo-ziranje in druga vzdrževalna dela. V razširjenem planu komunalne dejavnosti planiramo ureditev stanovanjske ceste pri še-storčkih v Podkraju in saniranje ceste do plinske merilne postaje. Ker so sredstva KS premajhna, bomo skušali dobiti dodatna sredstva od delovnih organizacij Steklarne in TKI, predvsem za tiste dele programa, ki so skupnega pomena. Na skupščini je bil sprejet tudi sklep o preimenovanju KS Hrastnik Spodnji del v KS Steklarna. Utemeljitev tega imena izhaja iz priporočila OK SZDL in dejstva, da se je KS Hrastnik Žgornji del preimenovala v KS Rudnik, pa tudi v preteklosti se je vedno ta del Hrastnika imenoval Steklarna. Sprejet je bil tudi sklep o u-vedbi krajevnega praznika, katerega bomo praznovali vsako leto na dan 28. junija, kot spomin na veliko stavko steklarjev. V spomin komisarju in najhrabrejšim »... Ko so policisti na robu videli, da jurišamo proti njim, so se veliko prej, kot bi bilo treba, dvignili in začeli bežati na levo. Pospremili smo jih z divjim vpitjem. To je zadnji obroč! Rešeni, me je spreletelo. Pretekel sem skupino in ugotovil, da nas je še skoraj dvajset, kar je bilo veliko več, kot sem pred začetkom juriša upal. Vzklikali smo in tekli po snegu. Vesel sem mahal s puško, vpil in spodbujal borce, nato pa v grozi za hip zastal. Dobrih sto metrov pred sabo sem zagledal dolgo kolono Nemcev, ki so se poganjali na rob grebena na naši desni. Od kod nenadoma ti, me je spreletelo. Le če bo kdo imel posebno srečo, se bo lahko prebil. Zagledali smo globel, kot predah, začasno kritje. Močno streljanje nas je brez povelja pognalo proti manjši globeli. Za- slišal sem presunljiv krik. Ozrl sem se in videl, da Silva pada. Za hip sem zastal. Krogla me je zadela v lepo roko in me pognala naprej. Lahkotno, kot bi skočil v tolmun, sem se pognal v globeL Videl sem, kako je pršel sneg od krogel iz nemških Šarcev. Dvignil sem se na rob. Zazdelo se mi je, da sem mrtev, tako močno sikanje krogel sem slišal. V hipu sem lahko presodil: kakih sto Nemcev. Njihova nova četa? So slutili, da bomo poskušali juriš prav v to smer? V tem sem zaslišal vpitje tudi za nami. Policisti so se v dolgi razpotegnjeni strelski črti približevali. Sporazumevali so se s četo v zasedi, da se ne bodo medsebojno obstreljevali. Spoznal sem, da se živi ne moremo rešiti. Grozila je nevarnost, da nas večino pobijejo, nekaj ranijo in ranjene ujamejo. »En sam redenik še imam, kam naj ustrelim?« mi je zaklical strojničar Sokol. »Ustreli proti tem, ki so nas zaustavili«, je z ubitim glasom rekel komandant Grom. »Tovariši«, je zaklical, »sklenili smo, to je ukaz: nihče se ne sme živ predati Nemcem«! Katja mi je z roko pomahala, nato se je obrnila vstran. Slišali smo strel iz Gromove pištole. Sokol se je splazil na rob grebena, divje vpil in spuščal kratke rafale proti policistom. Potem je še kričal proti Nemcem in zadet padel v sneg. Gledal sem, kdo je še v skupini. Videl sem Janeza, Mandka in Sreča, kako se nekaj pogovarjajo. Lojko je v jurišu padel. Potem je Janez dal Mandku pištolo. Dva strela, Srečko in Mandek, zadnja od nerazdružne trojke, sta bila mrtva. Borci so prosili Janeza, ki je imel pištolo, naj ustreli. Rotil jih je, naj to opravijo sami. Nemci so nas obkolili in divje obstreljevali. Kotanja je bila toliko globoka, da nas še niso mogli pobiti. Vendar bodo kma- lu začeli metati ročne bombe. Zaslišal sem poziv na predajo. Janez mi je nekaj zaklical, potem sem videl, kako je s pištolo, v solzah, med glasnim preklinjanjem streljal borce, ki so ga prosili, naj jih pokonča, da ne pridejo živi Nemcem v roke. Z Gromom sva se spogledala. Nisva mogla spregovoriti. Le pokimala sva si. Najin bataljon, najboljši bataljon, me je spreletelo. Vzel sem parabelo, v njej je bilo še pet nabojev. Nameril sem v levo stran prsi in pritisnil na petelina...« To je del zadnjega poglavja iz knjige Komisar padlega bataljona izpod peresa našega rojaka Vinka Trinkausa. Knjiga je izšla ob 40. obletnici poslednje in legendarne bitke Pohorskega bataljona. Knjiga nam razkriva lik in usodo mladega partizanskega komisarja, dijaka rojaka Hrastnika, Jožeta Meniha — heroja Rajka, razkriva nam usode partizanov borcev, kmetov, delavcev, intelektualcev, razkriva nam napore in premagovanja, boje in žrtve, brezmejno predanost boju, revoluciji. Ob izidu knjige, katere založnik je Kulturna skupnost Hrastnik, je bil v Hrastniku organiziran tudi razgovor, v katerem so predstavnikom družbenopolitičnih in drugih organizacij ter mladim — predstavnikom šole spregovorili: avtor knjige, ki je v svojem uvodu povedal za motive, ki so ga navajali, da se je lotil pisanja o Jožku Meniku-Rajku. Ob razgovoru pa so bili prisotni še drugi družbenopolitičnti delavci — revolucionarji iz Zasavja: Lidija Šentjurc, Olga Ka-stelic-Marjetka, in general Franc Poglajen. Vsi so Jožeta Meniha-Rajka dobro poznali. Poznali so ga kot rojaka, dijaka, vojaka, zato je bil razgovor tudi kritika romana in pisateljeve upodobitve junakov, katerih veličina boja za vselej ostaja zapisana v zgodovini NOB. Vinko Trinkaus, Lidija Šentjurc, v sredini Viktor Ramšak, desno Olga Kastelic-Marjetka in Franc Poglajen. Foto M. Tanjšek. DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI Disciplinska komisija DO Steklarna Hrastnik je na 11. seji, dne 21. 1. 1983 obravnavala 22. kršiteljev delovnih obveznosti. Izrekla je naslednje disciplinske u-krepe. TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Tomo KAIŠIC in Mato KAIŠIC sta učenca v usmerjenem izobraževanju, ker sta v mesecu decembru brez opravičenega razloga izostala od praktičnega pouka in ker nista izpolnila obveznosti po učnem programu za I. letnik, je disciplinska komisija predlagala Odboru za razmerja iz združenega dela in kadre TOZD 1, da z njima prekine učno pogodbo. Odbor je potrdil predlog komisije. Friderik BREČKO je sodeloval pri vnašanju alkoholnih pijač, zato mu je bil izrečen javni opomin. TOZD avtomatska predelava steklene mase Milenko MIKANOVIč je fizično obračunaval s sodelavcem na delovnem mestu, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mešecev. Željko MIKANOVIČ je prišel na delo v vinjenem stanju in je imel nedostojen odnos do sodelavcev, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev. Ljubimka MILIČ od 9. 8. 1982 dalje ni prišla na delo, zato je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja. Vlado BOSANKIČ si je protizakonito pridobil steklene izdelke, komisija mu je izrekla javni opomin. Darinka PIKEL je na delovnem mestu fizično obračunavala s sodelavko, komisija ji je izrekla javni opomin. Ivan BIDERMAN je 3 krat neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in pavšalno odškodnino 900 din. Rudi KIRHMAJER I. je DO Steklarni Hrastnik protipravno odtujil 4 jeklenke, zato mu je komisija izrekla razporeditev na dela in naloge VK ključavničarja za dobo 12 mesecev in prepoved podpisovanja materialnih čekov v temeljni organizaciji. Delovna skupnost skupnih služb Majda KOSTANJŠEK je 4 krat neopravičeno izostala z dela, komisija je izrekla prekinitev delovnega razmerja in pavšalno odškodnino 1.500 din. Lažje so delovne obveznosti kršili: TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase — Tadi-ja čošič, Franjo Pavlovič, Marko Jularič in Drago Pavlovič. TOZD avtomatska predelava steklene mase — Beno Kolander. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico — Zoran Zore in Milan Tovornik. ZAHVALA Sodelavcem in sodelavkam na izmeni Bičanič iskrena hvala za prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili, ko sem odhajal v pokoj. Ob tej priložnosti vam, kot tudi celotnemu kolektivu izrekam najboljše želje za zdravje, srečo in delovne u-spehe, ženskam pa ob dnevu žena iskreno čestitam. Anton Sunta Novo y knjižnici Hrastnik po prijavi 10 mladih. No uspehi so že tu... •— V naše sredine je bil poslan razpis za tekmovanje TITO —REVOLUCIJA—MIR. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah oziroma stopnjah. V prvi sodelujejo učenci iz 5., 6., 7. in 8. razreda OŠ v drugi pa mladi iz OO v OZD, KS in društvih. Predtekmovanje bo potekalo 19. marca, dočim občinsko 2. aprila, regijsko 23. aprila, republiško 7. maja in zvezo 20. maja. Kot mi je znano iz naše sredine se še vedno ni nihče ojunačil, da bi sodeloval na takšni prireditvi. — Letošnje leto bo zvezna štafeta mladosti šla na pot 26. marca 1983 iz Zadra. Na svoji poti se bo ustavila tudi v naših revirjih in to enkrat v dneh od 10. do 16. maja. Pot bo zvezna štafeta končala na centralni prireditvi ob dnevu mladosti na stadionu v Beogradu, kjer bodo mladi iz vse Jugoslavije prikazali program, katerega si bomo v sodelovanju z OK ZSMS Hrastnik lahko ogledali tudi mi mladi, predvsem s prednostjo najbolj aktivni mladinci, dne 25. 5. 1983. Še ena stvar več za katero se izplača potruditi v delu mladinske organizacije. — Sanje, lepo stanovanje... Že od nekdaj je bil naj večji problem za nas mlade stanovanje. Pri socialni delavki naše DO smo izvedeli zanimive podatke. V, letu 1982 je bilo na nivoju DO od zaposlenih 1689 kar 184 prosilcev za stanovanje (to je staro ali novo). Od tega 41 mladih oziroma 22 %. V letošnjem letu, pa po zadnjih podatkih še tabela ni zaključena, saj so se prijave zbirale do konca februarja. Vendar pa je razveseljivo, da je od skupno 65 stanovanj (tu so vključena stara, nova in primerna) dobilo 21 stanovanj mladih. Se pravi, da je tudi na tem področju storjen korak naprej. — Iz RK ZSMS smo dobili sporočilo o sodelovanju z OK ZSMS, da so že razporedili za letošnje leto odhod brigad iz Hrastnika: — 3. julij II. izmena ISTRA 83, — Pionirska brigada III. izmena LJUTOMER 83, — Bratska mesta — v Srbijo, — STEKLARJU — I. izmena DERDAP 83. — Pokrovitelj letošnjega »Večera športa, glasbe in razvedrila«, ki sta ga pripravila TKS in ZTKO Hrastnik je bil Izvršni odbor konference OO ZS Stekiarna Hrastnik. Ne morem mimo tega, da ne bi tiste, ki mogoče niso prebrali te vrstice v prejšnjem glasilu Steklar spomniti še na naslednje... »pokroviteljstvo nad to prireditvijo pa je samo potrditev več, razumevanja za telesno kulturo oziroma sodelovanje med teles-nokul turnimi institucijami in Steklarno Hrastnik«... Jaz pa se sprašujem kje je v tem razumevanje naše delovne organizacije do vrhunskega športnika zveznega razreda tovariša Kau-zer Petra, ki mu v naši delovni organizaciji napram pokroviteljstvu tako velike prireditvene morejo dati izredno plačanega dopusta za 5-dnevne priprave reprezentance Jugoslavije? Mogoče to le v premislek nekaterim. Pa brez zamere... Zdravo! Anita Styron William: SOPHIEJINA ODLOČITEV William Styron se uvršča danes med najmočnejše sodobne a-meriške prozaiste. Njegova knjiga »Sophiejina odločitev« je bila dolgo na vrhu ameriških uspeš-niških seznamov. Zgodba se odvija v Broklynu, torej siromašnem predelu New Yorka, kjer se leta 1947 naseli mladi Američan z vzdevkom Stingo. Gre za pripoved v prvi osebi, opisovalec pa je prav Stingo, ki se mlad in neizkušen zakoplje v snovanje prvega daljšega proznega teksta. Nehote se seznani z dvema stanovalcema iste hiše — z mlado Poljakinjo Sophie in Židom Nathanom. V nadstropju nad njim prebivata in ga vsako noč vznemirjata s poskakujočo in škripajočo posteljo. Cim dalje živijo skupaj v tej hiši, tem bolj se Stingu v pisanje romana in v razgledovanje po sodobnem življenju upleta zaljubljena dvojica. Počasi se zbližajo in Sitngo na svoje neizkušene oči in ušesa prepozna vso neubrano zapeljivost mlade Sophie. Mlada Poljakinja ga hudo vznemirja — ne le s svojimi telesnimi čari, temveč tudi s svojo krevljasto angleščino. Njegova zaljubljenost se stopnjuje in kmalu se pri ženski moška zamenjata. Dosedanji zaljubljenec se spremeni v opazovalca, opazovalec pa v uslišanega ljubimca. Stingo hkrati odkriva Nathano-vo in Sophiejino živi jensko zgodbo. Zgodba nesrečne Poljakinje je posebno pretresljiva. Styron pa o nenavadni dvojici in tudi ob Stingovih občutjih daje nešteto psiholoških, miselnih in čustvenih podatkov, ki karakterizirajo življenje sodobnega človeka. Marsikaj zapisuje s faktografskimi podrobnostmi. Vse pa je sočasno preoblikoval z močjo suverenega pisatelja z dramatičnostjo in o-benem s preprosto človeško prisnostjo. V tej knjigi je vse nenavadno: jejdk: vsebina in njuni junaki. S tem delom stopa pred bralca vse, kar so morali ljudje med drugo svetovno vojno doživeti in pretrpeti. V zadnjih dveh desetletjih so napisali več romanov z židovsko tematiko, ki je segla tudi v koncentracijska taborišča. Styro-nov roman sodi v vrh takšnih poznih del. Innés Hammond: ATLANTIK DIVJA Otoška Velika Britanija velja še danes, čeprav ni več »nepremagljiva« gospodarica svetovnih morij, za pomorsko državo z zelo bogato tradicijo. Zato so Britanci še posebej navezam na vse, kar je povezano z morjem in pomorstvom, torej tudi na knjige in pisatelje, ki obravnavajo to področje. Če gre pa napete akcijske pripovedi z nekaj dokumentarnega ozadja, je njihova priljubljenost še toliko večja. In če v tem smislu pripomnimo še to, da sodi Hammond Innés med najbolj brane in cenjene avtorje v tej tipično angleški knjižni zvrsti, vemo o njem že skoraj dovolj. Sicer pa so ga utegnili spoznati že naši bralci: mlajši ob knjigi »Skrivnost zapuščene ladje«, odrasli pa ob romanu »Na-varonska topova« ki je bil tudi ekraniziran. Roman »Atlantik divja« združuje vse omenjene značilnosti, zaradi katerih postajajo knjige uspešnice: je napeta pripoved, polna drznili akcij, nepričakovanih zapletov in razpletov, ima nekaj zgodovinske podlage, o-srednji »junak« ob nastopajočih pomorščakih in vojakih, pa je morje, mogočni in neuklonjljivi element. Okvirna zgodba sicer pripoveduje o evakuaciji posadke in radarske opreme z otočka Le-arga v severnem Atlantiku, vendar je v ospredje ves čas morje, najprej kot grožnja in nato kot besneča sila, ki uničuje in ubija vse, na kar naleti. Prav v pretresljivih opisih silovitega divjanja viharja, ki mu človek ne more biti kos, se je Innes pokazal velikega mojstra, tako da postaja pojasnitev skrivnostnega izginotja in zamenjave osebnosti pripo-vedovalčevega brata, prav tako žrtve besnega morja, kar nekam ob robu... Linnich, E.: VSE O VLAGANJU IN SHRANJEVANJU ŽIVIL Lahko rečemo da je priročnik o vlaganju in shranjevanju živil prišel na knjižni trg ravno v pravem trenutku. Ko namreč govorimo o varčevanju ter o zmanjševanju porabe vsepovsod, gotovo pomislimo tudi na varnejše življenje doma, v družini. Bencinska kriza nas je obdržala doma in zato vam ostaja tudi več časa za domača opravila. Eno takih opravil je gotovo tudi vlaganje in shranjevanje živil. Ni nam treba vlagati zato, ker bi bila ponudba na tržišču skromnejša, saj nam naša industrija ponuja že lepo število tovrstnih izdelkov. Toda ko pomislimo, da nam pred očmi propa- dajo koristne stvari z vrta ali tedaj ko so na trgu zelo poceni, se spomnimo, da bi lahko tudi sami kaj storili za zimo ali za tiste čase, ko določenega sadja, sočivja ali druge zelenjave ni. Poleg tega danes razpolagamo še z modernimi hladilniki in hladilnimi skrinjami, kjer npr. lahko ohranimo jabolka ali celo krompir celo zimo svež, kot takrat, ko smo ga nakopali, jabolka na natrgali. Že v mnogih gospodinstvih zamrzovalniki nadomeščajo klasične shrambe. Vprašali bi se torej, zakaj še vedno vkuhavamo? Odgovor je sila preprost: kozarec marmelade nas bo stal samo polovico tiste cene iz trgovine! Poleg tega je koristno imeti vedno kaj na zalogi. Tudi ko je trgovina zaprta in nas presenetijo obiskovalci, lahko vsak čas vzamemo naš pridelek v roke. Ob vsem tem pa velja nekaj tudi občutek, da smo sami kaj naredili in da se nam je posrečilo. Priročnik nas bo torej poučil, kako bomo vkuhavali po receptih, ki pa se jih je treba strogo držati. Druga poglavja pa nas seznanjajo še z drugimi stvarmi, kot so praktični nasveti za to in ono v gospodinjstvu. Priročnik ima naslednja poglavja: Uvod, Vkuhavanje v teoriji in praksi, Vrste vkuhavanja, Vzorna kuhinja za pripravo ozimnice, Zlata pravila vkuhavanja, Džemi in marmelade, Soki in želeji. Sladko sadje in sadne omake, Kislo sladko vloženo sadje, 'Koncentrirane dobrote — od jabolčnega sirupa do sadnih sladic, Likerji in sadje v alkoholu, Vkuhavamo sadje, Sadje v globokem mrzlem stanju, Zelenjava v pločevinkah in kozarcih, Zelenjava v zmrzovalniku, Kislo in sladko kislo vložena zelenjava, Dišavne zaloge. Mesne zaloge, Pecivo, vloženo v kozarcih, Tabele in Indeks. Knjiga je opremljena tudi s številnimi barvnimi ilustracijami in grafično mojstrsko urejena ter pregledna. Marija Vučetič BOLNIŠKA, BOLNIŠKA ... Odstotek bolniškega staleža v januarju 1983 je naj-večji v zadnjih dveh letih — kar 11,92 % dosegajo ti izostanki na nivoju delovne organizacije. Januarja smo beležili 447 primerov koriščenja bolniškega staleža, od 1.716 zaposlenih — do 30 dni, 154 primerov pa je koristilo bolniški stalež nad 30 dni, kar znaša skupno tudi 37.236 izgubljenih ur, na nivoju delovne organizacije. Največ izostankov je bilo v TOZD 1 — 13,81 %, TOZD 2 — 12,55 % in TOZD 3 — 12,71 %. 