ftnaCi za istrsdg in mediterans((e študije JAnnati di Studi istriani e mediterranei AnnaCsfor Istran and Mediterranean Stndies 15/'99 UDK 5 Ann, Ser. hist. nat., 9, 1999, 1 (15), pp. 1-151, Koper 1999 ISSN 1408-533X AnaCi za istrske in mediterans/(e študije Annati di Studi istriani e mediterranei ftnnaCs for Istran and Mediterranean Studies 15/'99 UDK 5 Ann, Ser. hist, nat., 9, 1999, 1 (15), pp. 1-151, Koper 1999 ISSN 1408-533X i". ISSN 1408-533X 9771408533018 UDK 5 ¡SSN 1408-533X /\NNALE>3 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for I stran and Mediterranean Studies 15/99 series historia naturalis, 9, 1999, 1 KOPER 1999 ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for istran and Mediterranean Studies Ann, Ser. hist, nat., 9, 1999, 1 (15) fSSN 1408-533X UDK 5 Letnik 9, ieto 1999, številka 1 (15) UREDNIŠKI ODBOR/ dr. Darko Darovec, dr. Jakov Dulčič (CRO), dr. Serena COM/7ATO DI REDAZIONE/ Fonda Umani (IT), dr. Huw Griffiths (UK), dr. Mitja Kaligarič, BOARD OF EDITORS: dr. Andrej Kranjc, dr. Boris KryStufek, dr. Lovrenc Lipej, dr. Alenka Malej, dr. Darko Ogrin, dr. Livio Poldini (IT), dr. Uriel N. Safriel (ISR), dr. Michael Stachowitsch (A), dr. Davorin Tome, Salvator Žitko, dr. Tone Wraber Glavni urednik/fieí/affort* Capo/Managing Editor: dr. Darko Darovec Odgovorni urednik naravoslovja/Wedaftore respon- dr. Lovrenc Lipej sabile per scienze natural!/Natural Science Editor: Lektorji/Supervisione/Language editors: Henrik Ciglič (angl./sl.), dr. Michael Stachowitsch (angl.) Prevajalci/ Traduttori/Transía tors: Henrik Ciglič (angl./sl.) Oblikovalec/Progetto gráfico/Graphic design: Dušan Podgornik Prelom/Composizione/ Typesetting: Franc Čuden - Med it d.o.o. TisWStampa/Print: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1999 I zdajatelja/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno P r i m o rs ko/Socie ta storica del Litorale © - Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper/Centro di ricercbe scientifiche della Repubblica di Slovenia, Capodistria/Scíence and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper © Za izdajatelja/Per gli Editori/ Publishers represented by: Salvator Žitko, dr. Lucija Čok Sedež uredništva/ Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper Sede della redazione/ SI-6000 Kope r/Capodistria, Garibaldijeva/V/a Caríbal d i, 18, Address of Editorial Board: p.p. /P.O.Box 612, tel.: ++386 66 21 -260, fax 271 -321; e-mail: annales@zrs-kp.si, internet: http://www.zrs-kp.si/ Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 30. maja 1999, Sofinancirajo/Supporio finanziario/ Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Financially supported by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran ter drugi sponzorji. Annales - series historia naturalis izhaja dvakrat letno. Annales series historia et sociología izhaja dvakrat letno. Letna naročnina za obe seriji je 7000 SIT, maloprodajna cena tega zvezka je 2500 SIT. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Naklada/ Tira tura/Circula t ion: 800 izvodov Revija Annales je vključena v naslednje podatkovne baze: Riferimenti Storici Giuliani (IT), International Medieval Bibliography, University of Leeds (UK). ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) Anali za istrske in mediteranske Študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - AnnaJs for ¡stran and Mediterrsnean Studies ¡SSN 1408-533X UDK 5 Letnik 9, teto 1999, številka 1 (15) VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS IHTIOLOGijA HI IOLOGIA ICHTHYOLOGY Jakov Dufdc, Ivan Jardas & Svo Kačic: New records of the early history stages of Louvar, Luvarus imperialis Rafinesque, 1810, from the Eastern Adriatic ........................................ 3 Novi zapisi o zgodnji razvojni stopnji petelinire, Luvarus imperiaiis, Rafinesque,!810, iz vzhodnega Jadrana Jakov Duicic: Feeding of larval sardine, Sardina pilchardus (Walbaum), in the eastern Adriatic sea .. 9 Prehranjevanje larv mediteranske sardele Sardina piichardus (Walbaum) v vzhodnem srednjem Jadranu Lovrenc Lipej & Marjan Richter: Blennioids (Biennioidea) of the Slovenian coastal waters......... 15 Babice (Biennioidea) v slovenskem obalnem morju VARSTVO NARAVE TUTELA DEL AMBIENTE NATURE CONSERVATION Barbara Vidmar: Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok .................... 27 Conservation and development programme for the Škocjan Inlet Nature reserve Robert Turk: Ocena ranljivosti slovenskega obrežnega pasu in njegova kategorizacija z vidika (ne)dopustnih posegov, dejavnosti in rabe ... 37 An assessment of the vulnerability of the Slovene coastal belt and its characterisation in view of (in)admissible human pressure, various activities and land-use Lidija Giobevnik: Analiza sprememb rabe tal, hidrološkega režima in erozijskih procesov v porečju Dragonje ................................................ 51 Analysis of the changes in land-use, water regime and erosion processes in the Dragonja river catchment Ana Vovk Korže: Razširjenost in ekološke značilnosti prsti v dolini Rižane .............................. 63 Distribution and ecological characteristics of soil in the Rižana catchment FAVNA FAUNA FAUNA Laura Guidolin & Oiimpia Coppellotti Krupa: Protists from caves: preliminary data on populations of the "Covolo del la Guerra", Berici Hills (Vicenza) .............................................. 73 Jamski enoceličarji: predhodne raziskave o njihovih populacijah v kraški jami "Covolo delta Guerra" v hribovju Berici (Vicenza, Italija) Katja Zelenko, Dušan Devetak & Michael Stelzl: Horse - chestnut leafminer (Cameraria ohridella Deschka et Dimič, 1986) in Slovenia (Insecta, Lepidoptera, Lithocoiletidae)..................... 81 Listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella Deschka et DimiC, 1986) v Sloveniji (Insecta, Lepidoptera, Lithocoiletidae) Vincenzo Di Martino & Bessy Stancanelii: Sulla massiccia presenza di Umhraculum mediterraneum (Lam.) e Smaragdia viridis (L.) neil'Isola di Vulcano (¡sole Eolie) ...................... 89 Množično pojavljanje dveh vrst polžev Umbraculum mediterraneum (Lam.) in Smaragdia viridis (L.) na obrežju otoka Isola di Vulcano (tsole Eolie) Anton Brancelj, Miiijan Šiško & Nataša Gorjanci Vertical distribution of Daphnia hyalina Leydig in lake Bled within the first year after the occurrence of Daphnia galeata Sars ........................ 93 Vertikalna razporeditev vrste Daphnia hyalina Leydig v vodnem stolpcu Blejskega jezera leto dni po poselitvi nove vrste Daphnia galeata S h rs Alije Karajič & Boris Krystufek: Sesalci (Mammalia) Brkinov....................................101 The mammal Fauna (Mammalia) in the area of Brkini, Slovenia ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) Anali za istrske in mediteranske študije - Annaii di Studi istriani e mediterranet - Annals for Istran and Mediterranean Studies ZAPISKI IN GRADIVO NOTEE FONT! NOTES AND SOURCES Claudio Batteliî: Giuseppe Accurti (1824-1907) - Essempio di connubio tra insegnamento e ricerca scientifica ................................................ 113 Giuseppe Accurti (1824-1907) - primer povezave med poučevanjem in raziskovanjem Rado Pišot: Latentna struktura motoričnega prostora šestinpolietnih dečkov .............................. 119 Latent structure in the motor space of the six-and-a-half years old hoys DELO NAŠIH DRUŠTEV IN ZAVODOV ATTIVITTÀ DEI NOSTRIISTITUTIE DELLE NOSTRE SOC ¡ETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Valentina Turk: Prispevek Slovenije k Mednarodnemu letu oceanov.............................. 135 A contribution by Slovenia to the International Year of the Oceans Boris Krystufek: Znanstveni sestanek: Biodiverziteta in varstvo Slovenskega morja na pragu 21. stoletja. Ljubljana, 11. junija 1999 ..... 137 Scientific meeting: Biodiversity and protection of the Slovene sea on the eve of the 21s' century. Ljubljana June 11th 1999 Robert Turk: Barve zaliva. Obalne galerije, 15. 4. - 5. 5. 1999 ................................................... 139 Colours of the Bay, Obalne galerije (Littoral Galleries), April 15th - May 5th 1999 Tamara Lah: Report on the third meeting of Slovenian Biochemical Society...........................140 Poročilo o tretjem srečanju Slovenskega biokemijskega društva Primož Pipan in Uroš Košir: Mednarodni delovni tabor v Sečoveljskih solinah....................................143 International youth camp at Sečovlje Salina Katarina Kristan in Branka Tavzes: Sodelovanje študentov biologije pri projektu inventarizacije flore in favne tržaškega zaliva.................................145 Biology students participating in the making of a complete inventory of the Gulf of Trieste's flora and fauna OCENE IN POROČILA RECENSION! E RELAZiONI REVIEWS AND REPORTS Dragutin Rucner: Ptice hrvatske obale Jadrana (Davorin Tome) .........146 Kazalo k slikam na ovitku .......................................147 Index to pictures on the cover Navodila avtorjem ..................................................148 Instructions to autors 150 IHTIOLOGIJA ITTIOLOGIA ICHTHYOLOGY ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 597.5(262.3-11) NEW RECORDS OF THE EARLY LIFE HISTORY STAGES OF LOUVAR, LUVARUS IMPERIALIS RAFiNESQUE, 1810, FROM THE EASTERN ADRIATIC Jakov OULOC Ivan JARDAS & ivo KACiC institute of Oceanography and Fisheries, CRO-21QOO Split, SetaliSte ivana Mestrovida 63, P.O.Box 500 ABSTRACT Louvar, Luvarus imperial is Rafinesque, 1810, is a very rare species in the Adriatic Sea. Two specimens, "hystricinella" and "astrodermelia" stages, were caught in the eastern central Adriatic in June and December 1994. The record of "hystricinella" stage is the first for the eastern Adriatic. The main morphometric and meristic data are given. The June record shows that this species probably spawns in the eastern Adriatic. The spreading of the louvar in the Adriatic is probably related to the "Adriatic ingressions", which are expected to be confirmed later. The status of the louvar needs to be evaluated on a continuous basis because it is becoming increasingly apparent that uncommon specie s, and particularly those on the edge of their distribution, can be indicators of environmental change. Key words: Luvarus imperialis, "hystricinella", "astrodermelia", records, eastern Adriatic INTRODUCTION Louvar, Luvarus imperialis Rafinesque, 1810, is an epi- and mesopelagic species occurring from Bergen (Norway) to Madeira and near Azores as well as in the Mediterranean (mainly western part). Elsewhere, it is possible to find it in southern parts of the Atlantic, and in northern and southern parts of tndo-Pacific Gapan, Australia). Louvar is a rare species and we know little about its biology (Decamps, 1986). Louvars have been reported from most of the world's oceans and seas, but nowhere are they considered abundant. According to Jardas (1996) it is also very rare in the Adriatic Sea. its basic morphological features are: deep and compressed body, tapering to a slender caudal peduncle with a strong fleshy horizontal keel and a pair of smaller keels at the base of caudal fin on each side. Bulky head, its dorsal profile rising steeply from snout; low down mouth, small and toothless (teeth present in juveniles), small and low down eye. Well developed pectoral fins, rudimentary pelvic fins; dorsal fin set far back on body, anal fin similarly far back in adults; lunate caudal fin. Colour is highly distinctive, the back is metallic blue, the flanks are pink-red, the silvery belly with rosy reflections; pectoral, anal and caudal fins are pink or red, dor- sal fin is pink in front, then blackish. Up to a standard length of 188 cm, usually 60-152 cm (Decamps, 1986). Tortonese (1975) reported that louvar is going through three stages during its life: "hystricinella" (from 0.5 to 2.6 cm), "astrodermelia" (from 2.6 to 40 cm), and "luvarella" (from 40 to 100 cm). The same author (1975) reported about the morphological and meristic differences between the early life history stages of louvar and adult specimens. Very little is known about the life history of the louvar. Length and weight data are incomplete for most specimens that have been examined in the world (Gotshall & Fitch, 1968). There is no published information on biology and ecology In the eastern Adriatic. The aim of this paper is to present new records of the early life history stages of louvar in the eastern Adriatic, together with their biométrie and meristic characteristics. MATERIAL AND METHODS One louvar larva ("hystricinella" stage) was caught by Helgoland plankton net at the station "Split Gate" in the eastern central Adriatic (Fig. 1) in June 1994. The specimen was accurately identified on the basis of the description presented by Roule and Angel (1930). One 3 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) jakov DULtlC Ivan JAR DAS & Ivo KAC16 NEW RECORDS OF THE EARLY I.IFF HISTORY STAGES OF I.OUVAR,3-8 Fig. 1: Geographic locations of Luvarus imperialis records in the eastern Adriatic: A - Split Gate; B - Split Harbour (eastern middle Adriatic). SI. 1: Lokaciji petelinke (Luvarus imperialis) v vzhodnem Jadranu: A - Splitska vrata; B - Splitsko pristanišče (vzhodni srednji Jadran). 4 ANNAIES ■ Ser. hist, nat. • 9 • 1999 1 (15) takov DULCld, Ivan ¡AKDAS & Ivo KAClC: NEW RECORDS OF THE EARLY 11 EL HISTORY STAGES OF LOUVAR. .... .3-8 louvar juvenile ("astrodermeila" stage) was caught by hand in Spiit Harbour in December 1994 (Fig. 1). The specimen was accurately identified according to the taxonomic keys provided by Soljan (1975) and jardas (1996). Both present specimens are deposited in the ichthyological collection of the Institute of Oceanography and Fisheries in Split. "Hystricinella" stage was preserved in 4% formalin immediately after its capture. Morphometric measurements were taken on fresh specimen to the nearest 0.1 mm. The considered meris-tic characteristics were dorsal, anal, pectoral, pelvic fin and number of gill rakers. The ventral and pectoral fin in "hystricinella" and ventral fin in "astrodermeila" stage were damaged. It was not possible for us to take all morphometric measurements for the "hystricinella" stage, since some parts of the body had been damaged during sampling. RESULTS AND DISCUSSION Louvar records from the Adriatic are generally very rare and occasional. Kolombatovic (1886, 1893) noted down that he saw one big specimen of louvar (without any measurements) on the sandy beach near Split (Daimatia, Croatia) in 1875, and one specimen of Ai-trodermus elegans Bonaparte, 1832 (total length 30 cm) near Trogir (town 25 km from Split) on October 22n(l 1888. He affirmed that A, elegans was a juvenile stage of louvar. In the Ichthyological collection of the Croatian Natural History Museum (collection no. 2085) there is a specimen caught near the island of Vis (eastern central Adriatic) on December 6lil 1898 gifted by Kolombatovic. Graeffe (1906) reported a record of one adult specimen in the Gulf of Trieste. The last record of louvar was in the Thunnus thynnus trap net catches in August 1955 in the Bakar Bay - northern Adriatic (total length 150 cm) (Crnkovii, 1957), No other data have been given on this species in the eastern Adriatic until now. !n 1994 two specimens of louvar were caught in the eastern central Adriatic: "hystricinella" (standard length 6.9 mm) (Fig. 2) and "astrodermeila" stage (total length 238 mm) (Fig. 3). According to the previous data we could say that the record of the "hystricinella" stage is the first one for the eastern Adriatic. Diagnostic characteristics: a) morphology - deep-bodied but not as kite-shaped as acanthurids; large square-shaped head with small terminal mouth; extensive head spination; with development, minute spines on soft rays and along body surface; dorsal and pelvic spines elongate, finely serrated; loss of meristic elements with growth; b) pigment - few spots on upper jaw; with development above urostyle; lightly on caudal fin, hypural region with several spots; on gut; with development on pectoral fin rays. In the early life history stages unlike adults, the median fins are longer and further forward, the mouth is toothed and the body and fins are black-spotted. Fresh specimen of "astrodermeila" (kept in freezer) and preserved specimen of "hystricinella" (preserved in 4% formalin) were analysed for diagnostic morphometric and meristic characteristics (Table 1). The meristic characteristics of both stages closely correspond with data by Decamps (1986) and Matarese et al. (1989), i.e. D 22-24, A 15-18 and D 24, A 18, P 4, respectively; but differ from those reported by Gotshall & Fitch (1968). Counts were made on five louvars captured between northern California and San Pablo Point, Baja California. Four of these had 22 vertebrae including the hypural, and one had 23. Dorsal and anal fin ray counts were made on only two of these five fish, and these were identical (13 and 14, respectively), as were the gill raker counts made on the same two specimens (4+1+11=16). The 600 mm SL Humboldt Bay louvar had dorsal, anal, and gill raker counts of 17, 17, and 6+14, respectively. Tab, 1; Morphometric (in mm) and meristic data on two specimens of louvar caught in the eastern central Adriatic. Tab. 1: Morfometriini (v mm) in meristidni podatki o dveh primerkih petelinke, u/etih v vzhodnem srednjem Jadranu. "Hystricinella" stage "Astrodermeila" stage Total length - 238 Fork length - 210 Standard length 6.9 189 Predorsal length - 33.3 Preanal length 4.2 72.8 Preventral length - 58.3 Prepectoral length - 59.6 Dorsal fin, length - 126.8 Ana! fin, length - 97.7 Pectoral fin, length - 52.8 Ventral fin, length - 36.2 Body depth (max) - 62.9 Body depth (rnin) - 5.2 Head length - 56.9 Ocular diameter (hor.) - 11.4 Postorbtta! length - 25.5 Preorbital length - 20.7 Dorsal fin rays 22 23 Anal fin rays 18 19 Pectoral fin rays DAMAGED 18 Pelvic fi n rays 4 4 Ventral fin rays DAMAGED DAMAGED Gill rakers - 17+11 (28) As few adult stages were caught and since there were no previous records of "hystricinella" stage, the following question was raised: "Does the louvar spawn in the eastern Adriatic?" Its June record shows that this species probably spawns in the eastern Adriatic, especially when we take into consideration that the louvar spawns in late spring and summer in the Mediterranean 5 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) jaliov DULČIČ, Ivan JAR DAS & Ivo KAOC: NEW RECORDS Of THE EARLY LIFE HISTORY STAGES OF LOUVAR.....3-8 1994 was characterised by frequent first new records of some larvae and juveniles, e.g. larva of a mesopelagic species Trachipterus trachypterus (Dutčic, 1996), juvenile of the grey triggerfish Balistes carolinensis (Dulčic et al., 1997a), and juvenile of Trachinotus ovatus {Dulčic! et al., 1997b). This could be connected with some special climatologicai and oceanographica! conditions in 1994 and input of intermedial! waters (50-100 m) in the middle Adriatic, which influenced the increase in the salinity and temperature (Marasovid et al., 1995). It is also interesting that two specimens of Tylosurus acus imperialis, a fish new to the Adriatic Sea, were captured in the south Adriatic Sea on 23 May 1994 (Bello, 1995). Similar sporadic records of some fishes and other marine animals have been reported earlier as well. Their occurrence has been attempted to be accounted for by the "Adriatic ingressions11 (jardas, 1980; Vučetic", 1981; Pal-laoro, 1988; jardas & Pallaoro, 1996) or intensified penetration of warmer and more saline water from the eastern Mediterranean into the Adriatic (Buljan, 1953). The status of the louvar needs to be evaluated on a continuous basis because it is becoming increasingly evident that uncommon species, and particularly those on the edge of their distribution, can be essential indicators of environmental change. Fig. 3: Luvarus imperialis - "astrodermella"stage (238 mm TL). Si. 3; Luvarus imperialis - razvojna stopnja "astrodermella" (238 mm TL). Fig. 2: Luvarus imperialis - "hystricinella" stage (6.9 mm SL). SI. 2: Luvarus imperialis ~ razvojna stopnja "hystricinella" (6,9 mm SL). (Decamps, 1986). Fitch & Lavenberg (1971) stated that the spawning season of louvar in the Californian waters is in spring-early summer period. Louvar age and size at maturity is unknown. The 167 cm female landed at Mor-ro Bay on 17 May 1953 had very large and presumably ripe ovaries (Fitch, 1953). It should be emphasized that the eastern Adriatic in 6 ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) Jakov DUlČlC Ivan JAR D AS & Ivo KAČIČ: NEW RECORDS OF THE EARIY LIFE HISTORY STAGES OF LOUVAR, ..., 3-8 NOVI ZAPISI O ZGODNJI RAZVOJNI STOPNJI PETELINKE (LUVARUS IMFERIAUS) RAFINESQUE, 1810, IZ VZHODNEGA JADRANA Jakov DULČIČ, Ivan JARDAS & Ivo KAČIČ institut za oceanografiju i ribarstvo, HR-21000 Split, Setaiište ivana Meštroviča 63, P.O.Box 500 POVZETEK Petelinka (Luvarus imperialis) Rafinesque, 1810 je zelo redka vrsta v jadranskem morju. V članku so zajeti glavni morfometrični in meristični podatki o tzgodnjih razvojnih stopnjah te ribe. junijski zapisi kažejo, da se petelinka najbrž drsti v vzhodnem Jadranu. Njeno širjenje po jadranu je bržkone povezano s tako imenovanimi "jadranskimi dotoki", za katere pričakujemo, da jih bomo pozneje lahko tudi potrdili. Status petelinke bi bilo treba oceniti na trajni osnovi, saj postaja vse bolj očitno, da so neobičajne vrste, predvsem tiste na robu svoje razširjenosti, lahko pomemben kazalec sprememb v okolju. Ključne besede; Luvarus imperialis, "bystricinella", "astrodermelia", zapisi, vzhodni Jadran REFERENCES BeHo, G. 1995. Tylosurus acus imperialis (Osteichthyes: Belonidae), a fish new to the Adriatic Sea. Cah. Biol. Mar., 36: 197-199. Buljan, M. 1953. Fluctuations of salinity in the Adriatic Sea. Izv. Rep. Rib. - biol. Eksp. "Hvar", 1948-49, 2 (2): 63 p. Crnkovii, D. 1957. Tunere i njihove neobiCne lovine. Morsko ribarstvo, 1: 23-24. Decamps, P. 1986, Luvaridae. In: Fishes of the Northeastern Atlantic and the Mediterranean. 11. UNESCO, Paris: 998-999. Dulck, J. 1996. First record of ribbon fish Trachipterus trachypterus (Grnelin, 1789) larva from the eastern Adriatic. Cybium, 20:101-102. Diikte,}., f. Krsinic, M. Kraljevte & A. Pallaoro. 1997a. Occurrence of finger!ings of grey triggerfish, Balistes carolinensis Grnelin, 1789 (Pisces: Balistidae) in the eastern Adriatic. Annales (Annals for Istran and Mediterranean Studies), 11: 271 -278. Dulck, J., A. Pallaoro & M. Kraljevtf. 1997b. First record of pompano fingerling, Trachinotus ovatus (Linnaeus, 1758) (Pisces: Carangidae), in the eastern middle Adriatic. Nat. Croat., 1: 61-66. Fitch, J. E. 1953. Extensions to known geographical distributions of some marine fishes on the Pacific coast. Calif. Fish Game, 39: 539-552. Fitch, }. E. & R. J. Lavenberg. 1971. Marine food and game fishes of California. Univ. Calif. Press, Berkeley, 179 pp. Gotshall, D. W. & J. E. Fitch. 1968. The louvar, Luvarus imperialis, in the eastern Pacific, with notes on its life history. Copeia, 1: 181-183. Craeffe, E. 1906. Übersicht der Seethierfauna des Golfes von Triest nebst Notizen über Vorkommen, Lebenweise, Erscheinungs-und Fortpflanzungszeit de einzelnen Arten. Pisces (Fische): 1-26. lardas, I. 1980. Contribution à la connaissance des Trachipteres dans la Mer Adriatique. 2. Zu cristatus (Bonelli, 1820). Acta Adriat., 21 (2): 469-478. Jardas, I. 1996. jadranska ihtiofauna. Školska knjiga, Zagreb, 533 p. Jardas, I. & A. Pallaoro. 1996. The record of Sphoroides cutaneus (Günther, 1870) (Pisces: Tetraodontidae) in the Adriatic Sea, Oebalia, 22: 83-90. KoJombatovič, J. 1886. Imenik kralješnjaka Dalmacije II: Dvoživci, gmazovi i ribe. Godišnje izvješče C.K. Velike realke u Spljetu za školsku godinu 1885-86: 1-32. Kolombatovič, j. 1893. Novi nadodatci Kralješnjacima Dalmacije. Godišnje izvješče C. K. Velike realke u Spljetu za školsku godinu 1892-93: 1-26. Marasovič, l., B. Grbec & M. Morovič. 1995. Long-term production changes in the Adriatic. Neth. J. Sea Res., 34 (4): 267-273. Matarese, A. C., W. Kendall Jr., D. M. Blood & B. V. Vinter. 1989. Laboratory Guide to Early Life History Stages of Northeast Pacific Fishes. NOAA Technical Report NFMS 80, 652 p. ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) JsNov DULOt ¡van (ARDAS & Ivo KAClC: NEW RECORDS Of THE EARLY LiFE HISTORY STAGES Of LOUVAR,..., 3-8 Paliaoro, A. 1988. O moguCnostima pojave nekih rijet-kih vrsta riba na srednjedalmatinskom području u vezi sa jadranskom ingresijom 1986/87. Morsko ribarstvo, 3: 82-87. Roule, L. & F. Angel. 1930. Larves et alevins de poissons provenant det croisières du Prince Albert I de Monaco. Resuit. Camp. Sci. Prince Albert i, 79:1-148 (in French). Šoljan, T. 1975. I Pešci dell'Adriatico. Officine grafiche di Verona, 522p. Tortonese, E. 1975. Osteichthyes (Pešci ossei), ii. Fauna d'ltalia, 11, Caiderini, Bologna, 636 p. Vučetič, T. 1981. Neuobičajena pojava meduze Pelagia noctiluca u Jadranu, ili. - Utjecaj dinamike vodenih masa na distribuciju meduze Pelagia noctiluca u Jadranu. Acta Adriat, 23 (1-2): 105-115. 8 ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 597.5(262.3-11 ):591.13 THE DIET OF LARVAL SARDINE, SARDINA PILCHARDUS (WALBAUM, 1 792) IN THE EASTERN CENTRAL ADRIATIC jakov DUiCiC institute of Oceanography and fisheries, CRO-21GGG Split, P.O.Box 500 ABSTRACT In the period from February to April 1990, data regarding the diet of larval (4-24 mm) sardine Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) in relation to food availability was gathered in the eastern central Adriatic. The most common food organisms in the guts (78-89%) were the developmental stages of copepods (eggs, nauplii and copepodites). Percentage composition of copepod nauplii in the diet decreased with increasing larval size, while copepodites increased. The largest larvae still consumed a high proportion of small food particles. There was no consistent relationship between food availability and feeding success, probably because feeding conditions were generally adequate. Key words: sardine, larvae, feeding, eastern central Adriatic INTRODUCTION The sardine, Sardina pilchardus (Walbaum, 1792), is an important commercial fish species in Croatian coastal waters; the annual fluctuations in recruitment are therefore of considerable social and economic consequence. There are only few papers dealing with the fish larval feeding ecology in the eastern Adriatic (Karlovac, 1962, 1967; Duka, 1963; Regner, 1971; OulCiC, 1993). It is generally considered that food availability is one of the major factors affecting larval fish survival (Buckley & Lough, 1987) and it has been shown experimentally that food deprivation rapidly increases mortality in sardine larvae (Siiva & Miranda, 1992). A knowledge of the diet and prey selectivity of larval sardine is thus required in order to assess food availability in the plankton. A preliminary description of the diet of sardine larvae, from sampling on a cruise in the central Adriatic in 1952 and 1953, has been given by Karlovac (1967). The aim of this study is to present a description on the diet of sardine larvae and food availability from sampling in 1990 in the eastern central Adriatic. MATERIAL AND METHODS Sardine larvae were collected in zooplankton sam- ples taken during sampling from February to April 1990 at the station StonCica near the island of Vis (43°00'N 16°20'E). Sampling was carried out at slow speed (2 knots) with 20 or 40 cm diameter mouth aperture Bongo net tows (200 or 280 Jim mesh) fitted with partial-filtering style of cod-ends to minimise sample damage. Sample depth ranged to approximately 70 m or was within about 5 m off the bottom. Water flow through the nets was measured my means of a flowmeter fitted to one side of the nets, and maximum depth sampled was recorded by a depth recorder attached to the sampler frame. Following the haul, the fresh sample was emptied into a glass tray and sardine larvae for gut content analysts were sorted into glass vials containing 4% borax buffered formaldehyde solution. Specimens ranged in size from 4 mm to 24 mm; all are here termed as larvae. Each specimen was measured (standard length) under a dissecting microscope fitted with an eyepiece micrometer, no allowance being made for shrinkage. The complete gut was then detached, opened and all contained organisms counted, identified to the taxonomic level as allowed by their condition, and a proportion measured for length and width. Data were analysed by larval size, separated into three length ranges <10 mm, 10-15 mm, and >15 mm. In total, 1429 larvae were examined, comprising 751 larvae < 10 mm in length, 545 larvae 10-15 mm, and 133 larvae > 15 mm. Incidence ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) lakov DU10Č: THE DI£T OF LARVAL SARDINE ..., 3-14 0.7-t S 0.6- a X 0.5- H O 0.4- S? > 0.3- I 0.2 ~ 0.1 ~ 0 J « • e o 9 9 ® a » • •• Jaw gape measurements & ® 1-I-i-i-1— 8 10 12 14 16 LARVAL LENGTH (mm) 18 Fig. 1. Width of prey consumed plotted against the length of Sardina pilchardus larvae in the eastern central Adriatic. Jaw gape measurements are from Blaxter (1969). SI. 1: Širina konzumiranega plena v primerjavi z dolžino larv mediteranske sardele Sardina pilchardus v vzhodnem srednjem Jadranu. Meritve razpona čeljusti po Blaxter ju (1969). of larval feeding was calculated as the percentage of larvae in which food was observed, irrespective of food occurrence in the guts was calculated as the percentage of larvae in which at least one specimen of the target organism was observed. Estimates of food availability in the plankton were obtained from microzooplankton sampled concurrently with 10-cm diameter mouth aperture bongo nets (53 p,m mesh), fitted on one side with a flowmeter and attached to the towing wire above the main nets. These samples were also preserved in 4% formaldehyde solution and counted for the organisms identified from the gut contents analysis as being most important in the diet of sardine larvae (i.e. copepod eggs, nauplii and copepodites with céphalothorax length <0.9 mm). RESULTS Food organisms were generally located at the distal end of the hind-gut, sometimes protruding from the anus. Food was found in the fore-gut only on two occasions. The majority of food items taken by the three size ranges of iarvae were the copepodite (9-44%), nauplii (30-61 %) and egg (8-12%) stages of copepods (Tab. 1 ). Copepodites were normally observed only as their remaining exoskeletons, making it difficult to discriminate between the developmental stages of superficially similar genera such as Paracalanus, Pseudocaianus and Clausocalanus. This was the most common copepodite group in the diet, especially in larvae >15mm in length (30-35% of composition). Nauplii were numerically the most common organism in the diet, their percentage composition dropping, with increased larval size. The largest and most frequently encountered copepod eggs (approximately 180 p,rn in diameter) were of Calanus helgo-landicus, copepodites of which were taken in low numbers (approximately 1.5-2% of composition) from >10 mm farvae. These are freely-spawned eggs and hence were ingested individually. Other copepod eggs could be separated into discrete size groups and were probably from individual copepod species, but because of the high copepod species diversity in the area of investigation, they could not be positively identified. Eggs were usually present in the absence of female copepods, suggesting they were free-spawned rather than carried eggs. Very rarely were the egg membranes disrupted due to digestion. The unidentified invertebrate eggs were most probably of euphausiids or chaetognaths. Tintinnids made up 5.5% of the diet in <10 mm larvae, although this value was inflated due to the smaller number of iarvae containing high numbers of these organisms. Other identifiable zoopiankton organisms had a general low incidence in the diet (1-2%). The only phy-toplankton, which was identifiable, was sparse din-oflagellate, Peridinium spp. Unidentifiable remains constituted a substantial proportion (9-14 %) of the food, usually consisting of amorphous material which may have also contained some phytoplankton remains. 10 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Jakov DULČiCTHE DIET OF LARVAL SARDINE .... 9-1-1 Tab. 1: Percentage food composition and incidence of sardine larvae in the eastern centra/ Adriatic. Tab. 1: Delež v prehrani in pogostost pojavljanja v prehrani larv mediteranske sardele v vzhodnem srednjem Jadranu. A similar pattern in the incidence of food items in the diet was observed as for the composition of the diet. The incidence of copepodites increased with larval size, constituting 9.1% of the diet in larvae <10 mm in length, 34.6% in 10-15 mm larvae and 44% in larvae >15 mm in length. The largest copepodites (Calanus helgolandicus) were restricted to the largest larvae. While incidence of nauplii remained high in the diet of larger larvae, their importance in the diet (i.e. proportion of the gut contents) was reduced, indicating that lager larvae fed on smaller numbers. Calanus helgoiandicus eggs were mostly consumed by larvae >10 mm in length and also formed a greater proportion of the diet of these larger larvae. In Figure 1 an example of the change in size of food particles with increasing larval size is presented, width measurements from food items taken by sardine larvae, together with sardine jaw gape measurements from Siaxter (1969). With increase in larval size the maximum width of food particles increased. There was no direct relationship between width of food consumed and larval size, due to larger larvae continuing to feed on a high proportion of small particles such as copepod eggs and nauplii. Food was found in larvae at all times of the day, but with a clear reduction between 00.00 and 04.00 hours (Fig. 2). During the period of darkness, occasional completely undigested organisms were found, suggesting they had newly ingested. There was increased feeding incidence following dawn, around 06.00 and 08.00 hours; and again in the afternoon, between 14.00 and 18.00 hours. At most times a lower percentage of larvae >15 mm had food in their guts than smaller larvae. As an indication of the intensity of feeding at different times of day, the mean number of food items per feeding larvae is plotted in Fig. 3. The mean numbers of particles per larva was mostly <2 for all larval lengths. The number of particles showed little diurnal variation in larvae <15 mm. The greater variation in larvae >15 mm may be related to the smaller number of this group examined. The prominent peak at 20.00 - 2.00 hours was due to an individual larva >15mm in length containing many Para (Pseudoj Clausocalanus copepodites. Micro-zoopfankton analysis showed little difference in availability of suitable food during cruise. Copepod nauplii were the most abundant organism (3.4-18.2/1), followed by copepodite stages (2.5-69.2/1). DISCUSSION Karlovac (1967) indicated (without percentage food composition and incidence) that major food of sardine larvae in the eastern central Adriatic is zooplankton (Oithonar Calanus, copepod nauplii, Gastropod - larvae and Tintinnidae), while phytoplankton occurs in very small proportions. This is in agreement with our results obtained for the same area of investigation. The low proportion of sardine larvae which contained food in their guts is typical both for clupeid larvae examined from preserved plankton samples and for other larva! fish with straight intestinal tracts (Dekhnik, 1974). The latter (1980) found that 23.7% of herrings and 26.0% of sprat larvae contained food, compared with a mean of 64.3% for all other non-clupeid species. The tendency of clupeids to evacuate food in response to the trauma of sampling is well documented (Kjilson et ai, 1975; Hay, 1981). Food may also be evacuated when live larvae are placed in preservative (Blaxter, 1965) but, in survey material, clupeid larvae are invariably dead when retrieved from a plankton % Composition % Incidence < 10 10-15 >15 <10 10-1S >15 mm mm mm mm mm mm Calanus helgoiandicus - 1.4 1.9 - 3.3 4-1 Para(Pseudo) 1.5 6.3 30.0 2.8 9.7 25.1 Ciausocalanus spp. Acartia clausi 1.2 7.8 1.9 0.8 11.6 4.3 Centropages spp. - 0.3 - - 0.6 - Oithona spp. 2.1 4.2 4.0 2.8 7.6 8.2 Oncaea spp. - 0.8 2.1 - 1-8 4.3 Unidentified copepods 4.2 13.8 4.0 7.4 16.0 12.3- Copepod eggs (~5.5j.irn dia) 0.2 0.7 - O.S 0.7 - Copepod eggs (~73pm dia} 5.9 1.9 - 8.4 1.2 - Copepod eggs {~92pm dia) - 0.9 - - 0.7 - Copepod eggs 10pm - 0.6 - - 1.4 - dia) C. helgoiandicus eggs 2.3 8.7 7.9 3.2 6.9 16.8 (-183[.im dia) Copepod nauplii 61.0 42.4 30.1 60.5 50.4 45.9 Unidentified invertebrate 0,7 1.3 2.1 1.5 2.6 4.3 eggs Euphausiid calyptopis 0,1 0,2 - 0.5 0.7 - Evadne sp. - - 2.2 - - 4.4 Lirnacina sp. 0.2 - - 0.6 - - Gastropod larvae - 0.3 - 0.7 - tamdlibranch larvae 0.2 - - 0.6 - - Tintinnid 5.6 - - 0.6 - - Rotifer 0.3 - - 0.6 - - Perid'mhm sp. 0.2 - - 0.6 - - Unidentified remains 14.5 9.0 13.9 28,2 18.5 24.9 Total feeding larvae 217 157 24 Mean no. 1.9 2.2 2.1 organisms/feeding larvae 11 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) lakov DULČIČ; THE DIET OF LARVAL SARDINE ..., 3-1-1 02.00 06.00 10.00 1400 18.00 22,00 02.00 TIHE i GMT S Fig. 2. Number of larvae examined - A), B) Percentage feeding incidence, and C) Mean number of food items per feeding larva by 2-hour intervals over the 24-h period. All values are cumulative. SI. 2: Število pregledanih larv - A), B) Pogostost pojavljanja v prehrani, in C) Povprečno število plena na larvo v dveurnih intervalih v obdobju 24 ur. Vse vrednosti so kumulativne. 12 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Jakov DULČlC: THE DIET OF LARVA! SARDINE ..., 9-14 sampler, so ¡hat it is unlikely that further food expulsion will occur on preservation. In this study, food was generally found in the hind-gut and towards the anus, suggesting that food was being defecated rather than regurgitated. The proportion of clupeids evacuating their food may be determined also by sampling methodology (Hay, 1981). Conway et al. (1991) found that 58% of net-caught samples of the sprat Sprattus sprattus contained food. As larval fish grow they require and consume increasingly larger prey (Theilacker & Dorsey, 1980), and a similar observation was recorded in the present study. While there was an increase in maximum size of prey, there was little increase in the numbers of prey. The mean number of particles per gut of feeding larvae was consistently low, generally <2, which may partially be a result of defecation related to sampling and thus not a true reflection of feeding intensity, Blaxter (1969) found that the greatest number of food particles found in sardine larvae in laboratory experiments was only 3. A substantial proportion of small particles was consumed by larger larvae. Feeding of larger larvae on relatively small organisms such as nauplii is inefficient, since they will contribute relatively less to the food biomass than a smaller number of large particles. The situation for co-pepod eggs may be less significant, since a substantia! proportion of the smaller eggs may have been taken in- cidentally as egg sacs attached to adult females. In the present study, Caianus heSgolandicus eggs formed only 2.3% of the diet of <10 mm larvae and, surpassingly, a higher percentage in larger larvae (>15 mm in length), suggesting some element of selection. The resistance of copepod eggs to digestion by larval fish (Conway et al., 1994) may be to prevent substantial contribution being made by them to larval nutrition. !n laboratory experiments with sardine larvae Blaxter (1969) observed a feeding incidence of approximately 10% for day-light hours, falling to 0% at night and rising rapidly to round 30% in the early morning. The feeding incidence values in this study are considerably higher than these, but with a similar superimposed diurnal cycle, corresponding to observations on other clupeid larvae (Blaxter & Hunter, 1982). The occurrence of occasional, obviously freshly ingested food in the guts of sardine larvae during the dark period suggests that some feeding may occur using senses other than vision (Govoni et a!., 1983). Food concentrations in the range of 5-24 particles/1, as measured in this study, are typical of integrated values down the water column in many areas where fish larvae are abundant (e.g. in the Irish Sea, Coombs et al., 1992); higher concentrations occur at discrete depths due to vertical stratification and aggregation in layers. PREHRANJEVANJE LARV MEDITERANSKE SARDELE SARDINA PILCHARDUS (WALBAUM) V VZHODNEM SREDNJEM JADRANU lakov DULČIČ Institut za oceanografijo in ribištvo, HR-21000 Split, P.O.Box 500 POVZETEK V obdobju med februarjem in aprilom 1990 je avtor zbiral podatke o prehranjevanju larv (4-24 mm) mediteranske sardele Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) v vzhodnem srednjem Jadranu glede na razpoložljivost hrane. Najpogostejši organizmi v prebavnem traktu larv (78-89%) so bili ceponožci v različnih stadijih razvoja (jajca, navpliji in kopepoditi). Odstotni delež v prehrani navplijev se je s povečevanjem velikosti larv manjšal, delež kopepoditov pa večal. Delež majhnih delcev hrane v prebavnih traktih največjih larv je bil še vedno visok. Med razpoložljivostjo hrane in prehranjevalnim uspehom ni bilo kakega doslednega razmerja, bržkone zaradi primernih prehranjevalnih razmer. Ključne besede: sardela, larve, prehranjevanje, vzhodni srednji Jadran 13 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Jakov DUE.6C: THE DIET OF LARVAL SARDINE .... 9-14 REFERENCES Blaxter, J. H. S. 1969. Experimental rearing of pilchard larvae, Sardina pilchardus, j. Mar. Biol. Ass. UK, 49 (3): 557-575. Blaxter, J. H. S. & Hunter, J. R. 1982. The biology of clupeoid fishes. Adv. Mar. Biol. 20:1-223. Buckley, L. J. & Lough, R. J. 1987. Recent growth, biochemical composition and prey field of larval haddock Melanogrammus aeglefinus and Atlantic cod Gadus morhua on Georges Bank. Can. j. Fish. Aquat. Sci. 44(1): 14-25. Conway, D. V. P., McFadzen, I. R. 8. & Tranter, ?. R. G. 1994. Digestion of copepod eggs by larval turbot Scophthalmus maximus and egg viability following gut passage. Mar. Ecol. Prog. Ser. 106 (3): 303-309. Conway, D. V. P., Tranter, P. R. G., Fernandez de Puelles, M. L. & Coombs, S. H. 1991. Feeding of larval sprat (Sprattus sprattus L.) and sardine (Sardina pilchardus (Walbaum)}. ICESC.M. 1991, 76p. Coombs, S. H., Nichols, J. H-, Conway, D. V. P., Milli-gan, S. & Halliday, N. C. 1992. Food availability for sprat larvae in the Irish Sea. j. Mar. Biol. Ass. (UK) 72 (4): 821-834. Dekhnik, T. V. 1974. Comments on the articles by V. Ye. Zaika and N. A. Ostrovskaja entitled Indicators of the availability of food to larval fish. J. Icthyol. Engl. Trans. Vopr. Ikhtiol. 14 (5): 804-808. Dtika, L. A. 1963. Pitanie litchinok hamsi (Engraulis en-crasicoius L.) v Adriaticheskom more. Tr. Sev. Biol. St., 16: 299-305. Dulcicf, J. 1993. O ishrani postlicinki pirke (Serranus scriba L.) u srednjem jadranu. Morsko ribarstvo, 45: 16-20. Govoni, j. J., Hoss D. E. & Chester, A. C. 1983, Comparative feeding of three species of larval fishes in the Northern Gulf of Mexico: Brevoortia patronus, Leios-tomus xanthurus, and Micropogonias undulatus. Mar. Ecol. Prog. Ser. 13 (2/3): 189-199. Hay, D. E. 1981, Effects of capture and fixation on gut contents and body size of Pacific herring larvae. Rapp. P-V Reun. Cons. int. Explor. Mer. 1 78: 395-400. Karlovac, }. 1962. Ispitivanje sadrlaja probavnog trakta kod planktonskog stadija skuse (Scomber scombrus L.) u jadranu. IzvjesCa - Reports, vol. IV No 4. A. lOR- Split: 1-16. KarJovac, J. 1967. Etude de I'ecologie de la sardine ecologie de la sardine, Sardina pilchardus Walb., dans la phase planctonique de sa vie en Adriatique moyenne. Acta Adriat, 2:1-109, Kjelson, M. A., Peters, D. $., Thayer, G. W. & Johnson, G. N. 1975. The general feeding ecology of post larval fishes in the Newport River Estuary. Fish. Bull, NOAA 73 (1): 137-144. Last, j. M. 1980. The food of twenty species of fish larvae in the west-central North Sea. Fisheries Research Technical Report, MAFF, Directorate of Fisheries Research. Lowestoft 60: 44 p. Regner, S. 1971. Prilog poznavanju ishrane postlarva brgljuna, Engraulis encrasicoius (Linnaeus, 1758), u srednjem jadranu. Ekologija 6: 157-164. Silva, A. & Miranda, A. 1992. Laboratory rearing of sardine larvae, Sardina pilchardus (Walb.), and early affects of starvation: a preliminary experiment. Bol. Inst. Esp. Oceanogr. 8 (1): 163-174. Theiiacker, G. & Dorsey, K. 1980. Larval fish diversity, a summary of laboratory and field research, intergovernmental Oceanographic Commtsion, Workshop Report 28: 105-142. 14 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 597.5(262.3 Slovenian sea) BLENNiOIDS (BLENNIOIDEA) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS Lovrenc LiPEJ Marine Biological Station, National Institute of Biology, Si-6330 Piran, Furnace 41 Marjan RICHTER SI-10Û0 Ljubljana, JanežiCeva 12 ABSTRACT Although the research of Blennioidea (blennies and their relatives) has a long-standing tradition in the Adriatic, only a few data exist on the occurrence of this littoral fish assemblage in the Gulf of Trieste. The paper presents the checklist of blennioids in the Slovenian coastal sea. Altogether 18 blennioids were recorded in the studied area. 14 of them were blennies (fam. Blenniidae), 3 threefin blennies (gen. Tripterygion) and 7 blennioid species from the family CUnidae. The authors are discussing the factors determining the high blennioid diversity in the Slovenian coastal sea. Keywords: Blennies, Blennioidea, distribution, Slovenian sea INTRODUCTION Blennies and their relatives (Blennioidea) of the Mediterranean and Adriatic sea are considered typical rocky littoral fishes (Gibson, 1969, 1982). The research on this group in the Adriatic has a long-standing tradition (e.g. Craeffe, 1888; Steidachner & KolombatoviC, 1883; KolombatoviC, 1892a, b; Ninni, 1912; Soljan, 1932, 1948; Zander, 1972; Pallaoro, 1989; Pallaoro & StevCiC, 1989; jardas & DulciC, 1998). Although several articles exist on the northern Adriatic blennies (e.g. Se-gantin, 1968; Koppei, 1988; Illtch & Kotrschal, 1990; Kotrschal etal., 1990; Zander, 1980), there is still a lack of knowledge regarding the species inhabiting the Slovenian coastal waters and the Gulf of Trieste as a whole. The only report has come from MatjaSiC el at. (1975), although only 6 blennioids were recorded in their report. The aim of this study is to establish the species of blennies and their relatives occurring in the Slovenian coastal sea. it is a part of the biodiversity project entitled Mapping and monitoring the fauna, flora and habitat types in the Slovenian sea. STUDY AREA The study was conducted in the coastal zone of Slovenia in the areas close to Piran, Strunjan and Debeli rtič (Fig. 1). The coastline within the sites studied in the Piran area consists mainly of allochtonous limestone jetty (sites 1, 3, 4, 5, 6, 7) or concrete paths (sites 2 and 8); only site 9 is located on natural coastline, consisting of eocene flysch sandstone and limestone breccia boulders. The other sites in the Strunjan (site 10) and Debeli rtič area (sites 11 and 12) consist of sandstone boulders as well, although the inclination of the coast is not as steep as in the Piran area. On all studied sites small blocks predominated in the mediolittoral and infralittoral zones, whereas in the Strunjan and Debeli rtič areas sandstone terraces and large boulders were also numerous. METHODS Sampling was carried out by snorkeling and SCUBA diving at different sites in the Piran area from July to the end of September 1998 (app. 5 visits per site). At the other three sites (10, 11 and 12), linear transects were 15 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc L i PC j, Marjan RICHTEK: BLENNI01D5 (OI.ENNIOIDEA) Or THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 15-24 Fig. 1: Study area with sampling stations of the Slovenian coastal sea. Si. 1: Zemljevid obravnavanega območja z vzorčevalnimipostajami v slovenskem obalnem morju. Sites (lokalitete): 1 - Bernardin, 2 - Marine Biological Station, 3 - Morgan Sailing Club, 4 - Harbour pier, 5 - Hotel Piran, 6 - Pavla, 7 - Punta 1, 8 - Punta 2, 9 - Piran-Fiesa, 10- Pacug, 11 - Debeli rtič 1 and 12 - Debeli rtič 2. carried out in August on three sampling days. In this work only qualitative data are presented. With the exceptions of Clinitracbus argentatus, Tripterygion melanurus and T. delaisi xanthosoma, all the observed species were photographed in the studied area. Some species were caught and are housed in the collection of the Marine Biological Station. Species were considered to be stenobathic when more than 90% of all individuals were observed within t m of depth and eurybathic when they exceeded this narrow depth range (lllich & Kotrschal, 1990). RESULTS List of species Earn. Blenniidae 1. Aidablennius sphynx (Valenciennes, 1836) Aidabiennius sphynx was very abundant throughout the entire studied area. This species prefers mediolitoral horizontal terraces, densely covered with green algae (genera Enteromorpha, Cladopbora) and exposed to the sun. It can be found also on big flat rocks as well as in bore holes excavated by the endolithic bivalve H-thopbaga lithophaga. At station 3 we counted 27 blen-nies/ 5 m2. 2, Blennius ocellaris Linnaeus, 1758 This species inhabit deeper waters than other blen-nies. Three butterfly blennies were observed in the lower infralittoral zone on the muddy bottom in the Gulf of Piran. In one case it was found in a shell of a dead bivalve of the genus Clycimeris, which provides shelter for this blenny. It was recorded at the depth of 12-20 m. Marceta (1996) caught two specimens of this species in spring 1995 with the bottom trawling gear. 16 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc LÍPEJ, Marjan RICHTE K: B L EN NICHOS (BI. EN NI Ol DEA) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 13-24 Tab. 1: Occurrence ofblennioids (Blennioidea) at 9 stations in Piran (see Fig. f for locations). Tab. 1: Pojavljanje babic in sorodnikov (Biertnioidea) na 9 postajah pri Piranu (glej si, 1 glede lokacije postaj). Species/stations 1 2 3 4 6 7 8 9 n Aidablennius sphynx + + + + + + * + + 9 Blennius ocellaris „ - - - + + 2 Corypbobiennius galerita + - + + - + 5 Lipophrys adriaticus + - + + + + + + 8 L ipoph rys da!ma tin us + + + + + + + + + 9 Lipophrys canevai + + + + + + + + 8 Lipophrys nigriceps + - - - - + - - 2 Lipophrys pavo + + + - - + + + + 7 Lipophrys trigloides + + + + + + + + + 9 Parablennius gattorugine + + + + + + + + - 8 Parablennius incognitus + + + + + + + - 8 Parablennius rouxi - - - + + + + + 6 Parablennius sanguinolentas + + + + + + + + + 9 'Parabién nius ten ta cu lar is - + + + + + + + + 8 Clinitrachus argén ta tus - - - - + + - 2 Tripterygion delaisi - - - + - - - - 1 Tripterygion tripteronotus + + + - + + + + + 8 Number of species 12 9 12 12 12 13 13 14 12 Stations: 1-Bernardin, 2-Marine Biological Station, 3-Morgan Sailing Club, 4-Harbour pier, 5-Hotel Piran, 6-Pavla, 7-Punta 1, 8-Punta 2, 9-Piran-Hesa. 3. Corypbobiennius galerita (Linnaeus, 1758) This typical mediolittoral blenny inhabits the vertical rocky walls in the uppermost part. This species can spend some time above the water line searching for food, mostly cirripeds Chtbamalus stellatum. It was always observed in the first 20 cm. Corypbobiennius galerita is able to withstand limited periodic exposure outside the water. 4. Lipophrys adriaticus (Steindachner & Kolomba-toviC 1883) We found this species in the entire studied area but only at the depth interval of 0.1 to 0.5 rn. It prefers mostly rocks, covered with a carpet of small juvenile bivalves Mytiius galioprovincialis. 5. Lipophrys canevat (Vmaguerra, 1880) We regularly observed this species close to the surface. It prefers mostly rocks, covered with a carpet of small juvenile bivalves Mytiius galioprovincialis. it was observed also in the bore holes of endolithic bivalves. The specimens inhabiting rocks densely covered with Mytiius bivalves are black. 17 6. Lipophrys dalmatinus (Steindachner & Kolomba-tovic, 1883) Lipophrys dalmatinus preferred the plane rocky terrace, covered with low vegetation carpet, but it can be found also in holes of the steep wall. It was found at the depth range of 0.1 to 0.5 m. Although it was observed almost everywhere, it was never abundant. 7. Lipophrys nigriceps (Vinciguerra, 1883) Two specimens of Lipophrys nigriceps were recorded in the study area; one in the rocky littoral of the Bernardtn beach and the other at the Piran Punta natural sanctuary. Lipophrys nigriceps is a typical cave dweller, inhabiting dimly lit biotopes (Zander, 1980). Both specimens were observed under overhanging rocks, the first one at a depth of 1.5 m and the other at a depth of 4 m. 8. Lipophrys pavo (Risso, 1810) Lipophrys pavo is a common stenobathic blenny, inhabiting the depth ranging from 0 to 0.5 m. It was observed under small stones in the mediolittoral rocky lit ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc Ui'EJ, Marjan RlCHTER: ¡JLENNIOIDS (EiLENNIOlDEA) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 15-24 Fig. 2: Transect sections of two sites (a and b) in the Piran Punta area. St. 2: Skica transekta na dveh postajah (a in b) na piranski punti. Abbreviations (Okrajšave): Asph - Aidablennius spbynx, Cgai - Coryphoblennius galerita, Ladr - Lipophrys adriati-cus, Lean - L. canevai, Lda! - L. dalmatinus, Lnig - L. nigriceps, Lpav - L. pavo, Ltri - L. trigloides, Psan - Parablennius sanguinolentus, Pine - P. incognitos, Pgat - P. gattorugine, Pten - P. tentacularis, Ttri - Tripterygion tripteronotus. toral, but it can be also found in rock pools and in soft bottom substrates. It is very frequent also in lagoons as already pointed out by Segantin (1968), as well as in lagoons, brackish waters and in channels of the Secovlje salina (pers. observations). 9. Lipophrys trigloides (Valenciennes, 1836) This species inhabits mediolittoral steep rocks in the area influenced by the strong wave action. It was regularly observed on horizontal terraces, densely covered 18 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc LtPEJ. Marjan RiCHTER: BLENNODS ¡BLENNIOÍDEA) OF It-IE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 15-24 with green aigae, not deeper than 0.5 m. This species has similar habitat demands as Coryphoblennius galerita. We found this species to be common at all stations in the Piran area. According to Bini (1968) this species is considered to be rare in the Adriatic. 10. Parablennius gattorugine (Brunnich, 1768) Parablennius gattorugine lives in the infrafittoral belt, mostly below the depth of 2 m. It is frequent on rocky habitats. 11. Parablennius incógnitas (Bath, 1968) Parablennius incognitos is very common in the rocky littoral of the studied area, it was found mostly at the depth ranging from of 0.5 to 1.5 m, preferably on rocks covered with dense vegetation and bivalves Mytilus galloprovincialis. This species exhibits various color combinations, probably associated with the occupied environment as suggested by Abel (1993). 12. Parablennius rouxi (Cocco, 1833) It was observed at the depth ranging from 3 to 10 m. According to our observations, this species prefers vertical rocks with crevices and holes. On several occasions it was observed also in the holes excavated by en-dolithic bivalves Litbophaga lithophaga. 13. Parablennius sanguinolentos (Pallas, 1814) Parablennius sanguinolentus was abundant at all stations in the mediolittoral and infralitoral belts. Only rarely it was observed below 3 m, it seems that this species prefers the habitat types with abundant blocks. 