mšm Domoviiu% /%-H/TI’ »= B? HO/%' !%l— H O IVI F' amcrican in mm &omm IN LANGUA©« ONLY KO, 230 National and International CircnJation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1966 SLOVENIAN ItORNING N€WSPAJP€» ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Ali naj Tajska res poslane novi Vietnam? Ameriški piloti vodijo helikopterje, ki sodelujejo pri preganjanju rverileev v severovzhodni Tajski. BANGKOK, Taj. — Ameriška delegacija je res izjavila pred tedni, da naša posadka na Tajskem ne bo presegla 35,000 mož. To drži, drži pa tudi to, da je nad 80c/c naše posadke zaposleno na vojaških letališčih, med njimi je odstotek pilotov zelo Velik. Z ameriških letališč letijo namreč naši bombniki v oba dela Vietnama in nosijo glavno breme težkega bombardiranja. Nekaj naših čet je zaposleno tudi pri gradnji strateških čet od enega letališča do drugega in na delih v novi luki južno od Bangkoka. Ostanek naših čet naj bi bil Zaposlen z vežbanjem tajskih Vojakov, posebno pilotov. Sedaj se sliši glas, da so nekateri naši pilotje že začeli opravljati svoje poklicno delo na helikopterjih, ki prevažajo tajske vojake V kraje, kjer se zmeraj bolj pogosto pojavljajo gverilci tajske Osvobodilne fronte. Tega preje niso nikoli delali, ta posel so hiorali zmeraj opravljati tajski Pilotje sami. * Tajski gverilci so postali zmeraj bolj živahni. Skušajo dobiti Pod svoj nadzor vse vasi in hianjše kraje, kjer ni policijskih Postaj tajske vlade. Tako prehaja severni del Tajske zmeraj bolj pod vpliv rdečih terencev in gverilcev. Naš poslanik Martin Jr. in general Stilwell, ki je ha čelu naših čet v Tajski, ved-ho bolj priganjata tajsko vlado, haj se resno pobriga za boj proti komunizmu. Resda je menda sedaj v severnih provincah sa-Tio kakih 1,200 gverilcev, toda hjihovo število lahko naraste Pr&ko noči, saj Severni Vietnam ih Kitajska nista daleč. Ministr-sbi predsednik Kichikathorn je ^obil od nas najpreje 22 helikopterjev, potem pa v Manili še ^t>0 milijonov podpore, toda boj s komunizmom pa preveč zanemarja. Postopa včasih narav-host otročje. Prepovedal je na Primer časopisju, da poroča o aktivnosti terencev in gverilcev ih da naj objavlja samo to, kar !j0 on odobril. Če slepi sam se-l16, ne-bo mogel slepiti America; vsaj upamo tako! -----o—I--- ^ito se še zmeraj znaša nad Mihajlovim Beograd, sfrj. — Komu- histični režim je dvignil proti ^ihajlovu, ki ga že drži v ječi, ^vo obtožbo, ki mu utegne na-hrtiti dodatno kazen 12 let. Na ^0Vo je obtoženih tudi 5 njego-sodelavcev. Obtožnica govo-° “sovražni propagandi”. Po-mbnosti obtožbe še manjkajo. , 'J'0 je ponoven dokaz, da Tito besedo. Že pred meseci je j ^Povedal, da bo kulturne de- avce pritisnil ob steno. Zato ni hov, h.r, 0 preganjanje Mihajlova nič ednega. hlačno z naletavanjem sne-j ' .Najvišja temperatura 34. ri mrzlo. Prosveta najhujša žrtev “kitajske revehieije” HONG KONG. — Kitajska kulturna revolucija je že temeljito porušila svojo osnovo: ki- tajsko prosveto. Na Kitajskem so odprte trenutno le osnovne šole, vse srednje in univerze so bile pa že poleti zaprte do januarja, sedaj bodo ostale zaprte do prihodnjega poletja. To se pravi: na milijone kitajskih dijakov bo zgubilo celo leto in se bo odvadilo naporov pri učenju. Študentje so naravno toplo pozdravili vladin sklep in izjavili: “Imamo novih 10 mesecev, da poglabljamo kulturno revolucijo”. Vsi šolski prostori so spremenjeni v spalnice za rdeče gardiste, ki še zmeraj prihajajo v velikih tropih v Peiping, da se poklonijo Mao Tsetungu in mu obljubijo, da se bodo držali njegovih naukov. Kitajski učiteljski zbori so pa seveda drugih misli in s strahom pričakujejo dneve, ko bo treba to na pol podivjano mladino privaditi na resno učenje. Starši so pa v skrbeh, ali se bodo dijaki sploh še hoteli resno učiti. Vse to pa nič ne moti avtorjev “mladinskih brigad”. V Moskvi se sprašujejo, kaj vse lahko postane njihov kitajski sosed. To jih je menda začelo ski'beti ravno tako močno kot vojskovanje v Vietnamu. Do pomiritve Vietnama je še dolga pot SAIGON, J. Viet. — Ameriški zastopniki v Vietnamu1 pravijo, da novega načrta za “po-mirjevanje” Južnega Vietnama, ki naj bi ga izvajala južnoviet-namska armada, ne bodo spravili dejansko v tek pred letom 1970. Gre v glavnem za pomiritev podeželja, ki je v dobrem delu pod nadzorom ali pa vsaj v strahu pred rdečimi. Urugvaj dobil predsednika MONTEVIDEO, Urug. — Pri volitvah preteklo nedeljo je zmagala liberalna Colorado stranka, ki je bila 8 let v opoziciji. Volivci so odobrili novo u-stavo in izvolili za predsednika upokojenega letalskega generala Oscarja Daniela Gestida. U-rugvaj je imel doslej podobno kot Švica na čelu predsedniški kolegij. Ker se ni obnesel, so ga sedaj po 15 letih odpravili. Kosygin pride v Pariz Jutri pride v Francijo za devet dni na uradni obisk predsednik vlade Sovjetske zveze Aleksi j Kosygin. PARIZ, Fr. — Poleti je bil predsednik Francoske republike Charles De Gaulle na uradnem cbisku v Sovjetski zvezi. Jutri pride sem na uradni obisk predsednik vlade ZSSR Aleksij Kosygin. Ostal bo tu 9 dni. Prve dni se bo razgovarjal v Parizu s predsednikom republike De Gaullom in predsednikom vlade