17,7 % od celotnih izostankov zaradi bolniškega staleža odpade na porodniški dopust, ki ga trenutno koristi 42 delavk, pretežno iz TOZD I, 2 in DSSS, kar seveda sovpada tudi s strukturo zaposlenih. Skupno pa je bilo za nadomestila osebnih dohodkov zaradi bolniškega staleža januarja 1983 namenjenih okroglo 200 milijonov starih din! KOLEKTIV MERCATOR — TOZD »JELKA« GOSTINSTVO, N. SUB. O. HRASTNIK ISKRENO ČESTITA DELOVNIM ŽENAM IN MATERAM OB 8. MARCU — DNEVU ŽENA. ISTOČASNO PA VAS VABIMO, DA NAS VEČKRAT OBIŠČETE V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH. KOLEKTIV TOZD JELKA HRASTNIK Sport in rekreacija - iz meseca y mesec število kategoriziranih športnikov se je v naši občini v odnosu na leto 1982 bistveno povečalo. Medtem ko smo v letu 1982 imeli sedem takšnih športnikov in športnic, smo po u-radnih seznamih zabeleženih v prvi letošnji številki TK-obve-stil — uradnem biltenu ZTKO Slovenije, našteli kar enajst imen naših športnikov oziroma športnic. Kategorizacijo za leto 1983 imajo: Jože Urh — mednarodni razred, Peter Kauzer, Robert Halcer, Drago Vovk, Drago Delič, A. in V. Ojsteršek, Franc Rešetar, Rajmund Cvetko — zvezni razred ter Andrej Kovačič in Jernej Zalaznik — perspektivni prvi razred. Po DD vsem naštetim pripada športni dodatek. Funkcionarji TKS in ZTKO si belijo glave!? ... Področno prvenstvo v streljanju z zračno puško serijske izdelave je privabilo na strelišča SD Steklar in SD Rudnik 83 strelcev in strelk iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Naslove področnih prvakov za leto 1983 so osvojili: ekipno — člani SD Rudnik 1118 krogov, članice SD Steklar 991 krogov, mladinci SD Okrogar-Skvarča 1077 krogov, pionirji SD Okrogar-Skvarča 471 krogov, pionirke SD Alojz Hohkravt 476 krogov. Posamezno: člani — Ervin Korbar (A. Hohkravt) 378, članice — Ida Vrtačnik (Steklar) 347, mladinke — Vesna Rems (STT) 343, mladinci — Silvo Drnovšek (Okrogar-Skvarča) 361, pionirji — Aleš Iglič (A. Hohkravt) 163 in pionirke — Vladka Zajc (A. Hohkravt) 174 krogov. Organizacija prvenstva je bilo zelo dobra, doseženi rezultati pa več kot odlični. Ojsteršek Andreja in Jože Urh sta zastopala naše barve na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Češkoslovaške v Prijevidzah pri Bratislavi. Medtem ko je bil Jože določen v reprezentanco že prej, pa je Andreja vskočila zadnji čas namesto obolele Eržebet Palatinuš. Nastopi obeh so bili bolj klavrni, vendar smo za pravi vzrok zvedeli šele po vrnitvi domov, kamor sta oba komajda še prispela. Tako Andreja kot Jože sta takoj po prihodu na prizorišče zbolela. Andreja je prejemala vitaminske injekcije, medtem ko je Jože kar resno zbolel in je moral za nekaj dni v posteljo. Pravijo, da mu je Dušan Osmanagič (zvezni kapetan) skuhal »Češki čaj« potem ko je Urh nepričakovano izgubil proti domačinu Raki. Rokometni klub Dol, uradno u-stanovljen 10. aprila 1982 je že položil obračun svojega dela za preteklo leto. Rezultati so kar kar vzpodbudni in so odraz pravilnega in zavzetega dela vseh struktur v klubu. Klub ima pet ekip z več kot 80 aktivnih igralcev in igralk (pričeli so s formiranjem ženske ekipe) in nad 100 drugih članov. V preteklem letu so u-stvarili kar za 230.000 din last- nih sredstev, pretežni del — 160.000 z organizacijo veselice. Skupj s sredstvi, ki so jih prejeli od občinske TKS (35.000 din) so že v prvem letu delovanja uspeli izšolati nekaj strokovnega kadra in tako uspeli zapolniti naj večjo vrzel. Za vadbo uporabljajo v dogovoru z OS njihovo telovadnico, ki pa je očitno premajhna. Vendar skromni kot so s koordiniranim delom zaenkrat omogočajo enake pogoje vsem ekipam. Na občnem zboru pretekli mesec so izvolili tudi nov UO kluba, kateremu predseduje Drago MULnovič. Tudi v Hrastniku smo predelali gradivo ZTKO Slovenije namenjeno javni razpravi na temo: »Nekatera vprašanja razvoja vrhunskega športa v SR Sloveniji.« Do tu vse lepo in prav. Najtežje pa je šlo z razumevanjem kajti brez »Leksikona« gotove stvari skorajda ni bilo moč razumeti. Zato so bile upravičene pripombe večine, da bi takšno gradivo moralo biti pisano v razumnejšem besedilu. Prav tako so razpravljalen menili, da ne gre vso zadevo metati v en koš, ko pa so razlike med mesti in zaledjem sila različne. Za lažje ra?-zumevanje samo pripomba e-nega izmed prisotnih, ko je dejal: »Kako naj mi v Hrastniku razumemo vso zadevo, ko pa ni malo primerov, da je celotna dotacija za klub tolikšna kot je povprečna mesečna plača »povprečnih« trenerjev dru-goligašev.« Iluzorna ali pa banalna primerjava, toda žal — resnična! Igor Gošler — mladi rokometaš RK Dol je »zapel« za oči mnogim strokovnjakom. Fant je član mladinske ekipe, ki je po prvem delu prvenstva republiške mladinske lige — južna skupina, osvojila solidno peto mesto, ne le najboljši igralec ampak je z 82 zadetki tudi daleč najboljši strelec lige. K sreči fantu laskave ocene in priznanja niso stopile v glavo, tako da zaenkrat še ne razmišlja o športni karieri in namerava še naprej ostati zvest sredini, kjer je doživel afirmacijo. Pravi, da bo zanj dovolj dela, rokometnega seveda, v kolikor se bo članska vrsta ■ uspela uvrstiti v področno ligo. In tako je tudi prav, pa še zamujenega ni nič. Na občinskem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško je nastopilo 46 strelcev in strelk iz vseh treh strelskih družin. Najštevilneje so bili zastopani člani, medtem ko je v konkurenci mladink nastopila le ena tekmovalka. Tekmovanje se je v organizaciji Občinske strelske zveze odvijalo na strelišču SD Rudnik na Nasipih. Občinski prvaki za leto 1983 so postali; Ekipno — člani: SD Rudnik 1465, mladinci — SD Rudnik 1005, pionirji —f SD Ernest Draksler 416. Posamezno: člani 1. Željko Hrnčič 374, 2. Rajmund Cvetko 374, 3. Franc Rešetar 368 (vsi SD Rudnik). Mladinci 1. Drago Ostrovršnik 357, 2. Rudi Zupan 333 (oba SD Rudnik) 3. Vilko Vene 328 (SD E. Draksler. Pionirji — 1. Vilko Vidmar 166 (SD E. Draksler), 2. Robi Dolinšek 138, 3. Boris Vuleta 134 (oba SD Rudnik). Članice — 1. Ida Vrtačnik 325, 2. Jerica Bec 316, 3. Bronja Hafner 312 (vse SD Steklar). »Rošov travnik« nekoč tako priljubljeno in dostopno smučišče hrastniških nadebudnih smučarjev, je bil po daljšem premoru znova prizorišče smučarskega tekmovanja. Na rekreativnem tekmovanju v veleslalomu, katerega je pripravila smučarska sekcija PD Hrastnik je v štirih starostnih razredih nastopilo 80 tekmovalcev. Proga je bila dolga slabih 800 m in je imela 21 kontrolnih vratič. Da ni bila prezahtevna govori tudi podatek, da je bilo vsega skupaj le 9 odstopov. Rezultati: pionirji do 10 let starosti — 1. Petra Laznik, 2. Aleš Stopa, 3. Franci Brilej. Pionirji: 11—15 let — 1. Borut Grešak, 2. Uroš Verač, 3. Borut Oberčkal in Matjaž Senica. Mlajši člani — do 25 let — 1. Roman Borovšak, 2. Peter Kauzer, 3. Viktor Gašperut. Člani nad 26 let — 1. Mirko Vnuk, 2. Ivan Vnuk, 3. Branko Šalamon. Ekipo rudniških strelcev je poraz v sedmem kolu republiške strelske lige očitno tako razjezil, da so se fantje odločili pokazati kdo je gospodar v hiši (ligi). Že v naslednjem, osmem kolu so to potrdili s skorajda neverjetnih 1492 krogov kar je za 29 krogov več od uradnega državnega