14. Parablennius tentacularis (Brünnich, 1768) It was found in different habitats, also associated with Pinna nobilis in sea grass meadows. Although it was found from 1 to 25 m deep, it was more numerous at the shallower depths of 1 to 2 m. On several occasions it was observed also in the holes excavated by en-dolithic bivalves Lithophaga lithophaga. Fam. Tripterygiidae 15. Tripterygion trypteronotus (Risso, 1810) This species was very frequent in the depth range 0.1 to 1 m, but it was also observed deeper at the depth of 3 m. it is a typical rock dweller, which can be found on rock terraces and steep wails as well. 16. Tripterygion melanurus minor Guichenot, 1845 The only data on the occurrence of this species in the Slovenian coastal sea was provided by Bojan MarCeta (National Institute of Biology, Ljubljana), who found this species immediately below the roof of an overhanging rock near Fijesa. This totally agrees with the habitat preference described by Zander (1986), i.e. that T. melanurus minor is inhabiting sea caves and other dimly lit biotopes, clinging to walls or ceilings. 17. Tripterygion delaisi xanthosoma Cadenat & Blanche, 1971 We did not have the opportunity to see this species in the studied area. The yellow triplefin was observed in the dim environment of an overhanging rock of the pier of Piran harbor at the depth of 5 m by our colleague Valter 2i2a in May 1998 and April 1999. This species was also recorded in a similar habitat type in the sanctuary of Riserva marina Miramare near Trieste (Roberto Odorico, pers. comm.). This species is inhabiting the sea caves and overhanging rocks of different islands near Rovinj (Zander & jelinek, 1976; Pallaoro & Stevdi, 1989) (front cover). Fam. Clinidae 18. Clinitrachus argentatus (Risso, 1810) Two specimens were observed at the depth range of 0.1 to 0.5 m. Unfortunately, we failed to take photographs of this species. According to Pallaoro & Stevfiii (1989) this species prefers habitat types with dense algal cover. Bini (1968) reported that Clinitrachus argentatus inhabits the Posidonia and Zostera seagrass meadows as well. DISCUSSION Altogether 18 biennioids were recorded in the studied area. 4 of them were blennies (fam. Bienniidae), 3 threefin blennies (gen. Tripterygion) and 1 blennioid Figs, (slike) 3-18: Fig. 3: Aidablennius sphynx, Fig. 4: Blennius ocellaris, Fig. 5: Coryphoblennius galerita, Fig. 6: Upophrys adriaticus, Fig. 7: Upophrys canevai, Fig. 8: Lipophrys dalmatinus, Fig. 9: Upophrys nigriceps, Fig. 10: Upophrys pavo, Fig 11: Upophrys trigloides, Fig. 12: Parablennius gattorugine, Fig. 13: Parablennius incognitos, Fig. 14: Parablennius rouxi, Fig. 15: Parablennius sanguinolentus, Fig. 16: Parablennius tentacularis, Fig. 17: Tripterygion tripteronotus, Fig. 18: Tripterygion melanurus minor (Photo: M. Richter). 19 ANNALES • Ser. hist. nat, • 9 • 1999 • 1 (15) ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) 21 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc UPE), Marjan RICHTER: Bi.ENNIOiDS (BLENNtGtDEA) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 15-24 species from the family Clinidae. in the previous report presented by MatjaSic et at. (1975) for the Northern Adriatic, five blennies were recorded (Parablennius gat-torugine, Blennius ocellaris, Coryphoblennius galerita, Parablennius rouxi and Lipophrys pavo) and one triplefin bienny (Tripterygion tripteronotus). Segantin (1968) reported on the occurrence of 11 species of blennies, whereas illich & Kotrschal (1990) confirmed the presence of 14 bienny species in the Northern Adriatic, in their list Blennius ocellaris is missing in comparison with our checklist, while we failed to find Parablennius zvonimiri, which appeared in their list. Considering the fact that according to Pallaoro & StevCid (1989) and jardas (1996) 21 blennioids are living in the entire Adriatic area, the obtained number of species is surprisingly high. The three species, which were not confirmed for the Slovenian coastal sea by us, are Parablennius zvonimiriLipophrys basiiiscus and L. flu-viatilis. Since Parablennius zvonimiri was reported for Venice region by Segantin (1968) and for the Rovinj area by different authors (e.g. Zander, 1980; Kotrscha!, 1988; Illich & Kotrschal, 1990; Kotrscha! et al., 1990), it is probable that this species will be eventually confirmed in the Slovenian coastal sea as well. This species has similar ecological requirements as Tripterygion de-laisi xanthosoma, T. melanurus minor and Lipophrys nigriceps, preferring dim habitats under overhanging rocks, crevices between rocks and entrances to sea caves. We were not able to confirm the presence of Lipophrys basiiiscus, which is distributed in the studied area according to Zander's (1986) distribution map. Pallaoro & §tev£i£ (1989) expressed some doubts regarding the occurrence of this species in the Adriatic sea, since the only record of this species originates from the 19th century. In recent investigations of the littoral fish assemblage with different methods and fishing gears in the eastern part of the Adriatic sea L. basiiiscus was not found (Pallaoro, pers. comm.). Lipophrys fluviatilis, a freshwater and brackish water species, was found in some lakes and in the mouths of the Middle Adriatic rivers (Pallaoro & Stevdd, 1989). Jardas (1996) presumed that, this species inhabits the estuaries of the Isonzo and the Adige rivers. Depth and substratum type were the two determining factors affecting the distribution of blennies (Macpherson, 1994). The abundance and diversity of blennioids were highest in the mediolittoral area and were decreasing towards deeper water, which is in good agreement with the observations of Illich & Kotrscha! (1990) for the Rovinj area. Only one species - Blennius ocellaris - was restricted to deeper waters. The bulk of the recorded bienny species was associ- ated with the rocky littoral. Only few blennies such as Blennius ocellaris and Parablennius tentacularis were found on soft muddy substrates. In our study only Parablennius tentacularis was observed in the seagrass meadow of Cyrnodocea nodosa. Even in this case it was associated with large bivalve shells, such as Pinna nobi-iis and Glycimeris glyctrneris. Although seagrass meadows provide shelter and food for diverse fish communities (Bell & Harmelin-Vivien, 1982), only few blennies can be found in such habitat type. Macpherson (1994) found negative preference of A. sphynx, L. canevai, L. trigloides, P. incognitas, P. rouxi, P. sanguinolentus, P. gattorugine and T. tripteronotus for Posidonia oceanica beds. Most blennies inhabit holes excavated in the rock by the endolithic bivalve Lithophaga lithophaga or formed by erosion (e.g. Koppel, 1988). The sites with high blennioid diversity were the harbour piers, especially the outer rocky margin of the wavebreakers. We believe that the inclination of the slope is also very important factor. Higher number of species were observed in habitats where the coast was steeper. According to Illich & Kotrscha! (1990), the high bienny diversity is correlated also with the well defined zone of sessile animals and short alga! turf in the subsurface littoral. Numerous large, mainly limestone rocks provide good shelter for various blennies. Such habitat types provide dim habitats for photophobic blennies, such as Tripterygion delaisi xanthosoma and Lipophrys nigriceps. Autochthonous iimestone rocks are found only in the historical town of izola, whereas In other parts of the Slovenian coastal sea the rocky littoral is made of sand stone boulders. The importance of rocky habitats was already pointed by Segantin (1968) who studied the blennies in the Gulf of Venice. He believes that some species of blennies have settled in the Gulf of Venice only recently. ACKNOWLEDGMENTS We thank our colleagues Valter 2i2a, Roberto Odorico and Bojan MarCeta for their information's regarding some rare species. We would like to take this opportunity also to thank the staff of divers and technicians of the Marine Biological Station for their help, especially our colleagues Tihomtr Makovec and Janez forte. We wish to express special thanks to dr. Jakov DulCic who provided us with useful scientific articles. This research was funded by the Ministry of Science and Technology (Contract 3411-98-29 0789) and the Ministry for Environment and Physical Planning of Slovenia. 22 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc LIPE), Marjan RfCHTEK: BLENNIOîDS (BIENNIOIDEA) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, 15-2-3 BABICE (BLENNIOIDEA) V SLOVENSKEM OBALNEM MORJU Lovrenc LIPEJ Morska biološka postaja, Nacionalni institut za biologijo, Sf-6330 Piran, fornače 41 Marjan RICHTER Si-1000 Ljubljana, Janežičeva 12 POVZETEK Avtorja poročata o pojavljanju 18 vrst babic in njihovih sorodnikov (Blennioidea) v slovenskem morju. Med njimi je 14 vrst pravih babic (Blenniidae), 3 vrste so sprehajalčki (Tripterygion) in I vrsta Clinitrachus argentatus. Glede na dejstvo, da Pallaoro & Števčič (1989) poročata o 21 vrstah za jadransko morje, je število najdenih vrst v slovenskem morju presenetljivo veliko. Večina vrst je bila pogosta na vseh vzorčevalnih postajah, predvsem v najbolj plitvem sloju od 0,1 do 0,5 m. Nekatere izmed teh so sposobne kratkih ekskurzij na kopno, v območje pršnega pasu (npr. Coryphoblennius galerita, Lipophrys trigloides). Okata babica (Biennius ocellaris) je bila opažena le v cirkalitoralnem pasu, velika babica (Parablennius gattorugine), roga t a babica (Parablennius tentacuiaris) in progasta babica (Parablennius roux i) so značilne za infralitoralni pas, druge vrste pa se pojavljajo predvsem, v mediolitoralnem (bibavičnem) pasu. Največ vrst je bilo opaženih na kamniti obali, predvsem na valobranih in ob obrežnem skalovju na piranski Punti. Kaže, da se babice izogibajo mehkih podlag, še bolj pa morskih travnikov. Avtorja menita, da je vrstna pestrost povezana tudi z naklonom obale, saj je bilo največ vrst babic opaženih tam, kjer se obala strmo spušča v morje. Na Debelem rtiču, kjer se flišna brežina zelo počasi spušča v morje, je bilo najdenih le nekaj vrst babic. Vrste Tripterygion deiaîsi xanîhosoma, Tripterygion melanurus in Lipophrys nigriceps so bile najdene le v zaklonjenih, temnih špranjah in votlinah skalovja valobrana ter obrežnega skalovja. Kaže, da le okata babica živi izključno na muljastem dnu, na tem tipu podlage pa se pojavljata še rogata in velika babica. Ključne besede: babice, Blennioidea, razširjenost, slovensko morje REFERENCES Abel, E, F. 1993. Colouration phenomena of Mediterranean blennies (Pisces, Blenniidae). P.S.Z.N.I: Marine Ecology 14(4): 291-312. Bet I, J. D. & M. L. Harm el in-Vivien. 1982. Fish fauna of French Mediterranean Posidonia oceanica seagrass meadows. 1. Community structure. Tethys 10(4): 337-347. Bini, G. 1968. Atlante dei pesci delle coste italiane. Mondo Sommerso Editrice. Volume VI. Perciformes: Blennioidei, pp. 115-168. Gibson, R. N. 1969. The biology and behaviour of littoral fish. Oceanogr. Mar. Ann. 7: 367-410. Gibson, R. N. 1982. Recent studies on the biology of intertidaf fishes. Oceanogr. Mar. Ann. Rev., 20: 363-414. Graeffe, E. , 1888. Ubersichte der Seetiere des Goifes von Triest. Arbeit, zool. Inst. Univ., Wien u. Triest, 7(3): 445-470. lilich, P. I, & K. Kotrschal, 1990. Depth distribution and abundance of Northern Adriatic littoral reef Biennioid fishes (Blenniidae and Tripterygion). P.S.Z.N.I: Marine Ecology 11(4): 277-289. Jardas, I. 1996. jadranska ihtofauna. Skolska knjiga Zagreb. 533 pp. Jardas, I. & J. Dulck. 1998. ZoofoSki doprinosi juraja Kolombatovida (1843-1908). Annales 13: 143-148. Kolombatovk, 1892a. Ob. Mačkulje (Blenniini) Spijet-skog Pomorskog Okružja u Dalmaciji. God. Izvješče C. K. Velike realke u Splitu za 1892-1893: 3-27. Kolombatovič, J. 1892b. Biennius zvonimiri rt. sp., nova vrsta babice dalmatinskog mora. Glasnik HND, 7 (1-6): 107-112. Koppel, V., 1988. Habitat selection and space partitioning among two Mediterranean Blenniid Species. P.S.Z.N.I: Marine Ecology 9(4): 329-346. Kotrschal, K., 1988. Blennies and endolithic Bivalves: Differential utilization of shelter in Adriatic Blenniidae (Pisces: Teleostei). P.S.Z.N.I: Marine Ecology 9(3): 253-269, Kotrschal, K., D. G. Lunquist & I. P. Illich, 1990. Opportunistic feeding in Mediterranean Biennioid Fishes (Blenniidae and Tripterygion). As revealed by experimental food provisioning in the field. P.S.Z.N.I: Marine Ecology 12(1): 63-73. Macpherson, 1994. Substrate utilisation in a Mediterranean littoral fish community. Mar. Ecol. Progr. Ser. 114:211-218. Marčeta, B. 1996. Pojavljanje nekaterih vrst glavo-nožcev in rib v slovenskem morju. Annales 9: 17-30. Matjasič, Jv J. Štirn, A. Avčtn, L. Kubik, T. Valentinčič, F. Veikovrh & A. Vukovič. 1975. Flora in favna severnega Jadrana. Prispevek 1. SAZU, Ljubljana, 54 str. 23 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Lovrenc UPE), Marjan RICHTER: BLENNODS (iS IENNIOI DE A) OF THE SLOVENIAN COASTAL WATERS, i 5-21 Nirtni, E. 1912. Caiaiogo dei pesci del mare Adriatico. Blennioidea. C. Bertolt!, Venezia: 112-121. Pallaoro, A. 1989. Blennioidea (Pisces, Perciformes) ja-dranskog mora s posebnim osvrtom na otok Soltu. Ichthyologia, 21: 57-69. Pallaoro, A. & Z. StevCiC, 1989. A check-list of species of Adriatic Blennioidea (Pisces, Teleostei, Perciformes). Studia marina 20: 51-74. Segantin, G. Mv 1968. I Blennlidae del litorale Veneto, Primo contributo alio studio dei Blennioidei. Boil. Mus. Civ. Stor. Nat. Venezia, 18: 41-68. Steidachner, F. & J. Kolomhatovic. 1883. Beiträge zur Kenntnis der Fische der Adria. Reise S. B. Akad. Wiss. Wien Math. Naturw. KL, 88(4): 1193-1202. §oijan, T. 1932. Blennius galehta, L. poisson amphiblen des zones supralittorales et littorale exposées de l'Adriatique. Acta Adriatica 1 (2):1-14. Soljan, T. 1948. Ribe jadrana. Fauna i Flora Jadrana. Na-kladnt zavod Hrvatske, 437 str. Zander, C. D., 1972. Beiträge zur Ökologie und Biologie von Blenniidae (Pisces) des Mittelmeeres. Hel-goiänder wiss. Meeresunters. 23:193-231. Zander, C. D., 1980. Morphological and ecological investigations on sympatric Lipopbrys species (Blenniidae, Pisces). Helgoländer wiss. Meeresunters. 34: 91-110. Zander, C. D. 1986. Tripterygiidae. In: Whitehead, P.J.P., M.-L. Bauchot, J.-C. Hureau, j. Nielsen & E. Tor-tonese. 1986. Fishes of the North-eastern Atlantic and the Mediterranean. Volume 111, Unesco. London, pp. 1118-1121. Zander, C. D. & Jeiinek, 1976. Zur demersen Fischfauna im Bereich der Grotte von Banjole (Rovinj). Mitt. Hamburg Zool. Mus. Inst, 73: 265-280. 24 VARSTVO NARAVE TUTELA DEL AMBIENTE NATURE CONSERVATION ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) strokovni članek UDK 502.7:719(497.4 Škocjanski zatok) PROGRAM VARSTVA iN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK Barbara VIDMAR Medobčinski zavod za varstvo naravne tn kulturne dediščine Piran, Si-6330 Piran, Trg bratstva 1 IZVLEČEK V pričujočem prispevku avtorica predstavlja Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki je nastal na osnovi določb Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (.ZNRŠZUL RS 29/98). Za uresničevanje varstva in doseganje razvoja rezervata omenjeni zakon predvideva izdelavo petletnega programa, ki vsebuje predvsem celovito oceno stanja v rezervatu in okolici, opredeljuje cilje varstva in razvoja rezervata ter predlaga ukrepe za njihovo uresničevanje, določa dejavnosti, ki lahko potekajo v rezervatu, in smernice za njihov razvoj ter ocenjuje potrebna sredstva in vire za doseganje ciljev rezervata. V prispevku je podana metodika procesa priprave programa ter problematika njegovega nastajanja in usklajevanja. Ključne besede: Škocjanski zatok, načrt upravljanja, mokrišče UVOD Naravne vrednote Škocjanskega zatoka opisujejo Številni viri {npr. Reitram & Upej, 1996; Mozetič et al., 1998; Geister, 1987; Kaiigarič, 1990, 1998; Kaligarič et ai, 1993; Šalamun, 1997; Škomik et al., 1990}. Iz naštetih virov je povzeta kratka naravovarstvena ocena obravnavanega območja. Škocjanski zatok je kljub grobim degradacijskim posegom v preteklosti (kronologijo dogajanja na območju zatoka opisuje Makovec, 1997} potencialno območje velike biotske pestrosti in največje brakično močvirje v Sloveniji, ki je floristično in favnistično zelo pomembno skozi vse leto. je življenjski prostor številnih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem so z ekološkega vidika zanimive tiste, ki za svoj razvoj potrebujejo pol-slane (brakične) vode. Širok in plitev prehod med morjem in kopnim, kar je na vzhodni pretežno apnenčasti obali Jadrana redkost, ustvarja ugodne razmere za rast in razvoj sianoijubnih rastlin - halofitov. V trstičju na južnem delu zatoka ima edino slovensko rastišče obmorska triroglja (Triglochin rnaritimus), redka vrsta mediteranskih mokrišč. Območje je izjemno predvsem z vidika ptičje favne, saj so ornitologi na tem območju evidentirali svetovno in evropsko pomembne vrste ptic, bodisi gnezdilce (mala tukalica Porzana parva, mala bobnarica lxobrychus minutus, beločeli deževnik Charadritis a!exandrinus) bodisi številne selivke, ki se tu ustavljajo na preletu ali prezimovanju. Veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki odlikuje Škocjanski zatok in njegovo bljižnjo okolico (tu živi 41% vseh slovenskih dvoživk, 41% vseh slovenskih plazilcev, 55% vseh v Sloveniji opaženih vrst ptic in 36% v Sloveniji živečih sesalcev} omogočajo različne globine vode, velika pestrost habitatov, zamočvirjeni travniki, plitvine in poloji, obrežja, mlake, reke itd. Zaradi neposredne bližine morja, mediteranske klime in subrnediteranske vegetacije je Škocjanski zatok posebnost med slovenskimi ekosistemi. Veliko površino pokriva brakična voda, ki v nasprotju z večino stoječih voda v Sloveniji in srednji Evropi redkokdaj zmrzne. Škocjanski zatok je bil po dolgotrajnih prizadevanjih prvič zavarovan oktobra 1993 z Odlokom o interventnem zavarovanju, ki ga je izdalo Ministrstvo za kulturo Slovenije. V letu 1994 je bil odlok v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor podaljšan z Odredbo o začasni razglasitvi Škocjanskega zatoka za naravno znamenitost Omenjena Odredba je biia podaljšana še dvakrat, tako da je bil Škocjanski zatok začasno zavarovan do konca leta 1997. V tem času je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Predlog zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki ga je slovenski parlament spre- 27 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVQIA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 SI. 1: Shema naravnega rezervata Škocjanski zatok (po Plazar ■ Mlakar, 1998). Fig. 1: Outline of the Škocjan Inlet Na ture Reserve (source: Plazar - Mlakar, 1998). jel marca 1998 (ZNRŠZ, UL RS 20/98). Zakon nalaga javnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravo predloga petletnega Programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok (v nadaljevanju Program), ki naj med drugim vsebuje ukrepe za vzpostavitev primernih razmer za življenje rastlin in živali v rezervatu, pa tudi predloge ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov iz okolice rezervata, določa in opredeljuje dejavnosti v rezervatu ter končno tudi potrebna sredstva in vire za doseganje ciljev rezervata. Program je v zakonu opredeljen kot obvezno izhodišče za pripravo planov prostorskega razvoja in prostorskih izvedbenih aktov ter podlaga, na kateri upravljalec sprejme letni program dela. METODIKA IZDELAVE IN POMEN PROGRAMOV VARSTVA IN RAZVOJA V procesu priprave programa varstva in razvoja {v nadaljevanju program) ali upravljalskega načrta (management plan) v prvi fazi predstavimo dejansko stanje nekega zavarovanega območja, v drugi pa stanje, ki ga želimo doseči po določenem časovnem obdobju, to je običajno po petih letih. Temeljna faza nekega programa varstva in razvoja podaja potrebne ukrepe (upravljalske akcije), ki vodijo do želenega stanja. V procesu izdelave programov torej najprej opisujemo in vrednotimo neko območje (umeščenost v prostor, raba in aktivnosti, naravna in kulturna dediščina), nato določamo želeno stanje ali opredeljujemo cilje in končno predlagamo ukrepe za doseganje ciljev. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na upravljanje, to so naravne da- Si. 2: Škocjanski zatok leži v Koprskem zalivu na robu Luke Koper, (foto f. feraša). Fig. 2: Škocjan Inlet is situated in Koper Bay on the edge of the Port of Koper. (Photo f. feraša). nosti, človeška dejavnost, dejavniki zunaj zavarovanega območja in zakonske določbe. Za pripravo takega programa je nujen interdisciplinaren pristop, ki vključuje medresorsko sodelovanje in teamsko delo, zato je prvi korak ustanovitev načrtovalske ekipe. Končni izdelek je dokument, ki mora biti jasen, kratek, pregleden in priročen. Program varstva in razvoja ponazarja tematski okvir, nekakšno ogrodje za kasnejše aktivnosti na terenu. Natančen potek posameznih konkretnih aktivnosti ni stvar programa, ampak podrobnejših projektov, ki pa izhajajo iz programa. Namenjen je predvsem uprav-Ijalcu prostora in njegovim sodelavcem pa tudi drugim uporabnikom prostora. REZULTAT! IN RAZPRAVA V nadaljevanju prispevka je opisan primer izdelave programa varstva in razvoja za naravni rezervat Škocjanski zatok. Oblikovanje delovne skupine V delovno skupino za pripravo programa smo vključili strokovnjake različnih strokovnih profilov, ki so na področju preučevanja Škocjanskega zatoka imeli reference in izkušnje. Zaradi kompleksne problematike Škocjanskega zatoka so sodelovali predstavniki ornito-loške in botanične stroke, strokovnjaki za vodno gospodarstvo, morski biologi in fiziki, krajinarji in predstavniki naravovarstvene stroke. Ugotavljanje sedanjega stanja Stanje v Škocjanskem zatoku smo obravnavali z več vidikov in na več načinov. Ovrednotili smo obstoječe 28 AN NALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOIA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 5/. 3: Odlagališča odpadkov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Foto B. Vidmar). Fig. 3: Landfill in the Škocjan Inlet Nature Reserve (Photo B. Vidmar). podatke in zbirali nekatere nove na terenu. Iz najrazličnejših virov (Sovine, 1996a; b; Mozetič ef al., 1998; Šalamun, 1997; Kaligarič ef a/., 1993; Škornik et a!., 1990; Škornik, 1997; Lipej, 1997; Malačič ef al., 1998) in redkih opravljenih analiz (Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992; lipej & Malej, 1996) smo povzeli abiotske dejavnike (hidrološke značilnosti, površine in volumne vode, fizikalno kemijske in biološke parametre vode ¡n sedimenta, slanost in cirkulacija vode, geomehanske in stabilnostne razmere ter geo teh nične lastnosti in živi svet (izdelana je bila botanična študija Škocjanskega zatoka; Kaligarič, 1998), pregledali pa smo tudi lastniško stanje in način izrabe tal na območju rezervata. Poleg stanja znotraj rezervata smo glede na njegovo umesčenost v mestni prostor pregledali in ovrednotili tudi stanje v okolici. Očitno neustrezne ekološke razmere v rezervatu samem in okolici so odsev omejenega dotoka in izmenjave tako slane kot sladke vode. Voda je preplitva, saj je v laguno zatoka odloženih skoraj 300.000 kubičnih metrov blata, ki očitno vsebuje nekatere toksične elemente. Rezultati dveh enkratnih analiz vode (Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992; Lipej & Malej, 1996) so pokazali pomanjkanje kisika, obremenjenost z organskimi snovmi in znatno mikrobiološko onesnaženje. Procese evtrofikacije še dodatno pospešujejo kanalizacijski izpusti bližnjih gospodinjstev, ki so speljani neposredno v laguno. Območje rezervata je onesnaženo s kosovnimi odpadki, zaradi dejavnosti vrtičkarstva in intenzivnega pridelovanja nekaterih kultur. Onesnažujejo ga tudi številne dejavnosti v njegovi okolici, saj je lociran v močno urbaniziran prostor med samim mestom Koper, koprsko Luko in obalno štiri-pasovnico. Večina parcel je v lasti države, predvsem na območju bonifike, kjer z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Na tem območju zakupniki pridelujejo vrtnine, obdelujejo sadovnjake, pa tudi kosijo deteljo za krmo. Na manjšem območju na jugozahodnem delu rezervata se ljudje ukvarjajo z vrtičkarstvom, ki tudi onesnažuje vode Škocjanskega zatoka. Podana globalna opredelitev stanja na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok izhaja iz razpoložljivih podatkov, ki pa ne zadostujejo za temeljito in dokončno opredelitev sanacijskih ukrepov ter celovitega predloga ureditve tega območja. Predvsem manjkajo podatki o dinamiki organskih in anorganskih parametrov vode in sedimenta in hidroloških podatkov za izračun vodne bilance. Tudi obstoječe prostorske podlage so se izkazale za neustrezne. V prvi vrsti zaradi odločitev o sanacijskih ukrepih se je izkazala potreba po takojšnji vzpostavitvi spremljanja stanja omenjenih parametrov na območju rezervata. V ta namen je Morska biološka postaja pripravila letni program spremljanja stanja biokemijskih in fizikalnih parametrov vode, Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane pa program za spremljanje hidroloških parametrov. Znanstveno raziskovalno središče Koper je pripravilo Program prostorskih in upravnih vidikov strokovnih podlag za izdelavo ureditvenega načrta. Določanje želenega stanja Želeno stanje smo opredelili iz različnih zornih kotov, pri čemer je bil primarni cilj ponovna vzpostavitev ustreznih ekoloških razmer za obstoj značilne flore in favne, torej za funkcioniranje območja kot biotopa. Poleg primarnega cilja smo določili še sekundarni cilj, to je ureditev rezervata za usmerjen obisk v rekreativne, vzgojno izobraževalne in znanstvenoraziskovalne namene. Primarni cilj smo opredelili s spiskom habitatnih tipov, ki jih želimo v rezervatu ponovno vzpostaviti in nato ohranjati, pri čemer smo kot referenčno stanje upoštevali stanje pred pričetkom degradacijskih posegov v zatoku. Osnova za določanje želenega stanja v rezervatu je bil Projekt "Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka", ki ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Projekt predvideva delitev rezervata (si. 6) na brakični del (obsega vodno površino, plitvine in poloje in polslano mlako -jezerce) in sladkovodni del (nadomestni biotop sladkovodnega močvirja, ki bi ga uredili na območju sedaj šn je bonifike). Znotraj take ureditve so zajeti želeni habitatni tipi, to so: sladkovodno ali somorno trstičevje; zaslajeno trstičevje s slanušami; trstičevje na suhih tleh; zmerno vlažna rahlo zaslajena ekstenzivna travišča bonifike; pionirska vegetacija slanuš enoletnic na poplavljenih muljastih polojih; polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s slanušami trajnicami (v Sloveniji edini slani travniki); trajna plitva morska močvirja s pol 29 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 SI. 4: Škocjanski zatok je do nedavnega rabil kot odlagališče odpadnega materiala. (Foto R. Turk) Fig. 4: Until recently, the Inlet served as a refuse dump (Photo R. Turk). slano vodo (obmorsko ločkovje), slane luže z redko vrsto obmorsko rupijo, slana in polslana voda in poloji brez vegetacije; toploljubna grmišča, bogata z lesnimi vrstami (tudi tamariska); sladkovodno močvirje s prevladujočim ločkovjem in manjšimi sladkovodnimi mlakami; gozdič bele vrbe). Sekundarni cilj smo predstavili kot urejen rezervat s sprehajalno in/ali kolesarsko stezo ob robu rezervata, krožno učno potjo okoli sladkovodnega dela naravnega rezervata, ptičjo opazovalnico in informacijskim centrom za obiskovalce (povzeto po Plazar, 1995 in Plazar-Mlakar, 1997 ter Mozetič, 1998). Plazar-Mlakar (1997) navaja, da urejen rezervat zviša raven kakovosti prostora celotnemu območju. Pri določanju želenega stanja opredeljujemo ekološke razmere, ki jih želimo ustvariti na določenem območju, pri čemer izhajamo iz ekoloških zahtev značilnih rastlinskih oziroma živalskih vrst in skupin. Idealno je vzpostaviti stanje pred pričetkom degradacijskih posegov, kar pa ni vedno popolnoma mogoče, saj so nekatera življenjska okolja lahko nepopravljivo spremenjena. Povedano velja tudi za naš primer, zato smo določili spisek habitatnih tipov, ki se najbolj približuje idealnemu stanju. Po definiciji naravnega rezervata (Inventar, 1991) je pristop omejen na najmanjšo možno mero (zaradi nadzora, opazovanja, dokumentiranja ipd.), vendar smo v tem specifičnem primeru ob upoštevanju "mestne lege" Škocjanskega zatoka dopustili tudi obisk javnosti, bodisi v vzgojnoizobraževalne, raziskovalne ali rekreativne namene, v taki obliki, ki ne pušča negativnih posledic. Tako smo ob sprehajalni poti predvideli jarek, ki preprečuje dostop na poloje, ob učni poti pa varovalni pas. Namen informacijskega centra je tudi usmerjanje in osveščanje obiskovalcev. ......"___ _ — ...... - SI. 5: Škocjanski zatok na pragu mesta Koper - evtrofne razmere povzročajo razbohotenje alg. (Foto R. Turk). Fig. 5: Škocjan Inlet on the threshold oí Koper - the eutrophic conditions have given rise to the exuberant growth ofalgae (Photo R. Turk). Potrebni ukrepi za doseganje želenega stanja Ukrepe za doseganje želenega stanja smo razdelili na sanacijsko - renaturacijske tn z njimi povezane raziskave ter ukrepe za urejanje prostora. Sanacijsko -renaturacijski ukrepi so prirejeni po študiji, katere nosilec je Andrej Sovine in je bila ¡zdelana leta 1996 na Vodnogospodarskem inštitutu: "Idejna zasnova vodnogospodarske ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru". V programu so omenjeni še ukrepi odstranjevanja kosovnih odpadkov in prenehanja onesnaževanja zaradi dejavnosti vrtičkarstva oz. intenzivnega kmetovanja na območju rezervata, opredeljeni pa so tudi ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov iz okolice rezervata. Zaradi obsežne problematike sanacije Škocjanskega zatoka in velikih investicijskih stroškov je nujen fazni pristop (tab. 1), zato smo najprej določili prioritetne naloge za izboljšanje osnovnih ekoloških razmer v vodni laguni, to je v prvi vrsti zagotavljanje ustreznih količin sladke in slane vode. Koncept zagotavljanja vodnih količin sloni predvsem na oživitvi delovanja raz-bremenilnika Rižane, tako da bi se akvatorij občasno bogatil s spomladanskimi in jesenskimi viški pretoka, stalno pa bi se v laguno prelivale minimalne količine vode (Sovine, 1996}. Prav tako je treba omogočiti tudi dotok slane vode, zato smo kot nujen ukrep določili še čiščenje kanala za dotok morske vode in postavitev preprostega prelivnega objekta, ki bi omogočal uravnavanje dotoka slane vode. Vzporedno s sanacijskimi ukrepi smo zastavili tudi potek ugotavljanja in spremljanja stanja kakovosti vode in sedimenta, hidrološko hidravličnih parametrov lagune (količine, pretoki ...) in 30 ANNALES ■ Ser. hist. nat. .9-1999-1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 Si 6: Programska shema ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok (po Plazar - Mlakar', 1998). Fig. 6: Planned layout of the Škocjan Inlet Nature Reserve (Source: Plazar - Mlakar, 1998). žive narave. Zahtevno odstranjevanje velikih količin razlitega blata smo predvideli v tretjem in četrtem letu, šele peto leto pa urejanje nadomestnega biotopa sekundarnega močvirja na območju bonifike. Kot pogojni ukrep (glede na ugotovljeno onesnaženost in vpliv na semedelski kanal) za dovajanje sladke vode v zatok je tretje leto omenjeno ponovno prelivanje vsaj dela voda Badaševice po prvotni strugi skozi Škocjanski zatok. Urejanje prostora za obisk javnosti se začne šele tretje leto na območju ob ankaranski vpadnici. Vzporedno s cesto se uredita kolesarska steza in pešpot, ki potekata od mesta v smeri proti predvideni lokaciji za informacijski center na SV delu zavarovanega območja (pri Bertokih). Med cesto in pešpotjo oz. kolesarsko stezo je predviden nasip, na drugi strani obeh poti pa jarek, ki ima funkcijo odvajanja meteornih vod in preprečuje dostop na poloje. Na nasipu med brakičnim in sladkovodnim delom rezervata se postavi ptičja opazovalnica. Začetek graditve informacijskega centra in krožne učne poti je pomaknjen v peto leto. Uresničevanje vseh naštetih ukrepov pa je povezano tudi z izdelavo ustrezne dokumentacije, tako tehnične za uresničevanje sanacijskih in renaturacijskih ukrepov, kakor tudi prostorske (uskladitev planskih dokumentov, priprava prostorskih izvedbenih načrtov). Predlagali smo tudi ukrepe v okolici rezervata, na primer graditev kanalizacijskega sistema, sanacijo vodotokov in upoštevanje preventivnih ukrepov pri zemeljskih delih neposredno ob rezervatu, ki bi lahko vplivala na geomorfologijo vodne kotanje. Program varstva in razvoja rezervata začrtuje na osnovi sedanjega poznavanja stanja nekaj temeljnih potez sanacijskega programa. Dodelava tega programa bo možna na osnovi rezultatov že omenjenih raziskav spremljanja stanja hidroloških parametrov in parametrov kakovosti vode ter sedimenta. Sanacijski program bo razdelan s podrobnimi sanacijskimi načrti v letnih programih dela, ki jih bo pripravljal upravljalec rezervata. Raziskave spremljanja stanja so pomembne tudi za ugotavljanje vplivov, ki ga je imela izvedena sanacija, torej za preverjanje njene uspešnosti. Program predlaga nekaj ukrepov v okolici rezervata, vendar jih ne uvršča v petletni program, ki obravnava sam rezervat. 31 AN NALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATO K, 27-36 Tab. 1: Časovna razporeditev predlaganih ukrepov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Vidmar, 1998). Tab. 1: The proposed measures to be carried out at Škocjan Inlet Nature Reserve (Vidmar, 1998). sanacijski ukrepi urejanje prostora monitoring 1999 1. izvedba Čiščenja usedlin iz kanala za dovod morske vode skozi Luko v zatok 2. Obnova oz. posodobitev prelivnega objekta za vtok morske vode v zatok 3. Usposobitev razbremeni In i ka za razbremenjevanje visokovodnib konic Rižane prek zatoka 4. Čiščenje preliva med jezercem in vodno laguno 5. Odstranitev vseh kosovnih odpadkov v rezervatu 6. Prenehanje pridelovanja vrtnin in trajnih kultur ter odstranitev vseh spremljajočih objektov 1. Študija ukrepov za zagotavljanje ustreznega vodnega režima v Škocjanskem zatoku 2. Priprava prostorsko izvedbenega načrta 3. Postavitev označevalnih tabel 1. Pregled stanja kakovosti vode in sedimenta (vsaj preliminarne meritve) 2. Hidrotehnične raziskave: postavitev vsaj dveh merskih lat in začetek meritev 3. Pregled stanja habitatnih tipov, rastlinstva in živalstva 2000 1. Pričeti z opuščanjem pridelovanja poljščin in trajnih kultur ter strojne košnje na predelu bertoške bonifike znotraj rezervata 1. Izdelan in sprejet ureditveni načrt 2. Prezentacija rezervata z izdajo informativne zloženke in popularizacij o v medijih 1, Nadaljevanje monitoringov po programih 2001 1. Poglabljanje vodne lagune in hkratno oblikovanje polojev, plitvin, otočkov... 2. Hidrotehnični ukrepi za odvajanje meteornih vod (izkopi jarkov ob ankaranski vpadnici, na južni in vzhodni strani) 3. Pogojno preusmerjanja dela vode iz mrtvega rokava Badaševice in ureditev sanitarnega močvirja 4. Nadaljevanje opuščanja pridelovanja poljščin in trajnih kultur na predelu bertoške bonifike znotraj rezervata 1. Izdelava prostorsko gradbene dokumentacije (PGD), pridobivanje potrebnih dovoljenj in izvedba: a) hidrotehničnih ukrepov b) urejanje predela ob ankaranski vpadnici (kolesarska steza in pešpot ter zaščitni nasip, zasaditev, urejanje dostopov, počivališč, parkirišč) c) ptičje opazovalnice 1. Nadaljevanje monitoringov po programu oz. glede na izkazane potrebe 2002 1. Nadaljevanje poglabljanja vodne lagune in oblikovanja polojev, plitvin, otočkov 2. Zaključevanje opuščanja pridelave poljščin in trajnih kultur na predelu bertoške bonifike znotraj rezervata 1. Priprava dokumentacije za informacijski center in nadomestni biotop 1. Nadaljevanje monitoringov po programih oz. glede na izkazane potrebe 2003 1. Dokončno prenehanje pridelovanja poljščin in trajnih kultur in preurejanje opuščenih kmetijskih površin v sladkovodno močvirje 1. Graditev informacijskega centra in krožne učne poti 1. Nadaljevanje monitoringov po programih, ponovni pregled stanja vegetacije, habitatnih tipov, ornitofavne in drugih živalskih skupin 32 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) battara vidmar: PROGRAM VARSTVA iN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCjANSKl ZATOK, 27-36 Uresničevanje vseh potrebnih ukrepov je povezano z zagotavljanjem finančnih sredstev iz ustreznih virov, zato smo jih v programu tudi poskušali opredeliti. V večini primerov so to le ocene, saj bo le z izdelavo ustreznih projektov mogoče pridobiti tudi natančne zneske. Sanacija, renaturacija in ureditev takega območja je velik finančni zalogaj, zato smo poleg državnega proračuna predvideli tudi sredstva iz mednarodnih programov za ohranjanje narave. Vsekakor pa je cilj programa udejanjanje v njem zapisanih ciljev. Razumevanje vseh okoliščin, tako fizičnih in bioloških kot socialno-ekonomskih, se je izkazalo pomembno tudi pri opredeljevanju ukrepov v okolici rezervata. Naravni rezervat ni izolirano območje, pač pa dei širše okolice, iz česar izhaja, da je od razmer v njegovem zaledju odvisno tudi stanje v rezervatu samem. Dogajarije v okolici pa je odvisno od več subjektov in je odsev globalne razvojne vizije nekega območja, zato nanj ne moremo neposredno vplivati. Lahko !e predlagamo ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na rezervat in računamo na sodelovanje vseh drugih uporabnikov prostora in pripravljenost odgovornih za upoštevanje načel trajnostnega razvoja nasploh. Dovoljene dejavnosti in smernice za njihov razvoj V skladu z določbami ZNRŠZ in namembnostmi rezervata (predvsem rezervatna in biotopska pa tudi rekreacijska in vzgojno izobraževalna) smo v programu predvideli vodenje obiskovalcev, ekoturizem, usmerjeno rekreacijsko dejavnost na robu rezervata, okoljsko vzgojo in izobraževanje, ekstenzivno košnjo ter ustrezno raziskovalno dejavnost. Namembnosti in iz njih izhajajoče dovoljene dejavnosti za zavarovana območja so definirane v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (ss. 42-44). Rezervatna namembnost dopušča fe raziskovanje brez jemanja vzorcev, biotopska pa fe tiste dejavnosti, kt ohranjajo značilnosti biotopa. Vzgojno izobraževalna namembnost dopušča obisk javnosti z namenom spoznavanja naravnih pojavov in procesov, rekreacijska pa oddih in sprostitev v naravi brez negativnih posledic. ZAKLJUČKI IN VIZIJE ZA PRIHODNOST Program varstva in razvoja lahko nastane le na podlagi interdisciplinarnega pristopa in medresorskega sodelovanja ter zahteva dobro koordinacijo poteka projekta. Sanacijske in renaturacijske ukrepe je mogoče pravilno opredeliti samo na osnovi dejanskega poznavanja stanja oziroma dinamike spreminjanja biotskih in abiotskih parametrov. Za načrtovanje detajlnega sanacijskega programa predhodno potrebujemo rezultate ustreznega monitoringa, ki bi ga na območju morali uresničevati glede na sezonsko nihanje vrednosti parametrov. Pri določanju želenega stanja glede ekoloških razmer izhajamo iz ekoloških zahtev značilnih rastlinskih oziroma živalskih vrst in skupin, pri čemer je idealni cilj renaturacije vzpostaviti stanje pred pri-četkom degradacijskih posegov. V programu varstva in razvoja okvirno opredelimo upravljalske akcije znotraj zavarovanega območja, podamo pa tudi predloge in usmeritve za neposredno okolico. S programom se vključujemo v sistem urejanja prostora, in sicer v planske dokumente in prostorsko izvedbene načrte. Vse uporabnike in načrtovalce prostora že od začetka vključujemo v proces izdelave programa, tako da jim približamo namen in cilj programa ter pozitivne učinke, ki jih prinaša. Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok je ambiciozno zastavljen projekt, s kakršnim na območju Slovenije nimamo veliko izkušenj. Uresničevanje v njem začrtanih ciljev je odvisno od mnogih dejavnikov. V prvi vrsti od uresničevanja določb, ki so zapisane v Zakonu o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za začetek bi naravni rezervat čimprej moral dobiti svojega upravljalca, ki mu bo poverjeno upravljanje z naravno znamenitostjo na podlagi podeljene koncesije. Upravljalec rezervata bo moral poskrbeti za izvedbo sanacijskih ukrepov, pripravljal letne programe dela in skrbel za njihovo ures-ničevaje, organiziral nadzorno službo in še marsikaj. Upravljal bo tudi zemljišča, ki so na območju rezervata državna last. Pred tem je trebno izpeljati še postopek lastninjenja (Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini, UL RS 16/96 in Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije, UL 46/96) in prenos pravice upravljanja na novega upravljalca. Našteti pravno formalni postopki so žal vedno zelo dolgotrajni in zapleteni. Prav tako je dolgotrajen postopek pripravljanja in usklajevanja Uredbe o podelitvi koncesije za upravljanje naravnega rezervata. Čas v tem primeru ni naš zaveznik, saj se približuje za oskrbo z vodo kritično poletno obdobje. Uresničevanje ciljev programa je seveda v največji meri odvisno od zagotavljanja potrebnih sredstev, ki niso zanemarljiva. V ZNRŠZ so za upravljanje rezervata predvidena sredstva iz državnega proračuna, prav tako naj bi sredstva za izvedbo sanacijskih ukrepov zagotovila Republika Slovenija. Najbolj verjeten vir za sanacijo in renaturacijo Škocjanskega zatoka so sredstva iz mednarodnih projektov varstva narave, zato bo treba vse sile usmeriti v pridobivanje teh sredstev. Predlog programa varstva in razvoja je uspešno prestal medresorsko usklajevanje (z njim so se morala strinjati vsa ministrstva), torej bi ga morala v kratkem potrditi vlada. Takoj nato bo izbran upravljalec, ki bo moral nemudoma poskrbeti za začetek uresničevanja nujnih sanacijskih ukrepov. Na osnovi programa, predvsem pa glede na dejanski potek sanacije in težave, ki se bodo pri tem pojavljale, bo načrtoval nadaljnje aktiv- 33 AN NALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOIA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOIC 27-36 SI. 7: Naravni rezervat Isola della Cona ob izlivu Soče v S Italiji je primer zgledno urejenega rezervata (v ozadju kamarški konji in center za obiskovalce). (Foto 8. Križan). Fig. 7: ¡sola della Cona Nature Reserve at the estuary of the Soča river in N Italy can be considered a true model reserve (with Camargue horses and the Reserve' visiting centre in the background). (Photo B. Križan). nosti. Škocjanski zatok je prvi primer v Sloveniji podelitve koncesije za upravljanje naravne znamenitosti. Želimo si, da bi veljal tudi za zgled urejenega naravnega rezervata, ki sobiva z mestom in hkrati z ohranjanjem naravnih vrednot zagotavlja kvalitetnejše življenjsko okolje tudi za ljudi. Uspešno izpeljane določbe programa lahko pripomorejo k drugačnemu na- činu razmišljanja in spoznavanju prednosti dolgoročnega trajnostnega razvoja pred kratkoročnimi ekonomskimi koristmi. Sanacija in ureditev naravnega rezervata na pragu mesta pomeni udejanjanje drugačnega koncepta razvoja, ki temelji na razumni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti. To priložnost, ki se nam ponuja ob vstopu v tretje tisočletje, kratko malo moramo izkoristiti. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem članom delovne skupine za izdelavo predloga programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok in drugim sodelujočim pri nastajanju programa: Borutu Mozetiču in dr. Petru Trontlju iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, dr. Mitji Kaiigariču in Manci Plazar iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, mag. Vesni Kolar - Planinšič iz Ministrstva za okolje in prostor, Lucijanu Korvi in Leonu Gosarju iz koprske Izpostave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, dr. Lovrencu Lipeju in Janezu Forte iz Nacionalnega inštituta za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Ornito-loškemu društvu !xobrychus Koper (Tihomirju Makovcu, Iztoku Škorniku in Borisu Švaglju), Andreju Sovincu z Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana ter sodelavcema mag. Robertu Turku in Borisu Križanu. Poleg tega se za informacije in podatke oz. kakršnokoli pomoč zahvaljujem še Mestni občini Koper, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Hidru Koper oz. Službi za varstvo obalnega morja, Komunali Koper in Andreju Mlakarju iz Arhitekte Piran- CONSERVATION AND DEVELOPMENT PROGRAMME FOR THE SKOCJAN INLET NATURE RESERVE Barbara ViDMAR Regional Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage, St-6330 Piranjrg bratstva 1 SUMMARY The article deals with the preparation of the Conservation and Development Programme for the Skocjan Inlet Nature Reserve. The area of the brackish lagoon in the immediate vicinity of Koper had been greatly degraded in the past, mainly in compliance with the original plan to acquire new land surfaces for the local industrial zone. Later on, however, when it became obvious that the place holds some exceptional natural riches, it was proclaimed a nature reserve. The coordinator of the project presents the results of the work carried out by a team of experts from different spheres of basic and applicative sciences. During its first part, the actual state of nature and the proprietorial status of the reserve and its surroundings were assessed. A need for an appropriate monitoring of the area, which should give some reliable directives as far as its improvement is concerned, has been emphasised. Thereupon a number of primary and secondary goals in the consent lion and development of the reserve or its desired status were 34 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAK: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOiA NARAVNEGA REZERVATA SKOCIANSKI ZATOK, 27-36 stipulated. A list of desired habitat types and the area's infrastructure!! arrangement were also made. In the end the measures dealing with the improvement and renaturaiisation of the reserve were laid down, which would enable controlled visits by the public for educational, research and recreations! purposes. Directives for the measures to be taken in the reserve's surroundings were also stipulated, as well as some basic principles considered by the members of the working team during the preparation of the programme. Key words: Skocjan Inlet, managemenet plan, wetland LITERATURA Beitram, G. & lipej, L. 1996. Conservation and management of Slovenian coastal wetlands, journal of Coastal Conservation 1. (Submitted). Geisler, L 1987. Prezimovanje in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru. Varstvo narave 13, 59-68. inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1991: Osrednja Slovenija, 1991. Republika Slovenija. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 2. det. Jamjak, M. 1996. Okoljevarstvena problematika Škocjanskega zatoka. Annales, 9: 253-257. Kaligarič, M. 1990. Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave, 16: 17-44. Kaligarič, M. 1998. Botanična študija Škocjanskega zatoka: flora, vegetacija, kartiranje vegetacije in ocena možnih variant ureditve. Tipkopis. Kaligarič, M. Makovec T., Mozetič, B. 1993. Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Informativna zgibanka. DOPPS in Slovenski sklad za naravo, 1993. Projekt 1/93. Lipej, L. 1997. Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba in razširjenost malih sesalcev v Škocjanskem zatoku. Falco, 1 1, 1997, 15-22. Lipej, L. & Malej, Av 1996. Preliminarna analiza razmer v Škocjanskem zatoku. Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, julij 1996. Makovec, T. 1997. Škocjanski zatok na papirju. Falco, 11: 15-22. Makovec, T., Mozetič, B. & Kaligarič, M. 1993. Oaza na pragu Kopra. Gea, 8: 7-9. Malačič V., A. Malej, O. Bajt, L. Lipej, P. Mozetič in j. Forte 1994. Razvojni projekt Občine Koper 2020 -varstvo morja in priobalnega pasu, Inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 152 str., Piran, 1994. Malačič, V., O. Bajt & L. Lipej, 1998. Varstvo morja in priobalnega pasu. V: Balaban, J., T. Bizaji, D. Bratož, D. Ogrin, M. Požeš & S. Žitko. (ured.). Razvojni projekt Koper 2020. Mestna občina Koper, 166-177. Mozetič, B., jamjak, M., Kaligarič, M., Polak, S., Sovine, A., Škornik, h, Tronteij, P., 1998. Projekt "Ohra- nitev in renaturacija Škocjanskega zatoka". Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1998. Plazar, M. 1988. Zavarovanje Škocjanskega zatoka. Posebne strokovne podlage. Mestna občina Koper, Urad za okolje in prostor, januar 1988. Plazar, M. 1995. Ureditev Škocjanskega zatoka pri Kopru. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana, november 1995. Plazar Mlakar, M. 1997. Ureditev Škocjanskega zatoka pri Kopru. Falco, 11:51 -58. Sovine, A. 1988. Ohranitev dela Škocjanskega zatoka pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, selitvena postaja in prezimovališče ptic. Falco, 6: 4-14. Sovine, A. 1996a. Idejna zasnova vodnogospodarske ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru. Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, 1996. Sovine, A. 1996b. Renaturacija Škocjanskega zatoka, Annales, 9: 253-257. Sovine, A. 1998. Renaturacija in ureditev zavarovanega območja Škocjanski zatok pri Kopru (Slovenija). Predlog projekta, Ljubljana, januar 1998. Sovine, A. & Beltram, C. 1998. Svetovni dan varstva mokrišč. Informativna zgibanka. Odbor za Ramsarsko konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor. Šalamun, A. 1997. Kačji pastirji (ODONATA) Škocjanskega zatoka in okolice. Falco, 11:15-22. Škornik, I. 1982. Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v Kopru. Proteus, 45: 123-125. Škornik, I, 1987. Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-1986. Acrocephalus, letnik Vili, 33: 31-36. Škornik, I. 1997. Sredozemska mokrišča in njihov pomen. Falco 11: 7-8. Škornik, 1., Makovec, T. & Miklavec, M. 1990. Favni-stični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Ton in, V. 1993. Vodnogospodarska in ekološka ocena sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo pri urejevanju Škocjanskega zaliva, H. del, Ljubljana. TronteJj, P. 1994. Modelni naravovarstveni projekt "Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka". Annales 4: 240-241. 35 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Barbara VIDMAR: PROGRAM VARSTVA IN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 27-36 Vidmar, B., 1998a. Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 1998. Vidmar, B. 1998b. Predlog programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok, Povzetek. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 1998. Zavod za socialno medicino in higijeno Koper, 1992. Poročilo o enkratni preiskavi vzorcev. Vlada Republike Slovenije, 1997. Predlog zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Poročevalec št. 5, 20.1. 1998. Republika Slovenija, 1998. Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Uradni list Republike Slovenije, št. 20, 1998, 1288-1293. VVraber, T. & Skoberne, P. 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. 36 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) strokovni članek UDK 504.05/.06(497.4 Slovenska lstra)(210.2) OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU IN NJEGOVA KATEGORIZACIJA Z VIDIKA (NE)DOPUSTNIH POSEGOV, DEJAVNOSTI IN RABE Robert TURK Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Sl-6330 Piran, Trg bratstva 1 IZVLEČEK Delo obravnava ranljivost posameznih delov slovenskega obrežnega pasu ter njihov pomen za ohranjanje bi od i verz i tete. Na podlagi podanih ocen predlaga kategorizacijo obrežnega pasu z vidika dopustnih in nedopustnih posegov, dejavnosti in rabe. Ključne besede: Slovenska Istra, obrežni pas, varstvo narave, ranljivost, raba prostora, sonaravni razvoj UVOD Obrežni pas, pod katerim pojmujem obrežno črto, morje in obrežje, je po svojih naravnih in kulturnih vrednotah nedvomno enkraten, bogat, občutljiv in obenem zelo obremenjen prostor. Gospodarjenje in uporaba tega prostora sta zaznamovana z nenehnimi konflikti in nasprotujočimi si zahtevami varovanja okolja in potrebami t.i. razvoja. Tudi priobrežni podvodni svet je bil do nedavnega - in je pravzaprav v veliki meri še danes - bolj ali manj zanemarjen, pretirano izkoriščan in, kar je najslabše, obravnavan kot priročno odlagališče vseh vrst odplak in odpadkov. S povečanim pritiskom na obrežni pas ter hitrim razvojem se je povečala tudi obremenitev okolja z mnogimi bolj ali manj negativnimi posledicami. Viri konfliktov v obrežnem pasu so predvsem sledeči: velika gostota prebivalstva in bivalnih kapacitet ter temu primerna količina neobdelanih ali nezadostno obdelanih komunalnih odplak, industrija in druge dejavnosti, ki bodisi zasedajo in spreminjajo obalno črto ali pa so vir onesnaženja, turizem, ki se zaradi nekritične obravnave neomejeno širi, ribištvo in nabiranje morskih organizmov nasploh, predvsem pa tisti načini, ki zelo radikalno posegajo v morsko dno, pretiran razvoj mari-kultur. Povedano velja v veliki meri tudi za slovensko morje in njegovo neposredno kopno zaledje. Aktivnosti in dejavnosti so se načrtovale in opravljale bodisi brez ustreznih presoj vpliva na okolje bodisi brez ustreznega kasnejšega nadzora. Posebej to velja za tiste dejavnosti, pri katerih so morebitni negativni učinki manj razpoznavni in ne nujno neposredni (turizem, intenzivna kmetijska proizvodnja, ribištvo, marikuiture idr.), pa tudi za dejavnosti, kjer je negativni učinek laže razpoznaven (kemijska industrija, pristanišče idr.). Možnost podeljevanja koncesij na naravnih virih in dobrinah, opredeljena v 21. in 23. členu Zakona o varstvu okolja, omogoča drugačen pristop do obstoječih in bodočih razvojnih usmeritev. Ocena ranljivosti obrežnega pasu naj bi bila ena izmed temeljev za ustrezno koncesijsko politiko, usmerjeno v trajnostni razvoj in umno rabo naravnih virov. MATERIALI IN METODE Obravnavano območje vključuje celotno slovensko teritorialno morje ter obrežje od meje z R Italijo do meje z R Hrvaško. Celotna problematika opredelitve ocene ranljivosti in posledično ustrezne kategorizacije obrežnega pasu je bila obravnavana po naslednjem postopku: - opredelitev okvirnih pogojev za uresničevanje so-naravnega gospodarjenja z obrežnim pasom, - zbiranje vhodnih podatkov, - opredelitev kriterijev za oceno stopnje ranljivosti, - analiza vhodnih podatkov ob pomoči kriterijev za 37 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOST! SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU .... 