Pompidoujem, nato si bo ogledal Francijo, zlasti njeno petrokemično in tekstilno industrijo ter jedrski študijski center v Grenoblu, pa se zopet razgovarjal z De Gaullom. De Gaulle hoče z ruskim obiskom nadaljevati svojo politiko zbliževanja Francije z vzhodno Evropo, pripravljati pot k obnovi Evrope od Atlantika do Urala, kot jo je svet poznal pred boljševiško revolucijo v Rusiji. De Gaulle in Kosygin sta edina o tem, da je treba zmanjšati a-meriški vpliv v Evropi, oba gledata z nevoljo tudi na NATO. De Gaulle je Francijo dejansko iz te vojaško-obrambne organizacije svobodnega sveta umaknil. Kosygin in De Gaulle bosta nemara razpravljala na široko tudi o Vietnamu. Tudi v tem vprašanju je Francija dosti bližje Sovjetski zvezi kot Združenim državam. De Gaulle je ponovno pozval Združepe države, naj umaknejo svoje oborožene sile iz Vietnama in puste “vietnamskemu ljudstvu”, da samo odloča o svoji bodočnosti. To stališče je komaj kaj različno od stališča Hanoia in Moskve. Ni čudno, če v Evropi smatrajo, da SConservafšvei nošejs gliv. Piomnevju pozabiti siašiša iz leta I WASHINGTON, D.C. — Guv. G. Romney je po ugotovitvah L. Harrisa vodilni republikanski predsedniški kanlidat, ki bi če bi bile volitve sedaj, dobil 54% vseh glasov in porazil predsednika L. B. Johnsona, za katerega se je pri omenjenem povpraševanju izjavilo le 46% povprašanih. Guverner Romney ima močno podporo med republikanci v vzhodnem delu dežele, med tem ko ga Zahod in Jug, kjer' prevladuje konservativno krilo stranke, gleda z nezaupanjem in mu odreka podporo, kot jo je on leta 196r4 odrekel tedanjemu republikanskemu kandidatu Goldwaterju. Te dni je bilo objavljeno v NYT pismo, ki ga je guv. Romney pisal 21. decembra 1964 v odgovoru na pismo od 6. decembra Goldwaterju. V njem razlaga Romney, zakaj ni pri predsedniških volitvah podpiral republikanskih kandidatov Gold-waterja in Millerja. V njem očita Goldwaterju, da se je opiral v glavnem na “jug-podeželje-belce”, pri tem pa puščal ob strani večino perečih vprašanj dežele. Pismo je bilo v republikanskih krogih znano jn so o njem veliko razpravljali, sedaj je prišlo prvič v javnost in pokazalo, da bo imel Romney težaven položaj s konservati mim krilom stranke, če se bo poganjal za predsedniškega kandidata in bo za tega imenovan. francoski zunanji minister Cou-ve de Murville “govori v imenu Hanoia”. r v DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu S12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo tcrej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ZAVEZNIK! PROT! RDEČIM V VIETNAMU SO OBJAV!] TRETJE KRATKO PREMIRJE Južni Vietnam in njegovi zavezniki v boju proti rdečim so objavili danes poleg dvodnevnega premirja za Božič in Novo leto, kot so ga objavili rdeči, še štiridnevno premirje za budistično novo leto v februar iu. Za čas premirja bodo ustavljeni tudi letalski napadi na Severni Vietnam. SAIGON, f. Viet. — Združene države in ostali zavezniki Južnega Vietnama so uradno prepustili vprašanje premirja za Božič in Novo leto vladi predsednika Kyja. Ta je objavila dvodnevno premirje za Božič in Novo leto, pa še štiridnevno premirje za budistično novo leto, takozvani Tet. ki va praznujejo v februarju. Združene države so potrdile, da je prišlo do takega dogovora med zavezniki in objavile, da ne bodo v času premirja izvajale nobenih letalskih napadov na Severni Vietnam. Prav tako ne bodo v času premirja vojne ladje obstreljevale obale in naprav na njej. Premirje za Božič in za Novo leto so objavili pred par dnevi rdeči pod pogojem, da se ga bodo držali tudi nasprotniki. Ameriški vojaški poveljniki v Vietnamu nad predlogom niso bili posebno navdušeni, ker se je pokazalo lani, da so rdeči premirje temeljito izkoristili za okrepitev svojih sil v Južnem Vietnamu in za njihovo oskrbo. Lani se je prvotno za kratko dobo mišljena ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam, ki je bila združena s premirjem, raztegnila na 37 dni v upanju, da bo privedla do razgovorov za končanje vojne. Vsi poskusi za razgovore so ostali brez uspeha. Letos so Združene države odločene, da prekinitve letalskih napadov ne bodo podaljšale, če ne bodo dobile zagotovila, da bo tudi Severni Vietnam v istem času zmanjšal vojni napor. Hanoi doslej ni pokazal še nobenega znaka, da bi bil to pripravljen napraviti. Na bojiščih je bilo danes sorazmerno mirno. Velika ameriška vojaška akcija na področju cone C severozahodno od Sai-gona je bila končana že preteklo soboto, prav tako je nastopila sorazmerna tišina tudi na Osrednjem višavju. Poročila z bojišč govore le o akcijah patrulj. ------o------ Dopisujte! Sporočajte norice iz svojega kraja! Skrivnosten pogajania o Clpn se nadaljujejo NIKOZIJA, Ciper. — Že skoraj pred 6 meseci sta se Grčija in Turčija dogovorili, da naj diplomatje obeh dežel na skrivnem “nekje v Evropi” skušajo najti pot do sporazuma. Kje se pogajanja vršijo, ne ve nihče, še manj je znano, kaj je njihova vsebina. To seveda zelo razburja ciprske Grke in Turke. O vsej zadevi je poučen le nadškof Ma-karios, ki hodi zadnje čase zelo nogosto v Atene, kar naj bo dokaz, da morajo pogajanja potekati dokaj živahno. Čeprav