rekorda. Rajmund Cvetko je nastreljal 379 krogov, šest manj sta jih dosegla Franc Rešetar in Željko Hrnčič, medtem ko je Edi Kirn z osebnim rekordom — 367 krogov tudi prispeval svoj delež k rekordnemu dosežku. Po tem izvrštnem dosežku so Hrastničani le še potrdili, da se še niso odrekli prvega mesta. No za naslov republiških prvakov pa bo treba premagati vodeče in doslej še vedno neporažene zagorske strelce — ekipo SD Okrogar Skvarča. »Kdor čaka — dočaka«, pravi star pregovor. Mnogi, ki so z nestrpnostjo čakali zimo in z njo seveda tudi sneg, so končno dočakali oboje. Smučarji so prišli na svoj račun, saj je bilo snega tudi v nižinah toliko, da so zaživeli marsikateri travniki za hišo, ki so leta in leta samevali. Tako je tudi narava nekoliko pomagala tistim, ki so »morali« zaradi uvedbe depozita ostati doma in smučati na domačih smučiščih. Zato so nekoliko manj stresa vali jezo na ZIS in več na domače žičničarje, ki na tako obilen »naravni dar« znova niso bili pripravljeni, za kar so imeli seveda cel kup (ne) objektivnih izgovorov. No kakorkoli že, zimske radosti so za nami in spet se bomo lahko jezili nad vsakdanjimi stvarmi. Višja bo stanarina, elektrika in še kaj. Osebne dohodke pa nam je ZImSka hladnost zamrznila, kot kaže, vse tja do poletnih dni... Rošov travnik je bil prizorišče tudi občinskega sindikalnega tekmovanja, katerega je pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZSS Hrastnik pripravila smučarska sekcija PD Hrastnik. Po strmini se je spustilo 51 smučarjev, ki so z redkimi izjemami dobro opravili z dokaj zaledenelo progo. Rezultate (čase) so merili elektronsko, tako da ni bilo »posameznih krivcev«. Kot zanimivost pa naj povemo, da so napravo za merjenje izdelali člani sekcije sami. Rezulati: do 25 let starosti — I. Roman Borovšak (REK), 2. Štefan Janc (REK), 3. Viktor Gašperut (Steklarna). Od 26 do 35 let: 1. Ivan Vnuk (REK), 2. Branko Šalamon (Sijaj), 3. Dušan Škerjanc (SO Hrastnik). Nad 35 let: 1. Al-fons Praumseis (TKI), 2. Roman Slokan (REK) in 3. Slavko Planinc (REK). Ekipa mladink NTK Kemičar je v postavi V. Ojsteršek, Polona Novak in Tanja Pandev priigrala svojemu klubu še en naslov. Na letošnjem ekipnem republiškem prvenstvu v Izoli je omenjena trojica brez posebnih težav osvojila naslov republiških prvakinj za leto 1983. V sklepnem delu z uvrstitev od 1. do 4. mesta so hrastni-čanke premagale Peto vij o (Ptuj) in Ilirijo (Ljubljana s 5:0, Vrtojbo (N. Gorica) pa s 5:2 Vsega skupaj so v sedmih tekmah oddale le tri točke, kar je po svoje tudi odraz premoči. Poleg Hrastničank so si pravico nastopa na državnem prvenstvu priigrale še Ptujčanke • (Petovia) in Ljubljančanke (Ilirija). In še ena zanimivost — Olimpija brez Tatjane Krsnik je osvojila šele sedmo mesto. Kljub temu da je bilo prvenstvo na morju je dvorana mrzla kot led. Andreja Ojsteršek je po štirih zaporediih zmagah letos izgubila naslov republiške namiznoteniške prvakinje. Na letošnjem 36. prvenstvu po vrsti v Podpeč-Preserju je bila Andreja »samo« druga, potem ko je izgubila finalni obračun z vse boljšo Ljubljančanko Moniko Reflak. Le-ta je bila prva povsem zasluženo. Na poti do naslova je premagala domala vse. najboljše slovenske igralke. V četrtfinalu Vesno Ojstršek, polfinalu Tatjano Krsnik in v finalu kot že rečeno Andrejo Ojstršek. Kljub temu spodrsljaju pa Hrastničani vseeno niso ostali brez naslova na letošnjem prvenstvu. V igrah mešanih dvojic sta zmagala A. Ojsteršek in Jože Urh, še en naslov v ženskih parih pa sta osvojili A. in V. Ojstršek. Jože Urh je bil deležen še enega naslova. Skupaj z Kovačem je zmagal v konkurenci moških parov. Celotnemu občinskemu programu (dotacije društvom, množične prireditve, trim tekmova- (Nadaljevanje na 14. strani) Obvestilo DO STEKLARNA HRASTNIK PRED IZPOLNJEVANJEM PREBERI KOMISIJA ZA POČITNIŠKE DOMOVE POSEBNO OBVESTILO! IN družbeno; PREHRANO Odbor za počitniške domove in družbeno prehrano DO Steklarne Hrastnik razpisuje za leto 1983 letovanje v počitniških domovih Portorož in Bohinj ter v počitniških prikolicah. Razpored 10 dnevnih letovanj je sledeč: 1. 8. 6. — 18. 6. 1983 2. 18. 6. — 28. 6. 1983 3. 28. 6. — 8. 7. 1983 4. 8. 7. — 18. 7. 1983 5. 18. 7. — 28. 7. 1983 G. 28. 7.'— 7. 8. 1983 7. 7. 8. — 17. 8. 1983 8. 17. 8. — 27. 8. 1983 9. 27. 8. — 6. 9. 1983 10. 6. 9. — 16. 9. 1983 Prednost pri vpisu letovanja v počitniških domovih in prikolicah imajo: 1. Delavci, ki niso letovali v letu 1980, 1981 in 1982. 2. Delavci, ki niso letovali v letu 1981 in 1982. 3. Delavci, ki niso letovali v letu 1982. 4. Ostali. Cene za letovanje bodo objavljene kasneje, to je, ko jih bodo potrdili samoupravni organi DO Steklarne Hrastnik. - Natančno izpolnjeno in podpisano prijavo < je treba oddati v pisarni družbene prehrane Q do 31. 3. 1983. Kasneje oddane prijavnice § bo odbor obravnaval le v primeru še prostih mest. 3 Pripominjamo, da se bodo obravnavale le M tiste prijave, ki bodo v celoti izpolnjene. Vsak prijavljenec bo nato do 15. 4. 1983 g prejel obvestilo, če je prijava potrjena ali ne. O I O EVIDENČNA PRIJAVA za letovanje v počitniškem domu PORTOROŽ, BOHINJ, PRIKOLICI Podpisani ................................... delavec, upokojenec TOZD oz. DSSS ....... stanujoč .....................;......................................|.......§.... (kraj, ulica, pošta) Želim letovati v počitniškem domu PORTOROŽ — BOHINJ — PRIKOLICI (ustrezno podčrtaj) v času od ........................ do ..................1..J.L.! in da mi dodelite sobo z..........ležišči. Za letovanje prijavljamo še: Ime in .priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri 1. ..... ......................................................................£ 2 .....'................. . .. ..........v.....yL,......... 3 ................................................................................... 4 ................:.............................................................;.... Ljudske modrosti o vremenu MAREC - SUŠEČ Tisto leto, ko v marcu grmi, lakote bati se ni. Marec grmi, lakota beži. Če v marcu more kmet orati, bo v aprilu moral počivati. Če je na štirideset mučencev lepo, bo štirideset dni ostalo tako. Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen. Če se na Jožefa vreme zvedri, prežene za lefino kmetu skrbi. Če na Gabrijela dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje. Če marec suši, april deži in majnik hladi, kašče, omare in sode polni. Do Benjamina kar zeleno, bo osorej posušeno. Igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice! Če marec prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. Kar v marcu zeleni, se rado posuši. 5................. -****»> ............. ~~........................................... 6. ..........................................................................;.........:.............. če v navedenem času ne bi bilo prostih mest, sem pripravljen letovati tudi od ............................. dO ..... Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih leta ............ a) Vzdržujem ........... nepreskrbljenih družinskih članov, od tega ........... šoloobvez- nih otrok. b) Samohranilpa otrok DA — NE c) Delovni invalid DA — NE d) Udeleženec NOV DA — NE Pri točki a) napišite število članov in otrok, pri točki b) — d) pa obkroži DA ali NE. Podpis prijavitelja V Hrastniku, dne ...................'...Zt......................i........................... Prijavitelj IMA — NIMA v tem času planirani letni dopust. Podpis obratovodstva oz. £jj . vodje sektorja 2 H—I ---------------------------:------------:--------------:----------------------- H-j DO STEKLARNA HRASTNIK Pl KOMISIJA ZA POČITNIŠKE DOMOVE g IN DRUŽBENO PREHRANO Hrastnik dne, .................. NASLOV PRIJAVITELJA ....................'Zll.l.Z... *.-....1............ Po pregledu vaše prijave za letovanje je odbor za počitniške domove in družbeno prehrano sklenil, da se vam odobri — ne odobri letovanje: v PORTOROŽ — BOHINJ — PRIKOLCA od ......................... do ................ v ........ posteljni sobi. Prosimo vas, da se v roku 15 dni javite v pisarni družbene pretirane zaradi vplačila a-kontacije oziroma potrditve rezervacije. Predsednik komisije Slavica Plazar TU ODREŽI Tradicionalni pohod na Stol (Nadaljevanje z 12. strani) nja itd.) bo v letu 1983 po finančnem planu občinske Teles-nokultume skupnosti namenjenih le dobrih 264 starih milijonov, kar je glede na zahtevke posameznih društev in klubov očitno premalo. Že res, da vsi ti zahtevki niso realni in da v marsikateri sredini ne dojemajo sedanjega gospodarskega trenutka (če bi bil samo trenutek...) vendar je prav tako res, da realna vrednost telesnokultumega dinarja iz leta v leto pada in da se bo potrebno še marsičemu odreči. Težje pa bo seveda določiti kriterije, oziroma te kriterije tudi spraviti v življenje. Več kot očitno je, da z razpoložljivimi sredstvi nikakor ni moč izvajati program kot smo si ga zastavili za to srednjeročno obdobje. Informativno vam lahko tudi povemo, da so se na podobno prireditev kot jo imamo Hrastničani: »Večer športa, glasbe in razvedrila«, odločili tudi trboveljski telesnokultumi delavci. Pravzaprav naj ne izzveni neskromno, vendar moramo dodati, da so jo pripravili več ali manj po našem vzorcu. Tudi oni so na omenjeni prireditvi podelili in razglasili rezultate Občinskih tekmovanj, podelili občinska Bloudkova odličja, izide rekreativnih tekmovanj »Kampelc« in »Mravljica«, pa priznanja SITKS in za konec proglasili najboljšega športnika in športnico, medtem ko se za ekipo nikakor niso mogli odločiti in so, da bi ostala koza cela in volk sit na prvi prireditvi ostali brez najboljše ekipe. Za najboljšo športnico so proglasili plavalko DarjoAlauf, za najboljšega športnika pa plavalca Borisa Novaka. Jernej Zalaznik je postal s tremi naslovi najuspešnejši igralec 36. republiškega namiznoteniškega prvenstva mladincev in mladink pretekli mesec v Ljubljani. »Nejce« je zmagal v konkurenci posameznikov, v igrah moških dvojic (skupaj s Sobočanom (D. Kovačem) za nameček pa je skupaj z Vesno Ojstršek osvojil še naslov republiškega prvaka za leto 1983 _ v igrah mešanih dvojic. Če k temu dodamo še prvo mesto Vesne Ojstršek (drugič zapored) v igrah mladink posamezno, potem izpade, da sta ta dva igralca osvojila za barve Ke-mičarja kar štiri od petih republiških mladinskih naslovov. Skoda ker ni več disciplin... Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — J. Premec. Kot že vrsto let je bil tudi letos 19. in 20. februarja izveden osemnajsti zimski pohod na Stol. Ta pohod izvira že iz leta 1968, ko je Občinski odbor ZZB NOV Jesenice to sklenil na svoji redni letni skupščini. Namen vsakoletnega pohoda je obujanje spomina jeseniških borcev Cankarjevega odreda, ko so se 20. februarja 1942. leta zaradi nemškega napada umaknili na sam vrh Stola. Planinsko društvo Hrastnik je 19. 2. organiziralo avtobusni prevoz za udeležence pohoda iz Hrastnika, katerim so se pridružili še sosedje iz Dola. Iz Hrastnika smo odpotovali že kar zgodaj zjutraj. Po slabi dveumi vožnji smo prispeli v Žirovnico, našo končno postajo. Po razdelitvi nahrbtnikov in smučarskih palic smo tiho odšli v temo. Še nekaj hiš v vasi Moste in že smo se pričeli vzpenjati v podnožje Stola. Kljub topli zimski opremi mi je bilo nekaj časa kar hladno, v mislih pa so se mi porajali prizori takratnih borcev, kateri so se slabo oblečeni in še v hujšem mrazu lačni umikali pred nemškimi napadalci. Iz tega premišljevanja me je zdramila prebujajoča jutranja zarja, katera nam je orisala prve obrise našega cilja — Stola. Ozka snežna pot še je vztrajno dvigovala. Nenadoma smo od daleč zaslišali partizanske pesmi, katere so z vsakim korakom prihajale vse bliže. To nam je vlilo novih moči, in kar kmalu smo prišli do Valvazorjevega doma, okrašenega z zastavami. Tu je bilo zbranih že precej udeležencev pohoda. Tudi mi smo se dogovorili za kratek počitek in prvo okrepčilo. Prihajali so novi in novi pohodniki, zato smo kar hitro sklenili nadaljevati pot. Toda zaradi obilice snega in poledenelega dela poti organizator ni dovolil vzpona na sam vrh. Naša pot se je nadaljevala nižje pod goro in po triurni hoji smo dosegli najvišjo točko. Od tu se nam je odprl prelep pogled na zasneženo gorenjsko pokrajino obkroženo s svojimi mogočnimi vrhovi, med katerimi se je v soncu bohotil stari očak Triglav. še bi občudovali prelepo deželo, toda čas nas je preganjal. Sestop smo nadaljevali po drugi poti. Pot nas je vodila preko planšarskega zavetišča nazaj k Valvazorjevemu domu. Ob 12. mi se je pričela proslava s kulturnim programom. Vokalni oktet iz Žirovnice je zapel nekaj pesmi, vmes so sledile recitacije. Na koncu je bila slovesna podelitev plaket vsem udeležencem, ki so že desetkrat sodelovali v zimskem pohodu na Stol. Tudi v naši sredini sta bila dva jubilanta, Ivan Selič in Vili Pistotnik, znani osvajalec Mont Blancka, Matterhoma in še drugih gora. Ob podelitvi teh priznanj se je vzdušje nas vseh še bolj ogrelo. Utrujenost je izginila in vsi smo bili nasmejani in srečnih o-brazov. Sledil je sestop v dolino Žirovnice, kjer je bila podelitev bronastih, srebrnih in zlatih značk za prvi, tretji in peti zimski pohod na Stol. Ob prejetju bronaste značke sem v sebi trdno sklenil, da ni to moj zadnji pohod na Stol, kajti gora krepi človeka. R. K. SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH 1. ura: Zgodovina. Tovarišica nam je obljubila spraševanje. Vendar so bili ti »srečneži« tisti, ki so zadnjo kontrolno nalogo pisali nezadostno. Prvi je odšel na »bojno polje« Matjaž. Tovarišica mu je zastavila prvo vprašanje. Tišina. Matjaž se je ves zaskrbljen oziral po razredu, od kod bo »prispel« pravilen odgovor. Nič. Drugo vprašanje. Zopet nič. Potem pa tovarišica vpraša Matjaža, če bi poskusila z angleščino, ker mu zgodovina najbolj ne gre. Matjaž seveda ni imel nič proti. Tovarišica ga vpraša »How do you do?« (Kako si kaj?) Matjaž malce premišljuje potem pa reče: »I’m Hrastnik.« (Jaz sem Hrastnik.) Ves razred se je zasmejal, a Matjaž nas je zelo začudeno gledal. Ko pa mu je tovarišica povedala, kakšnega »osla je u-strelil«, se je tudi sam zasmejal. In še danes, kadar se spomnimo tega dogodka se vsi smejimo. Alenka Brilej 8.a SPOMINI Sama sedim in premišljujem, kaj neki vam dolgujem, da toliko mislim na vas zakaj odšla sem sploh od vas. Spominov sto in sto imam mnogo lepih spomnim se vsak dan, tu in tam je kak teman. če pa odidem gor na vas, pa le pridife kaj v vas, stopite skupaj in zapojte mi na glas. OB SLOVESU Kako žalostna je beseda slovo. A tudi slovo mora biti. Enkrat pride, mine in usahne. Pot te pelje v neznano v upanju, da prihajaš sreči nasproti. Mogoče je človeku čez leto ali dve žal slovesa. Lahko se mu utrne solza. Kot ob slovesu. Toda življenje gre svojo pot. In v življenju je lahko veliko solza, slovesov, veselih, žalostnih in srečnih dni. Takšno je pač življenje. Vlasta Valvazorjev dom ob 15. pohodu. Takole je pohod zabeležila kamera. KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU Filmski spored za obdobje 15J 3. do 15. 4. 1983. Kino »Delavski dom« Hrastnik KRVAVA PLAZA — ameriški, grozljivka. Predstave: v sredo 16. 3. 1983 ob 17. in 19. uri v četrtek 17. 3. ob 17. uri. Film ni primeren za otroke. NEMORALNA — francoski, erotični. Predstave: v četrtek 17. 3. ofo 19. uri, v petek 18. 3. ob 19. uri, v soboto 19. 3. ob 19. uri, v nedeljo 20. 3. ob 19. uri, v ponedeljek 21. 3. ob 19. uri. Mladini do 15 let ogled prepovedan. POZDRAV S HUDIČEM — angleški, pustolovski. Predstave: v soboto 19. 3. ob 17. uri, v nedeljo 20. 3. ob 17. uri, v ponedeljek 21. 3. ob 17. uri. MEJA NA RIU GRANDE — ameriški, ljubezenska drama. Predstave: v sredo 23. 3. ob 17. in 19. uri, v četrtek 24. 3. ob 19. uri. MATINEJA: NOBODY IN INDIJANCI — ameriški, western. Predstave: v soboto 26. 3. ob 10. uri, v nedeljo 27. 3. ob 10. uri. BEG IZ ALCATRAZA — ameriški, pustolovski. Predstave: v soboto 26. 3. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 27. 3. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 28. 3. ob 19. uri. ZMEDA V BELT CREEKU — Hong-Kong, Kung-Fu. Predstave: v sredo 30. 