37-50 določanje stopnje ranljivosti, - določitev še sprejemljivega obsega obremenitve prostora na osnovi opredeljene stopnje ranljivosti, - okvirna kategorizacija prostora ter opredelitev različnih režimov varovanja in poseganja v obravnavani prostor, - opredelitev potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za udejanjanje, trajnostnega razvoja obrežnega pasu ter preprečitev slabšanja stanja na osnovi že sprejetih planskih in izvedbenih odločitev. Opisani postopek je potekal povezano in sočasno na dveh nivojih, posameznem in splošnem, t.j. na nivoju bolj alt manj homogenih odsekov obrežnega pasu ter na nivoju obrežnega pasu kot celote. Opredelitev okvirnih pogojev za udejanjanje sonaravnega razvoja slovenskega obrežnega pas« Zaradi vse intenzivnejšega propadanja in uničevanja naravnih vrednot obrežnega pasu se vse pogosteje pojavlja potreba po prevrednotenju razvojnih usmeritev v tem prostoru. Ob konceptu sprejemljivosti morskega ekosistema, t.j. zmožnosti sistema, da sprejme in predela odpadke oz. odplake brez večjih motenj in dolgoročno ohrani zahtevano kakovost, se pojavljajo še tri temeljne usmeritve oz. zahteve: zahteva po sonaravnem razvoju, zahteva po uporabi principa varnosti oz. previdnosti in zahteva po celostnem planiranju. Vsebinski in formalni pogoji, ki omogočajo uresničevanje sonaravnega razvoja so naslednji: - ohranitev integritete ekosistema slovenskega morja in obrežja v celoti oz. njegovih posameznih, bolj ali manj naravnih delov; - ohranitev naravnih ekoloških procesov obrežnega pasu; - ohranitev oz. povečanje obstoječe biotske raznovrstnosti; - prepoved vseh vrst gradenj na preostalih delih naravnega obrežnega pasu; - renaturacija degradiranih delov obrežnega pasu; - dolgoročno naravnano razumno izkoriščanje naravnih virov {ustrezna ureditev področij ribolova, mari-kulture in turizma). Zbiranje vhodnih podatkov Pri izdelavi pregleda obstoječega stanja smo upoštevali razpoložljive podatke iz različnih že opravljenih strokovnih podlag in študij {v nadaljevanju vhodni podatki), ki obravnavajo obrežni pas. To so bili podatki Inštituta za biologijo - Morske biološke postaje Piran, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, podatkovne baze Službe za varstvo obalnega morja, občinskih planskih aktov in PIA, ugotovitev planerske delavnice idr. Opredelitev kriterijev za ocenjevanje stopnje ranljivosti obrežnega pasu Pojem ranljivosti se neposredno navezuje na odnos med morskim in obrežnim prostorom in človekovimi posegi vanj ali, natančneje, na vpliv posameznih človekovih dejavnosti in aktivnosti na naravne vrednote obrežnega pasu. V nobenem primeru torej ne gre za "ranljivost" grajenih objektov v obrežnem pasu (vodnih objektov idr.), t.j. za njihovo večjo ali manjšo izpostavljenost vplivom morja (korozija, valovanje, plimovanje idr.). V skladu z navedenim je bila ranljivost ocenjena na osnovi: - naravne ohranjenosti obrežnega pasu ter ustrezne ohranjenosti ekoloških procesov v njem, - regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti obravnavanega območja v celoti in po posameznih odsekih, - stopnje razdrobljenosti preostalega naravnega obrežnega pasu, - statusa posameznih odsekov obrežnega pasu z vidika varovanja naravne (in kulturne) dediščine oz. z vidika varovanja ogroženih vrst in biotopov in - trenutne stopnje obremenjenosti in ogroženosti. Oceno stopnje ranljivosti posameznega odseka, ki združuje vse zgoraj navedene kriterije, smo podali v razponu od 1 (najmanjša ranljivost) do 5 (največja ran-Ijivost). Na ravna ohranjenost: obrežnega pasu ter ustrezna ohranjenost ekoloških procesov v njem. Gledano z vidika celotnega slovenskega obrežnega pasu oz. Tržaškega zaliva nasploh je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na ranljivost tega prostora, ohranjenost naravnega obrežnega pasu. Ranljivost celotnega obrežnega pasu se povečuje z manjšanjem deleža naravnega obrežja oz. s spreminjanjem in siromašenjem ekoloških procesov v njem in v celotnem obrežnem pasu. Navedeno posredno potrjuje tudi priporočilo Konference o trajnostnem razvoju v Tunisu leta 1994 vsem sredozemskim državam, naj posebej zaščitijo vsaj 10% svojega obrežnega pasu. Posebna zaščita pomeni izključitev vseh človekovih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na naravne vrednote. Pri tem je bilo poudarjeno, da gre za skrajni minimalni delež naravnega obrežja, ki naj bi še zagotavljal trajnostni razvoj tega prostora, vendar le pod pogojem, da se gospodari trajnostno tudi s preostalim delom morja in obrežja. Rege ne racij ska in nevtralizacijska sposobnost obravnavanega območja v celoti in po posameznih odsekih Ranljivost ekosistema je obratno sorazmerna od nje- 38 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU .... 37-50 gove sposobnosti nevtralizacije določene motnje oz. regeneracije po njej. Nevtralizacijska in regeneracijska sposobnost sta odvisni od vrste motnje ter njene časovne in prostorske razsežnosti, od ohranjenosti izvirnih ekoloških procesov v danem ekosistemu, od razmerja med velikostjo prizadetega ekosistema in obsegom motnje, od neposredne okolice idr. Sposobnost "preživetja" nekega ekosistema se tako zmanjšuje z večjo destruktivnostjo, daljšim časom trajanja in večjim obsegom motnje, s siromašenjem izvirnih ekoloških procesov v ekosistemu, s povečevanjem deleža tistega dela ekosistema, ki je nagnjem k motnjam, z višanjem stopnje urbaniziranosti neposredne okolice itd. Stopnja razdrobljenosti preostalega naravnega obrežnega pasu Ranljivost naravnih vrednot danega območja je neposredno povezana z razmerjem med njegovo površino in obsegom (p/o). Vsak ekosistem je namreč najbolj ranljiv prav na svojem robu, z oddaljevanjem od roba pa se njegova ranljivost zmanjšuje. Povedano drugače, čim višja je vrednost p/o, tem manjša je ranljivost območja in obratno. Večja razpršenost in razdrobljenost preostalih naravnih delov obrežnega pasu ter omejevanje njihovega obsega na neposredno bližino obrežne črte pomeni torej večjo ranljivost tako posameznih delov (majhna območja z relativno dolgim robom) kakor tudi celote. Status posameznega odseka obrežnega pasu z vidika varovanja naravne dediščine oz. naravnih vrednot Deli narave, ki so opredeljeni kot naravna dediščina ali celo razglašeni za naravne znamenitosti, so per definitio območja ali objekti izjemnih in pomembnih naravnih vrednot. V večini primerov gre za redke ali enkratne geološke in geomorfološke pojave, ogrožene biotope, za habítate redkih rastlinskih in živalskih vrst, za območja ali objekte velikega ekološkega, krajinskega in kulturnega pomena idr. Vsekakor gre za območja in objekte, kt so odločilnega pomena za ohranjanje izvirnih ekoloških procesov v danem območju in vzdrževanje njegove biodiverzitete. Njihova degradacija ali uničenje torej nedvomno povečuje stopnjo ranljivosti celotnega območja in posameznih delov. Trenutna stopnja obremenjenosti in ogroženosti Ranljivost celotnega ekosistema obrežnega pasu oz. njegovih posameznih delov je neposredno odvisna od obstoječih dejavnosti. V seznam tistih, ki obremenjujejo prostor obrežnega pasu ter ogrožajo ekološke procese in biodiverziteto v njem in tako odločilno vplivajo na njegovo ranljivost, lahko med drugim uvrstimo: - spuščanje neprimerno očiščenih komunalnih in in- dustrijskih odplak, - intenzivno kmetijstvo v neposrednem zaledju, - degradacijo in uničevanje obrežne črte oz. biba-vičnega pasu z gradbenimi in drugimi posegi, - ribolov in nabiranje morskih organizmov, - marikulture, - plovbo in sidranje v neposredni bližini obrežne črte, - rekreacijo in turizem, - širjenje komunalnih privezov in turističnih pristanišč (marin) ter ustreznih spremljevalnih dejavnosti (čiščenje, barvanje in servisiranje plovil), - transport naftnih derivatov, kemikalij in drugih nevarnih snovi v Luko Koper in iz nje, -idr. Omenjene dejavnosti se med seboj sicer zelo razlikujejo, vendar pa v vsakem primeru lahko negativno vplivajo na morski in obrežni ekosistem. Njihov vpliv je bodisi dejanski (gradnje, spuščanje odplak) ali potencialni (pomorski transport), njihove posledice pa lažje ali težje predvidljive. Omeniti velja predvsem siromašenje vrstne in ekosistemske raznovrstnosti (npr. prevlada nitrofilnih vrst alg na vplivnih območjih izlivov komunalnih odplak), fizično uničevanje posameznih biotopov (npr. gradnja na obrežni črti, sidranje, nabiranje morskih datljev, ribolov z globinsko kočo idr.) ter posledično tudi spreminjanje ekoloških procesov v ekosistemu. Opredelitev pomena posameznih odsekov obrežnega pasu z vidika ohranjanja biodiverzitete Pomen posameznih odsekov obrežnega pasu z vidika ohranjanja biodiverzitete je bil opredeljen na osnovi razpoložljivih podatkov in ocen o prisotnosti značilnih vrst, biotopov, ekosistemov ter ohranjenosti značilnih ekoloških procesov. Podobno kot ranljivost je bil tudi pomen posameznega odseka ocenjen od 1 (manj pomemben) do 5 (bolj pomemben). REZULTATI Analiza obstoječega stanja Prikaz obstoječega stanja slovenskega obrežnega pasu smo razdelili na dva sklopa. V prvem delu so v osnovnih potezah podane splošne značilnosti obrežnega pasu z vidika namembnosti, rabe, posegov in dejavnosti, pri čemer smo posebej obravnavali tiste rabe, dejavnosti in posege, ki bi morali biti deležni posebne pozornosti pri nadaljnjem načrtovanju dogajanj v obrežnem pasu in njegovem neposrednem zaledju in torej tudi prt postopku dodeljevanja koncesij, V drugem delu prikaza obstoječega stanja je celoten slovenski obrežni pas in njegovo neposredno zaledje razdeljen na posamezne odseke. Pri tem je bila povzeta 39 AN NALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) U.uh.irzs VIDMAR; PROGRAM VARSTVA IN KAZVOIA NARAVNEGA REZERVATA SKOCjANSKI ZATOK, 27-36 defitev, uporabljena na planerski delavnici iz leta 1993. V prikaz so vključene najosnovnejše poteze posameznih odsekov slovenskega obrežnega pasu, tj. obstoječe stanje in raba, stopnja ranljivosti ter dopustni in nedopustni posegi in dejavnosti oz. namembnosti. Navajanje slednjih je zgolj načelno, saj je v večini primerov potrebna predhodna preverba vpliva na okolje. Navedeno posebej velja za navedeno možnost ribolova s stoječimi mrežami (v delu naravnega rezervata Strunjan), ki je neposredno povezana z ureditvijo problematike ribištva nasploh (popoldanska obrt, število poklicnih ribičev, količina in vrsta ribolovnih sredstev idr.). Pri nekaterih odsekih so navedeni tudi ukrepi oz. aktivnosti, ki bi pripomogli k vzdrževanju ali izboljšanju stanja z vidika zmanjševanja ranljivosti posameznih odsekov in obrežnega pasu v celoti. V pregledu so posebej navedeni tisti deli slovenskega obrežnega pasu, ki so velikega ali izjemnega pomena z vidika varovanja naravnih vrednot. Posamezna območja so že razglašena za naravne znamenitosti (Debeli rtič, Škocjanski zatok, Strunjanski klif, laguna Stjuža, jezeri v Fiesi, rt Madona, Sečoveljske soline), druga so predlagana za razglasitev (sv. Nikolaj, rastišče pozejdonke), preostala pa so v občinskih planih opredeljena kot naravna dediščina. Ob navedenem velja poudariti, da opravljena analiza ni in ne more biti popolnoma natančen prikaz vsega dogajanja v obrežnem pasu. Dejavniki, ki to stanje sooblikujejo, so preprosto preštevilni, njihova povezanost prezapletena, podatkov pa velikokrat premalo za oblikovanje celotne slike stanja. Posebej problematično je dejstvo, da ni ustrezne analize dogajanja v morju in na obrežju, t.j. analize, ki bi bila namenjena ugotavljanju ranljivosti morskega in obrežnega ekosistema oz. sledenju sprememb, ki jih v njem povzročajo različni posegi in dejavnosti. Nezadostni so tudi podatki, povezani s tokovanjem v Tržaškem zalivu oz. dinamiko njegove vodne mase nasploh. Zaradi navedenih in drugih potrebnih kvantitativnih ocen sedanjih razmer, brez katerih ni mogoče dopustiti razvoja novih m širjenja obstoječih dejavnosti, so v zaključkih navedene potrebne aktivnosti, ukrepi, študije in raziskave, ki so neobhodne za objektivno oceno ranljivosti obrežnega pasu in njegovo kategorizacijo glede (ne)dopustnih posegov in dejavnosti. Splošne značilnosti slovenskega obrežnega pasu Slovenski obrežni pas je pretežno urbaniziran in v bolj ali manj naravni obliki je ohranjenega le pribl. 18%. O naravni ohranjenosti lahko govorimo sicer le pogojno. Človek je tudi tu posredno in neposredno stalno navzoč. Posredno z vplivi izpustov, prometa in drugih dejavnikov na urbaniziranih delih obrežja, neposredno pa z različnimi oblikami ribolova, nabiranjem organizmov na morskem dnu, rekreativno dejavnostjo, plovbo idr. Navedeno velja žal tudi za tiste segmente obrežnega pasu, ki so formalnopravno razglašeni za naravne znamenitosti in kjer predpisani varstveni režim tovrstne dejavnosti prepoveduje. Za celotno območje obrežnega pasu in njegovo neposredno zaledje so značilni gosta poselitev, ponekod intenzivno kmetijstvo, industrija, turizem in različne storitvene dejavnosti. Vse to se odseva v velikjh količinah komunalnih in industrijskih odpadnih voda\ ki se izlivajo v morje in tako pomembno vplivajo n*i ekološke procese v njem. Pri tem velja v zvezi z odpadnimi vodami posebej opozoriti na naslednja dejstva: - komunalne in industrijske odpadne vode, ki se izlivajo v morje iz mestnih čistilnih naprav, so le delno prečiščene, saj mestne čistilne naprave niso dokončane, problematične pa so tudi čistilne naprave posameznih industrijskih obratov, - ob osrednjih mestnih izpustih je doslej .evidentiranih še 60 manjših izpustov meteornih in odpadnih voda, ki se neprečiščene izlivajo v morje, - poleg zgoraj navedenih je še veliko izpustov ne-prečiščenih odpadnih voda, ki se izlivajo v posamezne reke in hudournike, ti pa ob tem v morje prinašajo tudi snovi, ki se spirajo s kmetijskih in urbaniziranih površin. Med dejavniki, ki izrazito vplivajo na količino odpadnih komunalnih voda in s tem na vnos hranilnih snovi, bakterij fekalnega onesnaženja, detergentov in ogljikovodikov ter ne nazadnje tudi na količino gospodinjskih odpadkov, je prav gotovo turistična dejavnost. Pomemben je tudi njen vpliv rsa preostalih naravnih delih obrežnega pasu. Poletna rekreativna izraba obrežnega pasu, katere neločljivi del so med drugim tudi plovba v neposredni bližini obrežne črte, sidranje, vedno bolj priljubljeni vodni skuterji, smučanje na vodi, vleke s padalom, potapljaška dejavnost, trnkarjenje idr,, pomeni intenzivno motnjo v ekosistemu obrežnega pasu. V posredni in neposredni povezavi s turizmom je tudi graditev komunalnih in turističnih privezov ter organizacija dejavnosti, povezanih z vzdrževanjem plovil. V primeru komunalnih privezov je zbiranje odpadkov in odpadnih snovi, ki so posledica vzdrževanja plovil, v večini primerov neustrezno rešeno. To velja tako za uradne komunalne priveze, še bolj pa za 1.1, divje priveze (kanal sv. Jerneja, Strunjan idr.), kjer zbiranja odpadkov preprosto nt. Bolj ali manj ustrezno zbiranje odpadkov je organizirano le v marinah (Koper, Izola, Portorož). Vendar pa ostaja dejstvo, da pomeni graditev turističnih privezov dodatno urbanizacijo obrežnega pasu, spreminjanje ekoloških procesov v morju, povečano količino komunalnih odplak in odpadkov ter dodatno onesnaževanje s hrupom, nafto in naftnimi derivati, težkimi kovinami in biocidi (premazi proti obraščanju). Med dejavnostimi, ki neposredno vplivajo na stanje naravnih virov v obrežnem pasu in sta od njih hkrati tudi odvisni, sta ribištvo in marikultura. Z osamosvojitvijo Slovenije se je radikalno zmanjšala možnost 40 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ..., 37-50 ulova rib in drugih morskih organizmov, kar velja tako za podjetja, še bolj pa za zasebne ribiče, ki lovijo pretežno belo ribo. Ob splošno uveljavljenem mnenju, da število ribičev presega razpoložljive vire, pa objektivno oceno dejanske situacije onemogoča pomanjkanje podatkov o količini in vrsti ribolovnih sredstev ter o vrstah in količinah ulovljenih organizmov. Marikulture so usmerjene predvsem na vzgojo bele ribe ter vzgojo užitne klapavice, trenutna proizvodnja pa je pribl. 100 ton rib in enaka količina školjk. Podobno kot velja za ribištvo, velja tudi za marikulture, t.j., da ni ustreznih raziskav, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih oblik marikulture na okolje. Vsekakor pa lahko med negativne posledice obstoječih oblik gojenja školjk prištevamo npr. zmanjšanje primarne produkcije v okolici školjčišča, sproščanje presnovnih produktov v okolje, fizika I no-kemijske spremembe na morskem dnu in siromašenje bentoške favne. Pri gojenju rib je treba posebej opozoriti na nujnost hranjenja in zdravljenja mladic, t.j. na vnos hranilnih snovi in antibiotikov v morje. Drugi vidik povečanja proizvodnje v marikulturi pa je povečanje potrebe po graditvi ustrezne infrastrukture na obrežju. Pri obravnavi sedanje in prihodnje rabe in namembnosti obrežnega pasu je treba posebno pozornost nameniti dejavnosti Luke Koper. Ta je nedvomno vzrok za: - veliko porabo prostora na obeh straneh obrežne črte, - radikalno spremembo abtotskih, predvsem pa biot-skih dejavnikov v luškem akvatoriju in v njegovi neposredni okolici, - sprotno, stalno onesnaževanje morja z ogljikovodiki in drugimi snovmi, ki se spirajo z ladij in luških površin ter se kopičijo v sedimentu in organizmih, - potencialno nevarnost ekološke katastrofe ob morebitni nesreči na morju oz. pri nepravilnem ravnanju ob pretovarjanju. Ob omembi nevarnosti, ki jo prinaša morebitna večja nesreča na morju oz. ob pretovarjanju v luki, pa je treba poudariti, da ni ta grožnja nič manjša v primeri podobnega dogodka v neposrednem in tudi bolj oddaljenem zaledju obrežnega pasu, t.j. na vodozbimem območju kateregakoli od vodotokov, ki se izlivajo v Tržaški zaliv. Dejanski in potencialni vir onesnaženja morskega okolja je tudi motorni promet, ki poteka po obrežju in v njegovem neposrednem zaledju. Povzročitelji tovrstnega onesnaževanja so predvsem težke kovine in ogljikovodiki. Do onesnaženja prihaja zaradi spiranja cestnih površin in atmosfere nad cestami, ki je obremenjena z izpušnimi plini. Vpliv je izrazitejši na tistih odsekih obrežnega pasu, kjer so prometne površine v neposredni bližini obrežne črte (mestna jedra, medmestna povezava med Koprom in Izolo, somestje Piran -Portorož - Lucija). Pomembna dejavnost, ki poteka v neposrednem zaledju obrežnega pasu, je prav gotovo kmetijstvo. Njegov vpliv na morje je sicer eno najmanj obdelanih področij varstva okolja, je pa prav gotovo navzoč in je posledica dveh dejavnosti, t.j. uporabe umetnih gnojil ter uporabe zaščitnih sredstev za varstvo kulturnih rastlin. Natančna ocena vpliva kmetijstva na obrežni ekosistem bi bila mogoča šele po temeljiti kvantitativni in kvalitativni analizi obsega kmetijskih površin z intenzivnim gojenjem različnih kultur ter količine uporabljenih umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Na koncu splošnega pregleda obstoječega stanja obrežnega pasu je treba omeniti tudi gradbene posege na obrežni črti oz. v njeni neposredni bližini, t.j. dejavnost, ki v večini primerov popolnoma uniči ali pa močno degradira pršni in bibavični pas ter pogosto negativno vpliva tudi na infralitoral. Uvodoma smo zapisali, da je urbaniziranih več kot 80% obrežja, pri čemer sta pršni in bibavični pas praviloma popolnoma spremenjena in v večini primerov velja podobno tudi za zgornji infralitoral. Opisano stanje je posebej značilno za obrežja iuke, turističnih in komunalnih pristanišč, za stične površine med morjem in mestnimi površinami ter posameznimi turističnimi kompleksi. Posledica navedenega spreminjanja obrežne črte je zmanjševanje biodi-verzitete obrežnega pasu in sočasno povečevanje njegove ranljivosti. Posnetek stanja obrežnega pasu po posameznih odsekih Zaliv sv. lerneja (od meje z R Italijo do začetka klifa pri PD Rožnik) obstoječe stanje in raba: - položno naravno in grajeno (kopališče, pomol) obrežje; muljevito morsko dno; izliv potoka sv. jernej; obremenjenost s komunalnimi odplakami objektov mejnega prehoda, PD Rožnik in MNZ; naravno obrežje ni vzdrževano; kopanje in rekreacija; marikultura; zaledje: redka poselitev; počitniški turizem, kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 3(2); (jop. posegi; dejav. in nam.: - gradbeni posegi v okviru grajenih delov obrežja, urejanje športno - rekreacijskih površin in komunalnih privezov; splošna raba, ribolov, marikultura; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo, turistična dejavnost, športno -rekreacijska namembnost; nedopustni posegi in rabe: - graditev turističnih privezov, urbanizacija preostalih naravnih delov obrežne črte; zaledje: intenzivno kmetijstvo, strnjena poselitev in graditev turističnih kapacitet; priporočeni ukrepi: - renaturacija grajenih delov obrežne črte; zaledje: omejevanje uporabe pesticidov na kmetijskih površinah, Debeli rtič (od začetka klifa pri PD Rožnik do konca klifa pri Mednarodnem študentskem taboru) 41 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 9 - 1999 • 1 (15) Roberi TURK: OCENA RANLJIVOST! SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ...,37-50 obstoječe stanje in raba: - naravno obrežje na celotnem odseku v obliki pre-padnih sten - klifa; morje plitvo, morsko dno se polagoma spušča proti sredini zaliva; ohranjeni naravni ekološki procesi; z izjemo območja Mladinskega okrevališča in letovafišča RK Slovenije ni grajenih objektov; dva izpusta meteorne in fekalne (v nadaljevanju M oz. F) kanalizacije; klif opredeljen kot naravna dediščina, skrajni del rta vključno s pripadajočim akvatorijem zavarovan kot naravni spomenik; kopanje, sprehodi (v nadaljevanju splošna raba); ribolov; kopanje; priobrežna plovba; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev, kmetijstvo, zdraviliški in počitniški turizem; ranljivost, pomen: - 3(4); dop. posegi, dejav. in nam.: - ureditveni posegi na območju Mlad. okr. in letov. RKS; rekreativna in vzgojnoizobraževalna raba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; območje naravnega spomenika: predstavitev spomenika in splošna raba brez tehničnih sredstev; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; turizem na obstoječih turističnih površinah; nedopustni posegi in rabe: - izpusti komunalnih odplak v morje; kakršnikoli gradbeni posegi zunaj obstoječih meja območja Mlad. okr. in letov. RKS; odlaganje odpadkov; območje naravnega spomenika: motorni promet na zgornjem robu klifa; kakršnikoli gradbeni in ureditveni posegi razen za potrebe predstavitve območja; kurjenje; plovba na motorni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; zaledje: spreminjanje obstoječe, t.j. kmetijske namembnosti območja; širjenje obstoječih kmetijskih površin v smeri klifa; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; predstavitev spomenika; Ankaran - Valdoltra (od Mednarodnega študentskega kampa do meje z Luko Koper po zgraditvi pomola ¡II) obstoječe stanje in raba: - grajeno in naravno obrežje; enkraten primer morskega močvirja pri sv. Nikolaju; izlivi hudournikov Adri-ja Ankaran, Valdoltra; Katarina in Bolnišnica Ankaran; izpusti M in F kanalizacije; močan vpliv izpusta iz osrednje čistilne naprave mesta Koper prek reke Rižane; ekološki procesi v morju in na obrežju v veliki meri spremenjeni; splošna raba naravnega obrežja; priobrežna plovba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; rekreacija; komunalni privezi; varovanje naravne dediščine; zaledje: strnjena poselitev; turizem, šport in rekreacija; bolnišnica; kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 4(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski gradbeni posegi na grajenih delih obrežja; graditev komunalnih privezov na meji z luko Koper; ureditveni posegi v zvezi z rekreativno namembnostjo obrežnega pasu, vendar na način, ki ne pomeni degradacije ali uničenja posameznih biotopov, habita-tov ali ekosistemov obrežnega pasu; plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; rekreacija; mokrišče pri sv. Nikolaju: posegi v zvezi s predstavitvijo območja; vzgojnoizobraževalna in študijsko-demon-stracijska namembnost; zaledje: stanovanjska graditev v okviru obstoječih naselij; turizem na obstoječih površinah; zdraviliški turizem; šport in rekreacija; kmetijstvo; nedopustni posegi in rabe: - urbanizacija naravnih ali negrajenih delov obrežja; mokrišče pri sv. Nikolaju: kakršnokoli spreminjanje vodnega režima na rastišču, odlaganje trdnih in tekočih odpadkov, destruktivno poseganje v vegetacijske sestoje, gradbeni posegi, rekreacijska in turistična izraba; zaledje: intenzivno kmetijstvo; odlaganje škodljivih in nevarnih odpadkov; priporočeni ukrepi: - sanacija divjega odlagališča odpadkov; renaturacija grajenega obrežja; čimprejšnje sprejetje akta o razglasitvi močvirja pri sv. Nikolaju za naravno znamenitost; sonaravna ureditev hudourniških strug, tamponska cona na meji z Luko Koper; luka Koper (v mejah z Luko Koper po zgraditvi pomola NI) obstoječe stanje In raba: - grajeno obrežje, ekološki procesi v celoti spremenjeni; izlivi raz bremenil nika Rižane in preliva med morjem in Škocjanskim zatokom; glavni izpust prek reke Rižane iz centralne čistilne naprave za mesto Koper; divji kanalizacijski izpusti; pomorski transport, pretovarjanje, skladiščenje idr.; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; industrija in obrt; cestni in železniški promet; Škocjanski zatok; ranljivost, pomen: - 4(1 ); dop. posegi, dejav. in nam.: - opredeljene luške dejavnosti, vendar le v obstoječih mejah območja Luke Koper in na podlagi ustrezne PVO; zaledje: intenzivnejša izraba obstoječih površin za luške dejavnosti; kmetijstvo; industrijsko obrtne dejavnosti na obstoječih površinah; nedopustni posegi in rabe: - pretovarjanje okolju nevarnih snovi; širitev luških površin tako na kopno kot v morje; odlaganje mulja (poglabljanje plovnih poti) v morje ali na območje zatoka; zaledje: spreminjanje namembnosti kmetijskih površin "Pri mostu", razen za potrebe širitve zavarovanega območja Škocjanskega zatoka; intenzivno kmetijstvo; priporočeni ukrepi: - renaturacija izlivnih delov razbremeni I nika Rižane in reke Rižane; izvedba tamponske cone med luškim območjem in predvideno traso ankaranske vpadnice; zaledje: opuščanje biocidov na kmetijskih površinah; Mesto Koper (od meje Luke Koper do konca man-drača pri tržnici) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; muljevito dno; izpusti M in F kanalizacije; ekološki procesi v veliki meri spremenjeni; 42 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU 37-50 turistični in komunalni privezi; priobrežna plovba; ribolov; šport in rekreacija; zaledje: gosta poselitev; tlakovane površine; intenziven cestni promet; ranljivost, pomen: -4(1); dop. posegi, dejav. in nam.: - gradbeni posegi na objektih za varovanje pred škodljivim delovanjem morja z upoštevanjem predvidenega globalnega dviga morske gladine v prihodnjih 100 letih; obstoječe namembnosti in dejavnosti; nedopustni posegi in rabe: - vzdrževalna dela na plovilih brez ustrezne ureditve zbiranja odpadkov; priporočeni ukrepi: - povečevanje deleža zelenih površin in površin, ki niso namenjene prometu, neposredno ob obrežni ¿rti; Škocjanski zato k (obstoječe vodne površine zatoka vključno s prelivom do morja in delom bonifike "Prt mostu") obstoječe stanje in raba: - izjemno pomembno brakično mokrišče, izjemna ornitološka lokaliteta; grajene oz. nasute brežtne; plitvo vodno teio; močno spremenjeni ekološki procesi v ekosistemu zaradi odlaganja materiala vseh vrst, gradbenih posegov, izcejanja zalednih voda s kmetijskih površin idr,; zavarovan kot naravni rezervat; zaledje: relativno strnjena poselitev; intenzivno kmetijstvo; cestni in železniški promet; industrijske in storitvene dejavnosti; ranljivost, pomen: - 5(4); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in ureditveni ter vzdrževalni posegi v zvezi z vzpostavitvijo in predstavitvijo naravnega rezervata; vzgojno izobraževalna in pogojno rekreativna namembnost; zaledje: ureditev tamponske cone na zunanjem obodu zavarovanega območja; sonaravno kmetijstvo; šport in rekreacija; nedopustni posegi in rabe: - kakršnikoli gradbeni in drugi posegi, ki povzročajo dodatno degradacijo in uničevanje habitatov, biotopov in celotnega ekosistema zatoka; vse oblike onesnaževanja, vključno s hrupom; plovba; lov in ribolov; mari-kultura; zaledje: intenzivno kmetijstvo; posegi in dejavnosti, ki segajo na samo mejo zavarovanega območja; priporočeni ukrepi: - čimprejšnja realizacija oz. ureditev zavarovanega območja; zagotovitev spoštovanja opredeljenega varstvenega režima; Koper - Žusterna (od konca mandrača pri tržnici do (vključno) mandrača v Žusterni) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; pretežno naravne razmere v spodnjem mezolitoralu in infralitoralu le med kopališčem Žusterna in Moletom; izliv Badaševice z izpusti M in F kanalizacije; muljevito dno na odseku med mandračem pri tržnici in izlivom Badaševice; za kopališčem v Žusterni se prične travnik pozejdonke; priobrežna plov- ba in sidranje; ribolov; intenzivna splošna raba; komunalni privezi; zaledje: prometne površine (magistralna cesta, pešpoti, kolesarske steze); klif; gosta poselitev; ranljivost, pomen: - 3(1); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; graditev komunalnih privezov; splošna raba; priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; območje rastišča pozejdonke: splošna raba; vzgojno izobraževalna in študijsko - demonstracijska dejavnost; zaledje: omejen lokalni motorni promet; športna in rekreacijska raba; turizem na obstoječih površinah; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kanalizacijski izpusti vseh vrst razen čistih meteornih; območje rastišča. pozejdonke: plovba na motorni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; priporočeni ukrepi: - sprejetje akta o zavarovanju rastišča pozejdonke, označba območja ter fizična preprečitev plovbe in sidranja na območju rastišča; Žusterna - Izola (od mandrača v Žusterni do ladjedelnice v Izoli) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; pretežno naravne razmere v spodnjem mezolitoralu in infralitoralu; za Moletom se nadaljuje rastišče pozejdonke, ki sega do rtiča pod Norbi-dom, t.j. do meje med občinama Koper in Izola; izpusti M, I" in 1 kanalizacije; priobrežna plovba in sidranje; ribolov; nabiranje morskih organizmov; intenzivna splošna raba; varovanje naravne dediščine; zaledje: prometne površine (magistralna cesta, pešpoti, kolesarske steze); klif; redka poselitev; avtokamp; industrija; ranljivost, pomen: - 4(4); dop. posegi, dejav in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; posegi v zvezi s splošno rabo, ki pa ne povzročajo dodatne degradacije in uničevanja rastišča pozejdonke oz. morskega okolja v celoti; splošna raba; plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; območje rastišča pozejdonke: splošna raba; vzgojno izobraževalna in študijsko demonstracijska dejavnost; zaledje: omejen lokalni motorni promet; športna in rekreacijska raba; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kanalizacijski izpusti vseh vrst razen čistih meteornih, območje rastišča pozejdonke: plovba na motorni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; kakršnokoli poseganje v obrežno črto in morsko dno, ki pomeni degradacijo in uničevanje rastišča; zaledje: posegi v klif; širjenje površin, namenjenih motornemu prometu, tudi stoječemu (parkirišča idr.); priporočeni ukrepi: - čimprejšnje sprejetje akta o zavarovanju rastišča 43 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOST! SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ..., 37-50 pozejdonke, označba območja ter fizična preprečitev plovbe in sidranja; zaledje: opustitev tranzitnega in medmestnega motornega prometa; Mesto Izola (od vključno ladjedelnice do izliva Rikorva v morje) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; muljevito dno; močno spremenjeni ekološki procesi; turistični in komunalni privezi; izpusti M, F in I kanalizacije; priobrežna plovba; ribolov; intenzivna splošna raba; vodni športi; zaledje: gosta poselitev; ladjedelnica; industrija in obrt; marina; turizem; šport in rekreacija; ranljivost, pomen: - 3(2); ciop. posegi, dejav. in nam.: - gradbeni posegi na objektih za varovanje pred škodljivim delovanjem morja z upoštevanjem predvidenega globalnega dviga morske gladine v prihodnjih 100 letih; obstoječe namembnosti in dejavnosti; zaledje: večanje deleža zelenih površin namenjenih rekreativni rabi; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; vzdrževalna dela na plovilih brez ustrezne ureditve zbiranja odpadkov; širitev turističnih privezov; ladjedelnica; priporočeni ukrepi: - preureditev ladjedelnice v servis za popravila in vzdrževanje plovil za vse slovenske marine in man-drače; Simonov zaliv (od izliva Rikorva do začetka klifa pri rtiču Kane) obstoječe stanje in raba: - grajeno in naravno obrežje; apnenčasto dno na rtiču Korbat; klif, opredeljen kot naravna dediščina; muljevito in trdno morsko dno; ekološki procesi spremenjeni; izpusti M in F kanalizacije; priobrežna plovba; kopališče; intenzivna splošna raba; vodni športi; zaledje: gosta poselitev; turizem; šport in rekreacija; ranljivost, pomen: - 3(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - posegi v zvezi z vzdrževanjem in posodobitvijo površin, namenjenih splošni rabi; vodni športi; plovba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; zaledje: večanje deleža zelenih površin; turizem na obstoječih površinah; urejanje površin, namenjenih rekreaciji (pešpoti, kolesarske steze); nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; zaledje: večanje deleža površin namenjenih motornemu prometu; rabe, ki niso neposredno povezane z morjem; priporočeni ukrepi: - renaturacija grajenega obrežja Strunjanski polotok (od začetka klifa pri rtiču Kane do začetka opornega zidu v steni klifa pod vilo Tartini) obstoječe stanje in raba: - enkraten del obrežnega pasu po dimenzijah in geomorfoloških oblikah ter naravnih pojavih; območje je razglašeno za naravni rezervat v okviru Krajinskega parka Strunjan; intenzivna splošna raba v poletnih mesecih; ribolov in nabiranje morskih organizmov; priobrežna plovba in sidranje; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; rekreacija; turizem; ranljivost, pomen: - 2(5); dop. posegi, dejav. in nam.: - vzgojno izobraževalna, znanstveno raziskovalna in študijsko demonstracijska namembnost; splošna raba; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; rekreacija; turizem v obstoječem obsegu; nedopustni posegi in rabe: - od Belih skal do rta Kane gradbeni posegi, kakršnokoli poseganje v klif in abrazijsko teraso, kakršnokoli poseganje v avtohtono vegetacijo, vnašanje alohtonih rastlinskih in živalskih vrst, nabiranje morskih organizmov, vse oblike ribolova razen ribolova s stoječimi mrežami, požiganje in kurjenje; - od Belih skal do rta Strunjan gradbeni posegi, kakršnokoli drugo poseganje v klif in abrazijsko teraso, kakršnokoli poseganje v avtohtono vegetacijo, vnašanje alohtonih rastlinskih in živalskih vrst, nabiranje morskih organizmov, vse oblike ribolova, požiganje in kurjenje, plovba in sidranje, nenadzorovano potapljanje z jeklenkami; zaledje; intenzifikacija kmetijske pridelave; širjenje turističnih in bivalnih kapacitet v obliki strnjenih stanovanjskih ali turističnih kompleksov; priporočeni ukrepi: - predstavitev zavarovanega območja; izdelava upravijalskega načrta za celotno območje; Strunjanski zaliv, zaliv sv. Puha in Štjuža (od začetka opornega zidu na koncu klifa pod vilo Tartini do začetka klifa pri hotelih Strunjan) obstoječe stanje in raba: - naravno in grajeno obrežje; muljevito dno; izliv Strunjanskega potoka; delujoče soline; obrežna laguna Stjuža; del Strunjanskega zaliva sodi v območje Krajinskega parka Strunjan, prav tako tudi laguna Stjuža, ki je razglašena za naravni spomenik; intenzivna Splošna raba; priobrežna plovba in sidranje; komunalni privezi v zalivu in vhodu v laguno; vodni športi in rekreacija; marikultura; pridobivanje soli; zaliv je opredeljen kot ribolovni rezervat; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; turizem; šport in rekreacija; motorni promet; ranljivost, pomen: - 2(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - vzdrževanje grajenega obrežja; graditev komunalnih privezov; splošna raba in vodni športi; priobrežna plovba; pridobivanje soli; marikultura; posegi, povezani s predstavitvijo zavarovanega območja; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; turizem, šport in rekreacija na obstoječih površinah; 44 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ..., 37-50 nedopustni posegi in rabe: - širjenje površin, namenjenih turizmu; intenzivno kmetijstvo; gradbeni posegi v naravne deie obrežnega pasu; Stjuža: kakršnikoli gradbeni posegi v brežine in vodno telo, spreminjanje vodnega režima, trganje in uničevanje rastlin in rastlinskih sestojev, lov, nabiranje morskih organizmov in ribolov; zaledje: intenzifikacija kmetijske pridelave; širjenje turističnih in bivalnih kapacitet v obliki strnjenih stanovanjskih ali turističnih kompleksov; Pacug, Fiesa - Piran (od začetka klifa pri hotelih Strunjan do konca klifa pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu, vključno z jezeri v Fiesi) obstoječe stanje in raba: - naravno in grajeno obrežje; muljevito in trdno morsko dno; pretežno ohranjeni naravni ekološki procesi; celoten klif, opredeljen kot naravna dediščina; jezeri v Fiesi, razglašeni za naravni spomenik; izpusti M in F kanalizacije; - turizem in intenzivna splošna raba v poletnih mesecih; priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev; turizem (Pacug, Fiesa); ranljivost pomen: - 2(4); dop. posegi dejav. in nam.: - vzdrževanje grajenih delov obrežja; naravovarstvena namembnost; splošna raba; priobrežna plovba; ribolov; nedopustni posegi in rabe: - gradbeni posegi na naravnih delih obrežnega pasu; jezeri v Fiesi: gradbeni posegi v jezeri in brežine; sprememba vodnega režima; postavljanje turistične in rekreacijske infrastrukture v neposredno bližino jezer; poseganje v obrežno vegetacijo; lov; ribolov; kopanje; plovba; zaledje: strnjena posel itev; priporočeni ukrepi: - predstavitev naravnega spomenika jezeri v Fiesi in zagotovitev spoštovanja opredeljenega varstvenega režima; Piran - Bernardin (od opornega zidu pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu do konca grajenega obrežja pri hotelih Bernardin) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; izpusti M in F kanalizacije; izjemna izoblikovanost morskega dna in pestrost rastlinstva in živalstva; akvatorij okrog rta Madona, razglašen za naravni spomenik; komunalni in turistični privezi; kopališča; intenzivna priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; podvodne aktivnosti; intenzivna splošna raba; varovanje naravne dediščine; zaledje: strnjena poselitev; raziskovalna in vzgojno izobraževalna dejavnost; intenzivna turistična dejavnost; neustrezne prometne rešitve; ranljivost, pomen: - 3(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; obstoječe dejavnosti in rabe; naravni spomenik: splošna raba; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; kakršnikoli posegi, ki povzročajo dodatno degradacijo ali uničenje morskega ekosistema; priobrežna plovba neposredno ob obrežni črti; naravni spomenik: kakršnokoli poseganje v morsko dno; plovba in sidranje; nabiranje organizmov; vse oblike ribolova; nenadzorovano avtonomno potapljanje; zaledje: širitev turističnih kapacitet; obstoječa lokacija površin, namenjenih motornemu prometu; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; Portorož - Lucija (od konca grajenega obrežja pri hotelih Bernardin do vznožja polotoka Seča) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; trdno in muljevito morsko dno; ekološki procesi v veliki meri spremenjeni; številni izpusti M in F kanalizacije; komunalni in predvsem turistični privezi; intenzivna priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; podvodne aktivnosti; intenzivna splošna raba; vodni športi in rekreacija; zaledje: strnjena poselitev; intenzivna turistična dejavnost; neustrezne prometne rešitve; ranljivost, pomen: - 4(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; obstoječe dejavnosti in rabe; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; kakršnikoli posegi, ki povzročajo dodatno degradacijo ali uničenje morskega ekosistema; priobrežna plovba neposredno ob obrežni črti; zaledje: širitev turističnih kapacitet; obstoječa lokacija površin, namenjenih motornemu prometu; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; Seča (od vznožja polotoka Seča pri Marini Portorož do kanala sv. Jerneja) obstoječe stanje in raba: - grajeno in nasuto obrežje; klif; muljevito morsko dno; izpusti M in F kanalizacije v kanal sv. Jerneja; polotok Seča sodi v okvir Krajinskega parka Sečoveijske soline; intenzivna splošna raba; vodni športi in rekreacija; priobrežna plovba; privezi v kanalu sv. Jerneja neurejeni, brez ustrezne infrastrukture; varovanje naravne in kulturne dediščine; zaledje: redka stalna poselitev; turizem; avtokamp; kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 3(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - ustrezna ureditev komunalnih privezov v kanalu sv. Jerneja brez servisiranja plovil in motorjev; - obstoječe dejavnosti in rabe; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kakršnikoli po- 45 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOST) SLOVENSKEGA 08 Al NEGA PASU ..., 37-SO segi, ki povzročajo dodatno degradacijo aii uničenje morskega ekosistema; pr¡obrežna piovba neposredno ob obrežni črti; zaledje: širitev turističnih kapacitet; širitev avtokampa pod kiif polotoka; večanje deleža tlakovanih površin; gradbeni posegi v brežine kanala sv. jerneja; priporočeni ukrepi: - sonaravna ureditev obrežja ter brežin kanala sv. Jerneja; Sečoveijske soline (od vključno kanala sv. jerneja do vznožja Savudrijskega polotoka - katastrska meja občine Piran) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje (zaščitni nasip solin in soline v celoti); muljevito dno; zelo pomembno območje z vidika varovanja naravne dediščine, predvsem izjemna ornitološka in botanična lokaliteta; razglašeno kot Krajinski park Sečoveijske soline in uvrščeno na ramsarski seznam; pridobivanje soli; marikultura; priobrežna plovba; neustrezna rekreativna in turistična ter splošna raba; varovanje naravne in kulturne dediščine; zaledje: letališče; lokalni in tranzitni promet; intenzivno kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 4(5); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na solinskih objektih; pridobivanje soli; sonaravni turizem; marikulture; vzgojnoizobraževalna dejavnost; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; rekreativna dejavnost; nedopustni posegi in rabe: - nenadzorovan in množičen turizem; neustrezno opravljanje različnih vzdrževalnih del na nasipih in bazenih; nekritično razvijanje marikultur; vnos alohto-nih živalskih vrst; lov; ribolov; nabiranje organizmov (rastlin in živali); neustrezno spreminjanje vodnega režima v kanalih in bazenih; zaledje: vzdrževanje obstoječih dejavnosti letališča ter njegova prostorska širitev; intenzivno kmetijstvo; priporočeni ukrepi: - izdelava načrta upravljanja za zavarovano območje; zaledje: prehod na sonaravno kmetijsko proizvodnjo; opredelitev namembnosti letališča; Ocena ranljivosti in pomena za ohranjanje biodiverzitete ter predlagana kategorizacija obrežnega pasu Na osnovi ocenjene stopnje ranljivosti lahko obravnavane odseke razvrstimo v dve skupini, manj (oceni 1 in 2) in bolj ranljive (ocene 3, 4 in 5). Bolj ranljiva so predvsem območja naselij, pristanišč idr., kjer je obrežni ekosistem močno degradiran. Sposobnost regeneracije je pri takih ekosistemih zelo nizka in je odvisna predvsem od obstoja in stanja preostalih naravnih delov obrežnega pasu. Kot manj ranljivi so opredeljeni tisti odseki, kjer je obrežni ekosistem v celoti ali v pretežnem delu ohranjen v svoji naravni obliki. Rege- neracijska sposobnost takih ekosistemov je načeloma visoka, vendar pa je pri tem treba poudariti, da je zelo odvisna od dimenzij in oblikovanosti (razmerje površina/obseg) posameznega odseka in od obremenjenosti njegove neposredne okolice. Devet odsekov je z vidika ohranjanja biodiverzitete opredeljenih kot pomembnejših. To so bodisi ohranjeni deli obrežnega pasu, bodisi območja izjemnih naravnih vrednot (življenjski prostori redkih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Odseki, kjer je obrežni sistem bolj ali manj degradiran, kjer so ekološki procesi spremenjeni in je pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih združb bistveno zmanjšana, so opredeljeni kot manj pomembni. Oceni ranljivosti in pomena posameznih odsekov obrežnega pasu oz. "seštevek" obeh ocen sta bili podlaga za opredelitev poiskusne kategorizacije obrežnega pasu z vidika dopustnosti obstoječih in predvidenih posegov, dejavnosti in rab. Pri kategorizaciji smo izhajali iz načela, da je sprejemljivost obremenjevanja določenega območja praviloma obratno sorazmerna z njegovo ranljivostjo in pomenom. Pri razvrščanju posameznih delov obrežnega pasu v opredeljene kategorije se je izkazalo, da je razdelitev slovenskega obrežnega pasu na 17 odsekov neprimerna. Posamezni odseki so namreč glede svojih značilnosti preveč heterogeni. Zaradi navedenega smo obrežni pas razdelili nekoliko bolj podrobno (26 odsekov) in pri tem upoštevali predvsem njegove naravne in s človekovimi posegi pridobljene danosti. Omenjena razdelitev je tako omogočila natančnejšo, čeprav še vedno načelno razporeditev posameznih posegov, dejavnosti in rabe obrežnega prostora, vključno z opredelitvijo njihovega obsega in oblike. Pri predlogu gre za načelno usmeritev, ki bo lahko natančneje preverjena in določnejša le na podlagi dodatnih raziskav in študij, povezanih z biološkimi in oceanografskimi značilnostmi prostora ter natančnejšimi podatki o posameznih dejavnostih. Posamezne dele obrežnega pasu smo glede na potencialno sprejemljivost posegov, dejavnosti in rab prostora na osnovi njihovega pomena in ranljivosti razporedili v štiri kategorije (slika t), pri čemer se sprejemljivost obremenjevanja stopnjuje od 1. proti IV. V nadaljevanju je v osnovnih potezah podan opis kategorij. L Odseki obrežnega pasu, uvrščeni v prvo kategorijo, so lahko namenjeni splošni rabi brez tehničnih sredstev, raziskovalni in vzgojno izobraževalni dejavnosti ter naravoslovnemu turizmu. Možni so posegi za potrebe predstavitve naravnih vrednot posameznih območij, ureditev najnujnejše infrastrukture ipd. II. Odseki, uvrščeni v drugo kategorijo, so lahko namenjeni intenzivnejši splošni rabi, turistični dejavnosti, priobrežni plovbi, sidranju in tudi posameznim oblikam ustrezno nadzorovanega ribolova in nabiranja morskih organizmov. Slednje pomeni omejitev količine ribolov- 46 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rober! TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU 37-50 rtih sredstev in ribičev, količinska in vrstna evidenca ulova ter spremljanje stanja s strani ustrezne raziskovalne organizacije. V primeru Sečoveijskih solin je sprejemljiva tudi obstoječa dejavnost, t.j. proizvodnja sofi, druge dejavnosti (npr. marikultura) pa se lahko uvajajo le v primeru nedvoumno pozitivne presoje vpliva na okolje. ¡11. Deli obrežnega pasu, opredeljeni kot tretja kategorija, so lahko namenjeni intenzivnejši turistični dejavnosti ter različnim kompatibilnim dejavnostim in rabam, ki so vezane neposredno na obrežni pas (marikuiture, komunalni privezi). ¡V. V četrti kategoriji so tisti deli slovenskega obrežnega pasu, kjer je z vidika obstoječih in predvidenih posegov, dejavnosti in rab najmanj omejitev. Slednje le pod pogojem, da se odpravijo obstoječi vzroki degradacije in uničevanja morskega in obrežnega ekosistema (npr. spuščanje neustrezno obdelanih industrijskih in komunalnih odplak). Ob navedenih kategorijah velja poudariti, da se tu in tam pojavlja navidez protislovna situacija, ko sta sosednja odseka opredeljena kot L in ¡1!. ali celo IV. kategorija (npr. odsek z mokriščem pri sv. Nikolaju in območje Luke Koper). V takih primerih je treba pri ocenjevanju sprejemljivosti posega, dejavnosti ali rabe upoštevati omejitve, ki veljajo za območje nižje kategorije (v prejšnjem primeru L), t.j. strožje omejitve in ob tem natančno preučiti morebitne vplive na območje nižje kategorije. DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Med najpomembnejšimi pogoji za uspešno gospodarjenje z naravnim (in tudi urbanim) okoljem je poznavanje njegove ranljivosti. Ta je namreč neposredno povezana z nevtrafizacijsko in regeneracijsko sposobnostjo naravnega okolja oz. posameznih ekosistemov v njem. Manjša sposobnost nevtralizacije posameznih obremenitev oz. ponovne vzpostavitve običajnih ekoloških procesov po nenadni, intenzivni motnji pomeni večjo ranljivost. Povečevanje ranljivosti naravnega okolja ali tudi posameznih segmentov le-tega pomeni istočasno tudi večanje možnosti njegove nepovratne degradacije oz. uničenja. Rezultate opravljene analize obstoječega stanja slovenskega obrežnega pasu z vidika posegov, dejavnosti in rabe lahko v grobem strnemo v naslednjih ugotovitvah; - celoten obrežni pas, predvsem pa njegov morski del, je z vidika inventarizacije rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih združb pomanjkljivo obdelan, prav tako tudi ni ovrednotena njegova b ¡od i verz ¡teta, ni stalnega spremljanja razvoja posameznih biotopov, združb oz. ekosistemov ter vpliva posameznih posegov, dejavnosti in rabe na slednje, pomanjkljivi so tudi podatki o dinamiki vodnih mas idr; - razmerje med urbaniziranimi in naravnimi deli obrežnega pasu je močno v korist prvih, saj je delež obrežnega pasu z bolj ali manj izvirnimi ekološkimi procesi izredno skromen (< 18%); - človekove aktivnosti niso niti na enem samem delu obrežnega pasu ne formalno, še manj pa dejansko izključene; - v morje se izlivajo velike količine neprimerno obdelanih tehnoloških in predvsem sanitarnih odpadnih voda, pomemben delež pa prispevajo t.i. divji izpusti, bodisi neposredni alt prek potokov in hudournikov; - stopnjuje se intenzivnost turistične izrabe obrežnega pasu in z njo priobrežna plovba, vodni športi, splošna raba, podvodne aktivnosti idr.; - problematika ribištva in marikuiture se rešuje bolj ali manj stihijsko, ni ustreznega nadzora nad količino ribolovnih sredstev in tudi ne nad ulovljenimi količinami in vrstami rib ter nabranimi drugimi morskimi organizmi; - pomanjkljivi so podatki o zaščitnih sredstvih in umetnih gnojilih, uporabljenih v kmetijstvu ter izpiranju slednjih v morje; - intenzivna širitev luških dejavnosti ter s tem povezanega morskega in kopnega prometa; - sprejeti planski in prostorski izvedbeni akti so v posameznih primerih izrazito v nasprotju s splošnimi zahtevami sonaravnega in trajnostnega razvoja, z domačo zakonodajo, predvsem pa s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Najpomembnejši dejavniki, ki neposredno ali posredno povečujejo dejansko in potencialno ranljivost slovenskega obrežnega pasu kot celote, so naslednji: - skromen delež in razdrobljenost naravnega obrežnega pasu; - neustrezno urejeni sistemi kanalizacijskih in industrijskih odplak ter veliko število izpustov neprečiščenih kanalizacijskih odplak neposredno v morje; - intenzivno kmetijstvo; - nerešeno vprašanje se sprejemljivega izlova in gojenja morskih organizmov; - nekritično povečevanje turističnih kapacitet; - graditev turističnih pristanišč; - neustrezna urejenost komunalnih privezov oz. spremljajoče infrastrukture; - pomanjkljiva opremljenost SVOM za primer večje ekološke nesreče, povezane s transportom, namenjenim v koprsko ali tržaško pristanišče; - pomanjkljivo poznavanje oz. spremljanje razvoja posameznih življenjskih združb in njihovih življenjskih prostorov. Pri obravnavi ranljivosti posameznih odsekov obrežnega pasu, predvsem tistih, ki so z vidika ohranjanja naravnih vrednot najpomembnejši, pa je treba ob zgoraj naštetih opozoriti še na: - skromne dimenzije ohranjenih naravnih delov obrežnega pasu; 47 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OC£NA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ..., 37-50 - intenzivno splošno rabo slednjih; - ribolov in nabiranje morskih organizmov; - fizično uničevanje različnih biotopov (gradnje, na-sipavanja, sidranje idr.). iz pregleda opredeljenih ocen ranljivosti in pomena v tabeli 1 je razvidno, da je pri veliki večini odsekov (14) ranljivost opredeljena kot visoka ter da je dobra polovica odsekov (9) opredeljenih kot pomembnejših. Dobljeni rezultati nedvomno potrjujejo razmišljanja o visoki ranljivosti obrežnega pasu v celoti. Posebej zaskrbljujoče pa je ujemanje velikega pomena in visoke ranljivosti pri posameznih odsekih. Nadaljevanje dosedanjih oz. nekritično uvajanje novih aktivnosti na omenjenih območjih pomeni zato pomembno siromašenje biodiverzitete obrežnega pasu in zmanjševanje njegove regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti. Tab. 1: Pregled opredeljenih ocen pomena posameznih odsekov za ohranjanje biodiverzitete in stabilnosti obrežnega ekosistema ter njihove ranljivosti (zatemnjena polja označujejo odseke, kjer se ujemata velik pomen in visoka ranljivost). Tab. T: A scheme to assess the significance of separate sections for the preservation of biodiversity and stability of the coastal ecosystem and their vulnerability (faded fields denote the sections where great significance and high vulnerability concur). Sprejemljivost obremenjevanja posameznega odseka obrežnega pasu z različnimi posegi in dejavnostmi je načeloma obratno sorazmerna z njegovim pomenom kot tudi ranljivostjo. Pri odsekih, ki so opredeljeni kot zelo pomembni (območje naravnega spomenika Debeli rtič, Škocjanski zatok, rastišče pozejdonke, severno obrežje Strunjanskega polotoka idr.), je treba posege, dejavnosti in rabo omejiti izključno na nadzorovano splošno rabo brez tehničnih sredstev ter na vzgojno izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V primerih nekoliko manj pomembnih odsekov (severno obrežje Koprskega zaliva, Strunjanski zaliv, severno obrežje Piranskega zaliva) so lahko sprejemljivi tudi turizem in različne druge kompatibilne gospodarske dejavnosti, ki so vezane neposredno na obrežni pas, vendar je treba pri določanju oblike in intenzivnosti nujno upoštevati njihov vpliv na ranljivost območja in njegove neposredne okolice. Pri delih obrežnega pasu, ki so bili opredeljeni kot manj pomembni z vidika ohranjanja biodiverzitete in stabilnosti morskega in obrežnega ekosistema (območje Luke Koper, območja posameznih naselij idr.), je spek- ter možnih posegov, dejavnosti in rab bistveno širši, kar pa ne pomeni, da sta nadaljnja degradacija in uničevanje ekosistema obrežnega pasu na teh odsekih sprejemljiva. Slednji so namreč praviloma že močno degradirani, njihova regeneracijska sposobnost je nizka, ranljivost pa ocenjena kot zelo visoka. Zaradi navedenega je treba pri vseh obstoječih rabah zagotoviti predvsem odpravo vzrokov, ki so povzročili tako stanje, pri predvidenih posegih, dejavnostih in rabah pa dosledno upoštevati načela trajnostnega razvoja ter zakonske obveze po presoji vpliva na okolje. Iz navedenega sledi, da pomeni nadaljevanje sedanjega načina oz. intenzivnosti obremenjevanja obrežnega pasu nedvomno zmanjševanje deleža tistih njegovih delov, ki so ohranjeni v svoji naravni obliki z bolj ali manj izvirnimi ekološkimi procesi in širjenje degradiranih območij. Posledica takega dogajanja je večanje ranljivosti celotnega obrežnega pasu oz. zmanjševanje ali izguba sposobnosti nevtralizacije negativnih učinkov posameznih posegov, dejavnosti in rab ter regeneracije stanja v primeru enkratnih, intenzivnih motenj. Sprejemljivost sistema za nadaljnje obremenitve je določena z naravnimi značilnostim! obrežnega pasu skupaj z že obstoječimi antropogenimi vplivi. Razvoj novih ali širjenje obstoječih dejavnosti je tako mogoče le na podlagi celostne kvantitativne in kvalitativne ocene sedanjih razmer in temu primerne zanesljivejše ocene ranljivosti. Natančnejše usmeritve v zvezi s posameznimi dejavnostmi, posegi in rabami pa bodo v večini primerov mogoče le na osnovi dodatnih študij oz. konkretnih preverb vpliva na okolje. Preverbe bodo potrebne tako v zvezi s konkretno lokacijo posega ali dejavnosti kot tudi z vplivom na obrežni pas v celoti. V vsakem primeru pa je treba ob pomanjkanju ustreznih podatkov o vplivu posameznega posega, dejavnosti ali rabe na okolje dosledno upoštevati princip previdnosti. Podane ugotovitve narekujejo državi in lokalnim skupnostim naslednje kratkoročne in dolgoročne ukrepe: 1. Obravnavo sprejetih planskih odločitev in prostorskih izvedbenih aktov, ki posegajo na območje obrežnega pasu, z vidika njihovega vpliva na ranljivost ožjega območja oz. obrežnega pasu v celoti. 2. Določitev kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov v zvezi s programom čiščenja odpadnih voda, 3. Oblikovanje in zagotovitev možnosti za izvedbo raziskovalnega programa v zvezi z bi od i verz i teto in ekosistemsko členitvijo celotnega slovenskega obrežnega pasu kot neobhodne podlage za izdelavo študije ranljivosti. 4. Zagotovitev možnosti za opravljanje rednega mo-nitoringa obrežnih ekosistemov na obeh straneh obrežne črte ter uvedbo programa stalnega spremljanja oceanografskih značilnosti slovenskega obrežnega morja. 6. Izdelavo študije vplivov posameznih posegov, dejavnosti in rab na ekosisteme obrežnega pasu z vidika št. 1 |2 i 4 3 7 K 9 10 10 12 13 14 15 16 17 odseka pomen 2 4 'i 1 1 i' 1 4 2 2 5 3 4 3 2 ranljivost 3 j 3' ■'4' A 4 * O 3 3 2 2 4 3 4 48 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Roher! TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKECA OBALNEGA PASU 37-50 določanja njihove sposobnosti nevtralizacije in regeneracije. 