nihče ne ve ničesar, pa vendar mislijo, da na konec pogajanj ni mogoče računati v doglednem času. Da ne bo ciprska javnost brez posla, je začela znova obravnavati vprašanje prisotnosti angleške posadke na Cipru. Anglija ima pravico, da drži tam posadko 99 let, toda Grki bi najrajše videli, da bi se angleške čete umaknile čim preje. Pri tem pa nič ne vpoštevajo, da je angleška posadka na Cipru izredno važna kot potrošnik. Potroši toliko angleških funtov, da drži ciprsko plačilno bilanco v rav-1 no ves ju. Pogajanja imajo pa či-! sto gotovo en uspeh: ne grška' ne turška vlada ne kažeta veselja, da bi zaostrile medsebojne odnose radi Cipra. Iz Clevelanda in okolice Prošnja materam— Odbor Sloven, šole pri Sv. Vidu prosi matere, da bi mu oriskočile na pomoč z nekaj domačega peciva, da smu olajšajo obdarovanje otrok to nedeljo pri miklavževanju. Vsaka malenkost bo dobrodošla. Hva-a! Proti dohodnini bodo nastopili— Skupina 8 mestnih odbomi-vov pod vodstvom republikanca R. L. Sampsona iz 2. varde je zjavila, da bo poskusila izsiliti j v ponedeljek zvečer izglasovani uvedbi mestne dohodnine ljudsko glasovanje in njen oreklic. Zadušnica— V petek ob 6.30 zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša ja pok. Petra Segulina ob 1. )bletnici smrti. V petek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Planinska na 30. dan njegove smrti. Deset mrtvih pri kidanju snega— Na področju Velikega Clevelanda je umrlo včeraj zadetih od srčne kapi pri kidanju tež-itega snega, ki ga je padlo povprečno 6 palcev, deset starejših meških. V zvezi s tem je okrajni mrliški oglednik dr. Gerber opozoril starejše ljudi, naj raj še bolj pazijo na svoje življenje kot na sneg, posebno še, če niso vajeni težjega telesnega dela. Sumljivi pojavi v rusko-kifajskih stikih se v • • CLEVELAND, O. — šele začetkom prihodnjega leta bosta ootekli dve leti, odkar smo začeli počasi in skoraj neopazno lesti v vojskovanje v Vietnamu. Dobro smo to opazili šele pred dobrim letom. Bojimo se, da bo z opazovanjem poslabšanja odnosov med Moskvo in Peipin-gom ravno tako. Najprvo sta se ruska in kitajska komunistična stranka sporekli v načelnih vprašanjih komunizma, potem je spor prešel v podrobnosti. Ko sta se obe stranki sprli do dobra, sta se začeli prepirati obe državi. To je pa že veliko bolj nevarno; države imajo namreč orožje, stranke ga pa nimajo. Tudi spor med rusko in kitajsko vlado se je stopnjeval počasi, pokrit je bil zmeraj s tako kopo besed, da stopnjevanja niti opazili nismo. Stiki med obema vladama so sedaj omejeni na to, kar je neobhodno potrebno. Saj kitajski komunisti izrabljajo celo normalne diplomatske in dru- žabne prireditve za incidente vseh vrst. Vendar so se Rusi zmeraj brzdali, šele zadnje čase so postali bojevitejši. Do sedaj se niso vmešavali v kitajske notranje partijske razmere. Sedaj so nenadno začeli pozivati tiste kitajske tovariše, ki obsojajo gonjo predsednika Mao-Tsetunga in generala Lina Piao, naj strnejo svoje vrste in vržejo režim, ki vodi stranko in deželo v pogubo. Kadar se dva politična nasprotnika začneta mešati v tuje notranje zadeve, postaja stvar nevarna. Saj se na primer dobro spominjamo, kako je Hitler hujskal vse “ljudske Nemce”, to je tiste, ki niso živeli v Nemčiji, kako naj bojkotirajo in sabotirajo vse, kar bi u-tegnilo škodovati nemškim interesom. Par let pozneje smo pa jimeli drugo svetovno vojno. Zadnje tedne je bila na Kitajskem velika ruska delegacija, ki ni imela nobenega neposrednega stika s političnimi •vprašanji, pa so jo vendarle kitajski tovariši obravnavali kot tolpo nadležnih ciganov. Rusko časopisje se je upravičeno nad tem škan-daliziralo. Mislili smo, da bo s tem afera pozabljena, pa ni. Rusi so povabili člane delegacije pred televizijo, da so milijonom ruskih gledalcev in poslušalcev sami pripovedovali, kaj vse se jim je dogodilo v “bratski kitajski republiki”. Povedali so tudi, da so se predčasno vrnili zato, ker jim je neki visok kitajski u-radnik rekel, da ‘ da Kitajska še ni danes tako močna, da bi si množijo upala napasti Rusijo. Lahko pa spremeni vso mejo v širok pas državljanske vojne. Ne na sibirski ne na kitajski strani sedanje rusko-kitajske meje ne pomeni 100 milj ničesar, meja dalje ni obljudena, življenje ob njej je celo za vojake zelo naporno, prostora za premikanje gverilcev je več kot zadosti, prometnih žil ni nobenih, torej idealni pogoji za gverilsko vojskovanje. Vprašanje je samo, kako dolgo bi Rusi mogli trpeti gverilsko vojno, ki bi zanje pomenila večje žrtve kot za kitajske nasprotnike. Seveda je pot do začetka'vila gverilske vojne še dolga. Lahko je pa tudi mogoče, da bo kitajske komuniste še preje srečala pamet. V Budimpešti je sedaj kongres m a d ž arske komunistične stranke, tam je tudi tovariš Brežnjev. Morda bo kaj odkril glede odnosov do Peipinga. Vsaka najmanjša stvar, ki jo bo povedal ali namignil, bi utegnila mnogo pomeniti. Sovjetska zveza uradno taji zaskrbljenost radi sovjetsko-kitajske meje WASHINGTON, D.C. — Poslaništvo Sovjetske zveze je u-radno označilo vesti o tem, da bi Sovjetska zveza izrazila svojo zaskrbljenost Združenim državam zaradi rastoče napetosti na