3. ob 17. in 19. uri, v četrtek 31. 3. ob 19. uri. MOONRAKER — OPERACIJA V VESOLJU — angleško-francoski, pustolovski. Predstave: v soboto 2. 4. ob 17. in 19,10 uri, v nedeljo 3. 4. ob 17. in 19,10. uri, v ponedeljek 4. 4. ob 19,10. uri. MISTER BOO — Hong-Kong, komedija. Predstave: v sredo 6. 4. ob 17. in 19. uri, v četrtek 7. 4. ob 19. uri. ZORA V ZEMLJI ZULU — ameriški, niz. zgodovinski-vojni spektakel. Predstave: v soboto 9. 4. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 10. 4. ob 17. in 19. uri. MATINEJA: KEKČEVE UKANE — slovenski, mladinski. Predstave: v soboto 9. 4. ob 10. uri, v nedeljo 10. 4. ob 10. uri. FILMSKO GLEDALIŠČE: NAVADNI LJUDJE — ameriški, družbeni. Predstavae: v ponedeljek 11. 4. ob 19. uri. SEDEČE RAČKE — ameriška, komedija. Predstave: v sredo 13. 4. ob 17. in 19. uri, v četrtek 14. 4. ob 19. uri. Kino »Dol« Dol pri Hrastniku IZREDNA PREDSTAVA: KRVAVA PLAŽA —^ameriška grozljivka. Predstave: v petek 18. 3. ob 18. uri. ABC O LJUBEZNI IN SEXU — avstralski, erotični. Predstave: v soboto 19. 3. ob 18. uri, v nedeljo 20. 3. ob 17. uri. Mladini do 15. let ogled prepovedan. ZARJA ZLAGANIH BOGOV — nemška, drama. Predstave: v soboto 26. 3. ob 18. uri, v nedeljo 27. 3. ob 17. uri. MLADINSKA PREDSTAVA: NOBODY IN INDIJANCI — ameriški, western. Predstave: v nedeljo 27. 3. ob 15. uri. IZREDNA PREDSTAVA: ZMEDA V BELT CREEKU Hong-Kong, Kung-Fu. Predstava: v petek 1. 4. ob 18. uri. KJE SI SREČA — francoska, komedija. Predstave: v soboto 2. 4. ob 19. uri, v nedeljo 3. 4. ob 18. uri. FANTJE IZ BRAZIL JE — ameriški, akcijski, drama. Predstave: v soboto 9. 4. ob 19. uri, v nedeljo 10. 4. ob 18. uri. MLADINSKA PREDSTAVA: KEKČEVE UKANE — slovenski, mladinski. Predstave: v nedeljo 10. 4. ob 16. uri. ZANIMALO VAS BO Januar 1982 SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Karič Hidajet — odnašalec stekla, Semič Adil — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Završnik Franc 5>§B izmenski vodja v zmesami, Rankovič Mi-lorad — delavec na kanalu. TOZD energetika s ključavničarsko delavnico Perikič Zlatko — delavec težak na transportu. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Kepa Tanja — delavka v skladišču kartonov, Hrstič Amir — dostavljalec v bifeju (za določen čas). PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase 9 steklar Marko Mustajbašič Sadik — odnašalec stekla, Golič Mira — odna-šalka stekla, Kitanovič Ljubimko — odnašalec stekla, Mešič Rižo — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Džankovič Fadila — kontrolor stekla, Milič Ljubimka — kontrolor stekla. DSSS delovna skupnost skupnih služb čikvar Zorislava — skladiščna delavka, Kostanjšek Majda — pomivalka posode v bifeju. SPORAZUMNA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Kitanovič Ljubimko — odnašalec stekla. TOZD avtomatska predelava steklene mase Popovič Silva — kontrolor stekla. TOZD energetika in ostale delavnice Jovič Dragica — čistilka. DSSS delovna skupnost skupnih služb Verač Vlasta — kurir DO. ODŠLI V JLA TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Stojnančic Radomir — odnašalec stekla, Pajek Branko — odnašalec stekla. TOZD energetika in ostale delavnice Dolinšek Branko — delavec težak na transportu. IZKLJUČENI IZ DO TOZD avtomatska predelava steklene mase Huzejrovič Munib — dostavljalec olja. UPOKOJENI TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Majcen Aleksandra — izpihal-ka stekla. DSSS delovna skupnost skupnih služb Janežič Pavla — evidentičar. PRIRASTEK V DRUŽINI Lendero Darinka — hči Natalija. Huzejrovič Halil — sin Selim. Osenjak Jaija in Milan — sin Andrej. Topič Radenko — - hči Bojana. KRVODAJALCI Bosnič Asmir TOZD 5 Gašparut Viktor TOZD 4 Grum Uroš TOZD 4 Gostič Pavel TOZD 1 Gabrič Teodor TOZD 2 Gošler Ivan TOZD 1 Jazbinšek Danilo TOZD 5 Krejan Jože TOZD 1 Preskar Vlado TOZD 4 Pust Vojko TOZD 4 Resman Darko TOZD 2 Rodošek Karl TOZD 1 Tahirovič Idriz TOZD 5 Tahirovič Derviš TOZD 5 Vidmar Vilko TOZD 5 Vidmar Karl TOZD 1 Zajec Roman TOZD 5 Zaletel Mirko TOZD 1 KRVODAJALCI, ISKRENA VAM HVALA! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega RUDIJA VOLFANDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in izrazili sožalja, darovali cvetje in vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo za izkazano skrb in pomoč dr. Mlinarič Martinu, dr. Vukomanovič Tomislavu in patronažnim sestram TOZD Zdravstveni dom Hrastnik. Zahvaljujemo se kolektivu delovne organizacije Steklarne Hrastnik in sindikalni organizaciji za poklonjeno cvetje in poslovilne besede.. Zahvaljujemo se godbenikom in pevcem SVOBODE II, izrekamo zahvalo Krajevni konferenci SZDL in govorniku, Kegljaškemu klubu »Bratstvo«, delavcem vzgojnovarstve-ne ustanove Hrastnik, sosedom in vsem tistim, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zanji poti. Zena Fani, hčerki Frida in Cvetka z družinama, brat Viktor in ostalo sorodstvo. Nagradna križanka Pred vami je tretja križanka iz »serije lažjih križank«. Najprej jo rešite, potem pa prenesite s pomočjo številk črke iz oštevilčenih polj v oštevilčene kvadratke v spodnjem desnem kotu križanke. Če ste križanko pravilno rešili, vam dajo prene-šene črke braie po vrsti od 1— 27... Kaj, to je za zdaj skrivnost, vaša naloga pa je, da to skrivnost razvozlate. Ne obupajte takoj, uganka ni težka! Ne pošljite rešitev cele križanke, zadostuje že v spodnjem kuponu izpisana rešitev. Med reševalce bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada — 180 din 2. nagrada — 120 din 3. —7. nagrada po 85 din Kupon z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Ste- klarja«, Steklarna Hrastnik do vključno 28. marca. Ponovno pozivamo reševalce, da pošljejo le po eno rešitev. NAGRAJENI REŠEVALCI Z februarsko nagradno križanko smo prejeli doslej naj večje število rešitev. Dobesedno zašili ste nas z njimi. Našteli smb jih 183. Lepo, kar tako naprej. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 180din: Franc Bajda 2. nagrada 120 din: Gvido Kosm 3. —7. nagrada po 85 din: Magda Perpar, Viktorija Matekelj, Franc Lokovšek, Boko Bradaševič in Miloš Kolar. REŠITEV FEBRUARSKE KRIŽANKE VODORAVNO: plakat, krpa, Škerlak, recept, Lalo, poltema, Igalo, ralo, kalo, val, Bi, asmo-dej, Ono, Atri, OS, trtnik, Skrad, OF, jahta, toga, Taivan, latje, H. S., Tamara, Svet, Krf, Ilok, lopar, kibic, dok, obed, Vega, aki, Ela, rakita, rak, lan, komponist, sreda, premik, opanke, tukan, ona, DA, stog, Rog, tori, Kot, Avala, Orr, modelarna, pravilnik. Končna rešitev: FRANCE PREŠEREN, KRST PRI SAVICI. (K. D.) ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem v 4. nadstropju DSSS za prečudovito darilo, ki me bo spominjalo na vas sleherno jutro, sleherni čas. Naj vam povem, da sem se med vami počutila prečudovito. V nadaljnjem delu vam želim še veliko uspeha in osebne sreče. Vlasta UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni ured-nik, člani: Jasna Rižner-Kosm, Aleksej Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Franc Vidovič ter Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK MAREC 1983 A O Steklar JU NOVO VODSTVO MLADINSKE ORGANIZACIJE Ne morem začeti ta sestavek z besedami, da je pred nami končno novo leto, novo obdobje, kajti le-to traja že dobra dva meseca oziroma je že v tretjem Pa vseeno, smo dolžni vsi tisti, ki urejamo ta glas mladih, da vse mlade in vse zaposlene v naši delovni organizaciji obvestimo, da smo z veliko težav končno speljali tudi v naših vrstah volilno — programsko konferenco mladinske organizacije Steklarne Hrastnik. Konferenca je bila ponovno sklicana dne 14. 2. 