7. Preverbo možnosti renaturacije posameznih delov obrežnega pasu ter postavljanja umetnih podvodnih grebenov. 8. izdelavo študije v zvezi z razpoložljivimi ribjimi fondi ter fondi drugih, komercialno zanimivih organizmov in posledično določitev okvirov razvoju ribištva ter preverbo vpliva različnih vrst marikulture na obrežni ekosistem ter določitev nosilnosti prostora v zvezi s tovrstno dejavnostjo. 10. Zakonsko opredelitev varovanja preostalih naravnih delov obrežnega pasu pred pozidavo ter izključitev najmanj 10% slednjega iz kakršnekoli človekove aktivnosti z izjemo splošne rabe brez tehničnih sredstev. SI. 1: Kategorizacija obrežnega pasu z vidika dopustnih in nedopustnih posegov, dejavnosti in rabe (glej tekst za razlago str. 46/47). Fig. 1: The categorisation of the coastal belt from the aspect of (in)admissible human pressures, various activities and land-use. AN ASSESSMENT OF THE VULNERABILITY OF THE SLOVENE COASTAL BELT AND ITS CATEGORISATION IN VIEW OF SN(ADMISIBLE) HUMAN PRESSURE, VARIOUS ACTIVITIES AND LAND-USE Robert TURK Regional institute for the conservation of natural and Cultural heritage Piran, $¡-6330 Piran, Trg bratstva 1 SUMMARY The Slovene coastal belt is in view of its natural and cultural riches a unique as well as highly fragile entity. In the last few decades it has been marked with intense littoralisation, i. e. distinct settling and speeded up development of various branches of economy and, in turn, with intense degradation of natural riches on both sides of the coastline. The article deals with the existing state of the Slovene coastal belt from the aspect of the preservation of natural riches as well as from existing activities and human pressures exerted upon it. The entire coastal belt and its separate parts are assessed in view of their vulnerability and significance for preservation of the area's biodiversity. On the basis of the stated assessments it proposes a categorisation of the coastal belt from the aspect of (inadmissible human pressures, various activities and land-use, and stales some short- as well as long-term measures to secure sustainable development. Key words: Slovene Istra, coastal belt, nature conservation, vulnerability, iand-use, sustainable development 49 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Robert TURK: OCENA RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEGA PASU ..., 37-50 VIR! Brelih, S. & Gregori, J., 1980. Redke ¡rt ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. IWRB, 1991. The Grado Declaration on Mediterranean Wetlands. Grado, Italy. Kaligarič, M. & VVraber, T., 1988. Obmorski lan in klas-nata tavžentroža nista izumrla. Proteus 50: 372-373. Kaligarič, M., 1990. Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave, 16(1990): 17-44. Kaligarič, M. & Jogan, N., 1990. Floristične novosti iz Slovenske Istre 2. Biol. vestn. 38 (1990) 3: 57-64. Krušnik, C., Lipej, L., Turk, V., Turk, R., Sotlar, Z., Umek, T., Peroša, B., 1994. Izlivni odseki morske obale, Razvojno - raziskovalna naloga. 59 str. Malačič, V., A. Malej, O. Bajt, L. Lipej, P. Mozetič in j. Forte, 1944. Razvojni projekt Občine Koper 2020 - varstvo morja in priobalnega pasu, Inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 148 str. Maiej, A., 1996. Naravne značilnosti Tržaškega zaliva in kakovost morja: neregularni pojavi in ekološke krize v obdobju 1985-1995. Interno gradivo za potrebe MOP. McNeely, J.A., Milier, K.R., Reid, W.V., Mittermeier, R. A., Werner, T.B., 1990. Conserving the World's Biological Diversity. iUCN, Gland, Switzerland; WRI, CI, WWF-US, and the World Bank, Washington, D.C. Riedl, R., 1963. Fauna und Flora der Adria. Hamburg, Berlin. Salm, R.V. & Clark, J. R., 1984. Marine and coastal protected areas; A guide for planners and managers. IUCN, Gland, Switzerland. Sovine, A., 1987. Ohranitev dela Škocjanskega zatoka pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, selitveno postajo in prezimovališče ptic - predhodno poročilo. Sovine, A., 1989. Ureditev dela Škocjanskega zatoka v ornitološki rezervat - potrebni pogoji za hidrotehnično študijo. Svetličič, B., Križan, B., 1985. Slovenska obala - predstavitev naravne dediščine in naravovarstvena ocena stanja. Ljubljana - Piran. Škornik, I., Makovec, T., Mikiavec, M., 1990. Fav-nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Turk, R., 1991. Značilnosti in pomen obalnega naravnega rezervata v Strunjanu. Magistrsko delo. Turk, R., 1993. Varovanje naravne dediščine morja in morskega obrežja. Proteus 56 (93-94): 197-202. Turk, R., Odorico, R., 1993. Zavarovana območja Tržaškega zaliva. Posvetovanje ob priliki 5. junija, svetovnega dneva varstva okolja v Kopru, junija 1993. Turk, R., Vukovič, A., 1994. Preliminarna inventari-zacija in topografija flore in favne morskega dela naravnega rezervata Strunjan. Annales Koper, 9/96, 101-112. Turk, R., Korva, L., Mezek, S., Sotlar, Z., Tonin, V., 1996. Preliminarna študija ranljivosti slovenskega obrežnega pasu in predlog njegove kategorizacije z vidika (ne)dopustnih posegov, dejavnosti in rabe. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, 53. Turk, R., 1997. integrating natural heritage protection in the Slovenian Coastal Zone Management Plan. Proceedings of the International Conference Coastlines 97, Napoli, 2.-6. junij 97. in press Turk R., 1997. Phenology of Posidonia oceanica (L.) Delile in the Gulf of Koper (Gulf of Trieste), North Adriatic. Rapp. Comm. int. Mer Medit, 35 (2), 592-593. Turk, R., 1998. Vprašanja varovanja obalnega (obrežnega) pasu, Zbornik 5. strok, srečanja DKAS. DKAS, 1998: 89-94. Vidic, J. ed, 1992. Rdeči seznami ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. Varstvo narave 17: 7-224. Vukovič, A. & Turk, R.: The distribution of the seagrass Posidonia oceanica in the Gulf of Koper. Preliminary report. Referat na "XXXIV Congress and Plenary Assembly of CIESM", Malta, 1995. Zakon o naravni in kulturni dediščini. UL SRS 1/81, Zakon o varstvu okolja. UL RS 32/93. Zavod R Slovenije za varstvo naravne tn kulturne dediščine, 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije - 2. del. Ljubljana. Župan, j., 1995. Poročilo o kvaliteti morske vode v kopališčih na slovenski obali v letu 1996, Wraber, T. & Skoberne, P., 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14/15:9-429. 50 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) izvirno znanstveno delo UDK 556.53(282 Dragonja).000.504 502.7(282 Dragonja) ANALIZA SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREČJU DRAGONJE Lidija GLOBEVNIK Vodnogospodarski inštitut, Si-1000 Ljubljana, Hajdrihova 28c IZVLEČEK Avtorica je opravila presojo vplivov protierozijskih ukrepov in zaraščanja površin na vodni režim* in morfologijo rečne struge v porečju reke Dragonje. Rezultati analize so pokazali, da je v zadnjih 35 letih veliko sprememb predvsem pri hidrološkem režimu vodotoka. Zbrani podatki in analiza vodnega režima kažejo, da dodatni odvzemi vode iz Dragonje za namakanje iz ekološkega vidika niso upravičeni. Erozijski procesi so izjemno pomembni za morfološki razvoj struge in obvodne loke, zato bi morali ohranjati takšne procese vsaj na območjih, kjer ni intenzivne urbanizacije ali kmetijske proizvodnje. Ključne besede: hidrologija, raba taf, erozija, Dragonja, varstvo narave, rečni sedimenti UVOD iN OPIS PROBLEMA Posledice večjih prostorsko in časovno dofočenih posegov v vodni režim, kot je na primer graditev akumulacij, so bile velikokrat analizirane. Taki tehnični posegi zaradi svoje velikosti povzročijo hiter odziv vodne dinamike. Hidrološke spremembe lahko enostavneje analiziramo in povežemo posledice z glavnimi vzroki. Posledice manj opaznih, razpršenih in dolgotrajnejših sprememb, kot na primer zaraščanje vodozbirnih površin in protierozijski ukrepi, pa so težje merljive. Še posebej, če jih proučujemo v okolju, kjer niso izključeni drugi dejavniki. Dolina reke Dragonje je ena zadnjih dolin v Sredozemlju, kjer še lahko sledimo naravnim ali naravi podobnim procesom. Na ustju Dragonje ni turističnih naselij alt marin, kulturna krajina v dolini ima še značilnosti ekstenzivne rabe, vplivi urbanizacije in posledičnega onesnaženja so še zmerni. Tudi večjih regulacijskih posegov na Dragonji in pritokih še ni bilo. Porečje Dragonje torej ponuja možnost za presojo vplivov protierozijskih ukrepov in zaraščanja površin na vodni režim in morfologijo rečne struge. GEOGRAFSKE IN VEGETACIJSKE LASTNOSTI OBMOČJA Porečje reke Dragonje leži na severnem delu polotoka Istra. S svojimi pritoki se zajeda v močno razgibano flišno Koprsko gričevje, ki se razteza med pla-notastim Bujskim krasom na jugu in Tržaški krasom na severu. Teče iz zahoda proti vzhodu in se po skoraj 30 kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v Piranski zaliv. Porečje je precej razčlenjeno in na gosto razrezano z omrežjem potokov, ki so oblikovali številne doline in grape. Gričevnati svet povodja Dragonje ima široke, ploščate hrbte. Posebnost tega območja je, da so se na njih razvila naselja, medtem ko so ozke doline pritokov in dolina reke skoraj nenaseljene. Geologija in pedologija Geološka zgradba flišnega ozemlja je razmeroma enostavna in enotna (Orožen-Adamič, 1979). Eocenska flišna sinkiinala se zoži proti JV in razširi proti SZ, med Trstom in Savudrijskim polotokom. Na jugu sega v povod je antiklinalno apniško obrobje Sujskega krasa. Eocenski sedimenti sestojijo iz laporjev in peščenjakov, 51 ANNALES • Ser. hist nat •9-1999-1 (15) Lidija C LO SE VN) K: ANALIZA SPREMEMB RABE TAl., HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREČ IU DRAGONJE, 51-62 vložkov breč, numulitnih apnencev in apnenčevih skladov (Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100000, Trst). V granulaciji so opazni prehodi od debelozrnatih peščenjakov do meljevca in mikritnega apnenca (Ste-pančič et al., 1985). Podobne so tudi razlike v kamninski sestavi, kjer se menjajo plasti laporja in peščenjaka, vmes pa se pojavljajo tudi plasti breče. Skupna debelina eocenskih klastičnih sedimentov doseže okoli 400 m. Dno doline Dragonje je pokrito z debelim aluvialnim nanosom. Na povodju Dragonje je to edina geološka enota iz terciara. Nanos sestoji v pretežni meri iz gline, v manjši meri pa nastopa tudi pesek in prod, ki je sestavljen iz prodnikov peščenjaka in apnenca. Debelina aluvialnega nanosa v spodnjem delu doline seže do 100 m. Apnenih območij je na povodju malo, predvsem sta zaradi te lastnosti in lege floristično izredno pomembni dve območji v dolini (apenena otoka sredi fliša in aluvija) Sv. Štefan in Stena. Njuna geološka podlaga so alveolinski in numulitni apnenci. Rob bujske antiklinale sestavljajo apnenci, bogati z rudisti, ki so pogosto rožnate barve. Apnenec je pretežno debelo skladovit ali pa masiven. Pedološke lastnosti so povzete po kartah merila 1:5000 (Stepančič et al., 1985), za potrebe dela pa so bili določeni deleži posameznih talnih tipov. Na skoraj treh četrtinah (71%) površine povodja se je razvila karbonatna rendz i na na flišu, saj imajo eocenski flišni se-dimenti značaj mehkih karbonatnih kamenin. Kjer ni bilo večje erozije ali prekopavanja tal, se je rendzina lahko razvila v evtrična rjava tla (na flišu: 6% površin, psevdooglejena: 3% in koluvialna 1%). Kjer se na površini pojavljajo plasti peščenjaka, so se razvila globoko rigolana tla (9%) z vinogradi in vrtnarskimi površinami. Na aluvialnih naplavinah so nastala obrečna tla, ki so tu in tam lahko tudi močno oglejena. Meteorološki parametri Povprečne letne vsote padavin se gibljejo med 980 mm na obalnem delu in sežejo do 1260 mm proti notranjosti (Kubed). V Koštaboni, kjer merijo tipične padavine gričevnatega zaledja srednjega dela povodja Dragonje, srednja letna vsota padavin seže do 1010 mm. Minimalne letne vsote se gibljejo od 700 mm na obalnem delu do 900 mm na notranjem, vzhodnem robu povodja. V enem letu lahko na zahodnem, nižinskem delu povodja pade do 1300 mm padavin, na vzhodnem pa tudi do 2000 mm. Največ padavin pade meseca oktobra, sledita mu september in avgust. Najmanj padavin pade julija in februarja. Letno temperaturno povprečje v Portorožu (zahodni rob) je 13,6°C, v Kubedu 11,5°C (vzhodni rob). Najhladnejši so meseci januar, februar in december, najtoplejši je julij. Dnevna maksimalna padavina, 151,4 mm, je bila zabeležena na postaji Koštabona v mesecu oktobru leta 1980. V Kubedu je največ padavin v enem dnevu padlo meseca julija (148,1 mm), ravno tako v Portorožu (133,3 mm). Povprečni 15-minutni naliv ima 20 mm padavin, maskimalni zabeleženi je imel 49,1 mm padavin. V eni uri je padlo največ 66 mm padavin, povprečni enourni nalivi dajo 34 mm padavin. Klima je submediteranska (Ogrin, 1995). Vegetacijske in floristične lastnosti porečja Dragonje Porečje Dragonje sodi po fitogeografski razdelitvi Slovenije v submediteransko fitigeografsko območje (Wraber, 1989; Kaiigarič, 1997), za katero je značilna listopadna submediteranska vegetacija. Na flišnih tleh raste združba gabrovca in puhovca (Ostryo - Quercetum pubescentis). Glede na menjajoče se mikroklimatske in talne razmere se združba pojavlja v variantah z gradnom (Quercus pétrea), p u hov ce m (Que reus pubescens) in cerom (Quercus cerris). Cer zasledimo predvsem v višjih predelih, puhavec na toplejših in sušnih rastiščih, graden pa v hladnejših legah (Kaiigarič, 1997). V dolini Dragonje in njenih pritokih raste tudi najtoplejša oblika submediteranskih listopadnih gozdov - vegetacija kraškega belega gabra (Querco - Carpinetum orientalis). Od grmovnega sestoja so tipične združbe črnega trna in gloga. Z njimi je poraslo predvsem zaledje Dragonje, medtem ko so v dolini Dragonje tudi združbe vrb in topolov. Drevesno floro logov spodnje doline (pod Skrlinami) sestavljajo črni in beli topol (Populus nigra, Populus alba) ter bela in rdeča vrba (Salix alba, Salix pupurea), črna jelša (Alnus glutinosa) in svib (Cornus sanguínea). Po drevju se vzpenja navadni srobot (Clematis vi ta Iba), pridružuje pa se mu vinska trta (Vit is vinifera). V reki rastejo jezerski biček (Schoenoplectus lacustris), trst (Phragmites communis) in kolenčasti dri-stavec (Potamogeton nodosus). Med zelišči je pogosta preslica (Equisetum telmateja). Evmediteranska vrsta zgornjega odseka Dragonje so venerini laski (Adiantum capillus - veneris), redko kukavičevka splavka (Limodo-rum abortivum) in splošno razširjena bodeča lobodika (Ruscus aculeatus). Poleg mediteranske flore pa so tipične tudi kraške vrste, ki pripadajo gozdnim in tra-viščnim tipom vegetacije. Pojavljajo se na prodiščih Dragonje, ki so bogatejša z apnenci (Linum tenuifoiium, Asperufa cynancbica, Scrophularis canina, Euphorbia nicaeensis, Coronilla coronata, Polygala nicaeensis sub-sp. mediterránea, Globularia punctata, Scorzonera vil-losa, Teucrium montanum...). Kraški so tudi nekateri travniki v dolini Dragonje, kjer predvladujeta Bromus ereetus in Brachypodium rupestre. Med zelišči so pogoste Eryngium ametbystinum, Plantago holosteum, Scorzonera villosa, Carex tometosa, Carex halleriana in druge. Med kraške elemente se mešajo tudi nekatere alpske vrste kot alpska madronščica (Linaria alpina) in libumijska ivanjščica (Leucanthemum liburnicum) (Kaiigarič, 1997; Wraber, 1987a, 1987b). 52 ANNALES • Ser. hist. nal. ■ 9 • 1999 • 1 (15) Lidija GLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 METODA DELA Z analizo digitalnega modela reliefa mreže 100 m x 100 m so bile ugotovljene reliefne lastnosti porečja Dragonje. V geografski informacijski sistem so bile vnešeni podatki o geoloških (osnovna geološka karta merila 1:100000), pedoloških enotah (vir podatkov pedološka karta 1:5000, VCI 1985). Hidrografska mreža glavnega vodotoka in pritokov (merilo 1:25000) za osnovne prikaze je bila prenesena iz Vodnogospodarskega informacijskega sistema (Uprava RS za varstvo narave). Za analizo meteoroloških in hidroloških parametrov so bila izbrana obdobja 1961-1990, 1961-1995 in 1971-1995. Za obdobje 1961-1990 so bile izračunane le osnovne statistike letnih in mesečnih parametrov padavin in pretokov, zato pač, da lahko rezultate primerjamo z že izvedenimi analizami (HMZ, 1998), Uporabljeni so mesečni podatki padavin in temperatur, merjeni v Kubedu (1961-1990), in mesečne vrednosti padavin, temperatur, števila ur sončnega obsevanja, relativne vlage in hitrosti vetra na postaji v Portorožu (1961-1995). Po Penmanovi metodi so bile izračunane mesečne povprečne vrednosti potencialne evapotranspi-racije za Portorož (1961-1995). Zaradi primerjave eva-potranspiracije med Portorožem in Kubedom so bile izračunane tudi mesečne vrednosti potencialne evapo-transpiracije za obe lokaciji po Thornthwaitovi metodi, obdobje 1961-1990. Hidrološke lastnosti porečja so bile izračunane na osnovi podatkov vodomerne postaje pod cestnim mostom Dragonja-Kaštel. Časovna serija izmerjenih višin vode in pretokov za obdobje analize ni popolna, zato so bili podatki dopolnjeni s pretočnimi krivuljami (razmerje višin vode in pretokov) in regresijskimi krivuljami med višinami vode na v.p. Kubed (Rižana) in v.p. Podkaštel (Dragonja). Korelacijske koeficiente in regresijske krivulje, ki so bile pri tem uporabljene, prikazuje tabela 1. Tab. 1: Korelacijski koeficienti in regresijske krivulje med v.p. Rižana Kubed in v.p. Dragonja Podkaštel za obdobje 1959-1972. Tab. 1: Correlation coefficients and regression curves between water station Rižana Kubed and water station Dragonja Podkaštel for the 1959-1972 period. Legenda: Kkoielacijski koeficient; Hpod: višina vode v.p. Podkaštel; Mkub: višina vode v.p. Kubed; R2: vsota kvadratov razlik Spremembe vodnobilančnih parametrov so bile ugotovljene za 35-ietno (1961-1995) in 25-letno (1971-1995) obdobje. Izračunani so bili linearni trendi (koeficienta linearne regresijske krivulje) srednjih letnih in mesečnih pretokov, letnih visokovodnih konic ter letnih in mesečnih krivuilj trajanja. Da stJm ovrednotila velikost spremembe, sem po regresijski krivulji simulirala izbran parameter za leto 2000. Lnako je bil določen trend mesečnih meteoroloških parametrov: padavin, temperatur in potencialne evapotranspiracije po Pen-manu in Thornthwaitu, maksimalnih dnevnih padavin leta ter vrednosti 30- in 60- minutnih nalivov. V članku so prikazani letne vrednosti in trendi padavin, potencialne ETP po Penmanu, maksimalnih dnevnih padavin, teoretičnih odtokov in merjenih pretokov porečja (kontrolni profil v.p. Podkaštel) ter mesečne vrednosti in trendi teoretičnih odtokov. Teoretični odtok je od mesečnih vrednosti padavin odšteta mesečna vrednost potencialne ETP. Razlika je večja ali enaka nič. Trendi drugih meteoroloških parametrov so prikazani v Glo-bevnik & Sovine (1998). Z geografskimi informacijskimi sistemi (AUTOCAD MAP 3, IDRISI) je bila ugotovljena sprememba rabe tal na porečju. Uporabljeni so bili zračni posnetki obdobja 1971-1994 in digitalni ortofoto iz leta 1996 (GURS, MOK). Za primerjavo erozijskih procesov med letoma 1971 in 1994 je bila uporabljena GavriloviCeva metoda. Po njej je bila izračunana površinska, globinska in stranska erozija. Izdelan je bil račun za 36 profilov (Globevnik et al., 1995). Koeficienti za leto 1971 so bili privzeti iz študije PUH (1971), za leto 1994 pa so bile upoštevane spremenjene razmere. Te so vidne v koeficientih zaščite (stanje vegetacije), razvitosti erozijskih procesov in erozijskem potencialu. Koeficienti so bili ugotovljeni na podlagi zračnih posnetkov iz leta 1994 in ogledov terena. Ocena količin skupnega dotoka materiala v vodotok za leto 1994 je bila narejena po enaki metodi kot leta 1971 (Gavrilovič). Transportna zmogljivost Dragonje v študiji PUH (1971) ni bila ozvrednotena, podane pa so bile povprečne granulometrijske (zrnavostne) sestave erodiranega materiala v procentih deleža posameznih frakcij. Zrnavostna sestava rinjenih plavin leta 1971 je bila zato simulirana na podlagi procentualnega deleža frakcij. Zrnavostna sestava za leto 1996 je bila ugotovljena na podlagi odvzetih vzorcev plavin na šestih profilih reke Dragonje. REZULTATI Reliefne in hidrografske lastnosti porečja V sliki 1 so podane osnovne reliefne lastnosti po-vodja glede na nadmorsko višino, nagib in smer. Višina gričevnatih hrbtov se giblje od 150 m nadmorske višine na zahodni strani do 450 m nadmorske višine na Vodostaji Pretoki 1959 K ~ 0,82: Hpod=0.46*Hkub-15.13; R2=0.67 0,60 1960 K = 0,77: Hpod=0,946*Hkub-4? ,812; R*=0.S9 1963 K = 0,60: Hpod=Q,565 "Hkub+10,5044; R2=0.40 1964-1971 K: 0.85, 0.75, 0.70, 0.80, 0,82, 0.S3, 0.80 1972 K = 0.73 0.55 53 ANNALES • Ser. hist. nal. ■ 9 • 1999 • 1 (15) Lidija GLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 vzhodni strani. Več kot 50% površine povodja ima od 200 do 300 m nadmorske višine, medtem ko irna manj kot 10% površin nadmorsko višino do 100 m. Največji vrh povodja je 486 m. Več kot 50% porečja ima naklon med 5° in 15°. To so površine ravnih podolgovatih hrbtov gričevnatega zaledja. Skoraj desetina površin ima naklon večji kot 25°. Največ površin je nagnjenih na severno in jugovzhodno smer (po 18%), najmanj na južno (8%). Porazdelitev leg površja na druge smeri neba je dokaj enakomerna. Oblika porečja in hidrografska mreža sta prikazani na sliki 2. Velikost vodozbirnega zaledja do hidrološkega merskega profila v vasi Dragonja (v.p. Podkaštel) je 86,9 km2, do Mlinov - Skril (začetek solin) pa 90,5 km3. Od tega jih 80% leži v Sloveniji. Dolžina struge je 28,8 km in ima povprečni padec 1,13%, v povirnem delu 2,8%, srednjem delu 0,8%, v spodnjem pa le 0,2%. Raba tal in zaraščenost z grmovno-drevesno vegetacijo Raba tal V tabeli 2 je podan pregled rabe ta) za šest katastrskih občin (Cunder, 1996), ki skoraj v celoti ležijo na porečju Dragonje. V analiziranih katastrskih občinah je kmetijskih zemljišč 36%, gozdnih in grmisčnih pa skoraj 60%. SI. 1: Procentualna zastopanost naklonov površja, nadmorskih višin in leg površja glede na strani neba. Fig. 1: Share (in %) of surface inclinations, altitudes and surface positions in relation to cardinal points. Tab. 2: Raba tal v šestih katastrskih občinah, ki zastopajo 60% površin porečja Dragonje, Tab. 2: Land-use in six cadastral councils representing 60% of the Dragonja catchment Katastrska občina Št k.o. Pov. njive travi nje trajni nasadi Km. zar. gozd nerodovitno ha ha ha ha ha ha ha Krkavče 2625 642 103,16 67,12 63,96 83,18 271,58 53,0 Koštabona 2624 1060 131,86 98,53 110,26 197,72 451,63 70,0 Boršt 2623 945 74,0 167,52 63,28 137,96 439,24 63,0 Marezige 2611 721 128,96 136,76 95,04 54,0 252,24 54,0 Truške 2613 1681 207,08 298,05 47,40 256,92 796,55 75,0 Topolovec 2622 783 157,08 142,76 5,12 104,92 321,12 52,0 skupaj 5832 ha 802 ha (13.4%) 911 ha (15.6%) 385 ha (6.6%) 835 ha (14.3%) 2533 ha (43.4%) 367 ha (6.3%) Legenda: Štk.o.: številka katastrske občine, Pov.: skupna površina katastrske občine; Krn.zar.: kmetijska zemljišča v zaraščanju 54 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 • 1999 - 1 (15) Lidijo GlOBEVNIK: ANAliZA SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA !N EROZIJSKIH PROCESOV V POREČJU DRAGONJE. St-62 Zaraščenost z grmovno-drevesno vegetacijo Na porečju Dragonje je bila leta 1971 z gozdom zaraščena petina površin, kar je manj kot povprečje obalnih občin tega leta (Savnik, 1980). Leta 1974 je bil delež gozdnih površin na porečju 27%, obdelovalnih površin 48% in pašnikov 13% (Orožen-Adamič, 1979). Hitrost zaraščanja je bila največja v letih 1970-1985. V povprečju se je zaraslo 40% površin. Leta 1994 je bilo z grmovno-drevesnimt in gozdnimi površinami pokritih kar 62% porečja. Najmanj so se zarasli predeli južno od reke Dragonje v spodnjem delu porečja (po sotočju s Pinjevcem). Ti so bili leta 1971 komaj 15% gozdnati, danes pa se grmiščno-gozdna vegetacija razrašča na tretjini površin. Zaraščenost se je najbolj povečala na jugovzhodnem deiu povodja, na območju potoka Stranica, pod Trsekom. Na novo se je zarasla skoraj polovica površin. Te so bile prej precej gole in nagnjene k eroziji, zato so tu opravljali tudi večja pogozdovalna dela. Procesi zaraščanja so tesno povezani s procesi depopulacije in deagrarizacije, dodatno pa so jih pospešili t udi z umetnim pogozdovanjem. Zaznavna je tudi sprememba zaraščenosti doline pod Škrlinami. Leta 1971 je bilo 16% površin pokritih z grmovno-drevesno vegetacijo, leta 1994 pa 32%. Dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih povečala številnost gozdno-grmovnih ptičjih vrst v dolini, potrjuje to dejstvo (Sovine, 1998). Dinamiko zaraščanja z grmovno-drevesno vegetacijo na porečju Dragonje prikazuje slika 2. Sprememba rabe tal 1971-1994 Spremembo rabe tal na porečju med letoma 1971 in 1994 prikazuje slika 3. Gozdno-grmiščna vegetacija se je razširila predvsem po opuščenih pašnikih in travnikih ter po saniranih erozijskih površinah. Pašniki in travniki so leta 1971 pokrivali 42% površin, danes le 12%. Obdelane površine so se zmanjšale za petino (s 25% na 20% celotne površine). 100% m 60% 50% 40% 30% 20% 50% 0% K«* 0 drugo S polja, sadovnjaki, vinogradi [] Iravinfe [j] gozd, grmovje S/. 3: Sprememba rabe tal v porečju Dragonje (86,9 km2), povzeti so tudi podatki Savnika (1980) in Cundra (1996). Fig. 3: Changes in land-use of the Dragonja catchment (86.9 km2), with the data of Savnik (1980) and Cunder (1996) also being taken into account. 55 ANNALES • Ser. hist. nal. ■ 9 • 1999 • 1 (15) Lidija GLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 Trendi zaraščanja kmetijskih površin so vidni tudi iz študije Pavlina (1991). Na 219,8 ha velikem testnem območju pri kraju Marezige se je v letih 1975-1988 uresničevala intenzifikacija kmetijske proizvodnje v bližini kraja, medtem ko je v večjih oddaljenostih zaznavna deagrarizacija (zaraščanje in opuščanje kmetijskih zemljišč). Enako velja za testno območje Topolovec (207,4 ha), ki leži na najmanj naseljenem območju porečja. Gozdnate površine so se v letih 1975-1988 povečale za 5,4% (kar je 4,2% na 10 let). Zaraslo se je 4,2 ha pašnikov in 5 ha travnikov. Sproščanje materiala (erozija) Ovrednotene površine erozije na Dragonji so podane v tabeli 3. Tab. 3: Površinska erozija v ietu 1971. Tab. 3: Surface erosion in 1971. Površinska erozija je bila leta 1971 najmočnejša na zgornjem delu povodja. Na porečju Stranice je bilo ero-dirane kar 30% površine, na porečjih potokov pod Ge-mami in Gunjači pa 14%. Čez 10% površin je bilo erodiranih tudi v zaledjih potokov Roman, Hrvatini, pod Pučami in Argile. Tega leta je bilo na porečju 12163 km razvitih erozijskih jarkov (globinska erozija), pod večjo bočno erozijo pa je bilo 1592 km strug. V okviru sanacijskih del, ki so se začela v drugi polovici 70-ih let in se nadaljevala v 80-ih, je bilo zgrajenih 192 manjših protierozijskih stabilizacijskih objektov in 5 večjih prodnih pregrad (Globevnik ef a/., 1998). Danes je intenzivno erodiranih le okoli 280 km strug, kar je le 18% skupne dolžine iz leta 1971 (VGI, 1985). Opravljala so se tudi vegetacijska stabilizacijska dela na odprtih površinah (predvsem pogozdovanje s črnih borom), intenzivna pogozdovalna dela so bila opravljena na 42 ha površin, ki potem postala jedra nadaljnjega Širjenja vegetacije. Površinski erozijski procesi na StrarsicŠ danes potekajo le na 8% površine (19 ha), na Trseku pa le na 1 % (Globevnik ef al., 1998). Na sliki 4 sta prikazani vsotni krivulji količin sproščenega materiala v zaledju izbranega profila za leti 1971 in 1994. Podrobnejši račun je pokazal, da je zaradi površinske erozije danes iz zaledja odnešeno v nižje ležeče predele 10856 m^/ieto, zaradi globinske in bočne (stranske) erozije pa 7874 mVleto, Globinska in bočna erozija (erozija jarkov) je največja v zgornjem delu povodja ter na predelu pod sotočjem Dragonje s Pinjevcem do potoka Žleb. V začetku 70-ih let se je sproščalo nekaj več kot 44.000 m-1 materiala na leto (površinski erozijski procesi: 26.612 m3/leto, globinski in bočni erozijski procesi: 17.461 m3/leto). V povprečju se danes sprošča za 40% manj materiala, kot se ga je leta 1971. Protierozijski ukrepi so očitno dosegli namen. G 20 (0 00 80 100 SI. 4: Količine sproščenega materiala (iz vodozbirnih površin izbranih profilov) vzdolž Dragonje v letih 1971 in 1994. Fig. 4; Quantities of released materials (from water-collecting surfaces of selected profiles) along the Dragonja in 1971 and 1994. Pritok piavln v vodotok in zmavostna sestava rinjenih plavin Skupni letni odtok sproščenega erozijskega drobirja (pritok plavin v glavne odvodnike) je bil leta 1971 ocenjen na 25.000 mVleto (PUH, 1971). Danes se letno odplavi v odvodnike povprečno 10.700 m3 materiala. Dotok plavin v odvodnike se je tako od leta 1991 zmanjšal za 67%. Povprečna zmavostna sestava plavin celotnega območja leta 1971 je bila pretežno meljasto peskasta (45% meSja, 33% peska, 19% prodca in 3% proda z grobljo). Rezultati zmavostne analize so prikazani v tabeli 4, grafični prikaz zmavostne sestave vzorcev plavin na sliki 5. Velikost srednjega zrna se z oddaljenostjo od ustja navzgor v povprečju poveča od 28 mm na 56 mm. Zaradi lokalnih vplivov se velikosti srednjih zrn lahko precej raziskujejo od povprečja. Tako je srednje zrno večje od pričakovane povprečne velikosti pri vzorcu 4. Vzorec je bil namreč odvzet pod močno erodirano levo-brežno steno, od koder je znatno povečan dotok plavin. Odložene plavine se niso sprane in obdelane. Nasproten pojav nastopa v profilu 5, ki ima manjše srednje zrno. Pod sotočjem Pinjevca in Dragonje se struga namreč razširi, kar povzroča odlaganje drobnejših frakcij materiala. Krivulja na sliki 5 kaže, da so leta 1971 prevladovale drobnejše frakcije kot leta 1996. Velikost srednjega zrna na spodnjem odseku je bila manjše kot 10 mm. Območje (slika 2) Celotna površina Frodirana površina do PROFR.A 1 (Škrline-sotočje Pinjevca in Dragonje) 5149 ha 372,6 ha (7%) med PROFILOM 1 in 2 3537 ha 289,2 ha (8%) do PROFiLA 2 (v.p. PodkaStel) 8686 ha 662 ha (7,6%) 56 ANNALES Ser. hist. nat. 9 - 1999 1 (15) Lidija GL08EVNIK: ANALIZA 5PREMFM8 RABE TAL HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZJISKIM PROCESOV V POREČJU DRAGONJE, 55-62 Tab. 4: Opis profilov in parametrov odvzetih vzorcev rinjenih plavin. Tab. 4: Description of profiles and parameters of bed load samples. Št. Opis mesta F fkm2] L [km] Y [g/cm3] Dmfrnm] Dqoimm] 1 Pred vtokom Argile 74,5 9+741 2,78 29,3 81 2 Sv. Štefan 73,5 10+550 2,77 28,6 68 3 jamnjek 66 32+790 34,6 85 4 Petrinjevca (pod flišno steno) 64 14+532 2,62 63,3 108 5 po sotočju s Pmjevcem 51,5 17+065 2,73 26,6 65 6 nad sotočjem s Pinjevcem 30 17+700 2,78 56,3 110 Legenda: Št.: številka vzorca; f: velikost zaledja; L: dolžina vodotoka od ustja (v.p. Podkaštel: 6+600 km), y: specifična teža vzorca; Drrvfritmetično srednje zrno (dm=X Adm * A P/ P, P: suha teža vzorca, A P: delni presejek suhe teže vzorca za izbrano sito); Ogo: 90% vseh zrn je manjših od te velikosti) "-O™-Profil 1(1996) •"O—Profil 2(1396) —Ù— Profil 3(1996) profil 4(1996) ---«-■»Profil 5(1996) —O—Profil 6(1996) 1D00 premeri zm (mm) pesek prodec prod, groblja SI. 5: Povprečna zrna vostna sestava rinjenih plavin reke Dragonje leta 1971 in posamezne zrnavostne sestave vzorcev rinjenih plavin leta 1996. Fig. 5: Average grain size structure of the Dragonja bed load in 1971 and separate sample grain size structures of its bed load in 1996. Hidrologija Opis hidroloških lastnosti V tabeli S so podani karakteristični pretoki izbranih obdobij, v tabeli 6 pa verjetne visoke vode. Tab. 5: Karakteristični pretoki izbranih obdobijv.p. Podkaštel. Tab. 5: Characteristic flow rate during selected periods of time, water station Podkaštel. Tab. 6: Verjetne visoke vode (Pearson III, izračun iz letnih visokih konic 1961-1995). Tab. 6: Possible high wafers (Pearson III, estimate from 1961-1995 annual high peaks). PRETOKI (mVs) 1961-1990 1961-1995 1971-1995 povp. (srQsr) î .72 1.64 1.2 0 maxQmax (največji zabeležen pretok) 97.2 97.5 97.5 mirtQmin (najmanjši zabeležen pretok) 0 0 0 povp.isrQmin) 0.40 0.36 0.23 verjetnost nastopa povratna doba interval zaupanja 5% pretok interval zaupanja 95% 1% 100 i et 591 mVs 138 mVs 111 mVs 5% 20 let 137 mVs 104 mVs 86 mVs 20% 5 tet 89 m3/s 7 2 mVs 61 mVs 50% 2 leti 46 mVs Legenda: srQsr-srednji letni pretok; srQmin-srednja vrednost mesečnih minimalnih pretokov leta Hidrološke spremembe Spremembe letnih vrednosti padavin, pretokov in potF.JP Trende letnih količin pretokov, padavin in potenciale evapotranspiracije (potETP) prikazuje tabela 7, Trend 57 ANNALES • Ser. hist. nal. ■ 9 • 1999 • 1 (15) Lidija GLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 Tab. 7: Srednji ietni pretoki, padavine in potETP s karakteristikami časovnih trendov. Tab. 7; Mean annual flow rates, precipitation and potential évapotranspiration with characteristic time trends. letne količine POVPREČJE NAGIB RECRESIJSKE KRIVULJE AQ, ap, aetp % SPREMEMBE GLEDE NA POVPREČJE AQ%, AP%, AETP%, OBDOBJE 1961-1990 1961-1995 1971-1995 1961-1990 1961-1995 1971-1995 1961-1990 1961-1995 1971-1995 m3/s m'/s m:i/s mVs/le mVs/le m3/s/!e % % % Pretoki (Q) 1.72 1.64 1.20 -0.077 -0.057 -0.027 -4.08 -3.50 -2.25 Padavine (P) 3.18 3.16 3.07 -0.018 -0.014 -0.003 -0.55 -0.43 -0.11 PotETP(P)P* 2.23 2.22 2.26 0.008 0.004 -0.001 0.36 0.17 -0.02 Legenda: PotETP(P)P*: potencialna ETP za Portorož po Penmanovi metodi srednjih letnih pretokov je negativen v vseh treh obdobjih. Trend letnih pretokov obdobja 1971-1995, kjer je vpliv začetnega intervala najmanjši, izkazuje letno zmanjšanje pretokov za 27 i/s (2,3% povprečnega pretoka). Po obdobju 1961-1995 simulirani srednji pretok leta 2000 doseže le 20% povprečnega pretoka, po ob-dobj u 1971-1995 pa 60% povprečnega pretoka. Trend letnih padavin tega obdobja je negativen, vendar veliko manj kot trend sprememb pretokov (3 l/s/leto). Enako velja za trend potencialne evapotranspiracije računane za Portorož po Penmanovi metodi. Tab. 8: Po krivulji trenda simulirani srednji pretok leta 2000. Tab. 8: Mean flow rate in 2000, simulated after the trend's curve. Negativni trend imajo tudi letne padavine, medtem ko ima potETP rahlo pozitivni trend. Količinska razmerja prikazujejo krivulje letnih vrednosti in trendov padavin, potencialne ETP, maksimalnih dnevnih padavin, teoretičnih odtokov in merjenih pretokov porečja (kontrolni profil v.p. Podkaštel) (slika 6). Negativni trend pretokov obdobja 1961-1995 je kar 4-krat večji od negativnega trenda teoretičnega odtoka. Nasprotno pa trend teoretičnega odtoka postane celo pozitiven v obdobju 1971-1995, kar kaže na še večjo razliko med dejanskimi in teoretičnimi pretoki. Merjeni pretoki obdobja 1961-1972 so vedno večji od teoretičnih, merjeni pretoki 1973-1980 večji ali enaki teoretičnim in merjeni pretoki vsega preostalega obdobja manjši od teoretičnih tudi do 40%, Spremembe mesečnih vrednosti teoretičnih in merjenih pretokov Hidrograme in rezultate analize trendov mesečnih pretokov prikazujeta sliki 7 in 8. Obdobje med junijem in septembrom je suho, medtem ko je v preostalih mesecih pretok večji od povprečja obdobja. Simulirana hidrograma za leto 2000, s katerima so prikazani trendi spreminjanja, pa pokažeta, da se pretoki v vseh mesecih precej zmanjšujejo. Tak enoten zaključek ne velja za teoretične pretoke. Leti se v dveh mesecih celo povečujejo, v preostalih pa manj zmanjšujejo kot merjeni pretoki. Ugotovimo lahko: - Izrazita suša, ki se običajno pojavlja v juliju in avgustu, se širi na junij in september. V teh mesecih se tudi velikost pretokov močno zmanjšuje, trend kaže celo na to, da ti meseci ostajajo brez pretoka. - Pojavlja se novo sušno obdobje med decembrom in marcem, ki ga lahko imenujemo kar zimska suša. - Med vsemi najbolj vodnata postajata meseca maj in oktober. - Povprečna hidrograma merjenih pretokov in teoretičnih pretokov (PAD-potETP) kažeta na to, da viški jesensko zimskih padavin (september-december) odtekajo vse do junija. Pojavlja pa se močan trend zmanjševanja odtekanja viškov padavin. Merjeni pretoki ostajajo večji od teoretičnih le še v aprilu in maju. Spremembe letnih in mesečnih krivulj trajanja Pretoke oziroma intervale pretokov, ki se spreminjajo, kažejo linearne regresije (trende) krivulj trajanja (število dni s pretoki v izbranih rangih). Število dni trajanja pretokov v letu za povprečje obdobja in simuliranega števila dni trajanja pretokov leta 2000 prikazuje slika 9. Razlika kaže na to, da se število dni z nizkimi pretoki (0-0,8 mJ/s) povečuje na račun zmanjšanega števila dni s srednjimi in visokimi pretoki. Pretoki (m3A) povprečje obdobja Simulirani pretoki za leto 2000 Opomba 1961-1995 1,64 0,36 časovna serija se začne z mokrim padavinskim in pretočnim obdobjem 1971 -1995 1,20 0,74 časovna serija se začne s povprečnim pad. in prei. obdobjem 58 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 ■ 1 (15) Lidija Gl.OBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN SROZIISKIH PRCCE50V V POREČJU DRAGONJE, S)-62 .....t.....B\DAVINE —¡5— potETP —EH— wtypotei?1 -FHFTOK ^■o^..... XÊTPJpûv (71-95) ••••«••• ■ (P-E7P) 2000(71-85) 1 -0-Opou [71-Sli) i -•-□-•■ 0 2000(71-35) 5 350 3M 230 a S > 200 I 150 100 so 0 j ra «o «d -Ot.5««<4J> -jDM'-sC-îO.J ïsr- S1-Î395 (.2000(61-35) ! 2000(71-55) SI. 6: Letne padavine, potETP, teoretični ter merjeni odtok s trendi, obdobje 1961-1995. Fig. 6: Annual precipitation, potential évapotranspiration, theoretical and measured effluent with trends in the 1961-1995 period. SI. 7: Teoretični in merjeni mesečni pretoki obdobja 1961-1995 ter simuliranih odtokov v letu 2000, kot ga kažejo trendi mesečnih sprememb. Fig. 7: Theoretical and measured monthly flow rates for the 1961-1995 period and of simulated effluents in 2000, as shown by monthly changes trend. SI. 8: Teoretični in merjeni mesečni pretoki obdobja 1971-1995 ter simuliranih odtokov v letu 2000, kot ga kažejo trendi mesečnih sprememb. Fig. 8: Theoretical and measured monthly flow rates for the 1971-1995 period and of simulated effluents in 2000, as shown by monthly changes trend. SI. 9: Povprečno število dni trajanja pretokov izbranih obdobij in simulirano število dni trajanja pretokov v letu 2000. Fig. 9: Average number of days of duration of discharges during selected periods and simulated number of days of duration of discharges in 2000. DISKUSIJA Analiza trendov letnih pretokov je pokazala, da se pretoki v porečju zmanjšujejo. To potrjuje tudi analiza trendov mesečnih pretokov in krivulj trajanja. Obdobje poletne suše se podaljšuje v junij in september. Suša je tudi čedalje hujša, saj se število dni z ekstremno nizkimi pretoki veča. Pojavlja se tudi obdobje zimske suše med decembrom in marcem. Število dni s pretoki, večjimi od 1,5 mVs, se zmanjšuje v vseh mesecih (Globevnik & Sovine, 1998), najbolj pa v pozno jesenskih in zimskih, v katerih se tudi najpogosteje pojavljajo. Iz ugotovitev v poglavju Spremembe mesečnih vrednosti teoretičnih in merjenih pretokov sledi, da na porečju ne prihaja več do skladiščenja vodnih zalog. Jesensko zimski viški padavin, ki naj bi odtekali vse do junija, se manjšajo. Še več, trendi mesečnih pretokov kažejo, da so merjeni pretoki večji od teoretičnih le v maju. Meteorološke spremembe v širši okolici (padavine, potETP) so glede na spremembe pretočnega režima skoraj zanemarljive. Močan trend nižanja pretočnih količin si lahko razložimo le s tem, da je dejanska evapotranspiracija večja od računane potencialne. Ker je potETP računana za travnate površine, pojav negativne razlike lahko razložimo s tem, da je potETP za gozdne površine veliko večja od potETP za travnate površine alt pa da se izgubljena razlika vode vgrajuje v lesno maso. Še bolj verjetno je, da kot vzrok velikega in opaznega zmanjševanja pretokov nastopa kombinacija obeh pojavov. Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesno-grmiščne vegetacije na povodju, ki se je z 20% razširila na 62% površin, intenzivno zaraščanje se je začelo v 70iK letih. Sredi 80ih so bili srednji letni pretoki že vsi manjši od teoretičnih odtokov (PAD-potETP). Pretoki zadnjega obdobja pa so manjši do 40% teoretičnih odtokov. Nasprotno je bila bilanca pozitivna v letih, ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Lidija CLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RABE TAl, HIDROLOŠKEGA REŽIMA iN EROZIJSKIH PROCESOV V POREČJU DRAGONIF, 51-62 preden se je začelo zaraščanje. Ne le šibka drevesno grmovna vegetacija, temveč tudi slabo poraščene ali celo gole površine so prispevale k temu, da so padavine odtekle, izhlapevanje pa je bilo manjše od potencialno možnega. Vodni režim izgublja tipiko submediteranskega karakterja, za katerega je značilno, da se pojavlja eno, letno sušno obdobje. Formira se še zimsko sušno obdobje. Redkejše pojavljanje visokih vod (spremenjena krivulja trajanja) in zmanjšani dotok plavin v struge pa sta spremenila tudi morfološki karakter vodotoka. Novo dinamično ravnovesje se je prilagodilo manjšemu številu in nižjim visokim vodam, hkrati pa tudi manjšim količinam novega materiala iz zaledja. Dno struge ima manj drobnih frakcij, kot jih je imelo pred 25 leti, je večinoma sprano in ponekod že poglobljeno. Zaraščajo se prodišča, struga se oža (Globevnik, 1998). Celotna vodna dinamika se je zmanjšala, popiavijenost loke ni več tako pogosta. ZAKLJUČEK Rezultati analize so pokazali, da so naravni procesi na porečju Dragonje izraziti. V zadnjih 35 letih zaznavamo velike spremembe predvsem pri hidrološkem režimu vodotoka. Dokazano je bilo, da je gozdna vegetacija tista, ki porablja večino padle vode oziroma povzroča veliko izhlapevanje, tako da je je v strugi iz dneva v dan manj. Pionirska vegetacija se sicer že spreminja v zrelo, bolj stabilno rastlinsko odejo glede porabe vode, vendar bi se z nadaljnjim zaraščanjem trend zniževanja pretokov nadaljeval. Opisani trendi se v tem trenutku nemara že zaključujejo ali prevešajo v nov ciklus. Poznavanje teh ciklusov je bistvenega pomena pri sprejemanju odločitev glede razvoja območja. Znani so programi kmetijskega razvoja, pridelava vrtnin in sadja v dolini z namakanjem ter razširitev nasadov na pobočjih . Porečje Dragonje še vedno ostaja tudi potencialni vir za oskrbo obale z vodo. Graditev zadrževal ni ka(ov) je še vedno mogoča. Zbrani podatki in analiza vodnega režima pa kažejo, da dodatni odvzemi vode iz Dragonje za potrebe namakanja iz ekološkega stališča niso upravičeni. V strugi se namreč pretaka vse manj vode. Najmočnejša v tem trenutku je pobuda za zaščito območja kot krajinskega parka, saj ima veliko vrednost v nacionalnem (zatočišče in bivališče redkih živali, rastišča izjemnih rastlin, iztek v ramsarski lokaliteti, tradicionalna raba tal, neposeljena dolina) in mednarodnem okviru (redka še ne poseljena in tehnično urejena dolina Jadrana). Ne glede na izbrano razvojno pobudo bodo dejavnosti morale upoštevati naravne danosti, med katerimi je vodni režim najbolj bistven. Reka Dragonja namreč daje osnovni pečat dolini taka, kot je (ali je bila), razvojne pobude pa v večini primerov izhajajo iz nje. Dilema, kako urejati in nadzirati posege v vodni in obvodni prostor, pa še zdaleč ne bo edina. Enako pomembno bo treba sprejeti stališče do rabe tal na celotnem porečju, predvsem do gospodarjenja z gozdom in preprečevanjem erozije. Erozijski procesi so izjemno pomembni za morfološki razvoj struge in obvodne loke, zato bi morali ohranjati takšne procese vsaj na območjih, kjer ni intenzivne urbanizacije ali kmetijske proizvodnje. ANALYSIS OF THE CHANCES IN LAND-USE, WATER REGIME AND EROSION PROCESSES IN THE DRAGONJA RIVER CATCHMENT Lidija GLOBEVNIK Watermanagement institute, St-1 000 Ljubljana, Hajdrihova 28c SUMMARY The environmental impacts of large human interventions in water regime, such as building of reservoirs and regulating channels, have been studied a number of times. Such technical interventions cause, due to their extensiveness, a quick response by the water dynamics. The hydrologica! changes can be distinctively analysed and the impacts linked with the main causes. However, the impacts of the less visible, dispersed and lasting changes, such as overgrowing of the watershed and antierosion measures, are much more difficult to assess, particularly if studied in the environment where other factors are present as well. The valley of the Dragonja river is one of the last ones in the Mediterranean, where natural or nature-like processes can still be studied today. There are no four/si1 facilities or marines in its mouth, the cultural landscape in the valley has retained the characteristics of extensive farming, while the impacts of urbanisation and consecutive pollution are still fairly moderate. Neither have there been any large-scale regulations carried out in the river's course and its tributaries. The Dragonja catchment has thus given us a possibility to assess the impacts of the antierosion measures and overgrowing of watershed on the water flow and river morphology. The results of the analysis have shown that natural processes in the Dragonja catchment are quite distinct. In the 60 AN NALES • Ser. hist. nat. ■ 9 - 1999 - 1 <15) Lidija GIOBEVNIK: ANALIZA 5PREMEMI3 RAESE TAI, NIDKOLOSKÜGA REZlMA IN EROZt)SK!H PROCESOV V PORECjU DRAGONJE, 51-62 last 35 years some great changes have been noted particularly in the hydrologlcal regime. It has been established that it is the forest vegetation that uses most of the water or causes such transpiration that there is increasingly less water in the Dragonja river. Primary vegetation has indeed begun to transform into a mature, more stable vegetable cover as far as water consumption is concerned, but with further overgrowing the trend of reduced flow rate would certainly continue. The described trends are at this moment probably being brought to an end, or are transcending into a new cycle. To know these cycles is of prime importance when passing decisions concerning the development of this area. The programmes for its agricultural development are already known, as well as that vegetables and fruit are being grown in the valley with the aid of irrigation, and that plantations are being expanded on the slopes of the valley. The Dragonja catchment is still a potential source for the Slovene Littoral to be supplied with water. Construction of impounding reservoir(s) is still possible, although the gathered data and the carried out analysis of the river dynamics have shown that any additional taking of water from the Dragonja for the needs of irrigation is not justifiable as far as ecology is concerned. Namely, there is less and less water flowing In the riverbed. The strongest initiative at the moment is to protect the area as a landscape park, for it is of great value not only at the national level (sanctuary and habitat of rare animals, habitat of exceptional plants, efflux of the river on a Ramsar site, traditional land-use, unpopulated valley) but also at the international level (rare and still unpopulated and technically untouched Adriatic valley). Irrespective of the selected development initiative, the planned activities will have to consider the area's natural givennesses, especially the water regime. The fact is that the Dragonja is giving the character to the valley such as it is (or has been), while the development initiatives derive mostly from it. The dilemma of how to control the interventions in the river and its surroundings, however, will certainly not be the only one. Equally important will be to define the standpoint towards land-use in the entire catchment, particularly towards forest management and erosion prevention. As the erosion processes are extremely important for the morphological development of the bed and the riverine woodland, such processes should be preserved at least in the districts with no intensive urbanisation or farming. Key words: hydrology, land use, erosion, Dragonja, nature protection, river sediments VIRi IN LITERATURA Cunder, T., (1996). Raba skupne in kmetijske zemlje v katastrskih občinah v porečju Dragonje. Aerofotointer-pretacija. Kmetijski inštitut Slovenije. Giobevnik, L., Fazarinc, R., Sovine, A., (1995). Desertification risk assessment and land use planning in a Mediterranean coastal area. Slovenian case: Dragonja river catchment. Peco 1993. Giobevnik, L., (1998). Analysis of river morphological and environmental changes with the integration of historical data and image processing. Modeling soil erosion, sediment transport and closely related hydrological processes. IAHS Publ. no. 249, 1998. p. 279-285. Giobevnik, L,, Sovine, A., (1998). Impact of catchment land use changes on river flows: the Dragonja River, Slovenia. Hydrology in a changing environment. Proceedings of the British hydrological society international conference, Exeter. Volume I. p. 525-533. Giobevnik, L, Sovine, A., Fazarinc, R. <1998). Land degradation and environmental changes in the Slovenian Submediterranean, The Dragonja River Catchment. Geookodynamik. XIX, p. 281-291. Geodetska uprava RS (GURS). Ciklično aerosnemanje Slovenije v merilu 1:17500 iz leta 1971, 1975, 1985, 1994, 1996. Kaligarič, M., <1997). Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre - travniki in pašniki. Knjižica Annales. Koper. Mestna občina Koper (MOK). Digitalni ortofoto, 1996. Prostorski informacijski center. Meteorološki godišnjak H, Padavine, SFRJ, Letna poročila za obdobje 1935-1985. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (1993). Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Istra 1990-1999. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). 1988. Klimatografija Slovenije, Padavine 1951-1980, Drugi zvezek, Ljubljana 1988. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). 1995. Klimatografija Slovenije, 1961-1990, Padavine, Ljubljana, 1995. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). Meteorološki letopis Slovenije 1991, 1992,1993, 1994. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ), 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). Podatkovna baza - arhiv. Ogrin, D. (1995). Podnebje slovenske Istre. Knjižica Annales. Koper. 61 ANNALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Lidija GLOBEVNIK: ANAUZA SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEGA REŽIMA iN EROZIJSKIH PROCESOV V POREČiL! DRAGONJE, 51-62 Orožen-Adamič, M. O. (1979). Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici. Geografski zbornik XIX, 1979. Pavlin, B. (1991). Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah primorske Slovenije. Geographica Slovenica 22 !l. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) (1971). Erozija tal in hudourniki, Dragonja v slovenski Istri, Poročilo. Ljubljana. Savnik, R. (1980). Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana. Sovine, A. (1998). Ptice doline Dragonje - deset let kasneje. Annales. 13: 81-90. Stepančič, D., Lobnik, F., Rupreht, J., (1985). Tla Slovenskega Primorja. Študija kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodja pritokov obalnega območja. Vodnogospodarski inštitut. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1985. Študija kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodja pritokov obalnega območja, C-461. Poročilo. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1987. Hidravlične modelne raziskave objektov za odvajanje visokih voda za dispozicijo vodne energije akumulacije Dragonja. Poročilo. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1988. idejni načrt ureditve struge Dragonje, C-517, januar 1988. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1990. Vodnogospodarske osnove Slovenije. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1993. Pogoji sproščanja in transporta plavin, Program Voda in prostor, 1. faza. C-997. Poročilo, Ljubljana. VVraber, T. (1987a). Rastlinski svet doline Dragonje. Smernice za načrtovanje posegov - Dragonja. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Poročilo. Wraber, T. (1987b). Botanični utrinki iz doline Dragonje. Proteus. 49/6. s. 215-218. VVraber, T. (1989). Rastline od Krasa do morja. CZ. Ljubljana. 62 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) izvirno znanstveno delo UDK 631.42(497.4 dolina Rižane).000.504 504.06(597.4 Slovensko Primorje) RAZŠIRJENOST iN EKOLOŠKE ZNAČILNOST! PRSTI V DOLINI REKE RIŽANE Ana VOVK KORŽE Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za geografijo, Si-2000 Maribor, Koroška c. 160 IZVLEČEK Zaradi naraščajočih negativnih posledic človekovih posegov v pokrajino smo se v geografiji lotili oblikovanja meril, s katerimi je možno številčno oceniti ekološke značilnosti prsti. Namen tovrstnih preučevanj je ugotovitikatera območja so posebno občutljiva na posege človeka v določeni pokrajini. Taka območja je namreč nujno preventivno varovati pred nadaijno degradacijo. Sklepamo namreč, da so raznolike prsti v dolini reke Rižane različno primerne za človekove posege in da bi jih bilo potrebno pri načrtovanju rabe tal bolj upoštevati. Ključne besede: ekološko vrednotenje prsti, varovanje prsti, trajnostni razvoj, dolina reke Rižane UVOD Tekom časa se vrednote spreminjajo in še pred nekaj desetletji so bile prsti bolj cenjene kot danes. Ljudje, ki so živeli od zemlje, so dobro poznali njihove značilnosti in posebej varovali tiste prsti, na katerih so si uredili obdelovalne površine. Skrb za rodovitno prst je bila zlasti očitna v Koprskem Primorju, predvsem na krasu. Danes le malo ljudi živi neposredno od zemlje, pomen prsti kot preživetvenega dejavnika se je zmanjšal. Ljudje so se naselili na nekdaj kmetijskih prsteh, zgradili infra-strukturne povezave in druge objekte, namenjene nekmetijskim dejavnostim. Pridelovanje hrane je skoncen-trirano v ravninah, za dosego donosnejših pridelkov pa so marsikatere prsti osušene, umetno namakane ali kemično "izboljšane." Toda izkušnje zadnjih nekaj let so pokazale, da nepoznavanje in neupoštevanje lastnosti prsti negativno vpliva ne le na rodovitnost prsti, temveč na kakovost življenja nasploh. Rezultati preučevanj o okolju namreč kažejo, da so se na velikih površinah z intenzivnim kmetijstvom že pojavili stranski učinki (izpiranje in od- našanje zemlje, povečana erozija), prišlo je celo do onesnaženja lokalnega vodnega vira s pesticidi (Rejec Brancelj, 1991). Pomembno je tudi spoznanje, da se različni tipi pokrajin različno odzivajo na dejavnosti človeka in da so učinki pretiranega obremenjevanja okolja v prvi vrsti odvisni od značilnosti pokrajine. Kot najbolj "občutljive" za posege človeka so se izkazale vlažne doline in neposredna obrežja tekočih voda, precej manjše posledice pa se kažejo v gričevju (Ranljivost, 1996; Vovk, 1997). Zaradi naraščajočih problemov obremenjevanja okolja smo se odločili za proučitev doline reke Rižane iz vidika prsti in njihovih ekoloških značilnosti. Proučevano območje leži v osrednjem delu koprske občine ter vključuje ravninski priobalni del, dolino reke Rižane od naselja Dol pri Hrastovijah do izliva v morje ter flišno gričevje nad dolinskim dnom. V dosedanjih raziskavah Koprskega Prtmorja (ki jih je kar veliko) je bila manjša pozornost namenjena prstem. Ker je reka Rižana zaradi svojega kraškega povirja edini stalni vodni vir na tem območju, se nam je zdelo smiselno, v preučevno območje vključiti poleg dolin- 63 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE: RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOLINI REKE RIŽANL, 63-70 skega dna tudi zaledje reke in njene pritoke. Nenazadnje je okolica doline reke Rižane intenzivno kmetijsko obdelana, precejšne površine so pozidane, nekdanja terasirana pobočja pa stihijsko propadajo. Za načrtovanje dejavnosti v dolini in pobočjih nad njo je umestno poznati tudi ekološke značilnosti prsti v tem delu Slovenije. Zaradi naraščajočih negativnih posledic človekovih posegov v pokrajino smo se v geografiji lotili oblikovanja meril, s katerimi je možno številčno oceniti ekološke značilnosti prsti in s tem dobiti vpogled v pomen prsti za njihovo rabo. Namen tovrstnih preučevanj je ugotoviti, katera območja so posebno občutljiva na posege človeka v določeni pokrajini. Taka območja je namreč nujno preventivno varovati pred nadaljno erozijo, onesnaženjem in drugimi oblikami degradacije. Tako želimo s tem prispevkom prikazati primernost prsti za določeno rabo na območju doline reke Rižane. S poznavanjem razširjenosti tipov prsti in njihovih ekoloških značilnosti smo ugotavljali skladnost oz. neskladnost obstoječe rabe tal glede na prirodne pogoje prsti. S tovrstno analizo želimo vedeti, ali so prsti v Koprskem Primorju enako občutljive na posege človeka kot v drugih delih Slovenije. Sklepamo namreč, da so raznolike prsti v dolini reke Rižane različno primerne za človekove posege in da bi jih bilo potrebno pri načrtovanju rabe tal bolj upoštevati. PREGLED DOSEDANJIH OBJAV O prsteh Koprskega Primorja najdemo prispevke v različnih publikacijah. V zborniku geografskega posvetovanja so prispevki o prsteh in vegetaciji v Koprskem Primorju (Lovrenčak, 1991), o spremembah v kmetijski rabi tal (Pavlin, 1991) ter o pokrajinskih učinkih kmetijstva (Rejec Brancelj, 1991). Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici (Plut, 1977) so prikazane v okviru geografskega projekta Geografija poplavnih področij na Slovenskem, kjer je predstavljena tudi prst in rastlinstvo tega območja (Lovrenčak, 1979). V okviru Vodnogospodarskega inštituta pa so Stepančič, Lobnik in drugi (Stepančič et.al., 1985) preučili pedološke razmere obalnega območja. Natančno je proučena klima doline reke Rižane in širšega zaledja (Ogrin, 1995). V zadnjih nekaj letih so bile izdelane pedološke karte v merilu 1 ; 25,000 za večji del slovenskega ozemlja, tudi za Koprsko Primorje. Karte predstavljajo dragoceno podatkovno podlago raziskovalcem in študentom pri preučevanju tematik, ki se neposredno ali posredno nanašajo na prsti. S širšega vidika so prsti obravnavane v številnih Študijah o varstvu okolja, ki so izdelane na različnih področjih (biologija, geografija, ekologija). V pripravi je tudi raziskovalni projekt o kvaliteti življenjskega okolja v koprski občini, kjer bodo prav tako obravnavane prsti. METODE DELA Zbiranje podatkov o tipih prsti v merilu 1 : 25.000 in izris karte razširjenosti tipov prsti v merilu 1 : 50.000 Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja je leta 1988 izdala pedološki karti 1 : 25.000, list Kozina in Dekani, ki pokrivata območje doline reke Rižane in okolice. Pregledno so prikazani tipi prsti s podtipi in varietetami in ker sta karti izrisani na topografsko podlago, so meje med posameznimi tipi prsti jasno vidne. Podatke iz obeh kart smo prenesli na občinsko karto manjšega merila (Pregledna karta slovenske obale in zaledja, 1989), s tem smo dobili pregled nad prstmi proučevanega območja. Preglednost karte pa ni zmanjšana, saj tipov prsti nismo generalizirali. Posamezen tip prsti je na karti 1 : 50.000 označen z barvo in številko, v legendi pa so tipi prsti urejeni glede na velikost površine, ki jo pokrivajo (od najbolj razširjenih do manj razširjenih). Oblikovanje meri! za vrednotenje ekoloških značilnosti prsti Izmed fizikalno - kemičnih lastnosti prsti smo upoštevali naslednje: debelino prsti, prepustnost prsti za vodo (vlažnost prsti), sorbcijske zmožnosti (kationsko iz-menjalno kapaciteto in nasičenost z bazami) ter antro-pogeno spremenjenost prsti. a) Debelina prsti: 1. plitve: pod 15 cm 2. srednje globoke: 15 do 40 cm 3. globoke: nad 40 cm Plitve prsti so bolj občutljive na fizične obremenitve, na vnose gnojil in drugih kemičnih sredstev, plitvost prsti pa ovira tudi širjenje koreninskega sistema in s tem uspevanje rastlin. Prav tako so plitve prsti običajno bolj prepustne za vodo, s čimer se poveča možnost onesnaženja podtalnice. Zato sklepamo, da je potrebno posebej previdno ravnati na območjih, kjer prevladujejo plitve prsti. b) Prepustnost prsti za vodo (vlažnost prsti): 1. zelo prepustne prsti (suhe); plitve, peščena tekstu ra 2. srednje prepustne prsti (sveže): srednje globoke, ilovnata tekstura 3. slabo prepustne prsti (vlažne, mokre): globoke, glinasta in meljasta tekstura Prsti, bogate z glino imajo veliko specifično površino, na katero se lahko veže voda, zato imajo take prsti manjšo prepustnost za vodo in so vlažne ali ceio mokre. Voda se v prsti lahko zadrži dlje časa (takšne prsti imajo visoko poljsko vodno kapaciteto), kar omogoča uspevanje na vlago prilagojenih rastlin. Te prsti so posebej občutljive na intenzivno rabo zaradi porušenja naravne 64 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE: RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOLINI REKE RIŽANE, 63-70 strukture (razmerje med vodo in zrakom v porah), kar neposredno vpiiva na splet fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti. c) Sorpcijske zmožnosti (kationska izmenjalna kapaciteta in nasičenost z bazami): 1. nizke sorpcijske zmožnosti: plitve, peščene, zelo prepustne, kisle in brez CaCC>3 2. srednje sorpcijske zmožnosti: srednje globoke, ilovnate, srednje prepustne, slabo kisle z nizkim delež CaC03 3. visoke sorpcijske zmožnosti: globoke, glinaste, slabo prepustne, nevtralne in alkalne, z visokim deležem CaCC>3 izmenljivi del kationov na sorpcijskem kompleksu je kazalec hranilne sposobnosti prsti. Zlasti baze (kalij, natrij, kalcij in magnezij) so hranilna snov rastlinam, saj imajo sposobnost vezanja in odceplanja na prstni kompleks in iz njega. Poleg hranilne sposobnosti je rodovitnost prsti odvisna še od strukture, deleža organskih snovi in odtekanja vode. Prsti z visoko izmenjalno kapaciteto ublažijo posledice pretiranega vnosa umetnih gnojil in zaščitnih sredstev v odnosu do podtalnice. Pravimo, da imajo puferno ali samočistilno sposobnost, saj se v njih nakopičenesnovi počasi razgrajujejo. d) Antropogena spremenjenost prsti: 1. zelo malo spremenjene prsti: blizu naravnemu stanju (gozdne) 2. delno spremenjene prsti: ekstenzivno obdelane (travniške, pašniške) 3. zelo spremenjene prsti: intenzivno obdelane in antropogeno rabljene prsti (rigolane, meliorirane, pozidane) Antropogena spremenjenost prsti je kazalec človekovih dejavnosti v pokrajini v preteklosti in danes. Pri vrednotenju ekoloških značilnosti je potrebno upoštevati stopnjo spremenjenost! prsti, ker imajo zelo spremenjene prsti drtigačne lastnosti, kot bi jih imele brez vplivov človeka (spremenjene prsti so globje, primerno suhe oz. vlažne in vsebujejo umetno dodane hranilne elemente). Antropogeno preoblikovane prsti so najpogostejše v dolinah in so namenjene bodisi kmetijski rabi ali poselitvi. Določitev primernosti rabe tipov prsti Na osnovi upoštevanja meril vrednotenja ekoloških značilnosti prsti smo določili tri razrede primernosti rabe zastopanih tipov prsti: I. prsti, primerne za travniško, grmovno in gozdno rabo (občutljive, potrebno jih je varovati) II. prsti, primerne za travniško in pašniško - ekstenzivno rabo (ob pretirani rabi se degradirajo) lil. prsti, primerne za kmetijstvo in poselitev - intenzivno rabo (brez bojazni za negativne vpiive na življenjsko okolje) Na karti tipov prsti 1 : 50.000 za dolino reke Rižane smo prikazali razširjenost treh območij primernosti rabe prsti glede na njihove ekološke značilnosti. Rezultate opravljene analize smo primerjali s primernostjo prsti za določeno rabo v Severovzhodni Sloveniji, kjer so bile že opravljene podobne analize. REZULTATI Prsti v dolini reke Rižane Med geografske dejavnike, ki odločilno vplivajo na razprostranjenost in značilnosti prsti v Koprskem Pri-morju spadajo matična podlaga, reliefna izoblikovanost in antropogeni vplivi. Glede na omenjene dejavnike so se razvili različni tipi prsti, skupaj štirinajst, med seboj pa se razlikujejo po fizikalnih in kemičnih lastnostih (karta 1: Prsti v dolini reke Rižane). Čeprav imata relief in dejavnosti človeka velik vpliv na lastnosti prsti se vendarle zdi, da je prevladujoči dejavnik matična podlaga, na kateri so prsti nastale. Zato so v nadaljevanju predstavljene prsti glede na razlike v matični podlagi. Dolinsko dno reke Rižane in pobočja nad njo so zgrajena iz različnih kamnin, na njih nastale prsti pa je Lovrenčak združil v naslednje skupine: prsti na flišu, prsti na apnencu in prsti na naplavinah reke Rižane in njenih pritokov (Lovrenčak, 1991). Prsti na flišu: eocenski fliš je iz plasti laporja in peščenjaka, breč in različnih apnencev. Zlasti pomembno je menjavanje lapornatega fiiša (debele plasti laporja in tanke peščenjaka) s peščenjakovim flišem (debelejše plasti peščenjakov), kar se vidi v izoblikovanosti površja. Peščenjakov fliš je namreč bolj odporen proti eroziji, zato so se ohranili deli gričevja kot ostanek prvotnega ravnika. Prsti so bile manj erodirane. Gričevja iz lapornatega fliša pa so razrezana z erozijskimi jarki in grapami, kar je prekinilo tudi razvoj prstene odeje. Na flišu (in delno laporju) so se razvile naslednje prsti (navedene številke nakazujejo tip prsti v legendi): 1 - plitva karbonatna rjava prst (tipična) se neenakomerno prepleta z rendzino. Ta je sprsteninasta, saj je fliš vododržen. Te prsti pokrivajo največji del doline reke Rižane, in sicer območje južno od Ankarana, širše območje Škofij, širok pas od naselja Dekani do Hrastovelj. 2 - evtrična rjava prst ima dobre fizikalno kemične lastnosti, je globoka in sveža, zato je namenjena antro-pogenemu obdelovanju. Pokriva območje od Bertokov, mimo naselja Čežarji do Pridvora (Sv. Antona), manjše površine pa pokriva še pri Hrastovljah v ravninskem delu, ter pri Kortinah, naselju Stepani, Valmarin in severozahodno od Dekanov. 5 - plitva karbonatna rjava prst (antropogena) je le na zložnejših reliefnih legah antropogeno spremenjena, najdemo jo pretežno na desnem bregu reke Rižane in sicer na območju med Loškim brdom in Škrljevico. Povprečna nadmorska višina je okoli 200 m, 9 - na vznožjih pobočij se je nabrala evtrična rjava prst, koluvialna. Je precej globoka, vlažna in ima ugod- 65 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE. RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOUNI REKE RIŽANE. 63-70 ne kemične lastnosti za uspevanje rastlin. V podolgovatih pasovih se te prsti širijo na obrobju Rižanske doline ter zahodno od Kubeda. 10 - vinogradništvo je že stoletja z rigolanjem popolnoma spremenilo naravne prsti v kulturne, imenovane rigosoli. Gre za evtrične, globoke prsti na kulturnih terasah. 12 - južno od Tinjana so se razvile zelo plitve prsti in sicer sprsteninaste rendzine in regosoli. So karbonatne, saj v matični podlagi poleg fliša prevladuje lapor. 13 - vzhodno od Škocjanskega zatoka se je razvila psevdoogljena evtrična rjava prst, ki pa je bila, podobno kot hipoglej na območju Bonifike meliorirana. Jadransko rrxx)© BOWNI O VANGANEl Q Karta 1: PRSTI V DOLINI REKE RIŽANE medlo: 1:50.000 vir Pedologka karta za list Kozina PK 2844 (1:26.000) BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo In verstvo okolja. 1988. Pedoloika karta za list Dekani PK 2843 (1 :25.000) BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo In varstvo okolja, 1B88. Črni kal QČRNOTIČ£ KOPER SI1: Prsti v dolini reke Rižane Figi: The soils in the river Rižana valley merilo: 1 : 50.000 vir: PedoloSka karta za list Kozina PK 2844 (1 : 25 000) BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1988. Pedološka karta za list Dekani PK 2843 (1 : 25.000) BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1988. Legenda prsti v dolini reke Rižane (oznake od 1 do 14 se nanašajo na razširjenost posameznega tipa prst, in sicer od najbolj (1) do najmanj +(14) razširjenih prsti) 1 - karbonatna rjava prst, na eocenskem flišu, tipična, plitva, 60% + rendzina, na flišu, sprsteninasta, 40% 2 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, antropogena, 100% 3 - hipoglej, evtričen, mineralen, srednje močan, 50% + zmerno močan, 50% 4 - obrečna prst, evtrična, globoka, na ilovnatem aluviju, 60% + obrečna, evtrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju, 40% 5 - karbonatna rjava prst, na eocenskem flišu, antropogena, plitva, 80% + tipična, plitva, 20% 6 - rendzina, na apnencu, prhninasta, skalovita, plitva, 70% + litosol, karbonaten, na apnencu in dolomitu, 30% 7 - rendzina, na apnencu, sprsteninasta, 70% + rjava pokra-bonatna, na apnencu, tipična, 30% 8 - rendzina, na apnencu, prhninasta, skalovita, plitva, 50% + sprsteninasta, skalovita, 50% 9 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, koluvialna, 100% 10 - rigolana, vinogradniška (vitisol), evtrična, 100% 11 - rendzina, na apnencu, prhninasta, 60% + litosol, karbonaten, na apnencu in dolomitu 40% 12 - rendzina, na flišu, sprsteninasta, 70% + regosol, karbonaten, na laporju in flišu, 30% 13 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, psevdooglejena, 100% 66 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE: RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOLINI REKE RIŽANE, 63-70 14 - rendzina, na apnencu, sprsteninasta, skalovita, globoka, 70% + rjava pokarbonatna, na apnencu, tipična, srednje globoka, 30% Scale: 1: 50000 The legend of the soil in the river Rižana valley 1 - carbonate braun soil on eozen flish, tipical, shallov, 60 % + renzina, on eozen flish, 40 % 2 - eutric braun soil, on eozen flish, cultivated fields, 100 % 3 - hypogley, eutric, medium strong, 50 % + hypogley, eutric, strong, 50 % 4 - riverbank soil, eutric, depth, on loam alluvia, 60 % + riverbank soil, eutric, depth, gleyic soil, on loam alluvia, 40 % 5 - carbonate braun soil, on eozen flish, shallov, 80 % + tipical, shallov, 20 % 6 - renzina, on limestone, shallov, 70 % + lithosoil, carbonatic, on limestone and dolomite, 30 % 7 - renzina, on limestone, 70 % + braun terra fusca soil, on limestone, tipical, 30 % 8 - rendzina, on limestone, shallov, 50 % + rendzina on limestone 50 % 9 - eutric braun soil, on eozen flish, colluvium, 100 % 10 - vineyards on plowed soils (vitisoil), eutric, 100 % 11 - rendzina on limestone, 60 % + lithosoil, carbonatic, on limestone and dolomite 40 % 12 - rendzina, on eozen flish, 70 % + plowed soil, carbonatic, on marl and flish, 30 % 13 - eutric braun soil, on eozen flish, pseudogleyic, 100 % 14 - rendzina, on limestone, depth, 70 % + braun terra fuscha soil, on limestone, tipical, medium depth, 30 % Legenda ekološke primernosti prsti za določeno rabo: I. prsti, primerne za travniško, grmovno in gozdno rabo (prsti so občutljive, potrebno jih je varovati) II. prsti, primerne za ekstenzivno rabo (ob pretirani rabi se degradirajo) III. prsti, primerne za intenzivno rabo (brez bojazni za negativne vplive na življenjsko okolje) Prsti na apnencu: vzhodni del Koprskega Primorja je zgrajen iz foraminifernega apnenca (Črnokalska stopnja), območje od Kubeda do Kroga pa je iz nekoliko starejšega, alveolinskega apnenca (Lovrenčak, 1991). Na takšni izrazito trdi, karbonatni kamnini so se razvile naslednje prsti: 6 - prhninasta, skalovita in plitva rendzina ter karbonaten litosol pokrivata območje jugovzhodno od Kubeda. Površje je visoko okoli 400 m. Zaradi izrazite plit-vosti in sušnosti prsti niso namenjene antropogeni rabi. 7 - v trikotniku med Marčevim hribom (425 m), Pod-pečjo (305 m) in Gradiščem (467 m) se razprostira sprsteninasta rendzina. Na uravnanih delih se je razvila globja rjava pokrabonatna prst, značilna po rdeči barvi spodnjega horizonta. 8 - na skrajnem vzhodnem delu doline reke Rižane v okolici Sv. Štefana je nastala prhninasta, skalovita in plitva rendzina. Gre za izredno suhe prsti, le ponekod se pojavlja sprsteninasta oblika rendzine. 11 - še plitvejše prsti so razvile v okolici Črnega Kala, kjer je zastopana prhninasta rendzina in karbonaten litosol. 14 - pri naselju Gračišče, južno od Kubeda so na apnencu nastale nekoliko globje prsti, in sicer sprsteninasta, skalovita in globoka rendzina ter srednje globoka, rjava pokarbonatna prst. Prsti na nanosih reke Rižane in njenih pritokov: dna spodnjih delov dolin pokrivajo laporji, ki so jih nanesle vode iz okoliških pobočij, v zgornjih delih dolin pa so pogosti prodniki in peski, ki so po sestavi iz peščenjaka in apnenca. Na takšnih, različno prepustnih recentnih nanosih so se razvile: 3 - oglejene prsti, in sicer evtričen, mineralen, srednje do močan hipoglej. Redukcijski procesi so vidni v globini pod 40 cm. Zaradi vlažnosti so te prsti hidro-meliorirali in jih spremenili v intenzivne kmetijske površine. V strnjenem kompleksu pokrivajo priobalno območje ob izlivih reke Rižane v morje. 4 - ob reki Rižani in večjih pritokih je evtrična, globoka obrečna prst, ki je le delno globoko oglejena. Podobno kot hipoglej so tudi obrečne prsti v celoti namenili kmetijski rabi. Vrednotenje ekoloških značilnosti prsti Poznavanje ekoloških značilnosti prsti je pomembno pri načrtovanju rabe tal. To je še zlasti pomembno na območjih, kjer so v ospredju številni, nasprotujoči interesi rabe tal. Z intenziviranjem rabe se ruši naravno ravnotežje v pokrajini, kar se kaže v različnih oblikah degradacije življenjskega okolja. 5 pomočjo vrednotenja ekoloških značilnosti prsti (debeline, prepustnosti za vodo, sorpcijske zmožnosti in antropogene spremenjenosti) smo dobili klasifikacijo zastopanih tipov prsti glede na primernost rabe tal (tabela 1). Tab. 1: Vrednotenje ekoloških značilnosti prsti. Tab. 1: Ecological convenience of the soils for the specific use. TIPI PRSTI • 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1 4 značilnosti DEBELINA 1. 3. 2. 2. 1. 1. 1. 1. 3. 3. 1. 1. 2. 1. PREPUSTNOST 2. 2. 3. 2. 2. 1. 1. 1. 2. 2. 1. 2. 3. 1. SORPCIJSKA ZMOŽNOST 3. 3. 1. 2. 2. 1. 1. 1. 3. 3. 1. 2. 2. 1. ANTROPOGENA SPREMENJENOST 1. 2. 3. 2. 2. 1. 1. 1. 2. 3. 1. 1. 2. 1. EKOLOŠKA PRIMERNOST PRSTI 2. 3. 2. 2. 2. 1. 1. 1. 3. 3. 1. 2. 2. 1. "Opomba: v vodoravni vrsti tipi prsti 1-14 (glej legendo h karti št. 1) v navpičnem stolpcu so značilnosti prsti vrednotene glede na merila, ki so podana v poglavju "Metode dela", str. 4. 67 AN NA LES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE: RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOLINI REKE RIŽANE, 63-70 5 kombinacijo vseh štirih značilnosti posameznega tipa prsti dobimo končno oceno ekološke primernosti prsti za ustrezno rabo. Končna ocena je primerjalna vrednost debeline, vlažnosti, rodovitnosti in dosedanjega načina obdelovanja prsti. Prsti, primerne za travniško, grmovno in gozdno rabo: 6 - rendzina, na apnencu, prhninasta, skalovita, plitva, 70% + litosol, karbonaten, na apnencu in dolomitu, 30% 7 - rendzina, na apnencu, sprsteninasta, 70% + rjava pokrabonatna, na apnencu, tipična, 30% 8 - rendzina, na apnencu, prhninasta, skalovita, plitva, 50% + sprsteninasta, skalovita, 50% 11 - rendzina, na apnencu, prhninasta, 60% + litosol, karbonaten, na apnencu in dolomitu 40% 14 - rendzina, na apnencu, sprsteninasta, skalovita, globoka, 70% + rjava pokarbonatna, na apnencu, tipična, srednje globoka, 30% Gre za zelo plitve, nesklenjene prsti, nastale na prepustnih apnencih. Rastlinski pokrov varuje te prsti pred eolskim in vodnim odnašanjem, zato bi antropogena raba ogrožala stabilnost teh prsti. Prsti, primerne za ekstenzivno rabo: 1 - karbonatna rjava prst, na eocenskem flišu, tipična, plitva, 60% + rendzina, na flišu, sprsteninasta, 40% 3 - hipoglej, evtričen, mineralen, srednje močan, 50% + zmerno močan, 50% 4 - obrečna prst, evtrična, globoka, na ilovnatem alu-viju, 60% + obrečna, evtrična, globoko oglejena, na ilovnatem aluviju, 40% 5 - karbonatna rjava prst, na eocenskem flišu, antropogena, plitva, 80% + tipična, plitva, 20% 12 - rendzina, na flišu, sprsteninasta, 70% + regosol, karbonaten, na laporju in flišu, 30% 13 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, psevdo-oglejena, 100% Ekstenzivni rabi naj bi bile namenjene prsti v dolinah in na strmejših pobočjih, kjer so razvite razmeroma plitve karbonatne prsti. Dejansko so danes te prsti intenzivno rabljene za kmetijstvo ter poselitev, kar se že kaže v njihovi onesnaženosti (Rejec Brancelj, 1991). Prsti, primerne za intenzivno rabo: 2 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, antropogena, 100% 9 - evtrična rjava prst, na eocenskem flišu, kolu-vialna, 100% 10 - rigolana, vinogradniška (rigosoli), evtrična, 100% Za kmetijstvo so že namenjene evtrične rjave in rigolane prsti, kar je glede na njihove dobre ekološke značilnosti upravičeno. Še ne dovolj izkoriščene so ko-luvialne prsti, ki imajo tudi dobre fizikalne in kemične lastnosti in bi jih lahko namenili pridelovanju hrane. Rigolane prsti pokrivajo vinogradi, ki zajemajo večje sklenjene površine na severnem delu nad dolino reke Rižane. RAZPRAVA Ekološke značilnosti prsti so v veliki meri odvisne od naravnih dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje in razvoj prsti, izbor ekoloških značilnosti temelji na sinteznem povezovanju posameznih fizikalnih in kemičnih lastnosti, ki v součinkovanju ustvarjajo določeno sposobnost prsti (za prekoreninjenost, rodovitnost, vlažnost, možnost obdelovanja). Dosedanja preučevanja so pokazala, da je umestno posebno pozornost posvetiti debelini prstenega pokrova, prepustnosti prsti za vodo, sorb-cijski zmožnosti prstenega kompleksa ter obstoječi antropogeni spremenjenosti prsti. Primerjava teh značilnosti nam nakazuje primernost prsti za določeno rabo, kar je seveda "teoretični" rezultat, saj se ljudje ne odločajo vselej za določeno rabo glede na lastnosti prsti, temveč so v ospredju drugi motivi. Rezultati so pokazali, da je večina prsti doline reke Rižane primernih za ekstenzivno rabo (dolinsko dno reke Rižane in njenih pritokov, priobalni ravninski del ter osrednji flišni gričevnati deli naj bi bili namenjeni travniški in pašniški rabi). Prsti, ki bi jih bilo potrebno posebej varovati zajemajo območje na skrajnem vzhodnem delu doline reke Rižane. Nastale so na vodoprepustnih apnencih, so zelo plitve in suhe, zato naj bi ostale poraščene z gozdovi, grmičevjem in travniškim rastlinstvom. Izhajajoč iz upoštevanih ekoloških značilnosti prsti ter obstoječe rabe sklepamo, da so evtrične rjave prsti, koluvialne in rigolane prsti primerne za intenzivne oblike rabe. Žal je površin s temi tipi prsti v dolini reke Rižane izredno malo (okoli 10%). Postavlja se vprašanje navzkrižja interesov kmetijstva in poselitve na teh prsteh, saj rodovitnih prsti naj ne bi pozidali. ZAKLJUČEK Poznavanje ekoloških značilnosti prsti in njihove primernosti za ustrezno rabo nam omogoča, da zavarujemo tiste dele pokrajin, ki jih bodisi človek še ni spremenil ali pa jih je degradiral že do takšne stopnje, cla so varovanja nujno potrebni. Primernost prsti za določeno obliko rabe tal kaže, da so prsti dejansko mnogo preveč intenzivno rabljenje glede na njihove ekološke značilnosti. Še posebej to velja za ravninske hipogleje in obrečne prsti, pa tudi za najbolj razširjene karbonatne rjave prsti in rendzine. Rezultati preučevanj v Severovzhodni Sloveniji so nekoliko drugačni; preveč intenzivna raba je bila ugotovljena 68 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KGRŽE; RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTt V DOLINI REKF RIŽANE, 63-70 je na ravninskih območjih, medtem ko strmejša pobočja pretežno poraščajo gozdovi. V Koprskem Primorju pa lahko intenzivno rabo razmeroma plitvih prsti na po- bočjih pripišemo ugodnemu podnebju in pomanjkanju primerne prsti za obdelovanje. DISTRIBUTION AND ECOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SOIL IN THE RI2ANA CATCHMENT Ana VOVK KOR2E faculty of Education, Department of Geography, Si-2000 Maribor, Koroika c. 160 SUMMARY The contribution shows which soils in the area of the river Riiana valley are appropriate for the different type of the usage. Based on the knowledge about the distribution of the type of soils and their ecological properties their type of use is studied and discussed. The following work methods were applied: collecting the data about the about the types of soils (in the proportion 1:25000} and drawing the map about the spread of type of soils in the proportion 1:50000, setting the figures of merit for the evaluation of ecological properties of the soils and determining the suitable usage of the different types of soils. Using the evaluation of the ecological soil properties (the depth, the porousness for water, the cation exchange capacity, the soil modifications due to the human activities) the classification of the observed types of soils regarding to their appropriate usage is designed. The results: the soils, appropriate for meadow-, bushy- and forest-usage are very shallow, noncontinuous, and they arised from the porousness lime-stone. The plant cover protects those soils from the wind and water blow and wash away, therefore the human usage would threaten the stability of those soils. The soils, appropriate for the meadows and the pasture land should be in the valleys and on the steeper slopes, where the shallow carbonate soils are developed. Those soils are today in the fact intensive used for the agriculture and the colonize, what results in their polution. The soils, which are suitable for the agriculture and the colonize are eutric brown and plowed soils, what is accordance with their kind ecological properties. The collttvium soils are not enough used, because they have appropriate physical and chemical features and could serve to produce the food. The soils, which would have to be especially protected , involve the area on the utermost east part of the river Rizana valley. The soils there arised on the water porousness lime-stones and they should stay covered with the wood, bushes and meadow plants, because these soils are very shallow and dry. It could be concluded, that the soils are to intensive used according to their ecological properties and according to their reasonable use. That is in particular true for the flat land hypogley and riverbank soils, as well as for the most spreaded carbonate brown soils and rendzinas. Key words: ecological evaluation of soil, soil protection, sustainable development, catchment area of Rizana VIRI Pedološka karta za list Kozina PK 2844 (1 : 25.000), BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1988, Ljubljana. Pedološka karta za list Dekani PK 2843 (1 : 25.000), BTF, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1988, Ljubljana. Pregledna karta Slovenska obala in zaledje, Geodetski zavod Slovenije, 1989, Ljubljana. LITERATURA Goudie, A., (1994): Mensch und Umwelt. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg - Berlin - Oxford. Hidrološki letopis Slovenije, (1995): MOP, HMZ, letnik 6, nov. 1997, str. 31. Lovrenčak, F., (1979): Prsti in rastje poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici. V: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici, Geografski zbornik XIX, Ljubljana. 69 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ana VOVK KORŽE: RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRSTI V DOLtNI REKE RIŽANE, 63-70 Lovrenčak, F., (1991): Pedogeografske in vegetacijsko-geografske razmere v Koprskem Pri morju. V: Primorje, Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, ZCDS, Portorož, str. 53-61. Lovrenčak, F., (1994): Pedogeografija. Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Ogrin, D., (1991): Pokrajina med Slavnikom in Kubej-sko Vardo - pokrajinsko ekološka členitev. Annales, 1, 19-32. Ogrin, D., (1995): Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper. Pavlin, B., (1991): Sodobne spremembe v kmetijski rabi tal v Koprskem Primorju. V: Primorje, Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, ZGDS, Portorož, str. 7 33-137. Plut, D., (1977): Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badasevici, Geografski zbornik, Ljubljana. Rejec Brancelj, I., (1991): Pokrajinski učinki kmetijstva v Koprskem Primorju. V: Primorje, Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, ZGDS, Portorož, str. 151-156. Rejec Brancelj, I., (1994): Agramogeografska problematika Koprskega primorja z vidika varstva okolja. V: Geographica Slovenica 26/2, Ljubljana. Stepančič, D., F. Lobnik, T. Rupreht, (1985): Pedološke razmere. V: Kompleksna vodnogospodarska rešitev za povodja pritokov obalnega območja, Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana. U tri er, D., (1998): Soodvisnosti med razporeditvijo tipov prsti in poselitvijo v občini Koper. Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta Maribor, Oddelek za geografijo. Več avtorjev (1996): Ranljivost okolja. Spodnje Po-dravje s Prlekijo, Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. 17. zborovanje slovenskih geografov, Ptuj, Zveza geografskih društev Slovenije. Vovk, A., (1997): Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje. V: Geografski vest-nik 69, ZGDS, Ljubljana, str. 11 -27. Wilfried, E., (1995): 8od en geographisch - geo-okologische Umweitforschung: Boden als Mensch -Umwelt-System. Die Erde 126, str. 287-302. 70 FAVNA FAUNA FAUNA ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) original scientific paper UDC 551.442:593.1(450 Vicenza) PROTISTS FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS OF THE "COVOLO DELLA GUERRA", BERICI HILLS (VICENZA, ITALY) Laura GUIDOLIN Department of Biology, University of Padova, IT-35131 Padova, Via G. Colombo 3 E mail: Guidolin@civ.bio.unipd.it Olimpia COPPELLOTTI KRUPA Department of Bioiogy, University of Padova, iT-35131 Padova, Via G. Colombo 3 E mail; Olimpiak@civ.bio.unipd.it ABSTRACT Periodic samplings between June 1997 and September 1998 in the karst cave known as the "Covolo deila Guerra" (Vicenza, Italy) allowed the monitoring of some chemico-physicai parameters, such as illumination, air humidity, air and water temperatures, pH and conductivity of water, and concentrations of heavy metals in water. The initial results on populations of Protists from five different sites of the cave indicated a rich variety of organisms belonging to various taxa, such as Mastigophora, Sarcodina and Ciliopbora. Until now about 70 Protist taxa have been detected, 42 belonging to Ciliopbora. Key words: cave, karst, Vicenza, Protists, Ctliophora, Mastigophora, Sarcodina INTRODUCTION Increased interest in spelaeology has produced remarkable results for some Italian caves in the last few decades. However, only some sporadic visits with the aim of collecting faunistic material are reported in the literature (Vandd, 1964). Moreover, the collected material concerns only some taxonomic groups, such as insecta, Chilopoda and Gastropoda (Saccetti, 1966; Minelii, 1974; Pezzoli, 1990). The "Covolo delia Guerra" ("war cave") is one of the most famous caves in the Berici Hills (Vicenza, Italy) (Fig. 1). Its name derives from the fact that it was a shelter for the inhabitants of this area during past wars. An exhaustive description of this cave has been made by Boscolo & Mantovani (1971), The Berici Hills are situated south of the town of Vicenza, separated by strips of plain from the nearby mountains and hills. The Berici hills, shaped approximately as a lengthened parallelogram, stretch south for 20 kilometres, in the form of a plateau, cut by valleys. These hills are mostly formed of Eocene and Oligocene limestone: consequently, karst morphogenesis is active on their surface (Castiglioni, 1991). In particular, because of the almost flat upper surface, conditions are good for the formation of dolinas, which are very numerous, up to a density of 20 per square kilometre (Mietto & Sauro, 1989). Owing to the relative ease of exploration of the karst cave, faunistic studies of some invertebrate phyla and Chiroptera have been made (Boscolo 1968; Vernier, 1996). Since the second part of the 19th century, Protists dwelling in caves in many European countries and in North America have been studied (Landolt et al., 1992; Golemansky & Bonnet, 1994) and in japan (Sudzuki & Hosoyama, 1991), Studies on Protists have also concerned endoparasites in various caverniculous invertebrates (Golemansky, 1973, 1980). As regards the protists living in the Covolo del la Guerra, Boscolo (1968) reported only three species of Peritrichida (Intrastylum steinii, Lagenophrys mono 73 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 ■ 1999 • 1 (15) Laura CUIDOUN & Olimpia COPPRLOTTI KRUPA: PROTISTS FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS ..., 73-80 Fig. 1: The karst cave Covofo delta Guerra and location of sampling sites (A, B, C, D, E); * indicates the third, long, narrow branch of the cave, not easily accessible and not yet studied. Modified from Mietto & Sauro (1989). SI. 1: Jama Covolo della Guerra in lokacija vzorčišč (A, B, C, D, E); * ponazarja tretji (dolgi in ozki) odsek jame, ki je težko dostopen in tudi še neraziskan. Prirejeno po Miettu in Sauru (1989). Fig. 2; The cave Covolo della Guerra. a) Entrance of cave; b) Detail of "Grande Colata", a large concretion of stalactites and stalagmites. Si. 2; jama Covolo della Guerra. a) Vhod v jamo; b) "Grande Colata", velik sklop stalaktitov in stalagmitov. 74 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) l.anrs GUIDOUN & Otimpia COPPEU.OTTI KRUPA: PROT1STS EROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS ..., 73-80 listrae, Lagenophrys sp.) and one belonging to Suctorida (Acineta sp.). These ciliates were recovered from the gilis or appendages of the amphipod Nipbargus costoz-zae or the isopod Monolistra berica. It seemed particularly interesting to investigate Protist populations in this peculiar environment, in view of the value of such organisms in constituting simple models for a monitoring system (Boikova, 1990; Coppellotti 1998). Checking the karst environment was necessary, taking into account the presence of a spring, in connection with the hydro-logical system of this area. This paper presents initial results from the northern part of the Covolo delia Guerra, dealing with the corn-position of Protist communities and some parameters of chemico-physicai conditions, including heavy metal determination, MATERIALS AND METHODS Five sampling sites were chosen in the Covolo deila Guerra, Berici Hills, Vicenza (45°27'20" N, 0°52' 27" W), indicated on the land registry map as N. 127 V-VI (Fig. 1). The entrance to the cave (Fig. 2a) is 150 metres above sea level; the cave itself has a total length of 652 metres, and a difference in level of 43 metres. Collection sites are indicated in Fig. 1. Site A is at the entrance, site B on the wall opposite the entrance, site C in the left branch of the cave, site D in the right branch, at the base of a large concretion of stalactites and stalagmites, called the "Grande Colata" ("great flow") (Fig. 2b), and site £ is at the spring. Data regarding the third, long (537 m) and narrow branch of the Covolo delta Guerra, which is not easily accessible, will be collected in the near future. Samples and measurements of chemico-physicai parameters were taken every two months in the period June 1997 - September 1998. In every site, when possible, the following parameters were measured: water and air temperatures, using a Cbecktemp 1 Hanna thermometer; relative humidity using a psychrometer, water pH (HI270 Hanna pHmeter), illumination (HD 8366 luxmeter), and conductivity (H18733 Hanna conductivity meter). Sampling of sediments was carried out by pressing a plexiglass tube 3 cm in diameter into the sediment; the part from 0 cm to 2.0 cm below the surface was collected. Samples thus consisted of 14 ml each. They were placed in plastic 250-ml bottles and 100 ml of fresh water taken from the environment were added. Water was collected by sucking into a plastic 500-ml bottle. Material from the wall (site B) was collected by scraping with a plastic spoon. Samples were taken to the laboratory in a refrigerated container and observations started after 3 hours. The material was examined first under a Wild M8 stereomic rose ope, and then on a Leitz Diaplan micro- scope at magnification 31 Ox or 5G0x. Phase contrast at 500x was often used. Most Protists were isolated and cultured in the laboratory in distinct strains at 12°C in the dark in mineral water supplemented with bactotryptone, yeast extract or proteose-peptone. Subsequently, impregnation by pro-targoi or silver nitrate was used for correct identification of most ciliates, following respectively Wilbert or Chatton-Lwoff procedures, as modified by Foissner (1991). Drawings of protargoi- or silver nitrate-impreg-nated specimens were made with the aid of a camera lucida under a Diaplan Leitz microscope. Flagellates were identified after staining with acid Lugol's iodine solution (Leakey et al., 1994). The taxonomic scheme of Levine et al. (1980) was used. Genus and species descriptions by Kahl (1930-1935), Matthes et al. (1988), Foissner & Berger (1996), Foissner et al. (1991, 1992, 1994, 1995), Patterson (1996) and Warren (1986) were also used. Metals (Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn, Cd) were determined in waters with an inductively coupled plasma atomic emission spectrometer (ICP-AES, Spectro). RESULTS AND DISCUSSION Chemico-physicai data Periodic samplings between June 1997 and September 1998 in the Covolo deila Guerra karst cave allowed the monitoring of some chemico-physicai parameters. The overall results are shown in Tab. 1. There is complete darkness in most of the cave, I.e. the left and right branches and the site where the spring flows. Illumination values are in the ranges of 240-3300 lux and 10-85 lux, respectively at the entrance (site A) and on the opposite (site B). Owing to the existence of a small stream which flows from the spring in the right branch of the cave and to the continual dripping of water which percolates from outside, humidity is very high. Indeed, there are puddles both in the two branches and immediately after the entrance. Water temperatures may reach 6.8°C in winter and 14.4°C in summer. The minimum value (6.8°C) is lower than that (11 °C) recorded by Boscolo (1968) in the period October 1964 - April 1968, whereas the maximum one (14.4°C) is the same. Moreover, relative humidity in the air is always high and may reach 100%, maintaining a value of 85-90% at the spring site (E). Air temperatures may reach a maximum of 16.3°C inside the cave, with higher values at the entrance. pH measurements of water at sites A, C, D and E always indicated basic values between 7.60 and 8.60; the values in the puddles in the two branches were higher than in the spring. It is noteworthy that the pH values recorded by Boscolo (1968) were always acidic and ranged between 6.5 and 6.7. The higher values 75 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) laura GUSDOUN & Olimpia COPPELLOTTI KRUPA: PROTISTS FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS .... 73-80 Tab. 1: Cbemico-physica! data in Covolo defla Guerra ()une 1997-September 1998). Tab. 1: Kemijsko-fizikalni podatki iz jame Covolo della Guerra (¡uní) 1997 - September 1998). Sampling site Relative hu- Illumination Air tempera- Water tempera- Water pH Conductivity midity ture ture (%) (lux) (°C> fC) (pS) Entrance (A) 70-100 240-3300 9.0-20.0 7.0-14.0 8:47 * Wall (B) 80-100 10-85 9.1-15.7 * * * Left branch (C) 82-100 0 8.6-16.3 6.8-14.4 8,37-8.60 304-460 Right branch (D) 78-100 0 10.8-15.5 9.8-13.6 8.42-8.49 460-510 Spring (E) 85-90 0 8.0-14.8 11.0-12.5 7.6-7.84 475-496 * Values not determined. Tab. 2: Protist tax a recovered from Covolo della Guerra (June 1997-September 1998). Tab. 2: Taksoni enoceliCarjev iz jame Covolo della Guerra (junij 1997 - September 1998). Phylum SARCOMASTIGOPHORA Subphylum Mastigophora Astasia sp. Entosiphon sulcatum Peranema trichophorum Polytoma uvella Monosiga ova fa Bicosoeca sp. Bodo putrinus Bodo caudatus Rynchomonas nasuta Subphylum Sarcodina Class Lobosea Hartmanella vermiformis Acanthamoeba sp. Naegleria sp. Vannella mira Vexillifera aurea Cryptodifflugia oviformis Difflugia sp. Thecamoeba sp. Aredia hemisphaerica Class Filosea Cypboderia grandis Eugiypha sp. Tracheleuglypha sp. Thecamoeba sp. Class Heliozoea Actinopbrys sol Heterophrys sp. Phylum OLiOPHORA Class Kinetofragmmophorea Loxodes rostrum Lacrymaria oior Amphileptus incurvata Litonotus lamella Litonotus crystallinus Colpoda Ínflala Colpoda steini Colpoda cu cull us Chilodonella uncinata Acineta pyriformis Acineta tuberosa Class Oíigohymenophorea Col pi di urn colpoda Colpidium kleini Cinetochilum margaritaceum Glaucoma scintillans Tetrahymena pyriformis Paramecium caudatum Cyclidium heplatricbum Cyclidium glaucoma Philasterides armatus Uronema nigricans Vórtice!la as ty! i form is Vórtice!!a aquadulcis Vorticella campanula Vorticella con vallaría Vorticella infusionum Vorticella picta Vorticella pyriforme Vorticella turgicula Class Poiyhymenophorea Metopus es Brachonella spiralis Ha hería grand'mella Strobilidium hum He Holosticha kessleri Holosticha pullaster Oxytricha fall ax Oxytricha hymenostoma Oxytricha saprobia Sterkiella histriomuscorum Stylonychia pustulata Aspidisca lynceus Aspidisca sp. 76 ANNALES - Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Laura GUIDOLIN & Olimpia COPPELLOTTI KRUPA: PROTISTS FROM CAVESi PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS ..., 73-80 ■' i. \ i. S ■ jftSi-i Fig. 3: Coipodid ciliate Co!poda infiata. a) Camera luci-da drawing of silver nitrate impregnated specimen> ventral side; b) Micropbotograph of a specimen. Cy=cytostome; K=kineties; k=kinetosome. 1400x. Si 3: Migetalka Colpoda inflatar iz reda Colpodida. a) Risba (camera lucida) primerka, impregniranega s srebrovim nitratom, trebušna stran; Mikrofotografija primerka. Cy = citostom; K = kmete; k = kinetosom. 1400-kratna povečava. recorded in the present work may be due to the great accumulation of guano from the large colonies of various species of Chiroptera, which live in both branches of the cave. Analysis of heavy metals in waters indicated no presence of Cr, Mn, Fe, Co or Ni, whereas Cu, Zn and Cd were detected up to a maximum of 33, 38 and 0.54 ppb, respectively. It must be noted that the values of Cu and Zn are in the standard range for freshwaters, whereas that of Cd slightly exceeds the baseline value. The presence of Cd must be carefully considered before using these waters for drinking. Fig. 5: Morphology of hypotrichid ciliate Sterkiella his-triomuscorum with protargol impregnation, a) Camera lucida drawing of dorsal side of a specimen, 95Ox; b) drawing of ventral side of same specimen, 950x; c) mi-crophotograph of same specimen. 1400x. AZM=adoral zone of membranelles; BC=buccal cirrus; FC=frontal cirri; k=kinetosome; MC=marginal cirri; MDV=mid-ventral cirri; MA=macronucleus; MI=micronucleus; TC=transverse cirri; UM=undulating membrane. SI. 5; Morfologija migetalkarja Sterkiella histriomusco-rum iz reda Hypotrichida, impregniranega s protar-golom. Risba (camera lucida) hrbtne strani primerka. 950-kratna povečava; risba trebušne strani istega primerka, 950-kratna povečava; c) mikrofotografija istega primerka, 1400-kratna povečava. AZM « obustni predel membranel; BC = obustni čiri; FC ~ prednji ciri; k = kinetosom; MC= marginalni ciri; MDV - sred-njetrebušni ciri; MA = makronukleus; Ml = mikro-nukleus; TC = prečni ciri; UM = valovita membrana. Fig. 4: Hymenostomatid Glaucoma scintillans. a) Camera lucida drawing of silver nitrate impregnated specimen, ventral side, b) Drawing of dorsal side, c) Micropbotograph of same specimen. 2000x. OM=oral membranelles; Cp=cytoproct; Ki=kineties. SI. 4: Glaucoma scintillans iz reda Hymenostomatida. a) Risba (camera lucida) primerka, impregniranega s srebrovim nitratom, trebušna stran, b) Risba hrbtne strani, c) Mikrofotografija istega primerka. 2000-kratna povečava. OM = ustne membranele; Cy = citoprokt; K - kinete. t H V ..¿See %AZft •"« ' «J-""2™ .<■ uwf®™" f.\A 77 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Laura GUIDOLIN & Olimpia COPPEUOTTI KRUPA: PROTISTS FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS .... 73-80 Fig. 6: Phase contrast images of living protists. a) Naegleria sp. (Sarcodina, Lobosea); b) Acineta tuberosa (Ciliophora, Suctorida); c) Vorticella picta (Ciliophora, Peritrichida); d) Oxytricha fallax (Ciliophora, Hypotrichida). 550x. SI. 6: Kontrastne podobe živih enoceličarjev. a) Naegleria sp. (Sarcodina, Lobosea); b) Acineta tuberosa (Ciliophora, Suctorida); c) Vorticella picta (Ciliophora, Peritrichida); d) Oxytricha fallax (Ciliophora, Hypotrichida). 550-kratna povečava. Protists Initial results on Protist populations indicated a rich variety of organisms belonging to various taxa, such as Mastigophora, Sarcodina and Ciliophora (see Tab. 2), and about 70 taxa have been identified until now. Particular attention was paid to the last class. Indeed, until now, at least 42 species of ciliates have been de- tected. Previous work (Boscolo, 1968) reported only three species of Peritrichida and one belonging to Suctorida, living on the gills or appendages of one species of Amphipoda and one of Isopoda. All Protists were found in puddles, walls, mud or guano deposited by the large populations of Chiroptera living in the branches of the cave. The Protists identified belong to taxa living in damp soil, moss or a freshwater environment, according 78 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 1999 - 1 (15) Laura CUIDOLIN & Olimpla COF'PELLOTTI KRUPA: PROTISTS FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS .... 73-80 to previous findings reported by Golemansky & Bonnet (1994) on caverniculous Protists. The extensive presence of bacteria in summer, especially in the bat guano, sustains many bacterivorous Protists, such as Colpidium colpoda. However, it must be noted that, according to Foissner (1987), many soil ciliates prey on other ciliates, zooflagellates, and/or naked and shelled amoebae, contrasting with the widely accepted view that most soil ciliates are bacterivorous. In winter, many ciliates are recovered as temporary and protective cysts, developed in laboratory conditions with culture methods favouring the growth of bacteria. This was the case of many Hypotrichida (Oxytricha, Sterkiella, Stylonychia) and Colpodida (Colpoda). Figs. 3-5 show the morphology of some representative Protist taxa, after techniques of impregnation with silver pro-teinate or nitrate, and Fig. 6 shows four species of Protists observed In vivo by phase contrast microscopy. The high diversity of Vorticellidae, which are represented by at least eight species, is noteworthy. Owing to the complex systematics of this taxon, it is possible that other species, new to science, are present. Studies are in progress to extend taxonomic studies to other groups of ciliates, especially Hypotrichida. The physiological characteristics of ciliate Protists living in the karst environment will also be considered, taking into account the fact that ciliates, essential components of nearly all ecosystems, are simple models for ecotoxicological studies, due to their relative ease of culture, short life-cycle, cosmopolitan distribution, and sensitivity to environmental changes. Future studies will also concern that part of the Covolo della Guerra cave which branches off to the south and which is not easily accessible. ACKNOWLEDGEMENTS Financial support was provided by University of Padova. Grateful thanks are due to Gabriel Walton for correcting the English text and to Claudio Friso for drawings. JAMSKI ENOCEUČARJI: PREDHODNE RAZISKAVE O NJIHOVIH POPULACIJAH V KRAŠKI JAMI "COVOLO DELLA GUERRA" V HRIBOVJU BERICI (VICENZA, ITALIJA) Laura GUIDOLIN Department of Biology, University of Padova, IT-35131 Padova, Via G. Colombo 3 E mail: Cuidolin@civ.bio.unipd.it Olimpia COPPELLOTTI KRUPA Department of Biology, University of Padova, IT-35131 Padova, Via G. Colombo 3 E mail: Olimpiak@civ.bio.unipd.it POVZETEK Posledica povečanega zanimanj za speleologijo je nekaj prav presenetljivih odkritij iz obdobja zadnjih nekaj let v italijanskih jamah. Toda na podlagi zbranega favnističnega gradiva so bila do danes posebno raziskane le nekatere taksonomske skupine, na primer Insecta, Chilopoda, Gastropoda in Chiroptera. Zaradi pomena organizmov, ki živijo v skoraj vseh ekosistemih, se je zdelo še posebno zanimivo raziskati, kot preproste modele za sistem njihovega spremljanja (monitoringa), populacije enoceličarjev (s posebnim poudarkom na migetalkarjih) v italijanski kraški jami "Covolo della Guerra". Predhodni rezultati, dobljeni v severnem delu jame, zadevajo nekaj kemijsko-fizikalnih parametrov (ki so glede na tamkajšnji izvir vsekakor vredni pozornosti) in govorijo o precejšnji raznoterosti enoceličarjev, ki pripadajo različnim taksonom, kot na primer Mastigophora, Sarcodina in Ciliophora. Do danes je bilo raziskanih 70 taksonov, 42 od katerih so migetalkarji. Ključne besede: jama, kras, Vicenza, enoceličarji, Ciliophora, Mastigophora, Sarcodina REFERENCES Baccetti, B. 1966. Notulae Orthopterologicae. XXI. Le Dolichopoda della Francia e della Spagna. Int. J. Speleol., 2: 17-28. Boikova, E. 1990. Protozoans as a component of biological monitoring of the Baltic Sea. Limnologica, 20: 119-125. Boscolo, L. 1968. Ricerche faunistiche nel Covolo della Guerra (N. 127 V-VI) - Colli Berici. Rassegna Speleo-logica Italiana, 2:155-177. 79 ANNALES • Ser. hist, na t. • 9•1999 • 1 (15) Laura CUIDOUN & Olimp« COPfELlOTTi KRiJPA: PROT5T5 FROM CAVES: PRELIMINARY DATA ON POPULATIONS . .. 73-II0 Boscolo, 1. & Mantovani, M. G, 1971. La grotta della guerra. L'Universo, Li: 1195-1206. Castiglioni, B. 1991. Some morphometric and environmental aspects of dolines in Berici Hills (Vicenza, Italy). Proceedings of the International Conference on Environmental Changes in Karst Areas (Italy, Sept. 15-27 1991). Quaderni del Dipartimento di Geografia, üniversitä di Padova: 143-156. Coppellotti, 0.1998. Sensitivity to copper in a ciliate as a possible component of biological monitoring in the Lagoon of Venice. Arch. Environ. Contam. Toxicol., 35: 417-425. Foissner, W. 1987. Soil Protozoa: fundamental problems, ecological significance, adaptations in ciliates and testaceans, bioindicators, and guide to the literature. Progress in Protistology, 2: 69-212. Foissner, W. 1991. Basic light and scanning electron microscopic methods for taxonomic studies of ciliated Protozoa. Europ. ]. Protistol., 27:313-330. Foissner, W. & Berger, H. 1996. A user-friendly guide to the ciliates (Protozoa, Ciliophora) commonly used by hydrobiologists as bioindicators in rivers, lakes, and waste waters, with notes on their ecology. Freshwater Biology, 35: 375-482. Foissner, W., Berger, H. & Kohmann, F. 1992. Taxo-nomische und ökologische Revision der Ciliaten des Saprobiensystems - Band II: Peritrichia, Heterotrichida, Odontostomatida. Informationsberichte des Bayerischen Landesamtes für Wasserwirtschaft, 5/92: 1-502. Foissner, W., Berger, H. & Kohmann, F. 1994. Taxo-nomische und ökologische Revision der Ciliaten des Saprobiensystems - Band III: Hymenostomata, Prostomatida, Nassulida. Informationsberichte des Bayerischen Landesamtes für Wasserwirtschaft, 1/94:1-548. Foissner, W., Berger, H., Blatterer, H. & Kohmann, F. 1995. Taxonomische und ökologische Revision der Ciliaten des Saprobiensystems - Band IV; Gymnostomatea, Loxodes, Suctoria. Informationsberichte des Bayerischen Landesamtes für Wasserwirtschaft, 1/95: 1-540. Foissner, W., Blatterer, H., Berger, H. & Kohmann, F. 1991. Taxonomische und ökologische Revision der Ciliaten des Saprobiensystems - Band I: Cyrtophorida, Oü-gotrichida, Hypotrichia, Colpodea. Informationsberichte des Bayerischen Landesamtes für Wasserwirtschaft, 1/91:1-478. Golemansky, V. 1973. Stenophora beroni n. sp. (Gre-garinida: Stenophoridae)- une nouvelle eugr6garine du Diplopode troglophile Balkanopetalum armatum Ver-hoeff (Diplopoda: Lysiopetalidae). Zool. Anz,, 191: 151-156. Golemansky, V. 1980. Etat actuel et perspectives des etudes des protozoaiies cavemicoies. Abs. of Papers, Europ. Reg. Conference Spelaeology: 128-131. Golemansky, V. & Bonnet, L. 1994. Protozoa. In: C. juberthie & V, Decu (eds.): Encyclopaedia biospele-ologica. Société de Biospéléologie, Moulis & Bucarest: 23-33. Kahl, A. 1930-1935. Urtiere oder Protozoa, I: Wimpertiere oder Ciliata (infusoria). Eine Bearbeitung der freilebenden und ectocommensalen Infusorien der Erde, unter Ausschluss der marinen Tintinnidae. In: F. Dahl (ed.): Die Tierwelt Deutschlands, G. Fischer Verlag: jena, 888 pp. Landolt, }. C., Stephenson, S. L. & Stihier, C. W. 1992. Cellular slime molds in West Virginia caves including notes on the occurrence and distribution of Dyctiostelium rosarium. Mycologia, 84; 399-405. Leakey, R. J. G., Burkill, P. H. & Sleigh, MA. 1994. A comparison of fixatives for the estimation of abundance and biovolume of marine planktonic ciliate populations, j. Plankton Res., 16:375-389. Levine, N. D., Corliss, J. O., Cox, F. E. G., Deroux, G., Grain, J., Honigberg, B. M., Leedale, G. F., Loeblich, A. R. Ill, Lorn, J., Lynn, D. H., Merinfeld, E. C.., Page, F. C., Poljansky, G., Sprahue, V., Vavra, J. & Wallace, F. C. 1980. A newly revised classification of the Protozoa, j. Protozoo)., 27: 37-58. Matthes, D., Guhi, W. & Haider, G. 1988. Suctoria und Urceolariidae. Protozoenfauna Band 7/1, Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, New York: 309 pp. Mietto, P. & Sauro, U. 1989. Grotte del Veneto. Re-gione Veneto ed. La Grafica Editrice, Vago di Lavagno (Verona): 41 3 pp. Minelli, A., 1974. Riflessioni sull'endemismo e la vica-rianza nel regno animale. Lavori Società Italiana di Bio-geografia, N.S., 4: 77-100. Patterson, D. J. 1996. Free-living freshwater protozoa: a colour guide. John Wiley and Sons inc.: New York; 223 pp. Pezzoli, E. 1990. Sensazionale scoperta sui Monti Berici (Vicenza): la prima segnalazione della presenza del-I'ellobioidea troglobio Zospeum in una grotta di questo singolare gruppo montuoso (Gastropoda, Pulmonata) e primo aggiornamento a! "censimento" delle stazioni italiane. Quad. Civ. Staz. Idrobiol., 17: 55-66. Sudzuki, M. & Hosoyama, Y. 1991. Microscopic animals from Gyokusen-dô cave and its water quality. J. Speleol. Soc, japan, 16: 38-44. Vandel, A. 1964. Biospéologie, La biologie des animaux cavernicoles. Gauthier-Viliars, Parts; 619 pp. Vernier, E. 1996. Myotis blythi (Tomes, 1857). In: M. Bon, P. Paolucci, F. Mezzavilla, R. De Battisti & E. Vernier (eds.): Atlante dei Mammiferi del Veneto. Lavori Soc. Ven. Sc. Nat., 21 (suppl.), Venezia: 51. Warren, A. 1986. A revision of the genus Vorticeiia (Ciliophora: Peritrichida). Bull. Br. Mus. Nat. Hist. (Zool.), 50: 1-57. 80 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 ■ 1 (15) original scientific paper UDC 595.78(497.4) HORSE-CHESTNUT LEAFMINER (CAMERARIA OHRiDELLA DESCHKA ET DIMIČ, 1986) IN SLOVENiA (INSECTA, L.EPIDOPTERA, LITHOCOLLETIDAE) Katja ZELBNKO Department of Biology, University of Maribor, Si-2000 Maribor, Koroška 160 Dušan DEVETAK Department of Biology, University of Maribor, S!