sovjetsko-kitajski meji, za “popolnoma brez osnove”. Vest o tem je nedavno objavil The New York Times, ki pa je že v naprej napovedal, da jo bo Sovjetija zanikala. To je tudi popolnoma razumljivo. Vendar je znano dejstvo, da je rdeča Kitajska vprašanje meje s Sovjetsko zvezo uradno posta-in zavrača kitaj sko-ruske pogodbe, v katerih je Kitajska odstopila carski Rusiji večje predele ozemlja v osrednji Aziji in ob Tihem oceanu. Preskušanje goriv WASHINGTON, D.C. — Zvezni rudarski urad ima med drugim tudi nalogo preskušati goriva z ozirom na njihovo u-činkovitost. Zadnje vesti BONN, Zah. Nem. — Krščanski demokrati in socialisti so se sporazumeli o novi koailicij-ski vladi pod predsedstvom K. Kiesingerja. V novi vladi bo 19 ministrov, socialist W Brandt bo podkancler in zunanji minister, F. J. Strauss, vodnik bavarskega dela kr-ščansko-demokratske stranke pa verjetno finančni minister. Kancler dr. L. Erhard bo predvidoma danes odstopil, nakar bo na njegovo mesto izvoljen Kiesinger. Sosialistična stranka bo tako prvič postala del vlade, vse od ustanovitve Nemške zvezne republike je bila v opoziciji. KENILWORTH, 111. — Mr. in Mrs. Charles H. Percy sta objavila včeraj, da se je njuna hčerka, 21 let stara Sharon Lee zaročila z 29 let starim Johnom D. Rockefellerjem IV, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kot demokrat v državno zakonodajo W. Virgi nije. C. H. Percy je bil izvo Ijen kot republikanec v lili noisu za zveznega senatorja Sestro dvojčico zaročenke Sharon so dobili 18. septem bra umorjeno v njeni sobi v družinskem domu. AUSTIN, Tex. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj objavil zmanjšanje zveznih izdatkov za 5.3 bilijona dolarjev kot korak za “ohranitev in varovanje prosperitete”. Dejal je, da glede morebitnega povišanja davkov še ni bilo nič odločenega. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Predlog Albanije za nadomestitev nacionalne z rdečo Kitajsko v Združenih narodih je včeraj pri glasovanju v glavni skupščini propadel s 57:46 glasovom. Lani je podoben predlog propadel s 47:4T glasovom. 2 r AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 30, 1966 .-S 611? St. Ciair Ave. tUfcifl«r»oa MJ63* — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation I'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor. Mary Debevec NAROČNINA: Ž*a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece ‘l& Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto _____________ United States; $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months tanada and Foreign Countries: $113,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 230 Wed., Nov. 30, 1966 Vzrok jugoslovanske politične krize Ko je koncem junija Tito odkril na znanem sestanku glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih, kaj vse je počenjal njegov tovariš Rankovič, so vsi začutili, da se nahaja ZKJ v globoki krizi, ki jo je zelo nazorno pokazalo Rankovičevo postopanje. Ko so začeli ugibati o vzrokih, so razlage šle vsaka svojo pot. Največ jih je navajalo gospodarsko krizo kot glavni vzrok. Tako je prišlo do splošnega naziranja, da sta obe krizi, gospodarska in politična ozko povezani. To pa ni res. Sam Tito je namreč razodel, v čem je hrbtenica krize. Začetkom oktobra je namreč imel glavni odbor ZKJ novo sejo, kjer je ustoličil člane novopečenih organov glavnega odbora, predsedstva in izvršilnega odbora. Na koncu seje je imel kratek nagovor, v njem je pa rekel tole; “Posli niso šli tako od rok, kot bi bilo treba. Izvršilni odbor je bil nedelaven. Do Vlil. kongresa so bili v sekretariatu samo štirje člani. Tako smo mogli, da se pogosto sestajamo, razgovarjamo in stavimo predloge. Sekretarijat je bil v glavnem vodilni organ. Prišlo je do tega, da smo v malem krogu delili opravila. Marku (Rankoviču) smo dali veliko ... Kaj je bilo merodajno za moj predlog o reorganizaciji? Med glavnimi nagibi je bil, da gremo v težaven položaj, da se med nami v ozkem krogu ustvarja okoli Rankoviča oboževanje osebnosti, grupiranje v frakcijo ... V širokem krogu, ki bo imel 30-35 ljudi, je težje, da se posameznik sili v ospredje, ker bodo drugi člani v tem krogu preprečili oboževanje osebnosti...” Tito je torej jasno povedal, da se je kriza rodila le v stranki sami in da ji niso botrovale razmere zunaj nje. Ker je Tito govoril zelo zgoščeno, je treba njegove besede pojasniti. Glavni odbor jugoslovanske komunistične stranke je imel vso oblast in moč v svojih rokah. Noben drug strankin organ mu ni bil raven, kaj šele močnejši od njega. Ni pa glavni odbor gospodaril sam. Izbral je izvršilni odbor, ki je navadno štel 10-20 članov. Tu je bila praktično zgoščena vsa moč, tako smo vsaj vsi mislili. Pa ni bilo tako. Poleg izvršilnega odbora je obstojal še sekretarijat (tajni-štvoj, ki so bili v njem poleg Tita še trije člani, med njimi Rankovič in Kardelj. Ta četverka je bila pravi gospodar ne samo v izvršilnem odboru, ampak tudi v glavnem odboru, v federalni vladi, v vseh republikah, v vsej državi. To je bila diktatura četvorice, ki je bilo od nje odvisno vse, kar je bilo v Jugoslaviji. Le redko smo se pa zavedali moči te četverke. Smo zmeraj