1983 ob 16.00 tiri v prostorih Gasilskega doma Steklarne Hrastnik. Kot vsako leto doslej smo na konferenci sprejeli novo vodstvo mladinske organizacije in tokrat za mandatno dobo dveh (2) let, saj je tako v novem statutu ZSMS in ZSMJ. Povzetek sprejetih stališč objavljamo na teh straneh, v zaključku pa še poročilo o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju, ki ga je na konferenci podala tov. Greben Anita. Volilna-programske konference se je kljub obvestilom udeležilo 21 mladih iz vse naše delovne organizacije, katera šteje po zadnjih . izračunih 523 mladih. Mogoče lahko rečemo, da je bil po eni strani tudi uspeh, saj so bili to predstavniki vseh OO ZSMS DO Steklarna Hrastnik, razen OO ZSMS TOZD III. Cernu je vzrok, da se nihče iz njihove sredine ni udeležil konference ne poznamo, upamo pa, da bo vodstvo TOZD III poskušalo podati vzroke na skupni problemski konferenci, ki jo v sodelovanju z OK ZSMS pripravlja novo predsedstvo KS ZSMS DO. Od vabljenih predstavnikov DPO v naši DO so se konference udeležili le predstavnik OO ZK TOZD 1 TOZD II in IO OOZS TOZD II, poleg sekretarja OK ZSMS Hrastnik. Opravičilo je bilo samo eno, zato se sprašujemo, čemu je vzrok neresnosti DPO do mladinske organizacije. 2e z udeležbo na naši konferenci se kaže izpostavljenost mladinske organizacije v naši delovni organizaciji. Verjetno o tem ni več potrebno besed, zato je najbolje, da preidemo k sami konferenci. Z javnim glasovanjem smo soglasno sprejeli za obdobje 1983 —85 vodstvo mladinske organizacije v naslednji Sestavi: Predsednik KS ZSMS: Neško-vič Cvijetin, TOZD II Podpredsednik KS ZSMS: Se-ničar Franci, TOZD IV Sekretar KS ZSMS: Kauzar Marko, TOZD V Člani predsedstva KS ZSMS (tvorijo ga po ključu predsedniki OO ZSMS in delegat iz OO ZSMS): Blatnjak Milorad, TOZD I Stojančič Stanko, TOZD I Husič Mehmed, TOZD II Kolobarič Novko, TOZD II Radosavljevič Milina, TOZD III Vozlič Vanja, TOZD III Ljekočevič Jerko, TOZD IV Pustišek Milan, TOZD IV Stoklas Darko, TOZD V Volaj Aleš, TOZD V Ramšak Rosana, DSSS Greben Anita, DSSS Nadzorni odbor pri KS ZSMS: Bizjak Izidor, TOZD I Gnjidič Rado, TOZD II Bregar Bojan, TOZD IV Sklander Aleksander, TOZD V Babič Vesna, DSSS Komisije pri KS ZSMS: (komisija šteje 5 članov, ki so bili evidentirani po OO ZSMS in katere so predlagale OO ZSMS iz svoje sredine): Komisija za IPD: Blatnjak Milorad, TOZD I Gnjidič Rado, TOZD I — predsednik Lj ekovič Jerko, TOZD IV Jazbinšek Danilo, TOZD: V Pavlič Ivan, DSSS Komisija za MDA: Stojančič Stanko, TOZD I — predsednik Kolobarič Novko, TOZD II Rajh Drago, TOZD IV Abram Igor, TOZD V Felicijan Friderik, DSSS Komisija za šport in kulturno udejstvovanje: Cidič Omer, TOZD I Zgonjanin Marinko, TOZD II — predsednik Rajh Franc, TOZD IV Zmazek Stanko, TOZD V Rižner Darino, DSSS Komisija za informiranje: Spahič Halil, TOZD I Todič Mira, TOZD II Anžlovar Marinka, TOZD IV Majcen Srečko, TOZD V Greben Anita, DSSS — predsednik Blagajnik pri KS ZSMS: Kr-neta Dragica, DSSS Za vse tiste, ki se bodo pri pregledu teh imen spraševali od kod so bili predlagani, vam v razložitev podajam obvestilo predsedstva KS ZSMS Steklarna Hrastnik, ki je že v mesecu novembru 1982 sprožilo postopek evidentiranja novih kandidatov za vodstvo mladinske organiza-(Nadaljevanje na 2. strani) Po teleksu je naša mladinska organizacija dobila obvestilo, da je 11. 2. 1983 ob 18. uri v steklarni Kristal Zaječar redna seja Akcijskega odbora Steklar JU. Kot komandant brigade Steklar JU v letu 1982 se je tega sestanka udeležil tovariš Stojančič Stanko. Poiskala sem ga na delovnem mestu, da mi je povedal nekaj zanimivosti s sestanka, katere vam posredujem v tem sestavku. Ker je Stanka čakala dolga pot preko Zidanega mostu in Beograda do Zaječarja je moral na pot že v četrtek zvečer. S predstavniki steklarne iz Straže, Rogaške in Lipika so skupaj potovali do Beograda, kjer se jim je pridružil predstavnik steklarne iz Pančeva. O sami poti, ki je bila kljub naporu Zanimiva, Stanko ni veliko pripovedoval. V Zaječar so prispeli popoldan in do pričetka samega sestanka odšli na ogled znamenitosti mesta Zaječar. Stanko je poudaril predvsem sprejem predstavnikov mladine in tehničnega direktorja, ki je prisostvoval na samem sestanku AO. Na sestanku so med drugim sprejeli dogovor, da se brigada Steklar JU letos udeleži zvezne akcije DERDAP 83, in sicer v I. izmeni. Po ključu u-deležencev v brigadi Steklar JU mora naša delovna organizacija zagotoviti 8 mladih iz naše sredine od tega 2 mladinki. Pove- dal je tudi, da brigado tvori 50 mladih iz vseh steklarn Jugoslavije. Za udeležbo je že po tradiciji potrebno prispevati delež organizatorju, v letošnjem letu je to 7.000,00 din, čeprav je predstavnik mladinske organizacije poudaril, da iz njihove strani ni problem financiranja brigade, saj njihove DPO in vodstvo DO gledajo na te stvari drugače in z večjim razumevanjem. To je poudaril tudi Stanko sam, saj že sama udeležba vodstva na sestanku AO kaže večjo zainteresiranost o delu mladih v DO Kristal Zaječar. Stanko je med drugim še pove- dal, da bo naslednji sestanek AO enkrat konec aprila ali v začetku maja v Lipiku, kajti potrebno se je še dogovoriti, ali je steklarna iz Lipika pripravljena organizirati brigado Steklar JU v letu 1984. Konec dober vse dobro. Tudi mi v uredništvu upamo, da bodo brigadirji iz naše delovne organizacije dobro zastopali naše barve in z delom dokazali, da niso dosedanja priznanja brigadi Steklar JU bila poklonjena, temveč so dokaz dobro opravljenega dela. O poteku organiziranja brigade bomo verjetno še kaj izvedeli vse do njenega odhoda, do takrat pa le to. Horuk. S tov. Stojančič Stankom se je pogovarjala Anita Greben AO Steklar JU na sestanku v Hrastniku leta 1982 pred odhodom brigade na akcijo Kozjansko ’82. NOVO VODSTVO MLADINSKE ORGANIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) cije in predloge za komisije, ki delujejo pri KS ZSMS. Z drugimi besedami, mladi smo se sami odločili za nove člane po OO ZSMS, kar je konec koncev pravilno. Na konferenci je bil oziroma sta bila sprejeta še akcijski in operativni program o delu mladinske organizacije za letošnje leto. Nalog in obveznosti, ki jih mladi moramo realizirati v letošnjem letu je veliko, zato smo z novim elanom, ki ga imamo, veliki optimisti in upamo, da bomo uspešno uresničili vse zadane naloge. Verjetno pa bodo naloge opravljene boljše, s pomočjo drugih DPO v naši organizaciji. Prvo pa je potrebno izboljšati sodelovanje z njimi. V nadaljnji razpravi je bilo sprejeto tudi finančno poročilo nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je bilo poslovanje čez leto v redu in brez prekrškov. Dohodki v letu 1982: 247.428.05 din Izdatki v letu 1982: 242.586.40 din ostanek — saldo 31. 12. 82: din 4.841.65 Pri tem je potrebno opozoriti, da je bila mladinska organizacija Steklarne Hrastnik organizator brigade Steklar JU, tako, da so se sredstva iz vseh Steklarn Jugoslavije nakazovala na naš žiro račun. Poleg sprejetega poročila je konferenca za naslednje leto, ki naj bi se reševale nove naloge sprejela tudi finančni plan. Mnenja pa smo, da bomo s svojimi prispevki in članarino mladi iz vse DO pripomogli k izvajanju zadanih nalog. Po vseh poročilih o aktivnosti mladinske organizacije se je razvila razprava, na kateri so sodelovali skoraj vsi prisotni. Ugotovljena in sprejeta so bila naslednja stališča: — po OO ZSMS je potrebno ponovno sklicati problemske konference z vsemi predstavniki DPO in vodstvi, ter z zadolženim članom OK ZSMS za našo delovno organizacijo — poiskati način, kako čim več mladih vključiti v delo mladinske organizacije — pozornost dati OO ZSMS TOZD III, ki je v prejšnjem obdobju bila na željo vodstva TOZD III ustanovljena, sedaj pa je aktivnost na ničli — porajal se je problem udeležencev v brigado Steklar JU in bil sprejet sklep: v to brigado naj bi odšli samo tisti mladi, ki so to zaslužili s svojo aktivnostjo skozi vse leto, obvezno pa je potrebno sodelovati najmanj na treh lokalnih mladinskih akcijah v okviru DO, OO ali OK ZSMS Hrastnik — vključevanje mladih v sprejemanje planov TOZD in DO — aktivirati mlade komuniste, ki naj bi bili bolj samokritični — vsaka OO ZSMS oziroma OO ZK naj pregleda delo mladih komunistov, predsedstvo pa naj na pobudo OO ZSMS DO poda predlog za sprejem v članstvo ZK — v samskih domovih poskušati ustanoviti domske skupnosti za aktivnosti mladih v samskih domovih — ustanoviti klub štipendistov v sodelovanju s kadrovsko službo — urediti in pripraviti že dobljene prostore