-2000 Maribor, KoroSka 160 Michael STELZL Mygienicuro, A-8045 G ras, Andritzer Reichsstrasse 44 ABSTRACT Horse-chestnut !eafminer (Cameraria ohridella) is a serious pest of horse-chestnut, which has in the last decade been introduced from the south of the Balkan Peninsula to Central Europe. Distribution and life history of the moth in Slovenia is presented in the paper. In the period between 1996 and 1998 we studied the life cycle of the pest. Mechanical traps have been used to determine the number of generations. In Slovenia, the occurrence of three generations per year has been confirmed. Some information on density and mortality of the pest has been obtained. Key words: Cameraria ohridella, Lepidoptera, Aesculus hippocastanum, life history, Slovenia INTRODUCTION The Lithocolletid genus Cameraria is distributed in Europe, Middle and Far Easts and America. The only European species, Cameraria ohridella, was for the first time detected in 1984 in Ohrid, Macedonia (Sirnova-Toiic & Filev, 1985). Two years later, the moth was recognized and described as a new species by Deschka & Dimid (1986). A few years later, C. ohridella was detected in Upper Austria (1989); it had been brought there from the south of the Balkans and started to spread very rapidly over Austria and the neighbouring countries. C. ohridella, a horse-chestnut leafminer, is a mono-phagous species attacking horse-chestnut (Aesculus hippocastanum L.) and is a serious pest in Europe. Adults and pre-imaginal stages have been studied by Deschka & Dimie 0986) and Pschorn-Walcher (1994). Damage in horse-chestnut is caused by the larval stages of the moth (Figs. 3, 4, 5). The mines are on the upper surface of the leaves, and each mine usually contains a single larva (Fig. 2). Many mines occur on a single leaf (Figs. 3, 4). The larvae feed on mesophyll between larger veins of the leaf. The larva pupates in a cocoon inside the mine. C. ohridella overwinters as a pupa in dry leaves. Adults occur from April to September. Females lay eggs on the upper side of the leaves. The larvae (Figs. 2, 6, 7) hatch in 2-3 weeks, entering the leaf directly from the egg. The first three instars live as sap feeders mining the leaf in a circle (Pschorn-Walcher, 1994). Instars 4 and 5 are the so-called tissue feeders enlarging the mine in asymmetric areas. Instar 6 starts the pupation by depositing the feces from the digestive system (Pschorn-Walcher, 1994). The larvae grow more than three weeks. After that period pupation begins. Pupal stage (Fig. 8) lasts for about two weeks (in summer) or six months (in the overwintering generation), until new adults emerge from the silken cocoon (Deschka & Dimici, 1986; Pschorn-Walcher, 1994). Some authors (Deschka & DimiC 1986; Pschorn-Walcher, 1994) presume that C. ohridella develops three overlapping generations per year. The possibility of four or even more generations has also been mentioned (Maceljski & Bertie, 1995). ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 1 (15) Katja ZELENKO el a I. : HORSE-CHESTNUT LEAFMINER (CAMERARIA OHRIDELLA DESCHKA ET DIMIČ, 1986) IN SLOVENIA ..., 8! -88 Fig. 1: First occurrence of the pest in the European countries. SI. 1: Prvo pojavljanje škodljivca v evropskih državah. Since 1989, the species has expanded in the following European countries (Fig. 1): Austria, Croatia, Czech Republic, Germany, Hungary, Italy, Slovakia and Slovenia (Puchberger, 1990; Butin & Führer, 1994; Las-tuvka, 1994; Pschorn-Walcher, 1994; Maceljski & Ber-tič, 1995; Liska, 1997; Milevoj & Maček, 1997; Sivicek et al., 1997; Szaboky, 1997). Additional information on distribution and biology of the pest has been published by ßlümel & Hausdorf (1997), Holzschuh (1997), Jure (1997), Kenis (1997), Lethmayer & Grabeneger (1997), Perny (1997), Pschorn-Walcher (1997), Schmidt (1997), Stolz (1997), Tomiczek (1997) & Wieser (1997). The first occurrence of C. ohridella in Slovenia was recorded in 1995 (Maceljski & Bertič, 1995; Milevoj & Maček, 1997). In this paper distribution of the species in Slovenia and its life history are presented. Fig. 2: The larva of C. ohridella inside its leafmine SI. 2: Larva vrste C. ohridella v rovu. Figs. 3, 4: Leaf mines on the leaf of horse-chestnut. SI. 3, 4: Rovi v listu divjega kostanja. Fig. 5: A strongly damaged leaf. SI. 5: Močno poškodovan list. Fig. 6: Second instar larva. Bar 100 pm. SI. 6: Larva druge stopnje. Merilo 100 pm. Fig. 7: Fourth instar larva. Bar 100 pm. SI. 7: Larva četrte stopnje. Merilo 100 pm. Fig. 8: Pupal exuviae. Bar 1 mm. SI. 8: Exuviae bub. Merilo 1 mm. 82 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) 83 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Kaija ZELENKO ef ,7!.: HORSE-CHESTNUT I.EAFMINER (CAMBRARIA OHRIDEUA DESCHKA ET DIMtČ, 1986} IN SLOVENIA 81-83 Fig. 9: Distribution of C. ohridella in Slovenia. SI. 9: Razširjenost vrste C. ohridella v Sloveniji. MATERIAL AND METHODS Distribution in Slovenia In the period from 1996 to 1998 many horse-chest-nut locations in Slovenia were investigated. The locations are listed with the UTM coordinates. Observation of life cycle To define the number of generations, we observed development of C. ohridella in leaves inside mechanical traps and in intact leaves. As mechanical traps, 120 x 60 cm large textile bags (Vrteks, Tosama) were used. They were placed on horse-chestnut branches in the area of Magdalenski park in Maribor. Observation of the larvae in intact, leaves was carried out at three different localities in Maribor (Magdalenski park, Tomšičeva ulica and Strossmayerjeva ulica). Individuals inside the traps were marked with different paints (Edigs, Pelikan). We marked the leaf mines caused by the larvae of the first generation with white paint. Thereafter we observed their development inside the mechanical traps as well as in free land. When the larvae of the second generation occurred, we marked their mines with pink paint. Beside six old mechanical traps we mounted four new ones, on four branches closer to the centre of the tree canopy. In first six traps the leaves were damaged to such an extent that the development of the larvae of the third generation could not be completed. When the larvae of the third generation occurred, we marked their mines with blue paint. The observation has been carried out until the middle of November 1997. Density of the larvae was expressed as the number of the larvae per leaf area. Leaves were collected in Maribor at the following localities: Popovičeva ulica, Mag- L 3. generation OOWJOOl) 0 0 0 0 2, generation 00000» 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1. generation OOOOODOOOM overwintering generation ' i ' i ' I ' 1 ' 1 ' ! ' | April Maj June July August September October November Legend; * - adult - iarvae 0 - pupa Fig. 10: The life cycle of C. ohridella in Maribor in the year 1997 SI. 10: Razvojni cikel vrste C. ohridella v Mariboru v letu 1997. daienski park, Tomšičeva ulica and Strossmayerjeva ulica. We collected 20 leaves at each locality (4 trees; from each 5 leaves). RESULTS Distribution in Slovenia C. ohridella has been recorded in the following places (Fig. 9): Ajdovščina (VL 18) 22.V. 1998, Bakovcl (WM 86) 30.VI.1997, Begunje (Cerknica) (VL 57) 24.V.1997, Bistrica ob Sotii (WM 50) 3.IX. 1997, Brezovica (Poljanska gora) (WL 59) 3.IX.1997, Brežice (WL 48) 3.IX.1997, Buče (Kozje) (WM 40) 3.IX. 1997, Cajnarje (Velike Bloke) [VL 57) 3.IX. 1998, Celje (WM 22) 24.V.1997, Cerknica (Rakek) (VL 57) 3.IX.1997, Čepinci (WM 99) 30.VI.1997, Črnomelj (WL 14) 3.IX.1997; Dolenja vas (Ribnica) (VL 86) 3.1X.1997, Dolga vas (Kočevje) (VL 95) 3.¡X.1997, DragatuŠ (WL 14) 3.IX.1997, Dvor (Žužemberk) (VL 97) 3.IX.1997, Fram (WM 54) 10.VN.1997, Grahovo (Cerknica) (VL 56) 3.IX.1997, Imeno (WM 41) 3.IX.1997, Ivančna Gorica (VL 88) 3.IX.1997, Jugorje (Metlika) (WL 16) 3.IX. 1997, Kobarid (UM 82) 21 .Vili.1997, Kočevska Reka (VL 84) 3.IX.1997, Krmelj (Mokronog) (WL 19) 3.IX. 1997, Krško . (WL 39) 3JX.1997, Kvasica (Črnomelj) (WL 14) 3.IX.1997, Livold (VL 95) 3.IX.1997, Ljubljana (VM 50-VM 60) 24.V.1997, 20. X.1998, Mačkovci (WM 98 ) 19.VI.1997, Maribor (WM 55) 20.VII.1996, 20.X.1998, Metlika (WL 25) 3.IX.1997, Mirna (WL 08) 3.IX.1997, Mokronog (WL 18) 24.V.1997, Mozirje (VM 93) 7.VIII.1997, Nazarje (VM 93) IX.1997, 7.VIII.1998, Novi Lazi (Kočevska Reka) (VL 84) 3.IX.1997, Novo mesto (WL 17) 24.V.1997, Ortnek (VL 77) 3.9.1997, Podčetrtek (WM 41) 3.IX.1997, 84 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 1999 • 1 (15) Katja ZEtENKO el at.: HORSE-CHESTNUT LEAFMINFR (CAMBRARIA OHRIDELLA DESCHKA ET DIMIČ, 1986) tN SLOVENIA ..., 81-88 Poljčane (WM 43) 20.V.1997, Rakek (VL 47) 3.IX.1997, Ribnica (VL 76) 3.1X.1997, Rimske Toplice (WM 10) 24.V.1997, Rogaška Slatina (WM 52) 20.V.1997, Sežana (VL 16) Vili.1997, Slovenska Bistrica (WM 43) 21.V1I.1996, 20. X. 1999, Sodražica (VL 76) 3.1X.1997, Stari Log (VL 96) 3.IX.1997, Stari trg (WL 03) 3.IX.1997, Strunjan (UL 94) 8.V1.1997, IX.1997, Škofljica (VL 69) 24.V.1997, Štalcerji (VL 94) 3.IX.1997, Tolmin (VM 01) 21 .Vili.1997, Trebnje (WL 08) 3.IX. 1997, Tržišče (WL 19) 3.IX.1997, Turjak (VL 68) 24.V.1997, Velike Lašče (VI 77) 3.IX.1997, Vrhovo (VL 19) 3.IX.1997, Zagradec (Žužemberk) (VL 87) 3.IX.1997, Zamostec (VL 76) 3.IX.1997, Zidani Most (WM 10) 24.V.1997, Žužemberk (VL 97) 3.IX.1997. Life cycle of C. ohridella in Slovenia in Slovenia, C. ohridella develops three overlapping generations. A certain number of the pupae of the second generation and ail the pupae of the third generation overwinter (Fig. 10). Studying the insects inside the traps it was concluded that the larval stage lasts longer in every successive generation. The result was confirmed also in free-land investigation. Duration of the instars of different generations in the mechanical traps and in free-land is shown in Fig. 11. Larval stages were shorter in Tomšičeva ulica and Strossmayerjeva ulica than in Magdalenski park. Each successive larval stage is prolonged. Pupal stage in the second and the third generations lasts longer than in the first one. Duration of all pupae of the first and of some pupae of the second generation lasts approximately 14-16 days (Fig. 11). In the year 1997 adults of the overwintering generation occurred from the end of April to the end of May. In the traps adults of the first generation were detected from mid June to the beginning of August, and adults of the second generation from the beginning of August to the end of September (Fig. 10). In free-land, adults were sporadically detected even on 10th October 1997. Important information regarding the number of generations is the period at the end of the season when young larvae still occur. First and second instar larvae were still detected at the end of September. The larval density of each generation was the highest in the area of Magdalenski park (Fig. 12). At this locality, the densities of the third generation was lower in comparison to the first and second ones (Fig. 12). At the other three localities, the density increased with the generations number. Strong relationship between percentage of the pupae of the second generation that overwinter and the number of the larvae of the same generation in the traps was established (Fig. 14); the correlation was high (r = + 0.94). The defoliation of horse-chestnut trees, caused by C. ohridella, was completed in Magdalenski park at the beginning of September, at the other localities with a lower pest density even in mid November. L □ i in r tfi I L t-. 111 1. generation ! 2. generation I 3. generation Legend: IN TRAPS; g - larva 111!! - P"Pa p*] - larva - papa Fig. 11: Duration of the pre-imaginal stages of different generations in traps and in free-land. Sf. 11: Trajanje preimaginalnih stadijev različnih generacij v pasteh in na prostem. 85 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 - 1 <15) Katja ZÉLÉNKO el si/. HORSE-CHESTNUT LEAFMINER (CAMERARIA OHRIOELLA DESCI tKA ET DIMIČ, 198« IN SLOVENIA .... [11-08 M M gsrcoraílon T gensr¡}*k>n 2 yenetrthfi 3 r-WI . JEHCL Fig. 12; Density of each generation at different lo-catiiities. SI. 12; Gostota generacij na različnih lokalitetah. Potential parasites Irt the traps three pupae of an unidentified hymenop-teran parasite were found. DISCUSSION C. ohridella is a serious pest of horse-chestnut in many European countries. The occurrence of the insect in Slovenia was reported for the first time by Maceljski & Bertič (1995). As Tomiczek (1997) and Sivicek ef a/. (1997) reported, the species expands rapidly. To determine the number of generations, the method with mechanical traps has been used in C. ohridella for the first time. Investigations of the development in the traps and in free-land in Maribor confirmed that three overlapping generations occurred in the period from April to November 1997. The life cycle of the moth in Slovenia is comparable with the cycle in Austria (Pschorn-Walcher, 1994). At one locality, the density of the third generation was lower in comparison to the first and second ones (Fig. 12). Here, the high density of the second generation influenced high mortality (Fig. 13), resulting in lower density of the third generation. At low density localities the duration of the larval stages is shorter than at high density places. The pest overwinters as pupa of the second or third generation. The larval density of the second generation is positively correlated with the percentage of the pupae of the same overwintering generation; the relationship is high (r = + 0.94). At three localities in Maribor, the larval densities were different. The highest density in Magdalenski park could be explained as a result of a less intensive removing of the leaves during the last autumn, so the higher number of the pupae has survived the winter. ACKNOWLEDGEMENTS We thank Mr. F. Kuhar (Fiorina - parki, Maribor) for his permission to carry out investigations in Magdalenski park, Dr. I. Hrasovec (Zagreb) and S. Gomboc (Ljubljana) for providing some teíevant references, and Dr. T. Novak (Maribor) for his critical reading of the manuscript. 100 90 80 70 60 50 e o £ 40 30 20 10 0 generation ■ 2. generation generation IS 30 45 60 75 90 105 Number of the larvae in the trap 120 Fig. 13: Relationship between mortality and density of the larvae within the same generation. SI. 13: Povezava med mortaliteto in gostoto larv iste generacije. 86 ANNALES • Ser. hist. nat. - 9 ■ 1999 • 1 {15) Katja za EN KO ef a/.: HORSE-CHESTNUT IEAFMINER (CAMERARIA OliRIOEUA DESCHKA ET DIMiC, 1986) IN SlOVENtA ..-, 81-88 34 32 -30 -28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 -j 4 2 0 X ♦ trap 1 ■ trap 2 A t rap 3 Xtrap 4 10 Number of the larvae/loaf 15 20 Fig. 14: Relationship between the percentage of the pupae of the second generation which overwinter and the number of the larvae of the same generation in the trap. Si. 14: Povezava med odstotkom prezimujočih bub druge generacije in številom larv iste generacije v pasteh. LISTNI ZAVRTAČ DiVJEGA KOSTANJA {CAMERARIA OHR1DELLA DESCHKA ET DIMIČ, 1986) V SLOVENiji (iNSECTA, LEPIDOPTERA, LITHOCOLLETiDAE) Katja ZELENKO Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru, SI-2000 Maribor, KoroSka 160 Dušan DEVETAK Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru, SI-2000 Maribor, Koroška 160 Michael STELZL Mygienicum, A-8045 Graz, Andritzer Reichsstrasse 44 POVZETEK Cameraria ohridella Descbka et Dimič je nevaren škodljivec divjega kostanja. Škodljivca so odkrili v Makedoniji teta 1984. Od leta 1989 se je vrsta razširila po deželah srednje in vzhodne Evrope (zanesena v Avstrijo se je nato razširila na Češko in Hrvaško, v Italijo, na Madžarsko, v Nemčijo, Slovaško in Slovenijo). Zavrtača divjega kostanja so v Sloveniji prvič ugotovili leta 1995. V pričujočem prispevku navajamo podatke o razširjenosti škodljivca v Sloveniji. Z mehanskimi pastmi vrečaste oblike smo onemogočili migracije osebkov. Ugotovili smo, da se pri nas razvijejo tri generacije Škodljivca in da prezimujejo bube tretje in nekaj bub druge generacije. Ključne besede: Cameraria ohridella, Lepidoptera, Aesculus hippocastanum, življenjski ciklus, Slovenija 87 ANNALES • Ser. bist nat. • 9 • 1999 ■ 1 (15) Katja ZELEN KÖ et ah BOKSE-CHESTNUTIEAFMINEK (CAMERARIA OHKIOBLIA DESCHKA ET DIMIČ, 1986) iN SLOVEN1A ..., 8 t-SB REFERENCES Blümel, S., & Hausdorf, H. 1997. Versuche zur Kontrolle von Cameraria ohridella Deschka & Dimic mit Insektiziden Wachstumsregulatoren. - Forstschutz Aktuell, 21, 16-18. Bulin, H. & Führer, £, 1994. Die Kastanien-Miniermotte (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) einere neuer Schäding an Aesculus hippocastanum. - Nachrichtenbl. Dtsch. Pflanzenschutzd., 46 (5), 89-91. Deschka, G. & Dimič, N. 1986. Cameraria ohridella sp. n. (Lep., Lithocolletidae) aus Mazedonien, jug. - Acta entomoi. jug., 22, 11-23. Hoizschuh, C. 1997. Woher kommt die Rosskastanien-miniermotte wirklich? - Forstschutz Aktuell, 21, 11 -12. Jure, M. 1997. Listna suSica (Guignardia aesculi /Peck./ Stev.) in listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella Deschka et Dimič) ogrožata navadni divji kostanj v Sloveniji. - Gozdar, vestn., 55, 428-434. Kenis, M. 1997. Möglichkeiten einer biologischen Kontrolle von Cameraria ohridella mit eingeführten natürlichen Feinden. - Forstschutz Aktuell, 21, 27-29. Lastuvka, Z. 1994. Faunistic records from the Czech Re-public. 18. - Klapaiekiana, 30, 197-206. Lethmayer, C. & Grabenweger, G. 1997. Natürliche Parasitoide der Kastanienminiermotte (Cameraria ohridella). - Forstschutz Aktuell, 21, 30. Liska, }. 1997. Verbreitung der Rosskastanienminier-motte in der Tschechischen Republik. - Forstschutz Aktuell, 21, 5. MaceJjski, M. & Bertič, D. 1995. Kestenov moijac miner - C. ohridella Deschka & Dimič (Lep.: Lithocolletidae) -novi opasni štetnik u Hrvatskoj. - Fragm. phytomed. herbolog., 2, 9-18. Milevoj, L. & Macek, j. 1997. Rosskastanien-Miniermotte (Cameraria ohridella) in Slowenien. - Nachrbl. Dtsch. Pflanzenschutzd., 49, 14-15. Perny, B. 1997. Erste Ergebnisse populationsgenetischer Untersuchungen von Cameraria ohridella. - Forstschutz Aktuell, 21, 13-15. Pschorn-Walcher, H. 1994. Freiland-Biologie der eingeschleppten Rosskastanien-Miniermotte Cameraria ohridella Deschka et Dimic (Lep., Gracillariidae) im Wienerwaid. - Linzer biol. Beitr., 26 (2), 633-642. Pschorn-Walcher, H. 1997. Zur Biologie und Populationsentwicklung der eingeschleppten Rosskastanien-Miniermotte, Cameraria ohridella. - Forstschutz Aktuell, 21, 7-10. Puch berger, K. 1990. Cameraria ohridella Deschka & Dimic: (Lep. - Lithocolletidae) in Oberösterreich. - Steyer Entomologenrunde 24, 79-81. Schmidt, H. 1997. Verbreitug der Rosskastanienmini-ermotte in Deutschland. - Forstschutz Aktuell, 21,3. Simova-ToSic, D. & filev, S. 1985. Prilog poznavanju minera divljeg kestena. - Zastita bilja, 36 (3), 235-239. Sivicek, P., Hrubik, P. & juhasova, 8.1997. Verbreitung der Rosskastanienminiermotte in der Slowakei. - Forstschutz Aktuell. 21,6. Stolz, M. 1997. Untersuchungen über Larval- und Puppenparasitoiden von C. ohridella in Hinblick auf ihre Eignung zur Laborzucht, - Forstschutz Aktuell, 21, 31. Szabóky, C. 1997. Verbreitung der Rosskastanienminiermotte in Ungarn. - Forstschutz Aktuell, 21, 4. Tomiczek, C. 1997, Verbreitung der Rosskastanienminiermotte in Österreich. - Forstschutz Aktuell, 21, 2. Wieser, C. 1997. Die Rosskastanienminiermotte (Cameraria ohridella Deschka & Dimic, 1986), auch in Kärnten in rasanter Ausbreitung begriffen (Lepidoptera, Gracillariidae). - Carinthia N, 187/107, 133-138. 88 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) saggio scientifico originale UOC 594(262-14 Isola di Volcano) SULLA MASSiCCiA PRESENZA Di UMBRACULUM MEDITERRANEUM (LAM.) E SMARAGDI A VIRIDIS (L) NELL'ISOLA Di VULCANO (ISOLE EOLIE) Vincenzo D! MART/NO Dipartimento di Botanica deü'Universitá, ¡T-95125 Catania (¡Uliaj, Via Antonino Longo, 19 Bessy STANCANELU Centro Studi Acqua, IT-95Q30 Tremestieri Etneo - Catania (Italia), Via Etnea di Parco Crisiatlo, 103 ABSTRACT The paper reports on the considerable presence of two mollusc species, Umbracufum mediterraneum and Smaragdia viridis, on the southern coast of the Vulcano Island (Aeolian Islands, Southern Tirrenian Sea). The description of these phenomena could be important due to a National Marine Park to be proclaimed in the near future in this area. Key words; Umbraculum mediterraneum, Smaragdia viridis, Vulcano, Eolian Islands, Southern Tirrenian Sea INTRODUZIONE Le Isole Eoiíe costituiscono i! più esteso degli arci-pelaghi sicilianí e già dai 1982 sono incluse fra le aree previste per l'istituzione di riserve marine dalia legge nazicmaie 979/82 (Giaccone & Di Martino, 1995). L'isola di Vulcano è la più méridionale fra fe isole del-l'arcípeíago e la più vicina alfa costa siciliana. Le sue coste presentano in piít punti fenomeni di vulcanismo secondario (Barben et al., 1974; Giaccone, 1969; Lo-cardi, 1985; Selli, 1985). í ritrovamenti deíie due specte di Moltuschí sono stati fatti nei primi giomi del mese di Gennaio 1998 in località Gelso, l'estrema punta sud orientale dell'isola di Vulcano (Fig. 1). I fondali di questa parte dell'isola, co~ stituiti da finissima sabbia ñera vuícanica, sono carat-terizzati da elevata pendenza e dalla presenza di intensi fenomeni di vulcanismo secondario che si manifestano con soffioni gassosi e liberazione di notevolî quantítá di zoifo che colora di giallo ampi tratti di fondale. A se-guito dell'elevata pendenza, già a poca distanza da riva, il fondaie scende rápidamente a profondità superior! ai 60 metri. Nonostante cío, in questo ambiente si sono ben insediate due praterie a Fanerogame. Nei primi metri sotto la superficie e fino a -12 metri di profondità vi è una prateria a Cymodocea nodosa che grada-tamente lascia il posto ad una vasta e rigogltosa prateria di Posidonia oceanica. Questa si sviluppa da -6 fino a circa -50 metri e con te sue digitazioni estreme rag-giunge i 65 metri di profondità. MATERIAL! E METODt Le osservazioni sono state compiute mediante im-mersione con autorespiratore ad aria a profondità comprese tra -6 e -10 metri. L'indagine ha interessato una fascia di fondale íunga 200 metri e larga 10, proprio nel punto dove il fondale si fa più ripido. Per il calcolo délia densità di individui/m2 si sono prese in considerazione 20 superficí, distanti mediamente 10 metri l'una dal-l'altra, aventi aree differenti a seconda che si traitasse di U. mediterraneum e S. viridis scelte a caso lungo la fascia batimetrica suddetta. in particolare per il primo si sono considerate aree di 1 m2 mentre per il secondo le aree sono state scelte con superfîci di 400 cm2, cid in reiazione alla differenza di dimensione delle due specie di Molluschí. 89 ANNALES ■ Ser. hist nat. 9 • 1999 • 1 (15) Víncemo DI MARTfNO & Se;sy STANCANELU: SULLA MASSICCIA PRESENZA DI UMBRACUt.UM MeDiTURRANÍUM (LAM.) ..., def posidonieto, nella biocenosi deiíe sabbie grossolane e ghiaie finí sottoposte all'influenza di correnti di fondo ÍSGCI-") (Biagi & Corseilí, 1978) La densitó media di individui per m2 era di circa 2,1±1,16 (Fig. 2). Gli esempiari, tutti adulti, erano rivoiti verso la linea di costa e si muovevano in un'unica direzione, con i rinofori ben estroflessi. Ció potrebbe far supporre che questo fiusso migratorio verso fondali meno profondi possa essere legato ad un'aggregazione di esempiari adulti durante la fase riproduttiva al fine di aumentare le possibilitá di incontro tra i partners dei due sessi. Gli esempiari di Smsragdia viridís sono, invece, stati trovati sia sulle fogfie che sul fondale sabbioso tra ie singóle piante di C. nodosa. Anche ín questo caso la densitá di individui era estremameníe elevaía rispetto a precedenti osservazioni da noi svolte in questo sito e a dati di letteratura. Su alcune fogiie sono stati contati fino a tre esempiari di S. viridís. Questo dato ci ha consentito di stimare una densiía media di 175±4,05 individui per m2 (Fig. 3). Nel caso di questa seconda specie la spi-egazione di una cosí elevata presenza di individui potrebbe essere ricondotta a! fenomeno noto col termine di "esplosione demográfica": la quasí total itá degii esempiari erano, infatti, giovanüi e potevano, per-tanto, essere il frutto di un massiccio evento ripro-duttívo. Una seconda ipotesí, per spiegare questa ab-bondanza di individui, la si potrebbe ricercare, come nel caso di U. mediterraneum, nel raggiungimento del periodo riproduttívo del loro ciclo vitale. Ma in questo secondo caso i dati relativi alie osservazioni poco ci confortano avendo trovato un numero estremamente basso di esempiari adulti. 4 3 2 1 0 U-01 U-02 U-Q3 U-04 LW3S U-06 U-07 U-(K¡ Lf-OS) U-10 U-11 U-1S U43 U-H U-fS UIG U-17 U-ia U-19 U-20 Fig. 2: Gráfico della frequenza degli esempiari del Mollusco Umbraculum mediterraneum presentí nelle 20 aree (di 1 m2 poste a distanza di 10 metri l'una dall'altra) scelte per l'osservazione. SI. 2: Pojavljanje polža Umbraculum mediterraneum na 20 raziskanih postajah (s površino 1 m2 na medsebojni razdalji 10 m). Fig. 1: L'lsola di Volcano. La freccia indica la localitá "Celso". Si. 1: L'lsola di Vulcano. Puščica označuje lokaliteto vzorčevanja "Gelso". RISULTATI E CONSIDERAZION1 CONCLUSIVE Gli esempiari di Umbraculum mediterraneum sono stati ritrovati nel fondale sabbioso dei canalí "intermatte" 90 ANNALES • Ser. hist nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Vincenzo Oí MARTINO & Bessy STANCANELLI: SULLA MASS!CCIA PRESENZA D! UM8RACULUM MEDfTBRRANBUM (LAM.}..., 89-92 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 S-01 S-02 £-03 S-ÍM S-
  • O 5- .E K C m Os g. T^ 3 TS i C T» S Ci T— ««i «Ï 2 t« v. (i E ■a« sr «s I 0 £ a 41 C 41 "5 8 1 © X 0 > 2 £ T3 2 <5 »S "S 1 £ S g o c e C « a. S ¡S S Q. s £> S «"sí ® «s •§ ^ Ï ž t S« 41 o 5. P re" S i: " i. . GINN.ASIO DI OAPODMBIA. «í^tSfetnSfe';; TBS ESI E -'n^o;:,^;.. .'.'i : ,, ■ CEfífiO GIUSEPPE ACCURTI. PBÖEMia i*acilítarc I? couoscan« ¿ella llura marina dt rçueUi conlorni ¿ lo scouo deda cnumcro-zíorw delle û^'ic, che nccotsi cveilo âpaiio di âoUe roof, cio¿ Oí Dic^mbro fiu maggiur tísttcisíoni: futidos», h privo di «Jivoret gcocfí; offre pfirù materiale ««(fcfento ptr istucjž Etcglcgící- I»« uccup.iziocH 6' isifurianc n» pemotlarso di dcscKve?la piij düfusaruealói neccià citai ta jís^íim deil' opera Ai'^jCüi-Jnir. Spteiai AtyniwT^jt tövc sj {rovi h ;iame»Se a divúrso dcllr ordi/ia TilohUstwc con ha poluto «ici ccctezia de» lermi^ari, a cîtgio?>e che .saog îtv tjiieiks leropo privo d'ua buoa microinclrcr, non f«ci men-iîuuc. Notniîisi pcfiv & jjiy coîny»! dell' ocqua tloiw; di cjussii- contgrai. LU sienne, che stlrovc cresqnnîi in FTWggio?«? profandilÀ, potcîiê km* non slbi occasiooe d' ojsorvarle, coree di raoile, ebe aou ifovu (kicrilLû cîaâia iyddeUa opern, dnrv raggcuçlia in 4ÍU3 oceasio«e. Fig. 2: L'opéra dell'Accurti "Cenno sulle aighe di Capodistria" pubblicata nel Primo programma deli'lmperiafe Regio Cinnasio di Capodistria nel 1858. SI. 2: Profesor Accurti je leta 1858 objavil delo "Cenno sulle alghe di Capodistria" (Alge koprskega zaliva) v t.i. Prvem programu Gimnazije Koper. 115 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Claudio BAlTELLIi GIUSEPPE ACCURTI (182-1-1907! - ES EM PÍO DI CONTRtßUTG IRA [N5EGNAMENTO £ RICERCA SOENTIF1CA, 113-118 L1 OPERA DELL! ACCURTi A Capodistria, il professor Accurti cominció ad occu-parsi dello studio della flora algale, sia marina sia d'acqua dolce. tnizió con la raccolta e la conservazione delle alghe del golfo di Capodistria e dei suoi dintorni. Frutto del suo lavoro furono un algario per la scuola, uno per sé e, nel 1858, la pubblicazione, neí "Pro-gramma dell'lmperiale Regio Cinnasio di Capodistria", di un'opera dal titolo: "Cenno sulle Alghe di Capodistria". Purtroppo, questo fu l'unico lavoro origínale che diede alie stampe. Come ebbe a diré egfi stesso, fu redatto con l'intento di: "Facilitare la conoscenza della flora marina di questi contorni". L'opera consta di un elenco di 195 specie di alghe, tra marine e d' acqua dolce. Fundamentalmente si tratta di una raccolta di alghe macrobentoniche rosse, bruñe e verdi e di un esiguo numero di Cianobatteri e di piante. I campioni furono raccolti in un periodo di sette mesi, da dícembre del 1857 a luglio del 1858. L'elenco delle specie trattate é completato da una citazione della pagina deH'opera del Kützing (1849} contenente la loro descrizione e sulla quale si basó per la loro determinazione e per la nomenclatura. L'Accurti aggiunse all'elenco delle specie raccolte anche il periodo ed il luogo nel quale furono raccolti i campioni. Amplió la descrizione delle alghe e del luogo di raccolta con altre informazioni útil i per chi ne avesse continuato la raccolta e lo studio. Non men-zionó le Díatomee perché, come luí stesso scrisse, non poté determinarle per la mancanza di un microscopio adeguato. A mió avviso, il "Cenno sulle alghe di Capodistria"é un'opera preziosa soprattutto perché ci presenta una grossa parte della flora algale marina presente all'epoca nel golfo di Capodistria, quindi importante per studi comparati. Bastí ricordare che vent'anni dopo Hauck ne determinó 253 nel Golfo di Trieste. La descrizione del luogo di raccolta dei campioni ci permette, a quasi un secolo e mezzo di distanza, di ricostruire una piccola parte della toponomástica di Capodistria e dei suoi dintorni. Dalla pubblicazione della sua opera nel 1858 la raccolta di alghe si amplió enormemente, fino a raggi-ungere il numero di circa 3000 esemplari di alghe, sia marine che acqua dolce, raccolte principalmente nelle aree presso Trieste, Capodistria e Pirano, con qualche esiguo numero di campioni raccolti da amici in Dal-mazía. L'Accurti si dedicó anche alio studio dei micro-organismi plancton icí, in particolar modo delle Diato-mee, delle Peridinee, dei Tintinnidi, dei Radiolari, sia adriatici sia oceanici, che egli stesso raccoglieva con le retí da plancton o che gli venivano procurad da amici. Questa sua attivitá gli per mí se di preparare una raccolta di ben quasi 4000 preparati microscopio, conservati in 47 scatole, una serie di cataloghi contenenti tutte le indicazione relative ai preparati, uno schedario dei ge-neri e delle specie osservate e una serie di circa 700 di-segni a matita e a penna molto precísi. Tutto questo materiale, documento e testimone di una lunga vita di lavoro dedicat.a aShnsegnamento ed alia ricerca sci-entifica, fu donato, assieme all'algario e ad una biblioteca di oltre 200 opere, al Museo civico di Storia naturale di Trieste, poche settimane prima della sua morte. Purtroppo non si decise mai di pubblicare i risultati delle sue ricerche. Come insegnante, il professor Accurti era chiaro e intuitivo. Una sua regola metódica, dalla quale non de-rogava mai, era "Vedere, per vedere, disegnare". Dedicó molto tempo delle sue ore di lezione alie escursioni sul campo. A quei tempi, le escursioni scolastiche non erano usuali, ma l'Accurti soleva condurre i suoi alunni in ríva al mare, in campagna e sul Carso e li avviava praticamente all'osservazione e alia raccolta di animali, piante e minerali. Non si limitava a stimolare i suoi alunni all'apprendimento soltanto durante le ore di lezione, ma soleva invitare gli alunni migliori nel suo gabinetto anche le domeniche, per intrattenerli con di-mostrazioni pratíche al microscopio. CONCLUSIONE Questa dunque, molto brevemente l'attivita dei professor Don Giuseppe Accurti di Segna, che oggi purtroppo pochi conoscono. Secondo me va ricordato anche perché rappresenta un ottimo esempio di connubio tra l'attivita di ricerca scientífica e l'insegna-rriento, che a mío avviso andrebbe stimoíato, ma che oggi purtroppo non trova lo spazio che merita. Ma per renderci conto di quanto fosse apprezzato come insegnante e uomo di scienze mi sembra opportuno con-cludere con una citazione del direttore del Museo civico di storia naturale di Trieste, Mario Sienta, che, nel 1925, lo descrisse cosí: "Giuseppe Accurti fu di statura alta, di corporatura robusta, di portamento dirítto e di-gnitoso. L'aspetto suo grave s'animava di giovanile ardenza nella conversazione. Di temperamento impetuoso, ma domato da una lunga disciplina di volontá, d'ingegno lucido ed estremamente esatto, di carattere integro e sopra tutto veritiero, e alieno da ogni ap-parenza anche non vana, d'animo buono e caritatevole, e capace di sincera amicizia. Giuseppe Accurti ha ¡ase i ato in coloro che poterono conoscerlo e frequen-tarlo familiarmente, un ricordo incancellabile di genuina e umanissima simpatía." 116 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Claudia BATTELLl: GIUSEPPE ACCURTI {182=1-1907! - ESEMPIO DI CONTRIBUTO TRA ¡NSEGNAMENTO E RICERCA SCIENTIFIC*, 133-118 Fig. 3: Campiorte dall'algario dell'Accurti (per gentile concessione del Museo Cívico di Storia naturale di Trieste). SI. 3: Vzorec alg iz algarija prof. Accurtija (z ljubeznivim dovoljenjem Prirodoslovnega Muzeja v Trstu). GiUSEPPE ACCURTi (1824-1907) - PRIMER POVEZAVE MED POUČEVANJEM IN RAZISKOVANJEM Claudio BATTELU Gimnazija "A. Sema", SI-6320 Portorož, Med vrtovi 8 & Pedagoška fakulteta v Ljubljani, enota v Kopru, Sf-6000 Koper, Cankarjeva 5 POVZETEK Prispevek obravnava življenjepis in delo duhovnika Giuseppeja Accurtija, ki je svoje življenje posvetil poučevanju matematike in naravoslovja ter raziskovanju algne flore Jadranskega morja. Giuseppe Accurti se je rodil na HrvaŠkem, v Senju 11 avgusta i824. leta. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Senju. Študij je nadaljeval v Benetkah na Akademiji umetnosti. Leta 1847 se je vrnil v Senj, kjer se je odločil za študij teologije. Ker so ga posebno privlačile eksaktne vede, predvsem matematika in naravoslovje, se je zaposlil kot profesor matematike na Gimnaziji v Senju. Po končanem študiju teologije se je preselil na Reko, kjer je poučeval matematiko in naravoslovje na Inštitutu za trgovino in pomorstvo. Leta 1854 je na dunajski Univerzi uspešno opravil izpit za poučevanje matematike in naravoslovja. V šolskem letu 1956/57 se je preselil v Koper, kjer je kot profesor matematike in zgodovine naravoslovja poučeval do 1865. leta. Leta 1861 se je usposobil tudi za poučevanje fizike na dunajski Univerzi. V Kopru se je profesor Accurti ukvarjal tudi z raziskovalnim delom, s proučevanjem flore alg koprskega zaliva. Leta 1858 je v "Phmo programma del Ginnasio di Capodistria" (Prvi program Gimnazije Koper) objavil delo "Cenno sulle alghe di Capodistria" (Alge koprskega zaliva), v katerem opisuje 195 vrst alg. Prevajal je tudi učbenike iz naravoslovja. Leta 1865 se je preselil v Trst, kjer je bil profesor naravoslovja in matematike najprej na Gimnaziji in potem na Akademiji za trgovino in pomorstvo (Accademta di commercio e nautica). Svoje raziskovalno delo je nadaljeval predvsem na področju proučevanja planktonskih mikroorganizmov Jadranskega morja. Rezultat njegovega dela je bila zbirka približno 4000 mikroskopskih preparatov, obogatena s 700 natančnimi risbami. Vse zbirke mikroskopskih preparatov in alg ter njegovo knjižnico s približno 200 deli je nekaj tednov pred smrtjo podaril Prirodoslovnemu Muzeju v Trstu. Umrl je 11 septembra leta i 907 pri Trstu. Ključne besede: Giuseppe Accurti, življenjepis, dela, flora alg, Tržaški zaliv 117 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Claudio BATTES. LI ¡GIUSEPPE ACCURTI (Í 82-1-1907) ■ ESEMPIO Ol CONTRI8UTOTRA INSEGN AMENTO E RICERCA SCIENTIEICA, T13-118 BIBLIOGRAFÍA Accurti, G. 1858. Cenno sulle alghe di Capodistria. Primo programma de!¡'Imperiale Regio Ginnasio di Capodistria. Trieste, p. 4-18. Accurti, G. 1925. Cenno sulle alghe di Capodistria. Nuova Notarisia, Trieste, 11 (36): 227-254. Atti del!1 Imperiale Regio Ginnasio superiore di Capodistria. 1864/65. Capodistria. Kiitzing, F. T. 1849. Species Aigarum. Lipsiae, F.A. Brockbaus, p. 922. Lug, F. E. 1904. Professor josef Accurti als jubiiar. Triester Tagblat, XXV, 7494. Marchesetti, C. 1897. Flora di Trieste e de' suoi din-torni. Trieste, LXXV. Subak, G. 1917. Cent1 anni d'insegnamento commerciale- La sezione commerciale délia I. R. Accademia di commercio e nautica di Trieste. Trieste, Acc. Commerciale, p. 292-94. 118 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) izvirno znanstveno delo UDK 612.7/.8-053.4 159.94-053.4 LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOLLETNIH DEČKOV Rado PIŠOT Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta v Ljubljani - enota Koper, Si-6000 Koper, Cankarjeva 5 IZVLEČEK Na vzorcu 174 šestinpolletnih dečkov smo na podlagi analize latentne strukture motoričnega prostora opredelili model motorike. Motorični prostor smo določili na podlagi devetindvajsetih motoričnih spremenljivk. Za ugotavljanje latentne strukture smo uporabili klasične postopke .faktorske analize z ekstrakcijo števila glavnih komponent po blažjem (GK) in strožjem (PB) kriteriju. V prostoru motorike smo definirali devet latentnih dimenzij. Ugotovili smo, da je diferenciacija motoričnih sposobnosti pri šestinpolletnih otrocih že zaznavna. Potrdili pa smo tudi predvidevanja, da prihaja v regulaciji motorike do nekaterih posebnosti, ki so specifične za to starost in ga tako razlikujejo od motoričnega prostora odraslega. Ključne besede: šestinpolletni dečki - motorični prostor - faktorska analiza - latentna struktura - povezanost UVOD Človek se rodi z določenimi dispozicijami, ki so mu prirojene. Koliko in kako bo te dispozicije tudi v resnici razvil, pa je odvisno od vpliva sociokulturnega okolja ter otrokove lastne aktivnosti. Razvoj otroka poteka kontinuirano po določenih zakonitostih in je usmerjen h končni stopnji zrelosti. Motorični razvoj poteka postopno in v skladu z zakonitostmi cefalo-kavdalne in prok-simo-distaine smeri razvoja (Horvat, 1986). Sočasno z razvojem možganskih centrov postaja gibanje vse bolj nadzorovano in koordinirano. Razvoj živčnega sistema namreč povzroča kakovostne spremembe, ki omogočajo, da otrok napreduje na višjo stopnjo delovanja. Prt tem pa je pomembna predvsem diferenciacija možganskih celic. Pri šestletnem otroku je možganska skorja že skoraj v celoti mielinizirana, le področja možganske skorje, ki opravljajo najzahtevnejše operacije, dozorijo kasneje. Temeljni interes je bil preučiti razsežnosti motoričnega prostora predšolskega otroka; primarno obstoj in strukturo motoričnih sposobnosti ter kasneje njihove relacije z drugimi podsistemi psihosomatskega statusa. Interpretacija izoliranih faktorjev motorike odraslega z vi- dika funkcionalnih mehanizmov človeka in z vidika njegovih fenomenoloških značilnosti (Kurelič et al., 1975) predstavlja temeljne informacije o regulaciji motorike. Opredeljene so dve generalni nadrejeni dimenziji in štiri podrejene dimenzije. Prvi nivo sestavljajo: mehanizem za strukturiranje gibanja (opredeljen tudi kot generalni motorični faktor za vse kompleksne funkcionalne motorične strukture), mehanizem sinergističnega avtomatiz-ma in regulacije tonusa, mehanizem regulacije intenzivnosti ekscitacije ter mehanizem regulacije trajanja ekscitacije. Nivo drugega reda pa sestavljata dve dimenziji, in sicer: mehanizem centralne regulacije gibanja, ki jo opredeljujeta prvi dve prej omenjeni pojavni obliki, in mehanizem energijske regulacije, ki jo definirata drugi dve pojavni obliki. Fiziološka osnova vseh teh mehanizmov so procesi ekscitacije in inhibicije ter delno mehanizmi, ki na različnih ravneh uravnavajo delovanje centralnega živčnega sistema. Funkcionalna osnova omenjenih mehanizmov pa pomeni tudi temelj za interpretacijo regulacije motorike in njene latentne strukture pri mlajšem otroku. Glede na specifiko našega raziskovanja bomo uvodoma namenili nekaj besed otroku in njegovemu razvoju, ki mu je celotna raziskava tudi posvečena. Prav 119 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Eatto PlSOT: LATE NINA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTIN POL L ETNI H DEC KOV, 119-132 posebnosti, ki se kažejo v otrokovem razvoju, zahtevajo poseben pristop, ki se v marsičem razlikuje od običajne obravnave odraslih subjektov. Nekatere značilnosti otrokovega razvoja Razvoj otroka poteka v smeri kvalitativnih in kvantitativnih sprememb, ki so trajne in pomenijo spremembo strukture psihosomatskega statusa. Kvantitativne spremembe se kažejo predvsem skozi telesno rast na podlagi anatomskih in funkcionalnih razlik. Spremembe, ki nastanejo v telesni rasti, zaznamo tako v razmerjih med posameznimi telesnimi deli kot v njihovi strukturi. Razvoj otroka, od katerega so odvisne kvalitativne spremembe psihosomatskega statusa, pa temelji predvsem na dozorevanju živčnega sistema, kar omogoča, da otrok napreduje na višjo raven delovanja. Senzorični in motorični procesi so pri tej starosti otrok tako povezani in soodvisni, da govorimo o sen-zomotoričnem razvoju. Usklajeno delovanje teh procesov omogoča otroku učinkovito vklapljanje v okolje. Senzorično področje obsega razvoj diferenciacije kine-stetičnih, taktilnih, vidnih in slušnih receptorjev ter ustreznih centrov v centralnem živčnem sistemu. Bogato prepletena mreža živčnih celic omogoča kompleksno obdelavo podatkov, ki prihajajo hkrati po več senzornih sistemih, njihova primerjava s shranjenimi izkušnjami in že kar bogata paleta motoričnih odgovorov pa omogoča uspešnejše prilagajanje spremembam v okolju. Pri odraslem človeku se za ustrezno vedenje v določenih okoliščinah formira množica ustaljenih modelov motoričnega delovanja, kar v končnem stanju pomeni večjo ali manjšo avtonnatizacijo odgovarjajočih gibov ter s tem povezano manjšo intelektualno obremenitev. Pri otroku pa za vedenje v enakih okoliščinah in za njihovo ravnanje še niso formirani omenjeni modeli in je njihovo delovanje zelo odvisno od kreativnih sposobnosti, te pa v veliki meri vključujejo sisteme, ki so odgovorni za kognitivno funkcioniranje. Pri starosti šest let in pol je otrokov motorični razvoj na zreli stopnji temeljne gibalne faze (Gallahue, 1982), za katero so značilne večja učinkovitost, usklajenost in nadzor pri izvrševanju raznih gibalnih dejavnosti. Večina otrok doseže to stopnjo gibalnega razvoja z zorenjem in minimalnimi vplivi okolja. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki potrebujejo veliko vadbe, sicer jim ne uspe doseči zrele stopnje temeljne faze. To pa lahko zaustavi gibalni razvoj v naslednji fazi. Za upočasnjen in neuravnotežen motorični razvoj so, poleg pomanjkanja ustreznih gibalnih spodbud, med najpomembnejšimi vzroki še nepravilna rast, neustrezna razvitost živčnega sistema, razni čustveno-socialni dejavniki ali zakasnjen intelektualni razvoj. Na osnovi fizioloških, psiholoških in nevroloških spoznanj je A. R. Lurija (1976) razvil teorijo o funkcionalni organiziranosti možganov in njihovih sistemov. Možgane je razdelil na tri osnovne bloke: blok uravnavanja tonusa in stanja budnosti, blok sprejema, obdelave in shranjevanja informacij in blok programiranja, uravnavanja in nadzor zapletenih operacij. Vsaka človekova dejavnost zahteva usklajeno delovanje vseh treh blokov. Posamezni možganski blok ima hierarhično strukturo treh con, od enostavne do najbolj zapletene. Te so: primarna (projekcijska), sekundarna (projekcijsko-asociacijska) in terciarna (asociacijska) cona. Terciarna cona ima najpomembnejšo vlogo prt nastajanju najbolj zahtevnih oblik aktivnosti in omogoča usklajeno delo kortikalnih analizatorjev, torej ima integrativno funkcijo skorje velikih možganov. Ta najbolj razvita področja možganske skorje dozorijo najkasneje. Mieltnizacija primarnih con se zaključi razmeroma zgodaj, medtem ko traja mieltnizacija sekundarnih, predvsem pa terciarnih približno do sedmega leta ali še dlje. Na osnovi odprtih vprašanj in problemov, ki se pojavljajo v prostoru motorike predšolskih otrok, je mogoče opredeliti predmet pričujoče raziskave kot razjasnitev strukture motoričnega prostora šestinpolletnih otrok. Iz predstavljenega lahko sklepamo, da motorična struktura šestinpolletnega otroka še ni opredeljena s stabilnimi latentnimi dimenzijami, ki bi natančno določile njegov motorični prostor. Dosedanje raziskave (Stre! & Šturm, 1981; Rajtmajer, 1990, 1993; Videmšek & Cemič, 1991; Planinšec, 1995), ki so bile opravljene na različnih vzorcih otrok, tudi same nakazujejo potrebo po ponovnem preverjanju latentne strukture motoričnih dimenzij. Vsi predstavljeni rezultati pa nam kažejo, da bo verjetno tudi pri tej starosti zaznavna močna diferenciacija motoričnih sposobnosti, saj se pri večini pojavlja večje število različnih dimenzij. Upoštevajoč izsledke dosedanjih raziskav, teoretična izhodišča o rasti In razvoju otroka ter glede na uporabljeno baterijo testov smo opredelili cilje in hipoteze raziskovanja. S ciljem določitve latentne strukture motoričnega prostora šestinpolletnih otrok smo predvideli, da bomo tudi v naši raziskavi opredelili večje število motoričnih dimenzij, ki pa se glede na spol ne bodo veliko razlikovale. MATERIALI IN METODE Vzorec merjencev Vzorec merjencev predstavlja 174 dečkov, ki so bili na dan testiranja stari šest let in pol +/- 3 dni. Otroci so bili izbrani na podlagi ambulantnih kartonov, torej so bili naključno izbrani z njihovega seznama. Predhodno smo na podlagi zdravstvenega pregleda iz širšega izbora izločili vse, ki niso bili popolnoma zdravi. Pri vnosu pa tudi nismo upoštevali tistih otrok, ki niso opravili vseh testov. Žal je bilo kar veliko takih, ki jim zaradi različnih vzrokov to ni uspelo. Tako smo, ob upoštevanju omenjenih kriterijev, dobili osnovno velikost vzorca in ga vključili v obdelavo. 120 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Ratlo PIŠOT: IATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOU.ETNIH DEČKOV, 119-132 Vzorec spremenljivk Za oceno motoričnih sposobnosti smo uporabili baterijo osemindvajsetih testov. Med temi je kar nekaj standardnih testov, ki se pogosteje uporabljajo, nekateri pa so povzeti po predhodnih raziskavah, v katerih so se pokazali primerni za nadaljnjo raziskovalno uporabo (Rajtmajer, 1990, 1993; Videmšek & Cemič, 1991). Za oceno motoričnih sposobnosti smo uporabili merske postopke, ki naj bi pokrili naslednje hipotetične dimenzije: - koordinacijo gibanja v različnih pojavnih oblikah - - gibalno reševanje prostorskih problemov - gibalna realizacija ritmičnih struktur - koordinacija rok - ekspioatacija gibalnih informacij - agilnost 1 - hoja skozi obroče nazaj - KHOONA 2 - poligon nazaj - KPOLNA 3 - tek po kotaljenju - KTEKOT 4 - hoja po klinasti lestvi nazaj - KLILEN 5 - podplazenje klopi - KPLAKt 6 - bočni poskoki v opori na rokah - KDMBPR 7 - bočni preskoki vrvice - KDMBPO 8 - vodenje žoge z obema rokama - KUDARŽ 9 - postavljanje stolpa iz plastičnih kock - KOCPV7 10 - postavljanje stolpa iz lesenih kock - KOCLM8 11 - sestavljanje votlih kock - KOCKVO 12 - kotaljenje žoge okrog obroča - KKOTŽO 13 - kotaljenje žoge okrog stopal - KKOTŽS 14 - tek med petimi stojali - KTEKCC 15 - bočni tek s prisunskimi koraki - KBOTEK 16 - tek s spremembami smeri - KTEKSS 17 - plazenje z žogo - KPLAŽO - moč 18 - skok v višino z mesta - EXMSV! 19 - skok v daljavo z mesta - EXMSDZ 20 - troskok v daljavo z mesta - EXMSD3 21 - stopanje na klop - EDMKLO - hitrost 22 - taping z nogo - H1TTAN 23 - taping z roko 1. - H1TAR1 24 -taping z roko 2,- HITAR2 25 - preprijemanje žogice okrog telesa - HROZOT - ravnotežje 26 - stoja na ležečem kvadru vzdolžno - RSLKVV 27 - stoja na pokončnem kvadru - RSPKVA 28 - stoja na ležečem kvadru prečno - RSLKVP Metode obdelave podatkov Zbrani podatki so bili obdelani na Inštitutu za kine-ziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Opravljeni so biti naslednji statistično-metodološki postopki: 1. S standardnimi postopki so bili izračunani osnovni statistični parametri ter pridobljeni podatki o porazdelitvi uporabljenih spremenljivk. Ugotovljena je bila vrednost centralnih in disperzijskih parametrov za vsako postavko posameznega merskega postopka. 2. Zanesljivost uporabljenih merskih postopkov smo, kljub temu da so se v predhodnih raziskavah že izkazali za primerne, še enkrat preverili. Najprej smo postavke posameznih manifestnih spremenljivk s postopkom izračuna prve glavne komponente združili v en vektor in jih nato obravnavali kot eno spremenljivko. Tako smo z izračunom prve glavne komponente - K1 preverili zanesljivost s Crombacbovim alpha koeficientom (koeficient generalizabilnosti na temelju variance prve glavne komponente standardiziranih rezultatov v postavkah). 3. Za ugotavljanje latentne strukture izbranih motoričnih in morfoloških spremenljivk smo uporabili Hotel-lingovo metodo glavnih komponent in poševnokotno rotacijo oblimin. Ta metoda je omogočila, da večje število med seboj povezanih manifestnih spremenljivk zre-ducirarno na manjše število med seboj relativno neodvisnih latentnih dimenzij, ki definirajo skupne značilnosti analizirane skupine spremenljivk. V nadaljnjem postopku je bila izračunana korela-ctjska matrika manifestnih spremenljivk in s kompo-nentnim modelom faktorske analize določena latentna struktura raziskovanih podprostorov. Dobljene glavne komponente so bile zarotirane v poševnokotno rešitev oblimin. Za zaustavitev ekstrakcije glavnih komponent sta bila uporabljena dva kriterija: Guttman-Kaiserjev kriterij (GK) in Štalec-Momirovičev (Plum Brandy - PB) kriterij. Po Guttman-Kaiserjevem kriteriju so pomembne vse glavne komponente, katerih lastne vrednosti so večje od 1.0. ali enake 1.0. To predstavlja zgornjo mejo števila glavnih komponent, ki jih je glede na skupno varianco prostora še smiselno interpretirati. Drugi uporabljen kriterij (PB - Momirovič-Štalec) pa temelji na minimalni veljavni varianci sistema uporabljenih spremenljivk. Z njim ugotovimo spodnjo še sprejemljivo mejo števila glavnih komponent. REZULTATI Zaradi boljše preglednosti so rezultati študije interpretirani in predstavljeni v podpoglavjih, ki omogočajo logično dopolnjevanje informacij. Celotna interpretacija rezultatov sloni na preglednicah s številčnimi podatki, ki so za njihovo razumevanje potrebne. Preglednice so podane sproti ob tekstu. Ker natančno ugotavljanje metrijskih karakteristik posameznih testov ni bil naš osnovni problem raziskovanja se v ta del nismo posebej poglobili, smo pa v skladu s tradicionalno metodologijo raziskovanja preverili glavne tendence rezultatov, ki se pojavljajo pri posameznih merskih postopkih. Preučevane spremenljivke so v glavnem pokazale razmeroma dobre merske značilnosti (zaradi obsežnosti gradiva je ta de! na voljo pri avtorju). 