mislili, da je Tito sam gospodar in da se s svojimi delavci samo posvetuje, odloča pa sam. To pa ni bilo tako; Tito je delil oblast še s tremi drugimi, med njimi tudi z Rankovičem. Sam je v govoru priznal, da “smo Marku (Rankoviču) dali mnogo ...” Kaj pa naj pomeni ta “mnogo”? Rankovič je postal organizacijski sekretar, to se pravi, odločeval je, kdo bo v stranki imel to ali ono mesto in s tem tudi položaj in oblast zunaj stranke. On je dejansko odločal, kdo bo sedel na kakih 400 do 500 važnih mestih v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, prosveti, socijalnih ustanovah, itd. Njegova oblast se ni omejila samo na tisti del stranke, ki je imel posla s federacijo. V personalnih zadevah je bil tudi vsemogočen tovariš v vseh republikah. Njegova roka je segala tudi v vse vrste javne uprave, posebno v policijo in UDBO. Tudi takrat, ako bi bil Rankovič angeljček, bi ga oblast hitro korumpirala in zapeljala do ambicij, ki ne poznajo ne mej ne odgovornosti ne morale. Ambicija ga je zapeljala, da je ustvaril okoli sebe oboževanje osebnosti. Poleg diktatorja Tita je hotel postati tudi sam svoj diktator v svojem krogu in na svojem področju, dokler ne bi prišel čas, da bi sedel na Titovo mesto. Rankovič je koval svoj načrt že davno, izvajal ga je pa dolga leta. Prav tako dolgo ga je Tito tudi opazoval, prav tako dolgo je pa v njem rastla zaskrbljenost. Ni še povedal pravega razloga, zakaj je tako dolgo čakal. Da je čakal do zadnjega, mu že moramo verjeti. Tito je torej prekrižal račune tovarišu Rankoviču. Toda to se mu ni zdelo zadosti. Hotel je tudi reorganizirati vrhovno oblast v stranki. Razpustil je prejšnji sekretarijat, izvršilnemu odboru je vzel vsako oblast na državo zunaj stranke. Izvršilni odbor je postal res izvršilni organ predsedstva in ničesar drugega. Da ne bo zagazil na podtalna pota, bo moral poročati predsedstvu, delati pa v komisijah. Ne bo si torej mogel prilastiti 'oblasti prejšnjega izvršilnega odbora. Glavno besedo bo imelo predsedstvo 35 članov. To bo odločalo in ne izvršilni odbor, izvršilni odbor bo samo delal, kar mu bo predsedstvo naročilo. Ker bo pa predsedstvo imelo 35 članov, ne bo tam mogel nihče ustvarjati “oboževanja osebnosti”, bo takoj naletel na odpor in kritiko. Tako vsaj misli Tito. Do tega koncepta o strukturi glavnega odbora je moral Tito priti že davno, najbrže že lani ali preje. Zakaj je čakal, je uganka. Ali Tito verjame v svoj načrt? Ne popolnoma. Sam mu je vtisnil pečat začasnosti. To, kar je sedaj ustvaril, naj drži samo do prihodnjega rednega strankinega kongresa, torej kvečjemu par let. Ravno v tem se vidi, da smatra Tito svoj načrt kot poskus, ki naj ga preskusi življenje. Če se ne bo obnesel v življenju, ga bo zamenjal z drugim. Zaključek bi bil: kriza v ZKJ je zajela le vodilno plast, članstva se ne tiče. Kriza se ne dotika komunističnega sistema, tam ostane vse pri starem, akoravno komunistična propaganda napoveduje velike spremembe. Predlagane spremembe v organizaciji imajo samo en namen; onemogočiti komurkoli na vrhu, da se po Rankovičevi metodi dokoplje do oblasti. Cilj je sam po sebi pohleven, toda Tito ga je smatral za tako zelo potrebnega, da je ustvaril krizo. Nobene zveze nima ta kriza z gospodarsko. S tem pa ni rečeno, da ne vplivata druga na drugo. Imata namreč skupen koren: nesposobnost komunizma, da bi v Jugoslaviji ustvaril društvo po svoji podobi. BESEDA IZ NARODA ki ga je rodila in nič manjša zasluga tudi onega, ki ga je stiskal in naprešal ter poskrbel, da je zdaj tule v lepi “flaški” in kupicah pred nami. Vsem čast, hvala in priznanje! Tako sem se izrazil. Pohvale so bili vsi veseli. Jure se je po glavi popraskal, se nasmehnil, kakor bi hotel reči: Še je kaka dobra, vesela belokranjska duša na svetu, ki pozna, kaj je dobro in kaj ni. Bara mi je pomežiknila od peči, kakor bi hotela reči: Tone, žebljiček si zadel na glavo. Nick pa se je med tem nekaj obiral in tipal po žepih, bil veselega obraza, kakršnega že dolgo nisem videl. Nato je pa nam oznanil, da je prinesel s seboj zanimivo pesem, s katero da so nekoč vabili na martinovanje v njegovih mladih letih v Metliki. To je že dolgo, dolgo nazaj, je pripomnil Nick. Jure je ob tem Nickovem o-znanilu kar usta odprl in čakal, kaj bo Nick objavil o tem. Tudi drugi smo postali pozorni. tfrAJ PRAVI TONE S HRIBA Joliet, 111. — Ko sem se dva dni pred godom sv. Martina vračal po Summit cesti iz trgovine, sem srečal prijatelja in znanca Nicka. Ko je bil še pol bloka do mene, me je že pozdravljal z mahanjem roke. Takoj sem slutil, da mora imeti kako važno poročilo za mene. Nisem se motil. Ko pride do mene, se moško z nasmejanim o-brazom postavi pred mene in prične: Tone, sam Bog te je prinesel po tej cesti in mi tako prihranil pot do tebe. Dobro veselo vest imam za tebe! Jutri, v četrtek, zvečer sva povabljena jaz in ti k Juretu. Ker ti nimaš telefona, da bi te mogla Jure in Bara po “špagi” poklicati in te povabiti, sta to nalogo izročila in poverila meni. Torej ne pozabi! Jure mi je zaupal, da je letos takega naprešal, da bi se ob njem še nebeški angeli oblizovali. Tudi Bara ie pritrdila, da je res dober. Torej pred takimi dobrotami