za aktivnost mladinske organizacije — vsak mesec morajo OO ZSMS obvestiti uredništvo Glasa mladih o delu njihove OO v tekočem mesecu — v aktivnost na področju športa in kulturne dejavnosti čim več mladih vključiti in napotiti v društva, ki že delujejo v občini (folklora, pevski zbor, dramska sekcija ipd.) Na kratko so to sprejeta stališča mladih na konferenci. Verjetno ni zajeto še marsikatero področje, kjer bi imeli mladi probleme, vendar v največji meri je zajeto delovanje mladinske organizacije. Namestnik predsednika KS ZSMS oziroma dosedanji podpredsednik predsedstva KS ZSMS Steklarna Hrastnik tov. Greben Anita pa je v svojem poročilu poudarila naslednje: Ker je obdobje, v katerem poskušamo izpeljati volilno-pro-gramsko konferenco naše mladinske organizacije obdobje stabilizacije, smatram, da smo tudi mladi naše organizacije prispevali velik delež k izvajanju le-te. Že prejšnja leta nazaj je bila glavna naloga mladinske organizacije, da se bolje poveže z ostalimi DPO v naši DO ter o-stalimi OO ZSMS, kar pa nam v obdobju 1982 še ni povsem u-spelo. Se vedno se ponavlja problem aktivnosti mladih v OO, kar se vidi že v udeležbi na vo-lilno-programski konferenci. Predsedstvo je še vedno, čeprav bi moralo s tem prenehati organ, ki uresničuje naloge in stališča mladinske organizacije, ki si jih je zadala v preteklem obdobju s svojim programom, namesto, da bi le koordiniral delo mladinske organizacije in OO ZSMS. Kot vemo je v naši DO 6 OO ZSMS, v kateri je približno ali več kot 500 mladih, od katerih je, lahko kritično ugotovimo, delalo v prejšnjem obdobju 15 do 30 mladih, pa tudi ti so bili tisti, ki so člani predsedstva KS ZSMS. V tem mandatu se je naša mladinska organizacija v svojih akcijah prizadevala predvsem razvijati samoupravne odnose, razvijala in utrjevala bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi (kar se kaže že vrsto let v sodelovanju v brigadi Steklar JU), kar je delno rodilo sadove. Še vedno pa menim, da je politična aktivnost mladih ostala na nizki ravni oziroma v ozadju, v razmerju z akcijami, ki smo jih izpeljali in ki jih uresničujemo iz zadanega programa. Mnenja sem, da mi mladi še vedno rajši z delom pokažemo našo aktivnost in izdelek, ki je viden, kot pa, da bi se udeleževali sestankov, kjer ni vidnih rezultatov. Če naredimo na koncu še rekapitulacijo oziroma obnovo našega opravljenega dela, naj o-menim, da se je predsedstvo sestalo na 20 rednih in izrednih sejah, kjer je obravnavano tekoče naloge po programu, ki smo si ga zastavili v prejšnjem obdobju. Le-tega smo skoraj v celoti realizirali, ostale so le stal- Na kratko Pretekla sta zame dolga dva meseca, odkar sem se vam zadnjič oglasila s teh strani in odkrito vam povem, da sem vas pogrešala. Upam, da se strinjate z menoj, da sem si prislužila malo dopusta, sicer pa, če sem odkrita, tudi nisem vedela kaj naj vam napišem. Obljubljenih prispevkov še vedno ni, zato upam, da bo sedaj z novim vodstvom mladinske organizacije bolje. Ne mislim se preveč razpisati, saj vas verjetno zanima, kaj je novega v delu mladinske organizacije v naši DO in na nivoju občine. — Ne morem mimo tega, da kljub že obsežnemu poročilo o volilno-programski konferenci ne naloge, oziroma so naloge, ki se nadaljujejo iz leta v leto, kot primer navajam: — vključevanje v samoupravne organe, — informiranje zaposlenih o našem delu, — izobraževanje mladih za organe DPO. V prvem trimesečju so bila vsa dela namenjena organiziranju in pripravi brigade Steklar JU. Ta akcija je potekala še v drugi četrtini leta vse do julija, ko je brigada odšla na delovno akcijo KOZJANSKO 82. Tu so se sicer porajali razni problemi in konflikti posameznikov, kar pa ni v celoti vplivalo na samo brigado, ki je bila najuspešnejša in prejela trak akcije, udarne značke, udarništva dnevov in še mnogo pohval. Iz naše DO se je udeležilo brigade 9 mladih od tega 1 pionir. Mladi smo v aprilu organizirali tradicionalni plesni valček, vendar pa se tu poraja vprašanje, zakaj mladi niso več zainteresirani za plesne vaje. S tem smo vseeno prispevali delež k vključevanju mladih na kulturnem področju, kar pa še vedno ni tisto, kar bi bilo potrebno še storiti. Poleg tega je največ uspeha in dela v mladinski organizaciji na športnem področju. Mladi smo sodelovali na raznih športnih prireditvah, ki so jih organizirali ali sindikat ali TKS Hrastnik ali OK ZSMS Hrastnik. Kot vsako leto smo sodelovali tudi na ŠIMS (športne igre mladih seklarjev), ki so bile v Slovenski Bistrici. Dosegli smo dobre rezulate in prejeli prehodni pokal v trajno last. Poleg tega smo mladi organizirali tudi izlet na Kozaro z ogledom teh zgodovinskih spomenikov. Žalostno pri tem je, da kljub predhodnemu kritiziranju, zakaj ne organiziramo izleta, smo potem komaj napolnili avtobus. Res. je, da je bila organizacija prepuščena vsakemu posamezniku, toda težko je biti vodič in ustreči 50 željam in razveseliti vse. V dneh, ko je v Hrastnik prispela zvezna štafeta mladosti, smo mladi na pot poslali po prostorih naše delovne organizacije lokalno štafeto mladosti, ki se je naslednjega dne priključila defileju zvezne štafete. Ko vsako leto je tudi lansko leto bilo zatišje v času letnih dopustov od julija do konca avgusta, vendar ne smemo pri tem pozabiti, da smo poleg vseh nalog, ki smo jih začrtali v svojem programu, poskušali realizirati ZSMS DO Steklarna Hrastnik tega ne omenim še jaz. Čeprav so mladi na konferenci s polno optimizma sprejeli nove naloge, pa me je vseeno strah, kako bodo realizirane naloge podane s programom. Še vedno trdim, da je v nas samih premalo zavesti za delo. Znamo vse preveč kritizirati delo naše organizacije. Držim pesti za novo vodstvo, ki pa že v začetku ne bo imelo lahko nalotgo. — Iz OK ZSMS so nam sporočili, da je že izdelan program telesnokulturne manifestacije ob dnevu mladosti. V ta program so vključili 40 mladink in 40 mladincev, ki po obvestilih že poskušajo vaditi prve korake programa, ki ga bodo izvajali na prireditvi. Naj vas obvestim, da se je iz naše DO udeležilo programe OK ZSMS Hrastnik, ter sledili delu brigade Steklar JU na sami akciji. V zadnjem trimesečju je prišlo do rahlih šokov v mladinski organizaciji, saj je dosedanji predsednik KS ZSMS tovariš Volaj Boris zamenjal delovno organizacijo, tako smo vse do danes poskušali držati mladinsko organizacijo brez predsednika. V času kongresa ZSMS in ZSMJ smo v vseh sredinah uspešno ali manj uspešno razpravljali o sprejetih stališčih na kongresu in o sprejetih smernicah za nadaljnji razvoj mladinske organizacije ZSMS in ZSMJ. V OO ZSMS smo sprožili evidentiranje kandidatov za novo vodstvo KS ZSMS. Kljub včasih neresnosti v OO ZSMS, pa so pri evidentiranju pokazale vso resnost, razen že danes omenjene OO ZSMS TOZD III. Pri tem naj opozorim novo vodstvo, ki naj bo sprejeto na konferenci, da je njihova prva naloga odpraviti probleme v tej OO ZSMS. Poleg vseh problemov in nalog, ki smo jih realizirali in jih še bomo, pa je ureditev prostorov mladinske organizacije, ki smo jih dobili v prostorih stare vile. S to konferenco se zaključuje obdobje aktivnosti ali kako si kdo želi, neaktivnosti mladinske organizacije, v naši DO. Želim si, da vse ideje sprejete danes na konserenci, naslednja generacija oziroma tisti, ki bodo vodili mladinsko organizacijo naprej, le-te uresničuje in jih uresniči. Včasih je potrebno za boljši elan pri delu in uresničevanju nalog mogoče malo več samokritike, zato menim, da naj mladi vedno stremijo za še nečim boljšim, večjim. Na novo izvoljenemu vodstvu mladinske organizacije želim, da bi našel »recept«, kako k delu aktivirati in zainteresirati čim večje število mladih. To naj bi bila njihova osnovna naloga, da bi bilo delo mladinske organizacije še uspešnejše kot do sedaj. Naj zaključimo ta prispevek z besedami, s katerimi upamo, da bo novo vodstvo z ostalimi DPO in v sodelovanju z OK ZSMS Hrastnik uspelo uresničiti vse zadane naloge, ki pa jih ni malo. Želimo jim veliko sreče pri oblikovanju in uresničevanju programa mladinske organizacije. Uredništvo Glasa mladih