121 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PI ŠOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTIN POL LETNIH DEČKOV, 119-132 Za ugotavljanje latentne strukture motoričnega prostora smo uporabili komponentni model faktorske analize, dobljene glavne komponente pa so bile zarotirane v poševnokotno rešitev oblimin. Število pomembnih glavnih komponent je bilo določeno po dveh kriterijih: Guttman-Kaiserjevem kriteriju (GK) in Štalec-Momiro-vičevem kriteriju (PB). V nadaljevanju bomo podali obsežno interpretacijo latentne strukture motoričnega prostora, dobljenega po GK-kriteriju. Menimo, da je ta struktura ustreznejša, saj smo po PB-kriteriju dobili majhno število faktorjev (tudi to gradivo je na voljo pri avtorju), kar je lahko posledica hipofaktorizacije. V želji, da bi dobljeno strukturo motorike kar najbolj pojasnili, smo za interpretacijo izbrali milejši kriterij eks-trakcije faktorjev. Latentna struktura motoričnega prostora šestinpolletnih dečkov po GK-kriteriju Na podlagi faktorizacije osemindvajsetih manifestnih Tab. 1: FA motorika - dečki (GK-kriterij). Tab. 1: FA motor space - boys (GK- criterion). motoričnih spremenljivk smo izolirali devet faktorjev, ki pojasnjujejo 65.9% variance analiziranega sistema. Prva lastna vrednost pojasnjuje 24.5% skupne variance sistema, medtem ko so druge vrednosti izčrpale od 8.1% do 3.8% skupne variance sistema motoričnih spremenljivk. Glede na razmerje med lastnimi vrednostmi glavnih komponent je mogoče predvidevati, da predstavlja prva glavna komponenta izhodišče za formiranje generalnega faktorja motorike. Druga glavna komponenta opredeljuje znatno manjši del variabilnosti. Pomembne projekcije nanjo imajo zlasti tisti merski postopki, ki opredeljujejo hitrost alternativnih gibov. Tudi pri anafizi tretje glavne komponente lahko najdemo skupne značilnosti motoričnih spremenljivk, ki definirajo predvsem sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja. Z analizo drugih glavnih komponent pa lahko le ugotovimo, da je zaradi nizkih projekcij spremenljivk zanje zelo težko določiti izrazite značilnosti, ki bi 5e lahko definirale katero od preostalih motoričnih sposobnosti (tab. 1). Ifactori factor2 factor3 factor4 factor5 facto r6 factor7 factors factor9 exmsdz1 .07837 -.00693 -.04924 -.07129 -.04810 .02732 -.05739 -.01092 -.84006 exmsd31 -.08048 -.12734 -.11920 -.04641 -.02072 .03801 -.13155 .06565 -.83899 exmsvi1 .05116 .16638 .12991 .13205 .04937 -.08901 .20105 .00354 -.74618 edmkl01 .11177 -.12140 -.05481 -.00609 -.00080 -.04901 -.68875 .28756 .05358 kdmbp01 -.11253 .46903 -.24952 -.08137 .23286 .12632 -.21243 .19176 -.05976 kdmbpr1 .02904 .27471 -.13493 -.01497 .28455 .18064 -.38578 .19152 -.05210 hitar11 -.00003 .85121 -.12181 -.16433 -.02158 -.04255 .16961 -.11895 -.03077 hittan1 .13398 .80404 .06286 .02638 .05972 .07954 -.00403 .01494 -.06734 h1tar21 .01778 .51378 -.03691 .05566 -.41518 -.33050 -.29377 .19612 .04357 rslkvv1 .01903 .03742 -.76914 -.07392 .00275 .07365 .09354 -.06057 -.08843 rslkvp1 .06562 -.10706 -.77968 .00354 .03769 -.01074 -.02421 .07496 .04498 rspkva1 -.03419 .15433 -.77762 ,17324 -.10830 -.16622 .04184 -.0301 7 -.00306 hrozot1 .03329 .12367 .16622 -.04729 .64695 -.01108 -.11119 .30209 -.10119 kkotzs1 .10898 -.00615 -.00568 -.04545 .09504 -.03155 .06353 .82673 -.09024 kkotzoi -.37131 .04785 .07071 .22105 .00926 -.23614 .20530 -.04947 .22905 kocpv71 -.02627 -.05569 -.08903 .89574 -.07846 .00809 -.04834 .13165 -.11820 kockvol .02612 -.24044 -.16536 .02128 -.00932 .18280 .59412 .25552 .07732 koclm81 -.02309 -.04626 .01620 .69284 .08237 .09339 -.00556 -.20041 .11848 klilen1 -.71040 .03207 -.05219 .07707 .09563 .02958 -.04336 -.05430 -.00228 khoona1 -.74192 .01551 .04337 -.10465 -.22774 .02460 .01 604 -.06783 ,09991 kpolna1 -.85341 -.0441 6 -.04035 .00055 -.23936 .02132 -.05689 -.01818 -.02829 kplakl1 -.57503 -.02446 .08790 .10500 .27619 -.00773 .11743 -.13259 .14865 kplaz01 -.70761 -.08492 .10945 .02519 .16225 .01408 .08369 .09956 .00009 ktekot1 -.32877 -.11029 .10831 -.15064 -.38539 ,08306 .04541 .27294 .07992 ktekss1 .01 755 .12598 .22852 .16002 -.58449 .48084 .03102 .07174 .10015 kbotek1 -.11989 -.04249 .11408 .09547 -.07547 .75682 .16134 -.01874 .03573 ktekcc1 -.13227 .14577 -.00109 .07474 -.05836 -.03470 ,56897 .2201 5 .21911 kudarz1 .05476 .25435 -.24648 -.11435 ,05985 .46122 -.35122 -.07756 -.02700 122 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: I.ATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOU.ETNIH DEČKOV, 119-132 RAZPRAVA Z uporabo GK-kriterija za odrejanje števila glavnih komponent smo v popolnem prostoru motorike definirali devet latentnih dimenzij. Za strukturo prve izolirane latentne dimenzije je značilno, da imajo nanjo visoke paralelne in pravokotne projekcije spremenljivke s področja koordinacije, ki zahtevajo usklajeno delovanje vsega telesa. To so: KPOLNA -.85341 KHOONA -.74192 KLilEN -.71040 K PLAŽO -.70761 KPLAKL -.57503 Vsi merski instrumenti, ki opredeljujejo prvi faktor, imajo kompleksno strukturo in otroku pomenijo problemsko zastavljeno reševanje motorične naloge. Potrebno je usklajeno delovanje vsega telesa ob poudarjeni vlogi zgornjih in še posebej spodnjih okončin (Strel & Šturm, 1981: Koordinacija celega telesa; isto Planinšec, 1995; Rajtmajer 1993: Kinetično reševanje prostorskih problemov; Videmšek & Cemič; 1991 Koordinacija gibanja celega telesa; Zimmer & Volkamer, 1984: Splošna telesna spretnost in koordinacijska sposobnost). Premagovanje ovir v prostoru, v opori iežno za rokama ali v plazenju ter v smeri naprej in vzvratno, je temeljni problem vseh zastavljenih nalog. Pri tem pa je naloge treba opravljati s čim večjo hitrostjo, v točno določenem in omejenem prostoru in ob hkratni uporabi rekvizitov. Motorične naloge so bile za večino otrok nepoznane in glede na atipičen način reševanja v la-zenju vzvratno ter plazenju tudi nenavadne. Kot rečeno, naloge dopuščajo veliko variabilnost reševanja gibalnih nalog, kar pomeni problemsko naravnanost in daje s tem prednost posameznikom z veliko mero motoričnih izkušenj in ustvarjalnosti. Pri realizaciji omenjenih gibalnih nalog je pomembno razumevanje naloge, hitro analiziranje in prilagajanje novim gibalnim pogojem, ki se med samo izvedbo večkrat spremenijo. Sprotne povratne informacije o vseh spremembah nam posredujejo slušni, vidni in kine-stetični receptorji. Tako je opravljanje omenjenih gibalnih nalog predvsem odvisno od mehanizma za regulacijo gibanja, natančneje, od mehanizma za st.ruk-turiranje gibanja. Ta pa je po definiciji odvisen od mehanizma za centralno kontrolo gibanja, ki je odgovoren za bilateralno integracijo gibanja, formiranje ideomo-tornih struktur ter nadzor procesov aferentacije in re-aferentacije. Po pravilu je mehanizem za strukturiranje gibanja odgovoren za naloge, kjer je možna variabilnost v iskanju rešitev. Ponazarja učinkovitost mehanizma za obdelavo informacij, ki je odgovoren za adaptacijo reakcij v kompleksnih ali novih zahtevnih razmerah. Ko govorimo o otroku, starem šest let in pol, ne moremo zanemariti vključevanja kortikalnih struktur pri reševanju takih atipičnih nalog, saj za njihovo reševanje še ni na voljo bogatih subkortikalnih programov. Pomembna je torej tudi sposobnost korti kal nega ali miselnega reševanja gibalnih problemov, pri katerem ima znaten vpliv generalni kognitivni faktor (Ismail, 1976). Zmožnost pravilnega zaznavanja vidnega sveta, izvajanje pretvorb ali sprememb začetnih programov na podlagi povratnih informacij, poustvarjanje različnih gibalnih akcij na osnovi svojih vidnih doživetij, v prisotnosti (pa tudi odsotnosti) motoričnih dražljajev, pa definira prostorsko inteligenco, kot eno od delov splošne inteligence (Gardner, 1995), To razmejitev smo uporabili le za osvetlitev problema, v našem primeru pa omogoča razumevanje informacij, ki jih razkriva analiza latentnega prostora šestinpolletnih dečkov. Analiza vrednosti aritmetičnih sredin posameznih ponovitev testa, ki se izboljšujejo od prve do tretje, kaže tudi na vidno vlogo informacijske komponente, saj lahko predvidevamo, da do postopnega izboljšanja prihaja zaradi prisotnosti učenja oziroma seznanjanja z gibalno nalogo. Na osnovi navedenega in ob sprejemljivosti omenjenih teorij bi lahko prvi izolirani faktor umestili v področje koordinacije gibanja in ga, kot že mnogi avtorji dosedaj, poimenovali SPOSOBNOST GIBALNEGA REŠEVANJA PROSTORSKIH PROBLEMOV. Strukturo drugega faktorja v prostoru latentnih motoričnih dimenzij šestinpolletnih dečkov definirajo spremenljivke: taping z roko 1 (HITAR1), taping z nogo (H ITT AN), taping z roko 2 (HITAR2) in z nizko projekcijo bočni preskoki vrvice (KDMBPO), To so motorične naloge, ki hipotetično opredeljujejo dva različna faktorja, in sicer: sposobnost gibalne realizacije ritmičnih struktur in hitrost alternativnih gibov. Do podobne ugotovitve sta prišli tudi Videmšek & Cemič (1991), ko sta raziskovali motoriko petinpolletnih otrok. Na vzorcu, sestavljenem iz obeh spolov, sta po PB-kriteriju izolirali faktor, ki sta ga poimenovali "hitrost enostavnih gibov", ta pa je zajemal tudi spremenljivke, povezane z ritmom. Ta isti faktor je kasneje po GK-kriteriju razpadel na dva faktorja, ki sta ju poimenovali: hitrost enostavnih gibov in sposobnost realizacije ritmičnih gibalnih struktur. H1TAR1 .85121 HITTAN .80404 H1TAR2 .51378 KDMBPO .46903 Za testa, ki določata drugi faktor, je značilno, da se razmeroma enostavno gibanje ponavlja z maksimalno hitrostjo v določenem času. Za opravljanje takih gibalnih nalog je najbolj pomembna natančna regulacija tonusa in živčno-mišične vzburjenosti (hitrost proženja tn pretoka impulzov po živčnih poteh), zato je še posebej pomembno učinkovito delovanje propriorecep-torjev. Testa taping z roko 2 (HITAR2) in bočni preskoki vrvice (KDMBPO), ki omenjeno dimenzijo določata z 123 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • t (15) Rado PiŠOT: t.ATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOUETNIH DEČKOV, 119-132 nižjo projekcijo, določajo tudi relativno enostavne gibalne naloge. Zato lahko predvidevamo, da na sekundarni ravni delujeta predvsem mehanizem za sinergijsko regulacijo in regulacijo tonusa ter mehanizem za struk-turiranje gibanja. Na terciarni ravni pa deluje isti regulacijski mehanizem - mehanizem za regulacijo gibanja. Za omenjene spremenljivke so značilne gibalne naloge, ki jih opredeljujejo razmeroma enostavna gibanja ter se opravljajo z maksimalno hitrostjo v omejenem času in prostoru. Za vse je torej značilno, da je treba opraviti kar največje število alternativnih, ponavljajočih se enostavnih gibov v času dvajsetih sekund. Naloge se večinoma opravljajo tako, da se merjenec pri izvedbi določenega giba, ki ga naloga narekuje, vedno znova vrača v izhodiščni položaj. To daje posebno vlogo natančni regulaciji tonusa agonistov in antagonistov ter živčno-mišični vzburjenosti, zato je še posebej pomembno delovanje proprioreceptorjev (mišično vreteno, golgijev tetivni aparat). Število ponovitev testne naloge je zelo odvisno od pravočasnega vključevanja ter relak-sacije agonistov in antagonistov. Če mišice, ki trenutno niso aktivne (antagonisti), dajejo le minimalen odpor agonistom, bo hitrost giba neprimerno večja. Že naslednji trenutek nasprotno delujoče mišične skupine zamenjajo vloge. Pravočasna kontrakcija antagonistov omogoča zaustavitev giba ob čim manjši izgubi časa in izvedbo giba v nasprotno smer. Pri tem je zelo pomemben hiter pretok maksimalnega števila impulzov do uravnalnih mehanizmov v centralnem živčnem sistemu. Rezultat je določen z optimalno potjo giba, ki omogoča racionalizacijo gibanja in s tem prihranek na času. Dokaj enakovreden delež prvih treh spremenljivk, ki formirajo to dimenzijo, kaže, da omenjena sposobnost ni definirana topološko, ampak akcijsko. Ne glede na to, ali se naloge opravljajo z rokami ali z nogami, in neodvisno od smeri izvedbe gibov (levo, desno; gor, dol; naprej, nazaj) določa rezultat le hitrost izvedenega giba oz. število teh gibov v časovni enoti. Na osnovi podane razlage in v skladu s predvidevanji lahko to latentno dimenzijo poimenujemo HITROST ALTERNATIVNIH GIBOV. Tretji faktor je mogoče zelo hitro prepoznati, saj je očitno, da njegovo strukturo opredeljujejo spremenljivke, ki so bile izbrane za merjenje ravnotežja. Najvišje projekcije na tretji faktor imajo torej testi; stoja na ležečem kvadru prečno - R5LKVP, stoja na pokončnem kvadru - RSPKVA in stoja na ležečem kvadru vzdolžno -RSLKVV. RSLKVP -.77968 RSPKVA -.77762 RSLKVV -.76914 Tako lahko v primeru tretjega faktorja potrdimo postavljeno hipotezo o obstoju faktorja ravnotežja, ki pa jo bomo glede na naravo izvedbe gibalnih nalog morali dopolniti. Tretji faktor bomo zato poimenovali SPOSOBNOST OHRANJANJA RAVNOTEŽNEGA POLOŽAJA in ne samo ravnotežje, kot je bilo hipotetično za- stavljeno. Testne naloge se namreč opravljajo na točno določeni podporni ploskvi, z odprtimi očmi in v relativno statičnem položaju. Naloga merjenca je, da ohranja projekcijo težišča telesa znotraj podporne ploskve, ki zagotavlja ravnotežni položaj, ter da v primeru, ko pride do rušenja ravnotežnega položaja, popravlja položaj telesa. V vseh nalogah so za učinkovito realizacijo gibalne naloge pomembni različni receptorji, ki so znotraj -proprioceptoriji (mišično vreteno, golgijev tetivni organ, vest i bulami organ), ali na površju telesa - eksteroceptorji (predvsem vidne, slušne in taktilne informacije). Do vzpostavitve ravnotežja pa pride šele po integraciji čutnih informacij v vestibulamih jedrih možganskega debla, ki so povezana z ravnotežnim centrom v malih možganih (Guyton, 1987). Pri izbiranju in obdelavi informacij različnih čutil in prt regulaciji motoričnih reakcij za uravnavanje oz. obvladanje ravnotežnega položaja imajo namreč pomembno vlogo prav mali možgani. Sprejemanje informacij iz receptorjev v mišicah in sklepih o njihovem stanju (spinocerebeJarna proga) ter iz motorične skorje o načrtovani gibalni strukturi (kor-tikocerebelarna proga) omogoča malim možganom, da koordinirajo hitre korekcijske gibe. Tako uravnavajo časovno zaporedje gibov in sodelujejo pri ohranjanju ravnotežja (Bravničar - Lasan, 1996). V predšolskem obdobju je sposobnost ohranjanja ravnotežja še razmeroma slabo razvita, saj obstaja v razvojnem smislu najprej težnja po obvladovanju statičnega ravnotežja in šele nato dinamičnega ravnotežja. Sposobnost ohranjanja ravnotežja je torej v največji meri odvisna od delovanja avtomatskih regulacijskih mehanizmov nižjega reda. Najpomembnejši je verjetno mehanizem za sinergijsko regulacijo in regulacijo tonusa na sekundarni ravni. Fiziološka osnova pa predstavlja ravnotežje kot izredno občutljiv in sestavljen proces, ki zahteva integracijo in obdelavo večjega števila zaznav v ustrezno neprekinjeno gibalno delovanje. Zato bi lahko sklenili, da ima določen vpliv na rezultat tudi mehanizem za strukturiranje gibanja (janko, 1996; Bravničar & Lasan, 1996; Rajtmajer, 1997b; Tetičkovič, 1997 - mehanizmi, ki skrbijo za regulacijo stabilnost-nega položaja, in mehanizmi, ki skrbijo za spremembe tega položaja, so tiste nevrofiziološke osnove človekove motorike, ki v nenehnem (refleksnem) sozvočju omogočajo višjo ali nižjo stopnjo koordinacije gibanja). Ker se oba regulacijska mehanizma na terciarni ravni povezujeta v generalni mehanizem za regulacijo gibanja, bi lahko sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja opredelili kot eno od pojavnih oblik koordinacije, kar pa v naši raziskavi dobljeni rezultati in povezave med njimi ne podpirajo. Četrti faktor v glavnem opredeljujeta dve spremenljivki, ki sta bili predvideni za ugotavljanje sposobnosti koordinacije rok. Ob spremenljivkah KOCPV7 (postavljanje stolpa iz plastičnih kock) in KOCLM8 124 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTIN POLLETNI H DEČKOV, 119-132 (postavljanje stolpa iz lesenih kock), ki opredeljujeta to dimenzijo kar z visoko projekcijo, se kot edina spremenljivka s še značilno, vendar precej nizko projekcijo na ta faktor pojavlja KKOTZO (kotaljenje žoge okrog obroča). KOCPV7 .89574 KOCLM8 .69284 Pri vseh treh spremenljivkah se struktura motoričnih nalog ne razlikuje veliko. Povsod je uspešnost izvedbe gibalne naloge odvisna od sposobnosti manipulacije z rokami. Vse te naloge se opravljajo na omejenem prostoru, in to praviloma na mestu. Pri delu, v katero so aktivno vključeni predvsem distalni deli gornjih okončin, gre za koordinirano delovanje prstov in zapestja. Ker pri vseh nalogah manipulirajo z rekviziti, v našem primeru s kockami ali žogo, je to dodaten pomemben delež pri variabilnosti rezultatov. Otrok se s podobnimi gibanji pri najrazličnejših igrah vsakodnevo srečuje, vendar se kljub temu pojavlja neka nova situacija, ki ji sledi učenje nove naloge. Sposobnost spretnega ravnanja s predmetom, ki jo je otrok že pridobil na podlagi predhodnih izkušenj, in sposobnost zapornnitve prejšnje postavitve (sestave) kock omogočata izboljševanje oz. variabilnost rezultatov. Ob upoštevanju teorije o hemi-sferiCnosti možganov (Sperry v: Gardner, 1995) pride prav gotovo do izraza sposobnost usklajenega delovanja obeh hemister. Se posebej je ta pomembna pri gibalnih nalogah, kjer je izrednega pomena analiza vstopnih informacij oz. "izredno diferencirano in hkrati povezano usklajevanje številnih živčnih in mišičnih sestavin" (Sperry v: Gardner, 1995), do katere pride v levi hemi-sferi in precizna realizacija naloge (ekspresija) glede na dobljene informacije, kar je v pristojnosti desne hemi-sfere. Za optimalno realizacijo omenjenih gibalnih programov so izrednega pomena tudi centri za regulacijo tonusa. Usklajena regulacija tonusa agonistov in hkrati kompenzatorna vloga relaksacije antagonistov sta velikokrat odločilnega pomena pri hitri ter natančni izvedbi gibalnih nalog, še posebno pri usklajenem delovanju dveh ekstremitet. Ker so otroci manipulacijo z rokama, potrebno za realizacijo omenjenih nalog, večinoma Že obvladali, je variabilnost v učinkovitosti prej določenih centrov toliko bolj pomembna in odločujoča pri določanju končnega rezultata. Za učinkovitost v šesti izolirani dimenziji sta torej pomembna tako mehanizem za strukturiranje gibanja kot mehanizem z a sinergijsko regulacijo in regulacijo tonusa, ki na terciarni ravni sodita v isti generalni mehanizem - mehanizem za regulacijo gibanja. Na podlagi podane interpretacije smo izolirano dimenzijo poimenovali EKSPi O A TAC1JA GIBALNIH INFORMACIJ, ki je zaradi narave testov locirana na manipulaciji Z rokami. Naslednji, peti oblimin faktor, dobljen po GK-kri-teriju, je definiran s spremenljivkami, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Pomembne projekcije na ta faktor imata namreč testa preprijemanje žoge okrog telesa (NHROZOT) in tek s spremembami smeri (NKTEKSS), nižjo projekcijo pa ima tek po kotaljenju (NKTEKOT). HROZOT .64695 KTEKSS -.58449 KTEKOT -.38539 Najpomembnejša skupna značilnost omenjenih spremenljivk je hitrost, ki je potrebna za uspešno izvedbo naloge. Na ta faktor ima sicer nekoliko nižjo, a še vedno pomembno projekcijo tudi spremenljivka "taping z roko 2" (NHITAR2; 0.41), ki smo jo uvrstili v drugi faktor, poimenovan "hitrost alternativnih gibov". To nas navaja k mnenju, da motorični nalogi, pri katerih se zahteva sprememba smeri ter načina gibanja (kotaljenje - tek), z vidika zahtevnosti gibanja za dečke te starosti nista na previsoki ravni in se v njih kot odločujoč element izvedbe pojavlja predvsem hitrost. Kot smo že omenili, je tudi pri tapingih in drugih podobnih motoričnih nalogah gibanje le na videz enostavno, zahteva pa veliko natančnih odločitev v določenih fazah opravljanja gibalne naloge, ko se ta izvaja z maksimalno hitrostjo. Zato sta pomembna predvsem mehanizem za kontrolo tonusa mišic ter za hitrost pretoka informacij, pa tudi mehanizem za strukturiranje programov gibanja. Za optimalno usklajevanje kompleksnih motoričnih programov, v katerih je zahtevano pogosto spreminjanje smeri gibanja, ima vzporedno z omenjenimi mehanizmi prav gotovo določen pomen tudi mehanizem za simultano regulacijo motoričnih struktur. Podobne značilnosti znotraj ene od izoliranih dimenzij je v svoji raziskavi ugotovi! tudi j. Planinšec (1996), le da je bila ta definirana z nekoliko drLtgačno strukturo. Spremenljivke, ki so se združile v enoten faktor in so vsebovale zelo podobne gibalne naloge, kot so bile uporabljene v naši raziskavi, sta uporabila tudi Strel in Šturm (1981) v svoji raziskavi. Izolirano latentno dimenzijo sta poimenovala agilnost. Na podlagi ugotovljenega in ker je skupna osnova predvsem hitra sprememba smeri gibanja, bi peti faktor lahko poimenovali AGILNOST. Zaradi slabo definirane strukture in ker je podoben faktor že izoliran (hitrost alternativnih gibov) pa bomo za dokončno potrditev te dimenzije skušali pridobiti še nekaj informacij, predvsem po ekstrakciji faktorjev po strožjem, PB-kriteriju. Tako bomo tudi preverili, ali pojav tega faktorja ni slučajno posledica hiperfaktorizacije. Tudi struktura Šestega GK-faktorja je zelo slabo definirana. Visoko projekcijo na ta faktor ima le spremenljivka KBOTEK (tek bočno s prisunskimi koraki). Veliko nižjo, a še pomembno projekcijo pa ima spremenljivka KTEKSS (tek s spremembami smeri, .48084), ki pa z višjo vrednostjo koeficienta opredeljuje peti faktor. KBOTEK .75682 Značilno projekcijo na ta faktor ima še spremenljivka KUDARZ (vodenje žoge z obema rokama, .46122), vendar z nasprotnim predznakom (rezultat določa število 125 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) rado PSŠOT: LATENTNA 5TRUKTURA motoričnega prostora ŠESTINPOUETIMIH dečkov, 119-132 ponovitev), kar pomeni, da se nalogi po načinu izvedbe izključujeta. Merjenci so se pri prvi nalogi (KBOTEK) gibali v omejenem prostoru s prisunskirni koraki in pri tem nog niso smeli križati. Največkrat so prešli v rahlo bočno poskakovanje. To gibanje oz. nalogo so skušali čim hitreje opraviti. Prt izvedbi teh motoričnih nalog je potrebna izredna pozornost merjencev na smer in hitrost gibanja, hkrati pa morajo biti pozorni tudi na način gibanja. To lateralno bočno gibanje je za šestin-polletnega otroka še zelo zahtevno. Kot specifičnost v regulaciji motorike pri mlajših otrocih je podoben primer izpostavil Rajtmajer (1997a). Bočni poskoki ponazarjajo sestavljeno obliko gibanja, ki jo med drugim pogojuje stopnja razvitosti mehanizmov za regulacijo ravnotežnega položaja. Pri mlajših otrocih deluje ta mehanizem pri omenjenih nalogah kot omejitveni dejavnik. Ko je stabilen položaj otroka ogrožen, se opravljanje gibalne naloge prekine ali pa je moteno. Zato otrok dela prisunske korake ali poskoke nerit-mično, s pogostimi prekinitvami ali napačnimi izvedbami. Stabilizacijski mehanizmi in mehanizmi za nadzor in vodenje sprememb položaja telesa v prostoru (Bravničar, 1996; Rajtmajer, 1997a) imajo torej pomembno vlogo pri upravljanju omenjenih gibalnih nalog, ki se manifestirajo skozi koordinirano, hkratno delovanje spodnjih in gornjih ekstremitet. Pri drugi nalogi (KUDARZ) so skušali narediti čim več ponovitev, pri tem pa so se po prostoru, kjer se jim je žoga izmikala nekoliko levo ali desno, pomikali praviloma s sonožnimi bočnimi poskoki ter tako korigirali optimalen položaj za izvedbo naloge. Več ko je bilo gibanja po telovadnici, slabši je bil rezultat Merjenci so morali biti pozorni na način gibanja in upravljanje z rekvizitom. Vsako večje odstopanje od idealne smeri gibanja alt potiskanja žoge je pomenilo dragoceno izgubo časa, kar se je kazalo v rezultatu testa. Morda bi lahko razlog za izključevanje omenjenih dveh spremenljivk iskali prav v pomenu ohranjanja ravnotežnega položaja, ki je v različni pojavni obliki prav gotovo opazno v obeh gibalnih nalogah, vendar bo za to treba pridobiti še dodatne informacije. Podobna sposobnost, ki je bila sicer manifestirana skozi različne spremenljivke, je bila na populaciji otrok že izolirana v predhodnih raziskavah (Strel & Šturm, 1981; Strel & Novak, 1980 - soročno in sonožno gibanje; gibalne naloge v omenjenih raziskavah se razlikujejo od naših v toliko, da ni poudarjenega bočnega gibanja oz. da so bili merjenci starejši, kar pomeni, da jim to gibanje ni povzročalo posebnih težav). Tudi v tem primeru moramo izpostaviti, da nas slabo definirana struktura in razmeroma nizke projekcije spremenljivk silijo v pridobivanje dodatnih informacij ter ponovno preverjanje funkcionalne osnove za omenjeno sposobnost. Pomanjkanje informacij in le ena spremenljivka, ki določa izolirano dimenzijo z visoko pro- jekcijo, tudi v tem primeru niso realna osnova za opredelitev latentne dimenzije. Šesti faktor bomo zato imenovali nedefiniran faktor M1. Sedmi oblimin faktor, dobljen po GK-kriteriju, tudi ni povsem jasno definiran. Oblikujejo ga namreč spremenljivke, ki vsebujejo zelo različne motorične naloge; stopanje na klop (EDMKLO), sestavljanje votlih kock (KOCKVO), tek med petimi stojali (KTEKCC) in s slabšo projekcijo, bočni poskoki v opori na rokah (KDMBPR). EDMKLO -.68875 KOCKVO .59412 KTEKCC .56897 KDMBPR -.38578 Pri teh spremenljivkah se v izvedbo motoričnih programov vključujejo različni deli telesa tako, da se nekatere naloge opravljajo predvsem z nogami, druge samo z rokami, tretje pa z rokami in nogami hkrati. Vse naloge težijo k čim hitrejši izvedbi, pri tem pa je treba premagovati tudi ovire alt pa vključevati v programe gibanja rekvizite. To so skupne lastnosti gibalnih nalog, ki opredeljujejo spremenljivke z največjo projekcijo na sedmo izolirano dimenzijo. Ugotavljamo, da je struktura te dimenzije izredno zapletena in jo bo težko dokončno interpretirati ter poiskati skupno ime za sposobnost, ki jo določa. Večino spremenljivk, ki kažejo pomembne projekcije na sedmi faktor, smo hipotetično uvrstili v koordinacijo gibanja, vendar s predvidevanjem, da znotraj nje določajo različne pojavne oblike. Za spremenljivko EDMKLO - stopanje na klop smo predvidevali, da bo pokazatelj repetitivne moči, toda kot smo že ugotovili, je tudi izvedba gibalnih nalog, ki vključujejo energijsko komponento, pri šestinpolletnih otrocih predvsem odvisna od informacijske komponente gibanja. Naslednja spremenljivka KOCKVO - zlaganje votlih kock naj bi hipotetično opredeljevala koordinacijo rok, testa KTEKCC (tek med petimi stojali) in KDMBPR (bočni poskoki v opori na rokah) pa agilnost in gibaino realizacijo ritmičnih struktur. Pri realizaciji omenjenih gibalnih nalog je na najvišjem nivoju prav gotovo aktiviran mehanizem centralne regulacije gibanja, ki ga na nižjem nivoju opredeljujeta mehanizem za struk-turiranje gibanja (koordinacija gibanja v različnih pojavnih oblikah) in mehanizem za sinergijsko regulacijo in regulacije tonusa (hitrost enostavnih gibov). Vpliv energijske komponente gibanja pri opravljanju teh gibalnih nalog ni prevladujoč. Izsledki raziskave Planinšca (1995 - uporabil je podobno testno baterijo, vendar na vzorcu petletnih otrok) kažejo, da je izvedba vseh omenjenih nalog odvisna predvsem od informacijske komponente gibanja ter da je za reševanje teh problemskih situacij več ali manj potrebna tudi kognitivna aktivnost V regresijski analizi povezanosti med kognitivnimi sposobnostmi in manifestnimi motoričnimi spremenljivkami je ugotovil, da imajo pri petletnih otrocih omenjene spremenljivke 126 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTI NPOL LETNI H DEČKOV, 119-132 (predvsem KOCKVO, KDMKLO) statistično pomembne korelacije s kriterijem (test kognitivnih sposobnosti). Meni, da so naloge, ki vključujejo za otroke neobičajna gibanja s spodnjimi okončinami, dokaj zahtevne in so otroci zato pri realizaciji tudi kognitivno angažirani. Še dodatno potrditev navedenega nam omogočajo izsledki raziskave B. Madiča (1986). Na vzorcu šestletnih otrok je ugotovil, da imajo najpomembnejše povezave s kognitivnimi sposobnostmi tisti motorični testi, kjer v gibalnih nalogah dominirajo gibanja spodnjih okončin. To razlaga, med drugim, kot posledico ontogenetskega razvoja posameznika, saj se motorični programi za zgornje okončine oblikujejo prej kot za spodnje. Zato so za otroke zahtevnejši testi, kjer prevladuje gibanje nog, saj je potrebna regulacija gibanja na kortikalnem nivoju. Ker motorični programi za gibanje spodnjih okončin še niso dokončno formirani, te gibalne naloge za njihovo reševanje zahtevajo tudi kognitivno aktivnost. V raziskavi j. Planinšca (1995) je med redkimi manifestnimi spremenljivkami, ki kažejo statistično pomembno povezanost s kriterijem, med prediktorje uvrščen tudi test "zlaganje votlih kock". Prt izvedbi te gibalne naloge je poudaril pomen učinkovitosti percep-tivnih procesorjev, saj je potrebno sprotno ugotavljanje pravilnega zaporedja sestavljanja kock in na podlagi povratnih informacij ves čas opravljati korekcije gibov. Meni, da so za povezavo s kognitivnimi sposobnostmi v tem primeru odgovorni predvsem perceptivni procesi, ki imajo pomembno vlogo prt učinkovitosti tako nekaterih motoričnih kot kognitivnih sposobnosti. Če povzamemo ugotovitve omenjenih raziskav, bi lahko skupno funkcionalno osnovo spremenljivk, ki z najvišjimi projekcijami določajo sedmo izolirano dimenzijo, poiskali ravno v deležu informacijske komponente gibanja, ki je opazen pri realizaciji obravnavanih gibalnih nalog, ter kognitivni angažiranosti merjencev v omenjenih nalogah. Zaradi objektivnejše obravnave bomo izjemoma že v tem delu interpretacije vključili tudi informacijo, ki nam jo daje pogled v strukturo, dobljeno po PB-kriteriju. Zanimiva je ugotovitev, da se v ožji latentni strukturi, ki jo daje bolj restriktiven kriterij ekstrakcije faktorjev, pojavljata spremenljivki, ki imata sicer na latentno dimenzijo, dobljeno po GK-kriteriju, najvišji projekciji, v popolnoma drugačnih dimenzijah (KDMKLO - 1. faktor - koordinacija v različnih pojavnih oblikah; KOCKVO -2. faktor - hitrost alternativnih gibov in sposobnost realizacije ritmičnih struktur). Povezanost teh dveh dimenzij bi lahko zopet razložili na podlagi ugotovitev j. Planinšca. Z regresijsko analizo povezanosti med kognitivnimi in latentnimi motoričnimi sposobnostmi (po PB - kriteriju) na vzorcu petletnih otrok je ugotovil, da imata statistično pomembne korelacije s kriterijem samo dve latentni dimenziji. To sta faktorja "koordinacija gibanja vsega telesa" in "hitrost enostavnih gibov" (opredeljujejo ju v večji meri spremenljivke, ki v naši raziskavi določajo 1. in 2. izolirani faktor). Dimenzijo, ki so jo imenovali hitrost enostavnih gibov, opredeljujejo predvsem gibalne naloge, v katerih je izvedba odvisna od hitrosti pretoka impulzov po živčnih poteh (nevromuscularna transmisija) oziroma od hitrosti pretoka informacij. Ta sposobnost (nevralna transmisija) je pomembna tudi za učinkovitost kognitivnega funkcioniranja. Na osnovi tega lahko znova potrdimo ugotovitev M. Mejovška (1979), da po vsej verjetnosti obstaja generalni mehanizem, odgovoren za hitrost pretoka informacij pri različnih aktivnostih. Druga skupina spremenljivk, ki je določala latentno dimenzijo "koordinacija gibanja vsega telesa", vključuje informacijsko zahtevnejše gibalne naloge, katerih izvedba je odvisna predvsem od delovanja mehanizma za strukturiranje gibanja. Omenjeni mehanizem deluje tako, da oblikuje gibalne programe, skrbi za realizacijo in kontrolo uspešnosti ter jih na osnovi povratnih informacij po potrebi korigira. Njegovo delovanje pa je odvisno od kognitivne aktivnosti (Momirovič, Momiro-vič et al., 1982), saj je generalni kognitivni faktor pojasnjen tudi z učinkovitostjo centralnega procesorja za analizo informacij in sprejemanja odločitev, kar ima poseben pomen tako pred pričetkom opravljanja gibalne naloge kot tudi med samim opravljanjem. V omenjeni raziskavi je bila kot eden od dejavnikov, od katerih so odvisne kognitivne sposobnosti, določena tudi količina motoričnih informacij v trajnem spominu. Najbolj je kognitivna aktivnost vključena pri gibalnih nalogah, za opravljanje katerih še ne obstajajo shranjeni motorični programi in je treba na osnovi dobljenih informacij ustvariti koncept rešitve motorične naloge. Če potrebni ali podobni (vpliv motoričnega transfera) programi že obstajajo, je realizacija gibanja bolj ali manj omejena na vpliv nižjih mehanizmov in tako odvisna od regulacijskega kroga na subkortikalni ravni. Ugotovitve omenjenih raziskav pojasnjujejo, kako kognitivna angažiranost soodloča pri realizaciji določenih gibalnih nalog in v katerih fizioloških strukturah prihaja do kovergence v realizaciji motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Predvidevamo, da je tudi pri šestinpolletnih otrocih ta povezanost izražena predvsem v hitrosti pretoka živčnih impulzov (nevralne transmi-sije), ki je pomembna pri obeh aktivnostih. Kadar gre za zahtevnejše problemske naloge, je kognitivno vključevanje pri reševanju gibalnega problema nujno za formiranje programa, realizacijo in nadzor izvedbe, sama realizacija pa steče po ustaljeni poti. Na tej osnovi lahko predvidevamo, da se v sedmi latentni dimenziji združujejo spremenljivke, pri katerih je za opravljanje gibalnih nalog pomembna tudi kognitivna angažiranost otrok. Kljub obširni interpretaciji, ki smo jo predhodno podali, pa menimo, da bi bilo nujno potrebno s primernimi merskimi instrumenti (obsežnejšo baterijo za to starost prilagojenih in primernih testov) na 127 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: LATENT NA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOLLETNIH DEČKOV, T19-732 enakem vzorcu iatentno strukturo ponovno preveriti. S postopki regresijske anaiize povezanosti med kognitivnimi in latentnimi motoričnimi sposobnostmi pa bi lahko obstoj podobnih dimenzij pri šestinpolletnih otrocih tudi potrdili. Tako smo sedmi oblimin faktor motoričnega prostora šestinpolletnih otrok, dobljen po GK-kriteriju, opredelili z vsebinsko razlago in funkcionalno osnovo sposobnosti, ki ga določa. Pri tem ima poseben pomen raven motoričnega razvoja otroka in s tem količina usvojenih gibalnih programov, istočasno pa tudi sposobnost hitrega napredovanja oz. izpopolnjevanja le teh. Na tej osnovi prihaja do gibalnega procesiranja katerega učinkovitost odloča o realizaciji gibalnih nalog. Ker je to edina taka dimenzija, ki se ne pojavlja v nobenem drugem pod-vzorcu, jo bomo z določeno mero previdnosti poimenovali FAKTOR GIBALNEGA PROCESIRANjA. Za potrditev izoliranega faktorja in naših ugotovitev pa bo treba s tem namenom področje ponovno raziskati. Osmi faktor definira ie ena spremenljivka, ki ima na ta faktor visoko paralelno in pravokotno projekcijo. To je kotaljenje žoge okrog stopal (KKOTZS), ki naj bi pokrivala področje koordinacije rok. KKOTZS .82673 Ker se osma dimenzija definira kot t.i. singl faktor (opredeljen le z eno spremenljivko), jo je zaradi pomanjkanja informacij nekorektno interpretirati. Po vsej verjetnosti je tudi njen obstoj le posledica hiper-faktorizacije, ki jo povzroča uporaba Guttman-Kaiser-jevega kriterija pri ekstrakciji faktorjev. Zaradi lažje obravnave celotne strukture in primerjav v nadaljevanju naloge ga bomo poimenovali kot nedefinirani faktor M2. Strukturo devetega faktorja definirajo spremenljivke, ki so bile izbrane za oceno eksplozivne moči, kar je v skladu s postavljeno hipotezo o obstoju te dimenzije. Edine visoke projekcije na ta faktor imajo testi; skok v daljavo z mesta (EXMSDZ), troskok v daljavo (EXMSD3) in skok v višino (EXMSVI). EXSMDZ -.84006 EXMSD3 -.83899 EXMSVI -.74618 Značilnost, na podlagi katere lahko prepoznamo teste, ki opredeljujejo drugi faktor, je v tem, da so motorične naloge opravljene v kratki časovni enoti z vključitvijo maksimalne sile. To se kaže v razvijanju velike količine sile mišičnih skupin spodnjih okončin v kratkem času, s čimer se premaguje lastna telesna teža. Planinšec (1995) je v svoji raziskavi, opravljeni na peti npol letni h otrocih, poudaril pomen tako informacijske kot energijske komponente pri realizaciji teh gibanj (dimenzijo je poimenoval "koordinacija gibanja z nogami"). Pomembno vlogo pri določanju rezultata naj bi namreč imel mehanizem, ki uravnava intenzivnost ekscitacije, kar je tudi pri naših otrocih imelo nedvomno določen vpliv na realizacijo gibalnih nalog. Glede na dobljene rezultate pa ugotavljamo, da se pri šestinpolletnih otrocih pomen informacijske komponente, ki je pri mlajših odločujoča v omenjeni dimenziji, manjša in da pomembno vlogo dobiva energijska komponenta. Na osnovi tega lahko zaključimo, da je učinkovitost v tej dimenziji odvisna zlasti od sposobnosti angažiranja zelo velikega števila motoričnih enot v mišičnih skupinah nog, ki odločajo o motorični učinkovitosti subjektov. Za tako obliko gibanja pa so odgovorni predvsem mehanizmi za regulacijo intenzivnosti ekscitacije. Na osnovi ugotovljenega in glede na zaključke nekaterih predhodnih raziskav s podobnimi projekcijami spremenljivk (Strel & Šturm, 1981; Zimmer & Volkamer, 1984 - so že definirali odrivno moč) ter glede na gibalno akcijo, zajeto v testih, bi ta faktor lahko z veliko gotovostjo poimenovali odrivna moč. Ker pa menimo, da moramo to pojavno obliko obravnavati celostno, jo poimenujemo EKSPLOZIVNA MOČ. Iz korelacijske matrike motoričnih faktorjev (tab. 2) lahko razberemo, da obstaja pomembna povezava predvsem med prvim in devetim faktorjem, nekoliko manjša pa tudi med prvim in sedmim faktorjem. Deveti in sedmi faktor sta tudi nasplošno z največjimi vrednostmi povezana z drugimi faktorji, saj kot edina kažeta sicer nizke, vendar pomembne povezave z večino latentnih dimenzij. FACTOR 1 FACTOR2 FACTOR3 FACTOR4 FACTO R5 FACTOR6 FACTOR7 FACTORS FACTOR9 FACTOR 1 1.00000 FACTOR 2 .13052 1.00000 FACTOR 3 -.19881 -.18746 1.00000 FACTOR 4 -.19821 -.07502 .07788 1.00000 FACTOR 5 .13331 .04725 -.07886 -.05561 1.00000 FACTOR 6 -.06444 -.05646 ,01788 -.04322 -.01543 1.00000 FACTOR 7 -.26499 -.22889 .18874 .20439 -.10272 .00992 1.00000 FACTOR 8 .07587 .02531 -.04938 -.12420 .00215 .04011 -.08830 1,00000 FACTOR 9 -.42184 -.17961 .17675 .15019 -.21960 .03277 .24360 -.07501 1.00000 Tab. 2: Korelacijska matrika faktorjev motorike - dečki GK kriterij). Tab. 2: Correlational matrix of motor ability factors - boys (GK-criterion). 128 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) r.icta p1šot: l.atentna struktura motoričnega prostora šestin pol l etni h dečkov, 1 ¡9-132 Povezanost se torej kaže med faktorjem, ki opredeljuje sposobnost gibalnega reševanja prostorskih problemov, faktorjem eksplozivne moči ter faktorjem, ki ga zaradi nejasne strukture nismo opredelili, prav gotovo pa določa eno od pojavnih oblik koordinacije. Kore-lacije med drugimi izoliranimi faktorji pa so v večji meri neznačilne. ZAKLJUČEK Namen študije je bil razjasniti in opredeliti strukturo motoričnega prostora šestinpolletnih dečkov. Za ugotavljanje latentne strukture motoričnih dimenzij smo uporabili komponentni model faktorske analize, pri katerem so bile dobljene glavne komponente, zarotirane v po-ševnokotno rešitev oblimin. Ker smo želeli dobiti kar se da jasno sliko strukture motoričnega prostora šestinpol-letnih otrok, smo v analizo vključili oba kriterija, vendar smo se za primerjave in nadaljnjo interpretacijo opirali predvsem na informacije, dobljene po GK - kriteriju. Z uporabo GK-kriterija za odrejanje števila glavnih komponent smo v popolnem prostoru motorike tako definirali devet latentnih dimenzij. Od teh faktorjev sta dva taka, ki ju zaradi premalo informacij ni bilo mogoče definirati. Na osnovi števila izoliranih dimenzij in analize njihove strukture lahko ugotovimo, da je pri šest-inpolletnemu otroku že opazna diferenciacija motoričnih sposobnosti. Med izoliranimi dimenzijami je največ takih, ki pokrivajo področje različnih pojavnih oblik koordinacije. Taka struktura je tudi v skladu z izsledki A. Lurije (1976), ki je ugotovil, da je razvoj motoričnih centrov v centralnem - živčnem sistemu pri sedemletnih otrocih usmerjen zlasti k formiranju sekundarnih con in da je integracija na ravni terciarnih con šele v nastajanju. Morda se je ta starostna meja v naši raziskavi pomaknila celo nekoliko navzdol. Celotna motorična učinkovitost otrok v starosti šest let in pol pa je v največji meri odvisna ravno od kakovosti delovanja sekundarnih in terciarnih con motoričnih centrov v centralnem živčnem sistemu. Analiza dobljenih rezultatov nam vsiljuje razmišljanje, da na najvišji ravni regulacije motorike obstaja generalni faktor motorike. Ta naj bi bil zasnovan na delovanju mehanizmov za kortikalno in subkortikalno regulacijo gibanja. Če to združimo z ugotovitvami A. Lurije glede organiziranosti in delovanja možganskih sistemov, ki sodelujejo pri celoviti dejavnosti človeka, in z izsledki naše raziskave, lahko izpostavimo določene posebnosti v specifiki regulacije motorike Šestinpol-Ietnega otroka. V interpretacijo ugotovljenega bomo vključili vse razpoložljive informacije. Iz vseh podatkov o motoričnem prostoru šestinpol-letnih deklic in dečkov, ki smo jih v našem raziskovanju pridobili, je razvidno, da večji delež med izoliranimi sposobnostmi pripada koordinaciji gibanja z različnimi pojavnimi oblikami. To lahko pomeni, da so imele izbrane spremenljivke v glavnem enoten predmet merjenja oz. da se pojavlja podobna motorična sposobnost pri realizaciji večine gibalnih nalog. Večkrat smo tudi izpostavili, da je pri opravljanju vseh motoričnih nalog pomembna informacijska komponenta gibanja. Na osnovi tega menimo, da je ena od posebnosti v regulaciji motorike otroka ravno vključevanje kognitivne aktivnosti, ki ima za optimalno opravljanje večine gibalnih nalog viden pomen. Povezanost med motoričnimi in kognitivnimi sposobnostmi in njen pomen v regulaciji motorike moramo razlagati skozi fenomen otrokovega celostnega razvoja. Gardner (1995) v svoji "teoriji o več inteligencah", v kateri razglablja o razsežnostih človekovega uma, med drugimi opredeljuje tudi telesno-gibalno inteligenco. Predstavlja jo kot zmožnost uporabe lastnega telesa na različne spretne načine in zmožnost spretnega ravnanja s predmeti. Tudi F. Bartlet (po Gardner, 1995) poudarja pomen omenjenih povezav pri gibalni aktivnosti. Trdi namreč, da za velik del tistega, čemur običajno rečemo mišljenje, velja isto načelo, kot so ga strokovnjaki razkrili pri očitno fizičnih dokazovanjih gibalnih spretnosti. Tudi ugotovitve nevropsihologov lahko podkrepijo to povezanost, ki je pri otroku še toliko bolj opazna. R. Sperry (Evvarts, 1973) je v svojih raziskovanjih vključevanja možganskih hemisfer pri motorični aktivnosti opozoril, da moramo umske dejavnosti obravnavati kot sredstvo za izvrševanje dejanj. Možganske procese moramo torej jemati kot sredstvo, s pomočjo katerega v motorično vedenje vnesemo dodatno stopnjo podrobnosti, povečano usmerjenost proti ciljem in večjo splošno prilagodljivost. Tudi pri otroku moramo razvoj motoričnih sposobnosti jemati bolj splošno in ne le v povezavi s telesnimi dejavnostmi v otroštvu, temveč ob upoštevanju vseh vrst spoznavnih operacij. Celostnost otrokovega razvoja se manifestira tudi v latentnih dimenzijah, do katerih pridemo z raziskovanjem kateregakoli podprostora psihosomatskega statusa otroka. V naši raziskavi smo izolirani en faktor v latentnem prostoru motoričnih sposobnosti šestinpolletnih dečkov, pri katerem smo v interpretaciji njegove strukture izpostavili pomen kognitivne aktivnosti v realizaciji sposobnosti, ki jo ta dimenzija določa. Kot že rečeno, pa so spoznavni procesi opazni pri realizacije večine gibalnih nalog v manifestnem prostoru in se kasneje prav gotovo kažejo tudi v izoliranih latentnih dimenzijah. Kot naslednja posebnost, ki je skozi celotno interpretacijo strukture motorike šestinpolletnih otrok, v vseh podvzorcih opozarjala nase, je dimenzija, opredeljena kot sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja. Z zelo jasno strukturo in slabo povezanostjo v matriki kore-lacije faktorjev se kaže pri obeh skupinah merjencev. Opredeljujejo jo vedno iste spremenljivke s primerno visokimi projekcijami. Tudi po parcializaciji vpliva morfoloških značilnosti ne prihaja do večjih sprememb. Tako čista struktura v vseh podvzorcih, pred in po 129 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTI NPOL LETNIH DEČKOV, 1 "19-132 parcializaciji, z visokimi vrednostmi projekcij spremenljivk, nas vodi k razmišljanju, da je to specifična sposobnost, ki ima pri realizaciji otrokove motorike pomembno vlogo. V manifestnem prostoru spremenljivke, ki opredeljujejo to dimenzijo, kažejo sicer nizko povezanost približno s polovico drugih spremenljivk, kar nakazuje določeno ohranjanje ravnotežnega položaja pri realizaciji nekaterih gibalnih nalog. V latentnem prostoru motorike pa ta dimenzija v nobenem primeru ne kaže pomembne povezanosti z drugimi izoliranimi dimenzijami šestinpolletnih otrok. Njen obstoj pa je potrjen v vseh po različnih kriterijih ekstrakcije dobljenih strukturah. Če izhajamo iz otroka in skušamo v razlago ponovno vključiti zakonitosti in dejavnike njegovega celostnega razvoja, se nam ponujajo nekatera razmišljanja. Pomen adaptacije v otrokovem razvoju na vplive okolja je gotovo mogoče zaznati v vseh podsistemih celotnega psihosomatskega statusa. Tudi v motoričnem razvoju otroka poteka nadgradnja pridobivanja sposobnosti in usvajanja novi gibalnih znanj med nenehno željo po razvoju in ohranjanju obstoječega stanja. Še preden dobro usvoji filogenetsko temelječe gibalne vzorce, se že pojavlja želja po obvladanju različnih gibalnih stereotipov. Skozi različne ravni od stabilnostne prek lokomotome pa do manipulativne stopnje obvladanja določene motorične sposobnosti imajo procesi nenehnega rušenja in ponovnega vzpostavljanja ravnotežnega položaja izreden pomen. Če pride na katerikoli stopnji razvoja določene sposobnosti, pri opravljanju gibalne naloge, ki sposobnost določa, do rušenja ravnotežnega položaja, je izvedba gibalne naloge motena ali celo onemogočena. V nasprotnem primeru pa so pogoji za natančno izvedbo naloge zagotovljeni. O tem smo se lahko prepričali, ko smo opazovali otroka pri opravljanju večine uporabljenih gibalnih nalog. Funkcionalno osnovo omenjenih procesov bomo skušali razložiti na osnovi raziskovanj klinične nevro-logije. V raziskavah (Tetičkovič, 1997) različnih ravni delovanja možganov pred in po poškodbah, ki so povzročale trajno prizadetost, so raziskovalci prišli do zanimivih ugotovitev. Kot "stanje vklenjene zavesti" (živi hemisferi nad mrtvim možganskim deblom) obravnavajo primere, ko pride zaradi poškodb subkortikalnih centrov (mali možgani možgansko deblo - regulacija ravnotežja) do popolne deeferentacije in motorične ohromelosti, medtem ko so najvišji mehanizmi na kortikainern nivoju popolnoma ohranjeni. Obstaja pa tudi povsem drugačno stanje (mrtvi hemisferi nad živim možganskim deblom), ko so poškodovani najvišji centri, funkcije na nižjem subkortikalnem nivoju pa delujejo. V tem kronično vegetativnem stanju osnovne vitalne funkcije normalno delujejo, vendar pa se bolnik ne zaveda sebe in okolja, njegova motorična aktivnost pa je omejena na raven refleksov. Primerjava z regulacijo motorike pri zdravem človeku ne more biti neposredna, vendar pa si na osnovi ugotovljenih dejstev laže razlagamo nekatera dogajanja v regulaciji motorike. Sklenemo lahko z mislijo, da je upravljanje motorične aktivnosti s strani najvišjih mehanizmov regulacije gibanja, ki delujejo na kortikalni ravni, moteno oz. onemogočeno, če ni zagotovljenih predpogojev, ki so regulirani na subkortikalni ravni. S tem se sposobnost ohranjanja ravnotežja pojavlja kot specifična razsežnost, ki ima v otrokovi motoriki izredno pomembno vlogo. Za podkrepitev naše ugotovitve bodo potrebne nadaljnje raziskave motoričnega prostora in mehanizmov upravljanja motorike. Razmišljanja, do katerih smo prišli v naši študiji so le usmerjanje v nadaljnje delo, šele na znanstvenem podatku pa bomo lahko to tudi potrdili. LATENT STRUCTURE IN THE MOTOR SPACE OF THE SIX-AND-A-HALF YEARS OLD BOYS Rado P1ŠOT University of Ljubljana, Faculty of Education, Ljubljana - unit of Koper, SI-6G0G Koper, Cankarjeva 5 SUMMARY There are a number of special features during children's phase of growth and development, which make them different from the model of adults in terms of their psyche and body structure. By considering this peculiarity and the results of the applied battery of tests„ we have attempted to define the extents that should indicate the latent structure in the children's motor space. As their motor structure had not been clarified with stable latent dimensions, we decided to carry out a research into it on the basis of the findings of the so far existing research and teoretical background, which stipulate the specificity of the children's psychosomatic status. On the basis of the analysis of the latent structure of their motor space we thus defined, in this particular study, the model of motor abilities in six-and-a-half years old boys. Their motor space was stipulated on the basis of twent- nine variables. For the assessment of 130 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Racfo PiSOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIC NFC A PR05T0RA SESTtNPOLlETNIH DECKOV, 119-132 the latent structure, standard procedures of the factor analysis with extraction of the number of major components were applied, in accordance with the milder Guttman-Kaiser and the more rigorous Plum-Brandy criteria. In our interpretations we leaned paticularly on the information gained trough the GK-criterion. In complete motor space, nine latent dimensions were thus defined, it was estabilished that the differentiation of motor abilities in the six-and-a-half years old boys were already present. After studying the structure of their motor space in detail, it was ascertained that certain particularities occur in the regulation of motor abilities that are specific for this age and thus make them different in therms of the motor space in adults. Key words: six-and-a-half years old boys - motor space - factor analysis - latent structure - interrelation LITERATURA Abernethy, B., V. Kippers, L. T. Mackinnon, R. J. Neal & S. Hanraham (1997). The Biophysical Foundations of Human Movement The University of Queensland, Human Kinetics Publisher, Champaign. B ravni čar - Lasan, M. (1996). Fiziologija športa: harmonija med delovanjem in mirovanjem. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Viharnik, Ljubljana. Cheung, L. VV. Y., J. B. Richmond (1995). Child Health, Nutrition, and Physical Activity. Harvard University, Human Kinetics Publisher, Champaign. Ewarts, (1973). Brain Mechanisms in Movement. Scientific American, 103-229, New York, Gailahue, D. L. (1982). Understanding motor development in children. J. Wiley and Sons, New York. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma - teorija o več inteligencah. Tangram, Ljubljana. Gredeij, M., D. MetikoŠ, A. Hošek & K. Momirovič (1975). Mode! hierarhiske strukture motoričkih sposobnosti. (Rezultati dobijeni primjenom jednog neokla-sičnog postupka za procjenu latentnih dimenzija). Kineziologija 5, (1-2): 5-82, Zagreb. Guyton, A. C. (1987). Medicinska fiziologija. Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb. Hahmann, H. & R. Zitnmer (1976). Bewegungs-erzeiheung fur 3 bis 6 jahrige Kinder. Koblenz. Horvat, L. & L. Magajna (1987). Razvojna psihologija. DZS, Ljubljana. Hošek - Momirovič, A. (1978). Povezanost morfoloških taksona sa manifestnim i latentnim dimenzijama koordinacije. Doktorska disertacija, FFK, Zagreb. Humphrey, J. H. (1991). An Overview of Childhood Fitness. Charles C. Thomas Publisher, Springfield, lli-nois. Ismail A. H. (1976). integralni razvoj: teorija in eksperimentalni rezultati. Kineziologija 1, 2: 6-28, Zagreb, janko, M. (1996). Neurofiziološke osnove mišičnega to-nusa. VI. posvetovanje fizioterapevtov Slovenije, Oto-čec. Kiphard, E. J. (1989). Psychomotorik in Praxis und Theorie. Flottmann Verlag, Guterslah. Kiphard, E. }. (1989b). Probleme der sensomotorischen Entwiklungdiagnostik im Kleinkind - und Vorschulalter, Motorik im Vorschulalter. Schorndorf. Kureiič, N., K. Momirovič, M. Stojanovič, |. Šturm, D. Radojevič & N. Viskič - Štalec (1975). Struktura i razvoj morfoloških i motoričkih dimenzija omladine, Inštitut za naučna istraživanja FFV, Beograd. Leithwood K. A. (1971). Motor, cognitive, and affective relationships among advantage preschool children. Research Quarterly 1: 47-53, London. Luria, A. R. (1976). Osnovi neuropsihologije. Nolit, Beograd. Madič, B. (1986). Odnos biomotoričkih dimenzija i kognitivnih sposobnosti dece predškofskog uzrasta. Filozofski fakultet u Nišu, Zbornik radova 10, 263-268, Niš. Mejovšek, M. (1979). Relacije kognitivnih i motoričkih sposobnosti. Kineziologija, štev. 1-2, 83-90, Zagreb. Momirovič, K., K. Bosnar & S. Horga (1982). Kiberne-tički model kognitivnog funkcionisanja: pokušaj sinteze nekih teorija o strukturi kognitivnih sposobnosti. Kineziologija, šte. 5, 63-82, Zagreb. Pianinšec, J, (1995). Relacije med nekaterimi motoričnimi in kognitivnimi sposobnostmi petletnih otrok. Magistrsko delo. Fakulteta za šport, Ljubljana. Rajtmajer, D (1990). Metodika telesne vzgoje 2. Pedagoška fakulteta, Maribor. Rajtmajer, D. (1993). Psychomotoriche Fähigkeiten der jüngeren Kinder, Pedagoška fakulteta, Maribor. Rajtmajer, D. (1997a). Psychomotor abilities of the youngest: theory, research, information sistem. Faculty of Education, Maribor. Rajtmajer, D. (1997b). Comparative analysis of the structure of motor abilities of younger children. Zbornik referatov, fli. Mednarodni simpozij "Šport mladih" (v tisku), Bled. Strel, J., D. Novak (1980). Zanesljivost in struktura testov koordinacije 11-letnih učencev. Visoka šola za telesno kulturo, inštitut za kineziologijo, Ljubljana Strel, J. & }. Šturm (1981). Zanesljivost in struktura nekaterih motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest in pol letnih učencev in učenk. VŠTK, Ljubljana. 131 ANNALES • Ser. bist. nat. • 9 • 1999 • 1 (15) Rado PIŠOT: LATENTNA STRUKTURA MOTORIČNEGA PROSTORA ŠESTINPOUETNIH DEČKOV, 119-132 Šturm, J. & V. Strojnik (1994). Uvod v antropološko kineziologijo (skripta za študente), 5. dopolnjena izdaja, FŠ, Ljubljana. Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. FTK, Ljubljana. Tetičkovič, E. (1997). Klinična nevrologija. Založba obzorja, Maribor. Videmšek, M, & A. Cemič (1991). Analiza in primerjava dveh različnih modelov obravnavanja motoričnih sposobnosti pet in pol letnih otrok. Magistrsko delo, FŠ, Ljubljana. Zaciorski, V. M. (1970). Telesne vlasnosti sportovce. ZakSady metodiky a teorije razvoje, Universita Karlova, Praha. Zimmer, R. & M. Volkarner (1984). Motoriktest für vier bis sechsjärige Kinder. Manuel, Beltztest, Weinheim. 132 DELO NAŠIH ZAVODOV SN DRUŠTEV ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISUTUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS OCENE IN POROČILA RECENSION! E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT!VITA DE! NOSTRl ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOC]ETA/ACTIVlTIES BY OUR INSTtTUTSONS AND ASSOCIATIONS, U5-H6 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DE! NOSTRl iSTITUTi E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS <20 • ■ . ■ 'J 03 '■" v ' ¡j? - k O/".. (Sit O '^ÊÊËÈÈMÊÊ^ UNESCO Valentina Turk PRISPEVEK SLOVENIJE MEDNARODNEMU LETU OCEANOV Morju, morju, morju; morju, Ah! prepustiti morju, vetru; valovom Svoje življenje! Fernando Pessoa, "Pomorska oda" prevedel Gašper Malej Svetovna javnost se je v preteklem letu množično odzvala pozivu Organizacije združenih narodov, ki je proglasila leto 1998 za Mednarodno leto oceanov. Svet je obkrožilo sporočilo Generalnega sekretarja UNESCO-a Eederica Mayorja: "Človek je morje v svoji domišljiji vedno sprejema! kot simbol širine in svobode. Danes, ob izteku drugega tisočletja, nam tekmovanje za obnovljive in predvsem neobnovljive naravne vire jasno kaže, da je "svoboda morij" omejena. Naraščajoče povpraševanje po različnih dobrinah pomeni vse večjo obremenitev za morsko okolje in izrabo njegovih naravnih virov. Zgodovina nas uči, da pomanjkanje lahko povzroča konflikte in celo vojne, vendar je upati, da obstaja volja po drugačnem oblikovanju prihodnosti. Uspešnost pravnih inštrumentov je odvisna od tega, v kolikšni meri jih spoštujemo in uveljavljamo. Planet ni v izključni lasti njegovih odraslih prebivalcev, zato njegovo upravljanje ne sme biti rezultat kratkoročnih ekonomskih koristi ali politične moči. Če bi za odločitve, ki vplivajo na prihodnost, potrebovali podpise naših otrok, bi brez dvoma opustili mnoge obstoječe uničujoče dejavnosti. Oceani bodo preživeli tako ali drugače, ne glede na naše delovanje. Vprašanje pa je, ali jih bomo ohranili v stanju, ki bo zagotavljalo preživetje in blaginjo človeštva. Na voljo je le malo časa, tehtnica pa se lahko nagne na eno ali na drugo stran." Mednarodni akciji širjenja in osveščanja javnosti o varovanju in ohranjanju morja in oceanov se je ne glede na svojo velikost pridružila tudi Slovenija. Nacionalni program, ki smo ga pripravili in koordinirali na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, so podprli Nacionalna komisija za UNESCO, Nacionalni odbor Medvladne oceanografske komisije (iOC), Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Program smo izvedli z likovno in oblikovalsko pomočjo akademskega slikarja Aleša Sedmaka in predvsem s pomočjo številnih posameznikov. Prva predstavitev mednarodnih dejavnosti in nacionalnega programa za obeležitev Mednarodnega leta oceanov (MLO 98) je potekala maja v Portorožu v času razstave INTERNAUT!CA'98. Slovenski program dejavnosti "Morje - naša priložnost in bodočnost" smo predstavili z zgibanko in plakatom. Pri predstavitvi dejavnosti, ki se redno izvajajo v povezavi z varovanjem, izobraževanjem in raziskovanjem obalnega morja, so poleg Morske biološke postaje sodelovali Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, učenci in učitelji OŠ Ciril Kosmač, Uprava za varstvo narave -izpostava Koper Ministrstva za okolje in prostor skupaj s Službo za varstvo morja Koper (SVOM) ter Društvo za okolje - varstveno vzgojo Evrope (DOVES). Ker je razstavna prireditev priložnost za izmenjavo in nabiranje znanj in informacij pa tudi za seznanjanje javnosti z različnimi novostmi in problematikami, so bile pripravljene tudi spremljajoče dejavnosti. Potekal je posvet o kvaliteti in ohranjanju okolja (Fondacija za okoljsko vzgojo v Evropi), predstavitev programov za okoljevarst-veno vzgojo v Evropi in Sloveniji (aktivnosti in rezultate programov EkoSol), podelitev Modre zastave in podelitev nagrad najboljšim mladim raziskovalcem 5. srečanja mladih raziskovalcev obalnih občin "Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali", ki jih podeljuje Znanstveno raziskovalno središče Koper. Ves čas prireditve je prek javnih medijev potekala predstavitev programa Mednarodnega leta oceanov - s prispevki in izjavami za različne časopise, radio in televizijo. 135 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) dflo NA&l-i ZAVODOV in DRU$TEV/ATTIViTÀ DEI nostriistituts E DE LIE nostrc soci ETA/activities BY our INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 135-t 46 Predsednik slovenske vlade, g. dr. Janez Drnovšek podpisuje Listino o oceanih (Foto: A. Mihailovski). The Slovenian Prime Minister, dr. Janez Drnovšek is signing the Ocean Charter (Photo: A. Mihailovski). Pomemben prispevek Slovenije k ohranitvi ogroženih vrst in biotske raznolikosti Sredozemskega morja ob Mednarodnem letu oceanov je izpustitev želv iz piranskega akvarija. Populacija morskih želv v Sredozemskem morju se iz leta v leto zmanjšuje, tudi število sicer najpogostejše vrste, karete (Caretta caretta), Lovljenje v mreže ribičev, uničevanje peščenih plaž, kjer gnezdijo, pomanjkanje hrane in onesnaževanje so glavni vzroki, ki vplivajo na zmanjševanje njihovega števila. Program Združenih narodov za okolje je v okviru Barcelonske konvencije spodbudil nastanek Akcijskega načrta za varovanje in ohranjanje sredozemskih morskih želv. Prednosti akcijskega načrta so: zaščita območij, kjer želve gnezdijo in se zadržujejo preko zime, zmanjševanje lova nanje in preprečevanje lovljenja v mreže, odkrivanje novih gnezdišč, izpopolnjevanje znanja o njihovem vedenju, habitatih in življenjskem ciklusu. Najpomembnejše pa je vsekakor seznanjanje javnosti, med drugimi tudi ribičev, o njihovi ogroženosti in ukrepih varovanja. Akcija je potekala 2. oktobra 1998 v Piranu v okviru Otroškega mirovniškega festivala Mednarodnega tabora (International Camp in Piran). Poleg pobudnikov, predstavnikov Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Morske biološke postaje Piran in predvsem Valierja Žiža iz Akvarija Piran Srednje pomorske šole Portorož so v akciji sodelovali tudi Zdravko Marenčič, Klub mladih mirov-nikov in UNESCO klub Piran. Morska biološka postaja Piran želi ob svoji 30-!etnici predstaviti javnosti svojo dejavnost z razstavo "Barve zaliva". Prvi del te razstave predstavljajo nastala likovna dela študentov Oddelka za oblikovanje pod vodstvom mentorjev Akademije za likovno umetnost Ljubljana in Krakow in Alešem Sedmakom. Študentje so pod strokovnim vodstvom izdelali ilustracije za potrebe raziskovalcev in s tem poskušali zapolniti vrzel na področju likovne predstavitve znanstvenih tekstov. Prvi del razstave je potekal v galeriji Insuia od 4. do 17. decembra. Drugi del razstave, ki vključuje rezultate proučevanja značilnosti podvodnega življenja, naravnih pojavov in z njimi povezanih ekoloških problemov slovenskega morja, je prenesen v mesec april 1999. Enkratno dejanje je bila Kajakaška odprava Jadran 1998, kot prispevek k Unescovi akciji Mednarodno leto oceanov, člana društva Proteam Jureta Čeha in Uroša Hrastnika, Udeleženca odprave Jadran 1998 sta prvič uspešno in v celoti preveslafa jadransko morje od najjužnejše točke pri rtu Gjuhes v Albaniji do najsevernejše točke - Tržič v Italiji, Poleg jadranskega morja je odprava zajela še de! jonskega morja in s tem povezala vse države, ki gravitirajo k jadranskem morju. Razdalja 1303 preveslanih kilometrov hkrati pomeni najdaljšo, v enem delu izpeljano, samooskrbovalno (brez spremstva po morju in podpore na kopnem) razdaljo v celotnem Sredozemskem morju. Odprava se je začela 13. avgusta v Igoumenitsi v Grčiji in po 44-ih dneh (25. septembra) dosegla najsevernejšo točko jadranskega morja v Tržiču. 