se pa ni za umikati! Tudi če bi bilo treba iti do njih do zadnjega “štacjona” na svetu, bi šel — takega mnenja o tem sem jaz, je prepričevalno poudaril Nick, kakor da bi se šlo za resno prisego pred kako poroto. Videl sem, da noben izgovor bi ne pomagal ter da bi bila zamera, če bi rekel, da me ne bo. Obljubil sem Nicku, da se vidimo pri Juretu v četrtek, 10. novembra. In tako se je zgodilo. V četrtek pred dnevom godu sv. Martina sem potrkal na vrata Juretovega in Barbinega doma. Barba, predpasana z lepim belim “firtohom”, je pritekla vrata odpirat, še predno sem jaz spregovoril, me je že ona pozdravila vsa vesela in me vabila naj vstopim, da Jure in Nick ga v kuhinji že pokušata, namreč letošnjega. Ko sem dobri Bari sledil v kuhinjo, ki je precej prostorna in Juretu in Bari služi tudi za obednico, so me kar tam posadili za mizo. Bara mi je na kratko pojasnila, zakaj sestanek na večer pred sv. Martinom. Letos je bil god sv. Martina na petek, takrat pa ni kaj mesenega za postaviti na mizo, vsaj pri krščanskih ljudeh ne. Zato, je dejala, bomo pa nocoj proslavili krstijo” letošnjega. Meni kar prav, sem pritrdil Bari. Potem so mi pa napolnili kupo in veleli: Primi jo, dvigni jo in pokusi kakšen bo letos! Storil sem tako. Veselo in zahvalno sem pogledal proti nebu ter pokusil letošnjo kapljico. Res žlahtni pridelek je. Resnici in pravici na ljubo naj izjavim: Take žlahtne kapljice že dolgo nisem okusil. Zasluga za odličnost in kakovost te letošnje kapljice je Njega nad xiami, potem onih, ki so zemljico obdelovali, kdaj bo končano, to tajno je še. Pesem se je nam vsem dopad-la. Bari tako, da je zaploskala, ko je Nick končal z branjem. Dejala je: “Fantje, dober nauk je v pesmi, pazite, da boste krstili in pili prav, da ne bo “mucka”, pa tiste “tete”, ki po drevju skače ...” Potem smo si pa lepo privoščili dobrot. Če se ne motim, račko smo imeli na mizi in Bara jo je tako lepo spekla, da je rumena kožica se kar topila v ustih. Da se pa ni kateremu v grlu prisušila, je pomagal Juretov letošnji pridelek. Tako smo na predvečer sv. Martina opravili pri Juretu važno opravilo, o katerem je Nick pred odhodom svečano se izrazil, da je bilo tako lepo in prijetno ter dobro vse, da tega večera ne bo pozabil 7 laških let! Jure pa je pristavil, da je za pravega Belokranjca neodpustljiv greh, če na god sv. Martina pozabi. Tako vidite, daleč smo od naše domovine, a njenih navad in običajev pa ne pozabimo Belokranjci, dokler dihamo in hodimo po svetu. Naj bo dovolj o tem, drugič pa o čem drugem. Vse čitatelje Ameriške Domovine lepo pozdravljam, pa tudi v imenu Jureta, Barbe in Nicka, ker vsi so mi naročili, naj izrazim tople pozdrave vam vsem v njihovem imenu! Tone s hriba miklavževanju je za mladino do 12. leta prost, za vse druge pa je en dolar. J. S. MMm pršili k ¥k!u CLEVELAND, O. — Vse tako kaže, da bomo letos v Clevelandu na belo miklavževali. V noči od ponedeljka na torek, t. j. od 28. na 29. nov., so nebeščani po-Bara, ki je med tem prestav-1 suli naše mesto z lepim, čisto Ijala razne dobrote po peči, ki so belim snegom. Nam zemljanom lepo dišale in nas “zbadale” v se to sicer zdi, da je nekoliko nos, ena bolj kakor druga, je prezgodaj. Sneg tega časa nam-vtaknila vmes pripombo: J reč rad dolgo obleži; navadno “No, le hitro opravi, kar imaš, kar tja od )aprila ali pa1 še čez. Nick! Stvari tule na peči že ne-j Nebeščani pa morda žele, da bi strpno čakajo, da jih bom posta-’se letos naša zemlja malo bolj vila na mizo. Če predolgo “dolg odpočila, da bo nato lahko boga-čas prodajajo”, zgubijo okus in to rodila; kaj če ne čakajo ljudi pomen.” Na to Barino pripombo je Nick potegnil iz malhe že malo nebeščani še eno pred očmi, da porjaveli papir, na katerem je so v tako lepo svatovsko oblači-bila napisana tista stara pesem, lo odeli tačas človeško zemljo, katero je Nick prinesel s seboj God sv. Miklavža je tu, ki ga ta na ta sestanek h krstitvi letoš- obhaja najrajši med pridno njega mošta v vino. Prečital jo; mladino na zemlji. Na veliko je nam naglas tako, kakor se je krajev v Clevelandu je že napo-glasila pred leti, ko so Metlica- vedal svoj obisk. Vendar naj-ni vabili na martinovanje. Ka-!prej se je odločil obiskati mla-terega leta je to bilo, pa Nick ni idino obeh dveh naših cleveland-vedel, niti ni omenjeno na ti-Iških slovenskih šol, saj je ta hudi časi, ko se nočejo in nočejo poboljšati. Najbrž pa so imeli stem papirju. Pesem je brez rime. Nick nam jo je z resnim o-brazom prebral in glasila se je takole: Dan enajsfga novembra zabaven bo dan, ko cel zbor vinskih bratcev pri novem vinu se bo zbral! Kdor hoče zabavo, naj ne zamudi, v družbi veseli naj s prijatelji sedi. Obleka navadna, zabranjen je frak, ker danes le malokdo spoštuje še frak! Preprost jezik slovenski govoril se bo, da po bratsko razwmel ga bo vsak. Za študij letošnje kapljice prirejeno bo vse, in to brez vstopnine se nudi to vsem! Če za prigrizek boš hotel, boš petelinčki' račko dobil, da lažje po grlu — bo letošnji vinček drsel. K vsemu dobrohoten nasvet: Pij zmerno, da mucka ne dobiš in opico živo, če preveč vinček boš pil! Martinovanje ob osmih zvečer se prične, mladina tista, ki iz ljubezni do svojih staršev in njihove govorice še posebej en dan v tednu hodi v sobotno slovensko šolo, da se y njej dodobra nauči dragega slovenskega jezika. K Sv. Vidu pride sv. Miklavž, kot rečeno, prihodnjo nedeljo ob treh popoldne. S seboj bo imel veliko nebeško spremstvo, ki bo nosilo za pridne darila, za poredne pa — šibo. Preden bo začel deliti darove, bodo otroci slovenske šole podali lep srčkan odrski prizor “Babica pripoveduje”, med katerim bo stopil z nebeških višin v njihovo sredo v vsem svojem sijaju in blišču nebeški varuh mladine sv. Miklavž. Najprej bo nagovoril mladino in njene starše kakor tudi njihove učitelje in vzgojitelje; za vse bo imel primerno besedo; potem pa bo sledilo njegovo obdarovanje otrok. Slovenska šola bo obdarila vse svoje učence in učenke. Če bi katero ali katera želel (a) še posebej obdariti kakega svojega dragega, naj ta prinese svoj dar zanj v nedeljo med 10. uro dopoldne in 3. uro popoldne v družabno sobo (Social Room) v vidovsko šolsko dvorano. Na vsak dar naj napiše razločno naslov svojega obdarovanca! šola bo hvaležna, ako bi vsak ali vsaka od teh ob tej priložnosti primaknil kak kvodrček za njene potrebe. Hvala zanj! — Vstop k DralJvc Hafsv, Imena pr! iarlji fnetazeti CLEVELAND, O. — Prejšnji teden so zbirali ponošeno, a še uporabno obleko. Dobrodušni farani so jo nanosili v pritličje stare cerkve; ta obleka, posteljnina in čevlji so namenjeni revežem po vsem svetu. Predno odpošljejo, je treba vse sortirati. Za enega človeka je to sortiranje zelo utrudljivo, zategadelj so naprošeni člani Društva Najsvetejšega Imena in tudi drugi farani, naj pomagajo pri sorti-ranju obleke, ki se bo vršilo v dneh L, 2. in 3. decembra; vsi, ki so voljni pomagati, naj se zglase pri oskrbniku g. Franku Mlinarju. Božično štalico bodo postavljali v soboto, 10. decembra, ob enih popoldne; štaliea, posebno streha, potrebuje nujnega popravila, toda naš društveni maršal g. Joseph Sajovic, ki je pravi mojster v postavljanju štalice, jo bo tako dobro pritrdil, da bo kljubovala tudi morebitnim viharjem, samo več ljudi je treba, ki bi bili voljni pomagati. Lansko leto so postavljali štalico ob vsem dežju samo trije člani, predsednik Mr. Basilone, maršal g. Sajovic in g. Frank Mlinar, za kar jim gre vsa čast. Naj bi se vsaj letos več članov priglasilo! Prav lepa udeležba članov in faranov je bila v nedeljo, 6. novembra, popoldne, ko je Father Raymond Hobart vodil svečano spominsko pobožnost za vse pokojne člane, za vse pokojne farane ter za vse padle vojake v svetovnih vojnah; molil je in pel ter pokojne blagoslavljal; pred oltarjem so pokojnikom prižigali sveče ter ob koncu je duhovnik pretresljivo pel ves latinski Miserere. V nedeljo, 11. decembra, bo naše skupno obhajilo pri osmi sv. maši; zbirali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani, odkoder odidemo skupno v cerkev; po maši bo zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani. Možje in fantje, pridimo k skupnemu sv. obhajilu polnoštevilno, pripeljimo s seboj vse nove člane, znance, in prijatelje, zlasti še radi tega, ker je naše skupno obhajilo zadnje nred božičnimi prazniki. Ernest Terpin ilas gf0¥sga Imigranta TORONTO, Ont. — Naj dane potožim, da je novemu imigran tu res težko približati se in ra zumeti vas, ki ste prišli v tujim neposredno po drugi svetovn vojni. Po eni strani zato, ke smo doma vsi pričakovali in u pali, da ste Slovenci v tujini vs v skupnem delu in naporu za o svobojenje domovine in za olaj šanje življenja tistih, ki dom; trpe, po drugi strani pa zato, ke je novi imigrant sprejet večino ma z nezaupanjem. Na vsaken koraku novi človek med nam čuti, da se premnogi boje, da s; ga preveč “drži” komunističn; vzgoja, vpliv komunistične druž be, da že ne more biti drugačer kot “levičar”, ki več ali man “drži” s komunisti. Kakor se t< neumno bere, če je zapisano i takole enostavnih in jasnih bese dah, vendarle je v bistvu res. P< mnogih razgovorih, ki sem jil imel v najboljšem namenu imam vtis, da slovenska politic na emigracija enostavno del svet v “desničarje”, ki so dobr protikomunisti, in “levičarje”, k komunizem podpirajo, zanj de lajp ali ga vsaj potrpežljivo pre našajo kot manjše zlo in so zate za desničarje nesprejemljivi, ke: so nezanesljivi. Rad bi zavpil na vse strani Krivico delate, bratje, in napačno nas sodite; niste v pravu nit: glede novih niti glede presoje razmer na splošno. Res je le, de je današnja glavna, najbolj gro- ba delitev, ki sedanje človeštvo označuje, delitev v narode in države, ki imajo komunistične diktature in socijalne sisteme, in druge, ki žive v večji ali manjši, bolj ali manj pravično urejeni svobodi. S tem, da je človek desničar v svojem naziranju, še prav nič ni rečeno, da je dober. Tudi Hitler je bil desničar, Mussolini je bil, oba sta bila proti komunizmu, pa sta bila zla in sta sejala nesrečo in orala njivo življenja in razvoja za komunizem. Ali niso ruski desničarji med in po prvi vojni bili sami krivi, da je zmagala oktobrska revolucija. Vedeti so morali, da gre za življenje, pa so sramotno slabotno podprli vlado Kerenskega, ker jim je bil “preveč na levo”. Ali niso nemški desničarji prepustili vlade noremu Hitlerju leta 1932? Ali niso desničarji s svojim ravnanjem izzvali upor na Kubi in potem skoraj brez boja prepustili državo komunistom? Ali niso desnicai’ji povzročili zmede v Dominikanski republiki? Ali ni levičarski krščansko-demokratični predsednik Frey v Chile neprimerno solidnejša zvezda upanja za rešitev Južne Amerike, kot so vsi desničarji in njihovi generali? Mehika ima levičarske vlade, pa vlada tam mir in komunisti ne pridejo nikamor. Norveška in Švedska imata levičarske režime vsa leta po vojni. Ali ni tam sorazmerno največje blagostanje? O nobeni krščansko-demokratski vladi v Evropi ni moč reči, da je desničarska in vedno bolj se združujejo v koalicije s socijalisti. Ali imamo kje kak dokaz, da bi to bilo po sebi škodljivo? Rekel bi, da je treba, da se otresemo starih gledanj in iz njih izvirajočih predsodkov. Sprejmimo novega brata, čeprav se nam zdi, da je nekje na demokratični levici. Skupno iščimo naj pravilnejše in najuspešnejše mnenje in stališče kot izhodišče za naše nastopanje proti komunizmu in za naša prizadevanja v blagor Slovenije. C. Pestotnik KOEKSISTENCA? Komunizem je vedno isti. Vedno je brezbožen in povsod hoče, naj se ljudske množice slepo P°' koravajo komunističnemu vodstvu. Spreminja pa taktiko. K° je uvidel, da odprt boj proti veri in Cerkvi rodi odpor, si je zrni' slil taktiko “koeksistence”, sCr žit j a med vernimi ljudmi in komunisti. Rad bi naivneže v svobodnem svetu zaslepil, da U podtalno naprej rovaril proti veri in svobodi. Vsi tisti, ki to po komunistih ponujano koeksistenco zagovarjajo in propagirajo, naj bi brali najnovejšo knjigo “A review °J peace or peaceful co-existence > ki jo je napisal Richard V. Allen. Posebnost te -knjige je, so vsa izvajanja vzeta iz komunističnih virov. Pisatelj je Pre' študiral nad tri tisoč komunističnih dokumentov, govorov in knjig ter objave 35 komunisti0 nih strank. Vsi viri so novejšeg3 datuma, po letu 1962. Knjig0 ie izdala American Bar Associatm11 v čikagu. Stane $1. R. F. B. Le kdo bi štel? MADISON, Wis. — Neki dovedni farmar je dognal, da ]° potrebnih 340 do 350 curkov i kravjih sescev za en galon m ka. Dne 1. septembra 1939 3e * r svetu sporočil, da so nevaS-te prekoračile poljsko ^ akor znano, je bila vojna s r ško končana v 18 dneh, dni preje kakor sem Pr ^ sva) ... Vladimir Vaf" t0. liigi “Nevidna fronta ' P ^ iji pri: Slovenska pi^rfa’AvC. gov Dom, 6304 St. Glair eveland, Ohio 44103, Sl° ( a Pisarna, 618 Manning ‘ c jronto, Ont. Canada, C.SjA., P.O. Box 32., » AMERIŠKA DOMOVINA, rxxxxxxxi JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST rjtxxxx^^^^yxxitYir XXXXXxJ Razneslo bi bilo kmalu hišo, ako so se krohotali. Podrobar t15 je odhajal, se med vrati obr-'R in požugal Podlipniku: “Ti ^ že še prišlo za grinte, bahač, “ahavi.” Pa je malokdo slišal Področja, ker so večjidel vsi gledali ■Čnaža, ki je namer j al Podlip-f‘^U in se narejal hudega: “Mi-^ je moja. Jaz Mice ne dam. Z Rem ti bom hlače izprašil, Ce-Č če te narajmam pod njenim Oknom.” In je odpeljal Mico na *tedo hiše, se vrnil še po Ančko, ^anco in Rozalko, plačal godce, ia plesal sam s štirimi dekleti, Č vrtil okrog sebe, hodil pod Njihovimi rokami, poprijemal z Vsako roko po dve in dve za r°ke, poskakoval in bil s petami Čip a j, da so zvenele podkvice ^kor ostroge. ^Plesalci so ga gledali, privzdigovali noge in mahali z roka-Č, dokler ni Tomaž odvedel Ceklet, po dve in dve na vsako čan, nazaj k mizi. “Tako smo po zmagah kira-s’rji plesali in druge v nič de-vali. Krajcpataljon!” Spet so godli Bovčani in spet č plesala Marko in Ančka. ■Rnarjev Šimen pa je stal med Čti in jih opazoval. Ni se mo-®] l remagati, da bi ne prišel P. dat za Ančko, ki mu je ^a bolj všeč kakor njena dota. Ra prihodnji ples je Šimen čsil Ančko. Ančka pa se je izborila, da je že trudna in da č bo več plesala. Višnarjev je SČaj prav dobro vedel, da ga č mara in da ima Marka rada. .Odšla sta Podlipnik in Ančka, jbko je prisedel k Joku in Vr-bku in ujel konec. Vrbanko-^e§a modrovanja: “Da bi le Pod-Wk naredil, kar je rekel. Ker ^eveč bogastva na enem kupu ^ kaj prida. Tako je naš Gospod e2us Kristus učil. Bo že res.” Marko je preslišal in začel ^čgačen pogovor. Pa je bil raz-Čšljen; v mislih se je še vedno Ogovarjal z Ančko in krčma se N je zdela zakajena in dolgo-Čna. Odšel je domov obenem 2 'Mkom in Vrbankom. Ronjar Tomaž pa je še ostal. ^Pomnil se je, da ni še zapil zad-č atake, tiste od pomladi, ko ^ v skok pognal konje od krni-čga mosta proti Jezercem in s^ahoval za eno leto zverino, se je morala umakniti v ,rednji vrh, v svoje taborišče, ^ §a bo še tudi razdejal, kadar °^suho in veter pravi. srog polnoči je prinesel še lov Joža svoj škant in je ^ dobro pomagal Bovčanom s° ga s sabo med godce va- v Okr, ak0 »4in iih je zato Bajtnikova ozmerjala. 1:1 ni hotelo biti konca: ‘Dro: m pom na * * bas—” ^ bobnega, suhega snega se v ečl0 za dva prsta. Travo •j Či'il, strnišč pa ne. Pod hrasti , °stalo še kopno. Na cesti so ga V;/0 razvozili in v Rebri ga je popoldansko sonce, i? ,0^^Pnikov Cenek pa ni smel j. biše ne v snegu ne v soncu, je glava bolela in trebuh. Štrucljev si se preveč naje- bel