136 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) PEtO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUT1 E DEtLE NOSTRE SOCIETA/ ACTIVITIES 8YOUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 135-1 46 Udeleženci mednarodnega tabora pod okriljem UNESCA v Piranu izpuščajo na prostost želvo kare to (Caretta caretta) (Foto: T. Makovec). A specimen of Caretta caretta was released by the participants of the international camp under the tutorial of UNESCO in waters off Piran {Photo: T. Makovec). V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z morsko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Za izobraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capo-distria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumentarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mladinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V mesecu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmo-šolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednješolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organizirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti moramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Intergovernmental Oceanographic Commission (IOC) v Parizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi predvsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listina je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posamezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izkoriščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posameznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospodarjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o njihovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konferenci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, predavanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta. Boris Kryštufek ZNANSTVENI SESTANEK: BIODIVERZITETA IN VARSTVO SLOVENSKEGA MORjA NA PRAGU 21. STOLETJA. LJUBLJANA, 11. JUNIJA 1999 Morje je čudovita in velika zakladnica ... Miroslav Zei, 1961 Nikoli ne pozabite: kadarkoli vam ekonomisti govorijo o neizmernih možnostih gospodarskega razvoja, vam zamolčijo nekaj zelo bistvenega. Njihovi računi se izidejo samo, če vanje ne vključijo okolja. Doklej bo takšna praksa delovala, preden se bo, če se seveda sploh kdaj bo, okolje sesulo kot hišica iz kart, seveda ne ve nihče. Dejstvo pa je, da nam natura, po kateri se naša kultura razrašča kot rakasto tkivo po zdravem organizmu, počasi že izstavlja račune. V celinski deželici z borih 40 km morske obale je pritisk celotne populacije na morske ekosisteme temu primerno (pre)velik. Samo tako si lahko pojasnimo dejstvo, da je edina biološka raziskovalna postaja, ki jo premoremo, 137 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DEi.Q NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVI TA DEI NOSTR1ISTITUTI E DEILE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, ¡33-146 na morski obali. V skladu s tem je tudi vedenje o delovanju naših morskih ekosistemov na višjem nivoju, kot pa je to pri kopenskih. Častitljiva 30. obletnica Morske biološke postaje (MBP), ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), je tako rabila kot neposreden povod za sklic znanstvenega sestanka o bio-diverziteti in varstvu slovenskega morja na pragu 21. stoletja. Srečanje je bilo 11. junija 1999 v prostorih Biološkega središča v Ljubljani. Pripravil ga je organizacijski odbor v sestavi doc. dr. Lovrenc Lipe], prof. dr. Tamara Lah, prof. dr. Alenka Malej, Janez Forte, Katarina Golobič, mag. Olga Urbanc-Berčič, mag. Marko Prohinar in Tihomir Makovec. Srečanje se je začelo s pozdravnima nagovoroma g. Mladena Berginca, državnega podsekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor in prof. dr. Tamare Lah, direktorice. Sledilo je devet vabljenih predavanj, ki so jih prispevali specialisti iz Slovenije, Flrvaške in Italije, nato pa smo si ogledali dvanajst posterjev. Srečanje se je končalo z diskusijo in sprejemom zaključkov ter pobud. Vse predstavitve so zbrane v zborniku referatov, ki sta ga uredila Janez Forte in doc. dr. Lovrenc Lipej. Vsakomur, ki ga zanimajo morski ekosistemi nasploh in slovensko morje še prav posebej, bo zbornik zelo dobrodošel referenčni vir. Čeprav je večina prispevkov obravnavala svet pod morsko gladino, sta dva avtorja (A. Sovine in M-Kaligarič) govorila o obalnih ekosistemih. Dokument o morski in obalni biodiverziteti (Džakarta 1995) poleg številnih drugih mednarodnih dogovorov (njihov pregled je podal A. Sovine) zavezuje podpisnice k ohranjanju morskih ekosistemov. Vse se seveda začenja s prepoznavanjem stanja, zato ne preseneča, da je o tej tematiki poročalo več avtorjev. Čeprav segajo pionirska dela o favni in flori Tržaškega zaliva v konec prejšnjega stoletja, je nakopičeno znanje še vedno daleč od popolnega. Favnistične raziskave so bile večinoma osredotočene na planktonske organizme. Za Jadran je potrjenih 5.419 vrst nevretenčarjev in 410 vrst rib (A. Jaklin in D. Zavodnik). V Tržaškem zalivu je bila doslej ugotovljenih 259 vrst rib (B. Marčeta), v obalnem morju zahodne Istre pa 350 vrst rib in približno 2.200 nevretenčarjev (A. jaklin in D. Zavodnik). Od 21 jadranskih vrst babic sta jih M. Richter in L. Lipej ob kratki slovenski obali našla 18. Samo na območju naravnega rezervata Riserva marina di Mira-mare pri Trstu, ki pokriva 121 ha, so doslej ugotovili pojavljanje 964 vrst organizmov (C. Castellarin in R. Odo-rico). Kako zapolniti vrzeli? Na MBP poteka od leta 1998 raziskovalni projekt "Evidentiranje favne, flore in habitat-nih tipov slovenskega obalnega morja" (L. Lipej in sodelavci). Ambiciozno zastavljene petletne raziskave so dejansko le nadaljevanje predhodnega projekta o favni in flori severnega Jadrana, nadgrajene pa so z možnostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija (video snemanje vzorčenih profilov, uporaba GiS sistema itd.). Toda poklicnih biologov je premalo, da bi lahko opravili potrebno delo na inventarizaciji biodiverzitete. Ena izmed možnih rešitev razkoraka med potrebami in možnostmi, sicer tako značilnega za varstveno biologijo, je ustanovitev informacijske mreže za zbiranje podatkov, ki bi jih prispevali primerno usposobljeni zanesenjaki iz vrst potapljačev in ribičev (L. Lipej in B. Vrišer). V tem okviru C. Battelli poroča o slikovnem morfološkem ključu za prepoznavanje najbolj znanih makrobentoških zelenih alg slovenskega morja. Seveda pa zanesenjaki lahko samo dopolnijo profesionalne raziskave, nikakor pa jih ne morejo nadomestiti. Pri preučevanju biodiverzitete se ne moremo izogniti dragim, toda izjemno učinkovitim metodam, ki jih omogoča današnji razvoj tehnologije. Tako sta Vesna Flander in Patricija Mozetič poročali o uporabi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti pri ocenjevanju biodiverzitete rastlinskega planktona. Čeprav je MBP kot del NIB izrazito raziskovalna institucija, preučevanje biodiverzitete pogosto presega golo raziskovanje. Zaradi tega je neobhodno vključevanje še drugih ustanov. Ena takšnih je gotovo akvarij, v našem primeru Akvarij Piran (V. Bemetič in V. Žiža). Nerešeno pa ostaja dolgoročno vzdrževanje raziskovalnih zbirk, ki so produkt temeljnih inventarizacij. Edina nacionalna ustanova, ki jo Slovenci v ta namen imamo, namreč Prt-rodoslovni muzej Slovenije, ostaja namreč enako "celinsko" uravnana, kot je bila ob ustanovitvi, ko je bila ' }■, ■ ■ .sssgj, ' 'f'JF**^ S'v'ftfcl-iiii.lnili;! h I si,! ill V t RrnnjvRH'/"!'!-'. r\"i\ VA Hii^vo 138 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTtVIlA DE! NOSTR1 ¡STITUTI E DFLIE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTiONS AND ASSOCIATtONS, 135-146 njena dejavnost omejena le na tedanjo Kranjsko. Naslednja stopnja v preučevanju biodiverzitete je sistem monitoringa (Valentina Turk). Čeprav je na srečanju sem ter tja še vedno strašilo "porušeno naravno ravnotežje", pa so avtorji dinamiko populacij obravnavali skozi prizmo dogodkov v neuravnoteženih in dinamičnih sistemih. Časovna dimenzija je v takšnih primerih večna omejitev. Enega takšnih pojavov, namreč populacijsko eksplozijo črnega morskega ježa v letih 1972/73, katere posledice so bile uničujoče za makro-bentoške alge, je k sreči že spremljala nekaj let prej ustanovljena MBP (A. Vukovič). Trendi pa nakazujejo, da bodo okoljske spremembe hitrejše, kot so bile doslej. V jadranu se je povprečna letna temperatura v letih 1881-1990 povečala za 0,31 °C, od česar gre večji del dviga (0,2 7°C) na račun zadnjega pol stoletja (Dulčič s sodelavci). V tem času se je povečala slanost, zmanjšala pa količina padavin. Tržaški zaiiv je ranljiv že zaradi samih naravnih danosti (A. Malej), zato lahko tu pričakujemo najhitrejše in največje spremembe. Gre za cel niz pojavov, ki so vse prej kot samo akademski: cvetenje, sluz, pomanjkanje kisika. V zadnjih 25-ih letih je v Jadran vdrl niz termofilnih ribjih vrst. Mnoge vrste rib, ki so bile še do nedavna redke, so danes pogoste, nekdaj številčne vrste pa izginjajo. Ena izmed možnosti ohranjanja morskih ekosiste-mov so zavarovana območja. Čeprav so takšna območja eno najučinkovitejših sredstev za ohranjanje biodiverzitete in situ (A. Sovine), pa ne bodo mogla preprečiti posledic ogrevanja okolja. Ob dejstvu, da je na slovenski obali ohranjenega samo še 18% naravnega obrežja (R. Turk), pa je pomen morskih parkov in rezervatov kljub temu nesporen. Degradirane ekosisteme je mogoče tudi restavrirati in s tem povečati njihovo nosilno kapaciteto. Ena izmed možnosti je graditev umetnih podvodnih grebenov (U. Fonda). Referati in posterji so odsevali izjemno kompleksnost problematike preučevanja in ohranjanja biodiverzitete v slovenskem morju, izzivi so veliki in številni. To se kaže tudi v priporočilih in pobudah, ki so jih sprejeli udeleženci srečanja. Zaključki so sledeči: - Preučiti možnosti tri lateral nega sodelovanja med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o vzpostavitvi skupne podatkovne banke o biodiverziteti severnega Jadrana. - Urediti varstveni režim v zavarovanih območjih slovenskega morja. - Implementirati priporočila Džakartske listine. Pobude: - Slovenijo je treba vključiti v mednarodni program dolgoročnih ekoloških raziskav (1LTER; International Long-Term Ecological Research). - Uresničitev projekta postavitve umetnih podvodnih grebenov na dveh lokacijah (poskusna in kontrolna postaja) v omejenem obsegu in z rednim spremljanjem procesov (monitoring). - Postavitev podvodne učne poti v Piranskem zalivu. Organizatorji so izbrali pravo tematiko za "naš čas", poleg tega pa so zagotovili strokovno visok nivo predstavitev. Skupaj z gostoljubnostjo je to dobro zagotovilo, da bo srečanje ostalo udeležencem v lepem spominu, Zbornik referatov pa mu daje trajnejšo vrednost. Morska biološka postaja je ponovno dokazala, da skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem iz Kopra in revijo Annales vključuje obalo v samo središče naravoslovne dejavnosti na Slovenskem, Robert Turk BARVE ZALIVA Obalne galerije, 15.4. - 5.5. 1999 Avtorji: Valentina Turk, Alenka Malej & Aleš Sedmak Morje, Leto oceanov, trideset let Morske biološke postaje v Piranu - to so bili poglavitni razlogi, ki so botrovali postavitvi razstave Barve zaliva v prostorih Obalnih galerij v Piranu. Dogodek, vreden posebne pozornosti in občudovanja. Najprej zato, ker je razstava namenjena predstavitvi raziskovanja in varovanja morja, dejavnostim, ki se na tak način redko - če sploh kdaj -predstavijo širši javnosti. Drugič zato, ker je razstava rezultat sodelovanja dveh, na prvi pogled zelo različnih strok - morske biologije (fizike, kemije idr.) in likovne umetnosti. In tako kot je bogastvo narave rezultat njene različnosti, tako se je pri razstavi različnost sodelujočih strok zlila v pravo bogastvo fotografij, podatkov, postavitev, občutkov, vtisov in barv. Avtorji razstave so z izjemnom občutkom zbrali in ustrezno oblikovali najpomembnejše informacije o nastanku in razvoju Morske biološke postaje ter o bioloških, kemičnih in fizikalnih značilnostih ekosistema Tržaškega zaliva. Dodali pa so tudi manj prijetna dejstva o posrednih in neposrednih vplivih človekovih posegov in aktivnosti v obrežnem pasu in njegovem neposrednem zaledju. Pregled dogajanj v Severnem Jadranu sega daleč nazaj, v čase, ko je bila morska gladina približno 10 m nižja kot je danes in je kopno segalo do današnjega Zadra oz. Ancone, Sprva hitro dvigovanje morske gladine - 10 in več metrov v tisoč letih - se je pred približno 5000 leti upočasnilo. Tako se je morska gladina od rimskih časov do danes dvigovala v povprečju te za 1 mm na leto. Ne veliko, vendar dovolj, da so se v ostanke njihovih pristanišč in vil sčasoma naselili prebivalci morskih prostranstev, V ne tako daljni preteklosti pa so se na slovensko obalo naselili tudi prvi raziskovalci morja. Majhna skupina biologov je pred tridesetimi leti postavila temelje današnje mednarodno uveljavljene Morske biološke postaje. Fotografije in besedila seznanjajo obiskovalca z začetki raziskav, njihovim razvojem ter tudi programi za bodočnost. V zvezi z zgodovino raziskav morja velja posebej omeniti zelo natančno in skrbno izdelan algarij 139 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 ■ 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV !N DRUŠTEV/ATTiVITÀ D Et N OSTRI 1ST! TUT! E DEU.E N OSTRE SOClElA/ACTIVITIES SV OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 1Î5-146 Dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo RS, je 15. 4. 1999 uradno odprl razstavo Barve zaliva ob tridesetletnici Morske biološke postaje v Piranu (Foto: V. Bemetič). On April 15th 1999, at the 30th anniversary of the Marine Biological Station Piran, the exhibition Colours of the Bay was officially opened by Dr. Lojze Marinček, Slovene Minister of Science and Technology (Photo: V. Bemetič). iz leta 1884, delo Antonia Zaratina, vodje moške ljudske šole v Poreču. Pomemben del razstave je namenjen prikazu značilnega morskega profila slovenskega morskega obrežja, od strme flišne stene, preko abrazijske terase in biba-vičnega pasu do sedimentnega dna. V prikaz so vključeni tudi najbolj značilni predstavniki morskega življa, ki pa so poimenovani le s svojimi strokovnimi - latinskimi imeni. Pripis slovenskih imen bi bil nedvomno dobrodošel, saj je razstava namenjena tudi in predvsem nestrokovni javnosti. Najpogostejše rastlinske in živalske vrste Tržaškega zaliva pa lahko obiskovalci razstave spoznavajo tudi s pomočjo stalne projekcije prekrasnih podvodnih diapozitivov Marjana Richterja. Posebna pozornost je posvečena prehrambni verigi morskega eko-sistema in vlogi posameznih organizmov v njej - od bakterij in planktonskih organizmov pa do tistih plenilcev, ki kraljujejo na samem vrhu. "Morska" razstava vsekakor ne bi bila popolna brez prikaza nekaterih pojavov, ki so se v preteklih letih dodobra prevetrili in razburkali dokaj pasiven odnos pretežnega dela slovenske javnosti do morja. Govora je seveda o množičnem pojavu meduz, intenzivnem "cvetenju" morja, pojavu sluzastih agregatov ter občasnem pomanjkanju kisika v pridnenih delih zaliva, iz prikazanega gradiva je razvidno, da so bili (in so še) omenjeni pojavi deležni velike pozornosti ne le v javnosti, pač pa tudi v znanstveno raziskovalnem delu Morske biološke postaje. Dokončnih odgovorov o vzrokih in mehanizmih sicer obiskovalci ne bodo prebrali, slutiti pa je opozorilo, da modrega planeta ne poznamo dovolj, in da bi moralo biti naše poseganje vanj veliko bolj razumno in previdno. Tudi zaradi omenjenega sporočila je razstava več kot dobrodošla. Morje se - za razliko od kopnega - namreč še vedno obravnava kot (ne)prostor, v katerem lahko vsakdo počne kar hoče - se kopa, pluje, lovi, nabira, nasipava in ga ob vsem tem še izdatno onesnažuje. Tamara Lah REPORT ON THE THIRD MEETING OF SLOVENIAN BIOCHEMICAL SOCIETY The Slovenian Biochemical Society (SBS) was established in 1993 after splitting from the Yugoslav Biochemical Society as a consequence of political separation and declaration of independence of Slovenia. The first meeting was held in 1995 in Portorož, the second W&frH ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) PELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DO NOSTR115TITUTI E DELIE NOSTRE SOCI ETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 135-146 meeting at Otocec near Novo mesto in 1995, and this time we returned to the Adriatic Coast. During this time the membership of the 5BS has increased, but the budget remains rather modest, due to a low membership fee and little support from other sources. SBS is also a member of the European Federation of Biochemical Societies. The Society is therefore obliged to organize regular National meetings. Ail three meetings so far have had international participation, mainly due to the fact that by including foreign scientists into the scientific board and the program, the Ministry of Science and Technology of Republic of Slovenia is much more willing to financially support the meeting. This has also proved to be very stimulating, particularly for young scientists and the biochemistry students who have less chance to be exposed to the international scientific community. Due to the many collaborations that we have all over the world, it was not hard to find excellent speakers. This may change slightly in future, mainly due to the increasing number of contributions. However, the general opinion of the present scientific committee of the meeting, supported by the majority of SBS members, (according to the results of the questionnaire after the meeting) is that international participation inspired all scientists and reflects the recognition and quality of our scientific achievements. The presence of our foreign coworkers at the meeting also gave them the opportunity for visiting the collaborating departments and laboratories in Ljubljana and even to establish new scientific contacts, thus strengthening the links with Slovenian scientists. In the three and a half days of the meeting, we covered several major fields of biochemistry with 52 lectures and 97 poster presentations. Due to substantial in-ter-disciplinary research in areas including biotechnology, biology, biophysics, genetics and clinical biochemistry, as well as biomedical research, it was hard to draw a line between all these and the "true biochemistry". We therefore had to limit the contributions to the research and research groups, which are carrying out primarily basic biochemical investigations. Although these may well have applications, we did not include sections on biotechnology as in the previous years. Finally, in this meeting we also wanted to emphasize the power of the young and we invited to speak younger, although not yet so prominent, researchers who, however show potential. We decided therefore to shorten the time of presentations and to increase the number of, particularly young, speakers. As a stimulus to others who were not selected as speakers this time, we offered a challenge to win one of the three awards for the best poster. The Diploma (and practical gifts) went to the - again- young awardees: 1) Martina Fink; Michael R. Waterman and Damjana Rozman from Institute of biochemistry, Medical Centre for Molecular Biology at Medical Faculty, University of Ljubljana, for the presentation: Human lanosterol 14cc-demethylase (CYP51) promoter responds to cAMP dependent and to sterol dependent regulation. 2) Simon Caserman, Benjamin Gorinšek, Damjan Bergant, Metka Ravnik-Glavač and Damjan Glavač from Laboratory for Molecular Genetics, Institute for Pathology at Medical Faculty in Ljubljana, for the presentation: C618R mutation in the RET proto-oncogene in a Slovenian kindred with a familial medulary thyroid carcinoma (FMTC) and Hirschprung disease. 3) Margus Pooga, Matjaž Zorko, Maria Lindgren, Ur-sel Soomets and Ulo Langel from Estonian biocentre Tartu, Estonia; Institute of Biochemistry, Medical Faculty University of Ljubljana, and Stockholm University, Stockholm, Sweden for the presentation: Transportants -family of cellular delivery peptides. The opening "EMBO lecture", sponsored by the European Society for Molecular Biology was given by Miroslav Radman, and proved a most provocative beginning of the meeting. Miroslav Radman, born in Split (Croatia), is at present the Head of Faculty of the Medicine Necker-lnserm Institute at University of Paris, and winner of several awards in the field of evolution, cancer and mutation research. His lecture on "The precision of Biosynthetic Processes in Evolution and Disease" was a biological, philosophical and economical discussion on the molecular driving forces of evolution. He pointed out, by showing us his modelling and experimental evolution studies, that a certain level of biosynthetic errors may contribute to the adaptability or fitness of large population, and that the balance between low and high rate mutants is critical also for the development of diseases, such as cancer. The closing lecture was also a highlight, being presented by the famous structural biochemist and crystal-lographer, Wolfgang Baumaister, from the Max Planck Institute for Biochemistry in Martinsried near Munich (Germany). This was an excellent presentation of the structure and function of the largest proteolytic enzyme known so far - the proteasome. This protease is unique in its structure, comprised of 26 protein units, that allows for a complex and precise mechanism of regulation of its specific proteolytic activity in the cell cytoplasm, which is crucial for normal cell function. The main progress in our biochemical research since last meetings has been in molecular biology and genetics, in particular in gene regulation and evolution. These two topics were separated into the sessions Signal transduction and regulation and Gene structure and evolution. New and/or alternative signalling pathways were presented in excellent lectures by Paolo-Sasione Corsi from CNRS-!nserm, Strasbourg (France) and Ana Ple-menitaš and her collaborator from US, Tom Cujec, who works in the laboratory of Matjaž Peterlin, both of Slovene origin, on the mechanism of HiV-induced signal transduction mechanisms. The contribution of Damjana 141 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTfVITÀ DEI NOSTRIBTITUTI E DELIE NOSTRE 50CIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 135.H6 Rozman's group from Institute of Biochemistry & Medical Center for Molecular Biology at Medical Faculty was also outstanding, describing the hormonal regulation of cholesterol, while gene regulation in bacteria and animals was presented by Peter Dovč and coworkers from the Department of Biology and Department of Animai Sciences of the Biotechnical Faculty. Gene evolution was shown to be an active, growing field of research in Slovenia, developing mainly at the Department of Biochemistry and Molecular Biology at Josef Stefan institute (the group of Franc Gubenšek) and at the Department of Biology at Biotechnical Faculty (Jože Trontelj and coworkers). Moving now to the major achievements in the two largest sections, the longest tradition in Slovenian biochemical research is certainly in the area of protein biochemistry. The session on Structure and function of proteins started with jean-Ma rie-Frere, who presented a striking example of the generation of mutation, seen in the rapid proliferation of beta-lactamases, capable of degrading antibiotics. He stressed the need for renewed research into ways of inhibiting these enzymes. Several speakers, such as Gordon Rule, Gregor Gunčar and Roman Jerala demonstrated the complementary contributions of X-ray crystallography and NMR studies in revealing structural aspects of Rho factors and proteinase inhibitors, respectively. Further, structure-function aspects of other enzymes, such gyrases, acetyl and butyryl cholinesterases, nucleoside kinases, plant oxidases and peroxidases, phospholipases from venoms and particularly the proteolytic enzymes - cathepsins B, H and C -were presented. The latter studies were mainly from the group of Vito Turk at the Department of Biochemistry and Molecular Biology at the Jožef Stefan Institute, in certain cases in collaboration with the two Slovenian pharmaceutical companies, Lek and KRKA. Toxicologicai research is focused on several bacterial and animal proteins of sources. These are equina-toxin and other cytolytic toxins, mycrocystins and toxic phospholipases from snake venoms. Recent structural investigations in the group of Peter Maček from Department of Biology at Biotechnical Faculty in collaboration with Gianfranco Menestrina, have led to new discoveries in the structure and pore-forming mechanisms of equinatoxin, while the biochemical properties of phospholipases and the toxic effects of specific snake venoms were described by the group of Franc Gubenšek at Josef Stefan Institute. Another interesting molecule, where structure-function relationship is still a puzzle, is TNF-aipha. As in ail previous proteins, recombinant DNA techniques as well as conformational studies have led to new understanding of structure-function relationships. In the case of TNF-a this may lead to direct medical application in tumour treatment and the research by Vladka Gaberc-Porekar and Viktor Menard at the National Institute of Chemistry is strongly supported by the pharmaceutical company LEK. The second largest section is the sections on Molecular basis of the disease. Here, the prevalent concern is cancer. One aspect of these studies concerns proteolytic enzymes, where the two groups of Janko Kos, located at Jožef Stefan Institute and KRKA and of Tamara Lah at National Institute of Biology are focused on the clinical and basic aspects of cysteine cathepsins and their inhibitors in cancer. Genomic and genetic alteration at the initiation and progression of cancer are also studied in the groups of Damjan Glavač at the Institute of Pathology of the Medical Faculty. Oncogene and anti-oncogenes (tumour suppresser genes) are activated during tumour progression and their correlation to clinical progression is studied mainly in the group of Radovan Kornef, head of the Medical Center for Molecular Biology and Institute of Biochemistry at Medical Faculty. Closer collaboration with clinicians may lead to the new agents used gene therapy of cancer patients. In this session, we even had a guest scientist from Wuhan University of China, Yipeng Qi, who reported on new apoptotic genes. Other diseases, such are asthma, osteoporosis, polycystic kidney disease and cystic fibrosis, immune diseases and diabetes have been studied in collaboration between institutes and university laboratories and the Clinical Centre in Ljubljana. In animals, studies on diseases such as dermatophytes t s and my-crosporosis were reported from the Veterinary Faculty. In addition, many new genetic modifications of existing drugs and toxins were discussed during all the sessions, which may improve the therapeutic protocols in many other diseases. New methods for determining biological toxicity were also presented. The sessions on Biomembranes and Signal Transduction, chaired by Marina Dermastia, Matjaž Zorko, Anthony Trewavas and Gerard Lambeau, focused mainly on plant and human cell systems of intracellular Ca mediating signal transduction, the mechanisms of phospholipases and eqionatoxin interaction with membranes and signal transduction. Last, but not least in importance were the two workshops on Education in biochemistry. The first, moderated by Metka Renko, Ana Plemenitaš and Roger Pain, dealt with new concepts of teaching biochemistry within life sciences and in medical education which were discussed by our guests from British Biochemical Society and by the heads of Biochemistry studies at our Faculties. Interdisciplinary teaching in medicine and teaching in the contexts of science biochemistry and biotechnology were discussed in depth, and common problems, such as overloading of teachers were aired. In the Round Table on Slovenian Terminology in Biochemistry, Slovene biochemists voted for having Slovene terminology instead of accepting English words. The strategy for reaching general agreement and for publication, as well 142 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA OEI NOSTfil ISTITUTIE DELLE NOSTRl SGCI ETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS ANO ASSOCIATIONS, 135-146 as fund-raising for an English-Slovene dictionary was elaborated. We agreed that we need the Slovenian terminology in biochemistry, not only for teaching, but also for communicating with the public and media in order to gain general public acceptance and recognition of our scientific achievements. Primož Pipan in Uroš Košir MEDNARODNI DELOVNI TABOR V SEČOVEtJSKIH SOLINAH V drugi polovici meseca julija je na območju naravnega rezervata Stare soline v Fontaniggah, v krajinskem parku Sečoveljske soline, v organizaciji Društva za prostovoljno delo MOST, Študentskega kluba Domžale ter Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana prvič potekal mednarodni etnološko renovacijskt delovni tabor SOLINE - SALTPANS. V solinarsko hišo, v kateri ni nihče prebiva! že več kot trideset let, so se vrnili stanovalci. Šest prostovoljcev iz Španije, Nizozemske, Češke, Italije in Slovenije, ki nas je združila ideja o ''drugačnem" preživljanju prostega časa, smo v njej za dva tedna našli svoj novi dom. Obnavljali smo solni fond, ki je v lasti muzeja soltnarstva, in solinarju Rinaldu pomagali pri pobiranju in spravilu soli. Solinam smo tako za kratek čas znova vdihnili življenjski utrip, kakršnega so tu poznali dolga stoletja, v času po drugi svetovni vojni pa je zaradi spremembe v načinu življenja utoni! v pozabo. V poznem popoldanskem soncu z okna soiinarske hiše tiho odmeva melodija Doorsov, pomešana z vonjem po pečenih jajčevcih. Lučka in jurriaan s palotom jemljeta soiinsko blato z dna jarka, napolnjenega z vodo, ga spustita na vrh trikotnega nasipa in pogladita, tako da za njima ostaja geometrično popolnoma ravna linija, ki bo v nekaj dneh, ko se bo blato posušilo in strdilo, postala obnovljen nasip ob evaporacijskih bazenih. Uroš z lopato oblikuje robni odtočni žleb v bodočih kristalizacijskih bazenih in utrjuje nasipe med njimi, pri tem pa stalno ponavlja, da je blato presuho in ga zato ni moč tako lahko oblikovati kot prejšnji dan, ko je bilo ravno prav mokro, jaz pa tečem po fotoaparat, kajti tega posnetka zares nočem zamuditi. Ko se vrnem nazaj, se preostali trije že smejijo na ves glas, komaj zadržujejo solze in s prsti kažejo na Ester. Naša najstarejša prostovoljka je namreč lovila ravnotežje v dobrem metru globoki fossi, napolnjeni z vodo, v katero je pomotoma zašla med iskanjem ravno prav mokrega blata za popravilo nasipov. Čof! "Aiuto, aiuto, aiutate mi!" In že je v vodi, vsa mokra in blatna, jaz fotografiram, drugi pa ji ponujajo roke in jo nekako po- skušajo spraviti ven na suho. Sledilo je še nekaj padcev v motno mlakužo, nazadnje pa smo jo le uspešno potegnili na suho. Na koncu te zahtevne operacije smo tudi mi prav tako blatni kot ona, in ker je sonce že zares nizko, soglasno sklenemo, da je za danes dela dovolj in da je najboljše, da se gremo umit v morje. Kot naročeno takrat Roger ugasne radio in z okna zavpije: "Come on, dinner is ready!" Da, za danes smo delo končali. SCI - Service Civil International je mednarodna nevladna organizacija s sedežem v Antwerpnu, katere glavna dejavnost je propagiranje mednarodnega prostovoljnega dela. Že od svoje ustanovitve leta 1920 se ukvarja z organizacijo mednarodnih delovnih taborov. Ti so zasnovani tako, da prostovoljke in prostovoljci iz različnih držav skupaj živijo in delajo na določenem projektu. To pa jim daje priložnost, da vzpostavijo mnoge mednarodne stike ter s tem pomagajo podreti umetno postavljene ovire in predsodke med narodi, kar pripomore k boljšemu razumevanju navad drugačnih kultur ter izboljšanju strpnosti do njih. Večina taborov poteka v poletnem času, v povprečju trajajo dva tedna, sporazumevalni jezik je ponavadi angleščina, teme projektov pa so različne; ekološke, reno-vactjske, delo z mladostniki... Udeleženci morajo plačati participacijo za tabor in potne stroške, v zameno za delo, ki ga opravljajo, pa dobijo namestitev, prehrano in zavarovanje v času trajanja tabora. Vsako leto nacionalne podružnice SCI organizirajo okoli 1000 mednarodnih delovnih taborov, ki jih vodijo lokalni koordinatorji in se jih udeleži več tisoč prostovoljk in prostovoljcev z vsega sveta. Potencialne udeleženke in udeleženci iz Slovenije se na mednarodne delovne tabore lahko prijavijo na Društvu za prostovoljno delo MOST (Breg 12, 1000 Ljubljana, tel. 061 125-80-67), ki od 1991 na območju Slovenije zastopa SCI. V letu 1999 je pod njegovim varstvom v Sloveniji potekalo Štirinajst mednarodnih delovnih taborov; eden med njimi tudi v Sečoveljskih solinah. V solinah smo se le redko ravnali po urinih kazalcih. Vedeli smo le, da moramo začeti delati rned osmo in deveto uro dopoldne, v preostalem delu dneva pa smo se ravnali glede na vročino. Dežurni je vstal pred drugimi in pripravil zajtrk, nato pa smo se lotili dela na solnem fondu. Na začetku tabora, ko sol še ni kristalizirala, smo obnavljali nasipe velikih evaporacijskih bazenov. Nekako do kolen bosi smo stali v bližnjih jarkih in z lopati podobnim orodjem, imenovanim paloto, iz njih jemali solinsko blato, ga razporejali po nasipih in oblikovali v ravne proge. Kasneje, ko je sol že kristalizirala, je solinar Rinaldo, medtem ko smo zajtrkovali, pograbil ves dnevni pridelek soli na kupčke, mi pa smo jo potem s samokoinicami zvozili v skladišče. Med enajsto in dvanajsto, ko je bilo sonce že bliže zenitu, nas je vročina pregnala v naše domovanje. Na urniku je bilo kosilo, po njem pa zaslužena "siesta", ki je uradno trajala vse do tedaj, ko je prenehala popoldanska vro- 143 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV !N DRUŠTEV/ATTIViTA DEI NOSTKlISTITUTI E DEILE NOSTRE SOCItTA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 135-146 čina. V zvezi s popoldansko siesto nam je dal Katalonec Roger kar nekaj navodil. Ubožec je bil vidno zgrožen, ko smo našo prvo uradno siesto zaključili šele ob petih popoldne. Prvi delovni dan smo bili tako zelo utrujeni, da smo po kosilu zaspali kar za štiri ure. Seveda to Mediterancu iz Barcelone nikakor ni šlo v račun, češ da mora po vseh pravilih prava siesta trajati ie kakšnih dvajset minut. Podelili smo mu naziv inštruktorja sieste in ga zadolžili, da nam naslednji dan demonstrira, kako poteka prava popoldanska siesta. Posnemali smo ga do podrobnosti v vseh gibih, pa nam vseeno ni uspelo. Spet smo zaspali in se zbudili šele čez tri ure in pot. Seveda se je opravičeval, češ da tudi inštruktorju kdaj spodleti. Po popoldanski siesti okoli pete ure, ko sonce ni več tako hudo pripekalo, nas je čakala popoldanska izmena. Na solnih fondih smo spet obnavljali in utrjevali nasipe, poglabljali jarke in se tako ali drugače pobiiže spoznavali s solinskim blatom. Okoli osme smo zaključili delo in se šli umit v morje, saj na solinah ni tekoče vode. Ker v solinarski hišici ni elektrike, smo tudi vsakdanjo večerjo zaključili ob svečah. Poleg vsakdanjega dela in prostega časa pa smo veliko časa namenili tudi raznim študijskim aktivnostim. Različni strokovnjaki so nam pripravili predavanja o muzeju solinarstva, trgovini s soljo, krajinskem parku Sečoveljske soline, o solinah kot prebivališču številnih redkih ptic, ogledali smo si Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu ter Tonino hišo v Svetem Petru. Skratka, s solinarstvom smo se seznanili v teoriji in praksi. Praktično delo je za seboj pustilo kar precej žuljev na naših rokah, še posebno, ker nismo bili vajeni takšnih gibov, kot jih zahteva delo s posebnim solinskim orodjem. Toda sčasoma smo za delo z njim dobili pravi "grif, pred ostrimi robovi školjk v solinskih jarkih pa smo podplate zaščitili z lepilnim Irakom. Ampak to je cena, ki jo človek mora plačati, če hoče delati z roko v roki z naravo. Sečoveljske soline so vzorčen primer so-naravnosti, kjer narava in človek uspešno sobivata že stoletja, ne da bi pri tem negativno vplivala na ekološko ravnovesje. Z delom na solinah smo prispevali majhen delež k vzdrževanju in ohranjanju danes vse bolj izginjajoče kulturne pokrajine, ki je bila nekoč tako značilna za slovensko Primorje. Z obnovitvijo nasipov eva-poracijskih in kristalizacijskih bazenov smo vodi preprečili, da bi jih čez čas z erozijo zbrisala s površja. Istočasno pa smo ob pomoči medijev pripomogli k ozaveščanju lokalnega prebivalstva in širše slovenske javnosti. Ničkolikokrat se govori, kako je treba naravno in kulturno dediščino ohraniti za naše zanamce, toda ko je s teorije treba preiti na prakso, začetni elan pogosto pojenja. Tu se je teorija uspešno udejanila v praksi, ki ima vizijo tudi v prihodnosti. Srednješolci, študentje, prostovoljci in drugi zainteresirani bi lahko prek delovnih ali raziskovalnih taborov med nekajdnevnim bivanjem v solinah konkretno pomagali pri ohranjanju te dediščine severozahodne Istre, zraven pa bi se še marsikaj koristnega naučili. Tako dediščine za naše zanamce ne bi le ohranili, temveč bi jim jo tudi približali, in sicer tako, da bi jo razumeli. Ceniš pa lahko le tisto, kar razumeš. S takšno obliko "eko turizma" bi se v soline na najbolj neposreden način spet vrnili "turisti", ki so Portorož pred več kot sto leti prvič obiskali ravno zaradi solin oz. solinskega blata, s katerim so menihi iz samostana Sv. Onofrij iz Kroga nad Sečovljami s posebnimi terapijami uspešno zdravili kožne bolezni. V dveh tednih smo prostovoljci iz različnih držav na Fontaniggah doživeli ie ščepec tistega, kar so Pirančani doživljali leto za letom vse od 13. stoletja do petdesetih let tega stoletja. Njim je to pomenilo preživetje, nam pa zanimivo izkušnjo. Na začetku se nam je celoten sistem delovanja zde! zelo zapleten, kasneje pa smo ugotovili, da pravzaprav delovanje sistema neštetih kanalov, bazenov, zapornic in jezov poteka popolnoma logično. To že, ampak na vprašanje, kdaj in kje odpreti posamezno zapornico ter zapreti drugo pa tudi na koncu tabora nismo znali odgovoriti. To dokazuje, da vse skupaj le ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled. Za obvladovanje takšnega sistema bodo tudi v prihodnjem tisočletju potrebni predani ljudje, in kakor je že v rimskih časih dejal PHnij, gospodarjenje curn grano salis, z zmcern soli, t.j. preudarno in razsodno. Udeleženci mednarodnega etnološko renovacijskega delovnega tabora SOLINE - SALTPANS, ki je potekal med 13. - 27. 7. 1999, so bili: taborovodji Uroš Košir in Primož Pipan (Slovenija), jurriaan de Vos (Nizozemska), Ester Bacci (Italija), Roger Carvet (Katalonija - Španija) in Lucie Drongova (Češka). Izvedbo tabora so omogočili: Društvo za prostovoljno delo MOST, Študentski klub Domžale, Študentski servis Domžale, Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana, Banka Koper, Mercator Degro Portorož, TNP, Kraški regijski park. Urad vlade RS za informiranje, Center za promocijo turizma. Foto: P. Pipan 144 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEt NOSTRt ISTITUTIE DELI.E N05TRE SOCIETA/ACTIVITIES BV OUKINSTITUTIONS ANO ASSOCIATIONS, 135-146 Katarina Kristan in Branka Tavzes SODELOVANJE ŠTUDENTOV BIOLOGIJE PRI PROJEKTU (NVENTARlZACiJE, FLORE iN FAVNE TRŽAŠKEGA ZALIVA Morje je že od nekdaj privlačilo domišljijo ljudi, saj je predstavljalo veliko skrivnost. S svojim nepredvidljivim vedenjem je zahtevalo marsikatero žrtev in zbujalo strah prebivalcev ob njegovih obalah. Dokler j.Y. Cousteau s svojim prijateljem Gagnamom ni sestavil SCU8A opreme, se je o prebivalcih morja, v njihovem lastnem okolju, vedelo bolj malo. Po drugi svetovni vojni je prišlo do razmaha v odkrivanju podvodnega sveta. Z izpopolnitvijo potapljaške opreme, se je močno olajšalo delo morskega biologa. Zanimanje za življenje pod morsko gladino vlada tudi med študenti biologije, tako je med njimi vsako leto vedno večje število potapljačev. Ker nam študijski program daje zgolj osnove poznavanja morja kot življenjskega prostora, smo se že nekaj let poskušali priključiti kakšnemu projektu, kjer bi to znanje lahko uporabili in razširili. Letos srno se s pomočjo dr, Toma Turka povezali z Morsko biološko postajo (MBP), kjer poteka projekt inventarizacija flore "sn favne tržaškega zaliva, katerega nosilec je dr. Lovrenc Lipej. Projekt je zastavljen za pet let, od 1998 do 2003. V tem času naj bi čim bolj temeljito izdelali seznam vrst in habitatov Tržaškega zaliva, ter s tem pripomogli k poznavanju biodiverzitete. V času med 16. 7. in 20. 8. 1999 je pri projektu sodelovalo 27 študentov, članov potapljaške sekcije Društva študentov biologije. V teh petih tednih smo se dodobra seznanili z delom na terenu in obdelavo pridobljenih podatkov. Ker je glavnina projekta vezana na terensko delo, je veliko odvisno od vremena. Tako se je potrebno o izboru lokacije, za popis profila odločiti zadnje jutro, tik pred odhodom. Mnoge lokalitete niso dostopne s kopnega, do njih je mogoče priti zgolj s čolnom, za to je potrebno stanovito vreme in predvsem mirno morje. Važna pa je tudi ustrezna vidljivost Študentje smo, poleg velikega zanosa za delo, s seboj prinesli tudi sonce, tako v teh petih tednih z vremenom nismo imeli prevelikih težav. Vedno se je našel kak kotiček slovenske obale, kjer smo lahko potegnili profil. Kot vsako delo, tudi delo potapljača zahteva veliko priprav. Ker voda pač ni človekovo naravno okolje, potrebuje potapljač kar nekaj opreme, ki mu omogoča varno in prijetno opravljanje zastavljene naloge. Delo na terenu se začne, ko je vsa oprema sestavljena in se prvi od potapljačev potopi in potegne 85 metrsko vrv pravokotno na obalo. Ob vrvi se na vsakih 5 metrov popiše globina in s kamero posname teren. Po tem, ko je vse posneto, se v 10 metrskem pasu ob vrvi pregleda floro in favno, ter neznane primerke odnese v labora- torij, za nadaljne določevanje. S tem dobimo podatke o razgibanosti terena, sestavi tal in tipih habitatov izbranega področja. Po povratku na MBP v popoldanskih urah, smo se navadno preselili v laboratorij - praktikum, kjer smo si pogledali posnetek in se pogovorili o eventuelnih napakah pri delu in opaženih zanimivostih. Ker smo med potopom nabrali kar nekaj materiala, ki nam je delal preglavice pri prepoznavanju, smo se lotili tudi določevanja s pomočjo določevalnih ključev. Tu smo ugotovili, da je to ena izmed naših šibkih točk. Na srečo smo imeli okrog sebe strokovnjake, ki so nam radi pomagali in pokazali smernice pri uvrščanju manj znanih primerkov v pravo taksonomsko skupino. Pri projektu poleg ekipe iz MBP sodeluje še nekaj ljudi. Tako smo se seznanili z upravnikom akvarija Val-terjem Žižo, ki nam je razkazal akvarij in nas seznanil z njegovim vzdrževanjem. Tu nam je postalo jasno tudi, da je sodelovanje med ljudmi, ki se ukvarjajo s podobno stroko, lahko zelo koristno in skoraj nujno potrebno. Kot kaže jim na Obali to kar dobro uspeva, saj smo poleg že omenjenih ljudi spoznali tudi druge poznavalce morskega sveta, ki jim je raziskovanje morja poklic ali pa zgolj okupacija, ki jim je v veliko veselje. Žal je čas kar prehitro minil. V teh petih tednih smo se naučili mnogo novega in predvsem dobili vpogled v način dela pri strokovnih projektih. Dr. Lovrencu Lipeju in sodelavcem dr. Aleksandru Vukoviču, Tihomirju Makovcu in Janezu Forte se zahvaljujemo za čas, ki so si ga vzeli za nas, da so nam razložili in pokazali vse, kar nas je zanimalo. Upamo, da se bo povezava med študenti in MBP nadaljevala in da bo prerasla iz zgolj nekaj poletnih tednov v trajno sodelovanje. Foto; L Lipej 145 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9•1999• 1 (15) ocene in poročila / recension) e relazlonl / rewiew5 and reports, 146 OCENE iN POROČILA RECENSIONIE RELAZION1 REVIEWS AND REPORTS Dragutin Rucner: PT!CE HRVATSKE OBALE JADRANA. Hrvatski prirodoslovni muzej 1998, pp. 312 Delo ornitologa Dragutina Rucnerja (1910-1996) nam predstavlja avifavno praktično celotne hrvaške obale (500 km zračne linije od Dragonje do Prevlake), otokov in zaledja. Avtor je podatke zbira! (skupaj s soprogo Renato) od leta 1946 do 1975. Knjiga obsega 312 strani in ima 50 originalnih avtorjevih fotografij značilnih habitatov. Uredil in za tisk jo je pripravil dr. N. Tvrtkovič s Hrvaškega prirodoslovnega muzeja. Pisni del se začne z urednikovim predgovorom, ki nam v kratkih stavkih oriše lik pokojnega avtorja in razloži koncept knjige, kakor si ga je zamislil avtor sam. V nadaljevanju nam avtor predstavi ornitologe (ne toliko njihova dela), ki so objavljali svoja opažanja z obravnavanega območja pred njim, mimogrede pa v besedilu omeni, da z novejšimi izsledki ni prav dobro seznanjen. Slednje je bilo verjetno vsaj deloma tudi vodilo za njegov način prikazovanja podatkov, ki ga prav tako razloži v tem poglavju - v knjigi bomo namreč našli predvsem samo njegove (oz. njune) originalne podatke in le izjemoma tudi tuje, že objavljene. V splošnem delu knjige nam na petih straneh opiše geografske, na Še nadaljnih 18 straneh pa tudi ekološke danosti raziskovanega območja. Slednjim daje velik pomen, saj je že hitro po začetku terenskega dela opazil veliko povezanost med razširjenostjo ptic in vegetacijskimi pasovi, kot ključnimi pokazatelji ekoloških razmer. Nekatera značilna fitogeografska območja na hitro opiše tudi z značilnimi gnezdilci. V posebnem delu knjige nam na skoraj 200 straneh prikaže status, razširjenost in pogostnost 292 vrst ptic, ki jih je opazil na obravnavanem območju. Praktično vsi pomembni podatki so dokumentirani z lokacijo in datumom najdbe. Ob koncu nam avtor v treh kratkih poglavjih predstavi še 59 vrst ptic, ki so jih na obravnavanem območju opazili drugi avtorji (vsa opažanja so citirana), nomenklaturo domačih imen za ptice in zaključke. Siedi še seznam uporabljene literature, nemški povzetek, ter grafična priloga, v kateri je v UTM mreži pregledno predstavljena razširjenost 107, v posebnem delu opisanih gnezdilcev. V knjigi so podrobno predstavljeni rezultati, za današnji čas povsem neuresničljivega avtorskega projekta -tri desetletja solističnega kartiranja ptic v obdobju gnezdenja, preleta in prezimovanja, in to na območju, ki se po površini lahko meri s celotno Slovenijo, po pestrosti pa le nekoliko manj. Verjetnem, da je obseg opravljenega dela in število zbranih podatkov tolikšno, da se jih drugače kot je v knjigi (s številnimi po-splošitvami), verjetno sploh ne da predstaviti. V nasprotnem bi bilo znanstvenih argumentacij še vsaj za en ali dva podobno debela zvezka. Čas, ki bi ga za to potreboval avtor, pa bi gotovo presegel njegove tuze-meljske zmožnosti. Kot vsak, ima tudi ta, prostorsko megalomanski raziskovalni pristop svoje prednosti in slabosti. Rezultati nam, na eni strani, pregledno prikazujejo splošno stanje avifavne in grobe ornitogeografske kline, ki se vlečejo vzdolž V jadranske obale, po drugi pa skrijejo številne podrobnosti, ki jih ob razpršenosti dela ni bilo moč zbrati. Zaradi potrditve prisotnosti splošno razširjenih vrst na celotnem raziskovalnem območju, je avtor zamudil priložnost opazovanja ali nedvomne potrditve nekaterih redkih, a stalnih gnezdilcev. Ugotovitve o redkih ali specializiranih vrstah, dobljene na začetku terenskega dela bi, zaradi dolgega obdobja raziskovanja, potrebovale nove potrditve. Zaradi obsežnega dela pri urejanju in interpretaciji zbranih podatkov, ni bilo časa za temelj itejš i pregled in predvsem presojo del drugih avtorjev, ier povezavo z lastnimi rezultati. Res pa je, da se je avtor vseh naštetih slabosti dobra zavedal, kar je brez slepomišenja tudi priznal, njihovo reševanje in dopolnjevanje pa naložil na pleča novi generaciji ornitologov. Knjigo iahko ocenjujemo s kritične pfati in v njej najdemo številne nerazumljivosti, pomankljivosti, spregledane možnosti in tudi nedoslednosti, ki so zvest spremljevalec vseh Široko zastavljenih projektov. Resnici na ljubo, ima tudi takšna kritika svoj pomen pri spoznavanju skrivnosti narave okoli nas, saj nas usmeri v iskanje še neznanega. Vseeno pa sem mnenja, da moramo v knjigi iskati predvsem to, kar je narejenega in to dobro. To so številni favnistični in ekološki podatki. Knjiga "Ptice hrvatske obale Jadrana" je brez dvoma neprecenljiv temelj za poznavanje in nadaljne raziskovanje avifavne tega dela Evrope. Davorin Tome 146 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) KAZALO K SLIKAM NA OVITKU/INDEX TO PICTURES ON THE COVER SLIKA NA NASLOVNICI: Rumeni sprehajalček (Tripterygion deiaisi xanthosoma) je v slovenskem morju manj znani in redkejši sorodnik babic. (Foto: M. Richter) Si. 1: Mesečev zaliv je eden najlepših predelov naravne moške obale v Sloveniji. (Foto: D. Podgornik) Si. 2: "Pokopališče" lupin mehkužcev pri Ankaranu ponuja izjemen prizor v tem delu Tržaškega zaliva. (Foto: M. Richter) SI. 3: V tej gmoti lupin so strokovnjaki odkrili 135 vrst različnih mehkužcev, predvsem školjk in polžev. (Foto: T. Makovec) SI. 4: Jezeri v Fijesi sta zavarovani kot naravni spomenik. (Foto: D. Podgornik) SI. 5: Značilni habitatni tip s halofiti v Krajinskem parku Sečoveijske soline. (Foto: D. Podgornik) SI. 6: Venerine laske (Adiantum capillus veneris) pogosto najdemo v bližinu slapov. (Foto: T. Makovec) Si. 7: Slapičje Škrlin obiskovalci reke Dragonje dobro poznajo. (Foto: T. Makovec) SI. 8: Naravni spomenik Debeli rtič je eden od treh zavarovanih predelov slovenskega obalnega morja. (Foto: D. Podgornik) FRONT COVER: Threefin blenny Tripterygion deiaisi xanthosoma is a ¡ess known and rare blennioid species in the coastal waters of Slovenia. (Photo: M. Richter) Fig. 1: The so-called Moon Bay is one of the finest parts of the natural coast of Slovenia. (Photo: D. Podgornik) Fig. 2: This "burial ground" of the molluscs' shells near Ankaran offers an exceptional sight in the Gulf of Trieste. (Photo: M. Richter) Fig. 3: in this mass of shells, experts have registered 135 species of different molluscs, mainly bivalves and gastropods. (Photo: T. Makovec) Fig. 4: The two Fijesa lakes have been protected as a nature monument. (Photo: L. Podgornik) Fig. 5: A characteristic habitat of halophiious plants at Sečovlje Sahna Landscape Park. (Photo: D. Podgornik) Fig. 6: Venus' hair (Adiantum capillus veneris) is often found close to waterfalls. (Photo: T. Makovec) Fig. 1: The Škriine cascades are well known to the visitors of the Dragonja river. (Photo: T. Makovec) Fig. 8: Debeli rtič nature monument is one of the three protected parts of the Slovene coastal waters. (Photo D. Podgornik) 147 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) NAVODILA AVTORJEM 1. ANNALES: Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies (do 5. Številke: Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annali del Litorale capodistriano e delle regioni vidne - Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions) je znanstvena in strokovna interdisciplinarna revija humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin v podnaslovu opredeljenega geografskega območja. 2. Sprejemamo prispevke v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Uredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati. 3. Prispevki naj obsegajo največ 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami. Na levi pustite 3 do 4 cm širok rob. Zaželjeno je tudi (originalno) slikovno gradivo, še posebno pa oddaja prispevka na računalniški disketi v programih za PC (osebne) računalnike. 4. Naslovna stran tipkopisa naj vsebuje naslov in podnaslov prispevka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, ime in naslov institucije, kjer je zaposlen, oz. domači naslov vključno s poštno številko. Uredništvo razvršča prispevke v naslednje kategorije: Izvirna znanstvena dela vsebujejo izvirne rezultate lastnih raziskav, ki še niso bili objavljeni. Dela pošlje uredništvo v recenzijo. Avtor se obvezuje, da prispevka ne bo objavil drugje. Strokovna dela prikazujejo rezuftate strokovnih raziskav. Tudi te prispevke uredništvo pošlje v recenzijo in avtor se obveže, da prispevka ne bo objavil drugje. Pregledni članki imajo značaj izvirnih def. To so natančni in kritični pregledi literature iz posameznih zanimivih strokovnih področij (review article). Gradiva imajo ravno tako značaj izvirnih del. Poročila vsebujejo krajše znanstvene informacije o zaključenih raziskovanjih ali kratek opis strokovnih in znanstvenih knjig ali srečanj. Taki prispevki ne smejo presegati 5 strani. Mladinske raziskovalne naloge morajo biti urejene kot strokovna dela. Komentarji so namenjeni aktualnostim s strokovnega področja. Ne smejo presegati 2 strani. Obvestila so namenjena društvenemu življenju. Obsegajo I stran. 5. Prispevek mora vsebovati povzetek in izvleček. Izvleček je krajši (cca. 10 vrstic) od povzetka (cca, 30 vrstic) in v nasprotju s povzetkom tudi ne vsebuje komentarjev in priporoči!. V izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Navedemo, čemu smo delo opravili ali napisali dokument. Na že objavljeno gradivo se sklicujemo le, če je to glavni motiv dela. Na kratko opišemo metode in tehnike dela - kolikor je potrebno za razumevanje. Nove tehnike opišemo !e, kjer se razlikujejo od že znanih. Če v delu ne opisujemo eksperimentalnega ali praktičnega dela, opišemo vire informacij. Rezultate in zaključke lahko združimo. Kar se da informativno navedemo le, kaj smo ugotovili oziroma odkrili. Povzetek začnemo s stavkom, ki vsebuje glavno sporočilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi. Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogibamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo osnovno informacijo in poudarke iz glavnega besedila. V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo ne vsebuje. 6. Avtorji so dolžni definirati in pripisati ustrezne ključne besede (pod izvlečkom) članka. Zaželjeni so tudi angleški (ali slovenski) prevodi ključnih besed, podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. Priporočamo se še za angleški (ali slovenski) prevod povzetka, sicer bo za to poskrbelo uredništvo. 7. V besedilu se po možnosti držimo naslednjih poglavij: 1. Uvod. 2. Pregled dosedanjih objav. 3. Materiali in metode (Dokazni postopek). 4- Rezultati. 5. Razprava aii diskusija. 6. Zaključek (Sklepi). 7. Zahvala - če avtor želi. 8. Priloge - če je potrebno. 9. Literatura (Viri, Bibliografija). 10. Povzetek (Summary). 11. Izvleček. 12. Ključne besede (neobvezno). 8. Ločimo vsebinske in bibliografske opombe. Vsebinske opombe besedilo Še podrobneje razlagajo ali pojasnjujejo, postavimo jih pod črto. Z bibliografsko opombo pa mislimo na citat - torej sklicevanje na točno določeni del besedila iz neke druge publikacije (navedemo tudi točno stran, kjer je citat objavljen) ali na publikacijo (članek) kot celoto (točne strani, kjer smo besedilo prevzeli, ne navajamo). Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki: Avtor, leto izida in - le če citiramo točno določeni dei besedila - tudi navedba strani. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Literatura (Viri, Bibliografija). 148 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) Primer citata med besedilom: (Graferiauer, 1993, 11). Primer navajanja vira kot celote, brez citiranja: (Grafenauer, 1993). Popolni podatki o tem viru v poglavju Literatura pa se glasijo; Grafenauer, 8. (1993): Miti o "Istri" in resnica istrskega polotoka. V: Acta Histriae I. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 9-52. Če citiramo več del istega avtorja iz istega leta, poleg priimka in kratice imena napišemo še črke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj razlikujejo. Primer: (Grafenauer, 1993a); (Grafenauer, 1993b). Bibliografska opomba je lahko tudi del vsebinske opombe in jo zapisujemo na enak način. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi ločimo s podpičjem. Primer: {Gombač, 1996; Grafenauer, 1993b). 9. Pri citiranju arhivskih virov navedemo najprej arhiv, nato ime fonda ali zbirke in signaturo. V članku navajamo kratico arhivskega vira v oklepaju med besedilom. Kratico pa razložimo v poglavju o virih na koncu prispevka. Primer navajanja arhivskega vira v oklepaju med besedilom: (PAK. RAC, 1) Primer navajanja arhivskega vira v poglavju o virih: PAK. RAG - Pokrajinski arhiv Koper, Rodbinski arhiv Gravisi, a. e. (arhivska enota) 1. Podobno poskušamo ravnati pri uporabi časopisnih virov. 10. Poglavje o literaturi in virih je obvezno. Bibliografske podatke navajamo takole: - Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba. Npr.: Verginella, M., Volk, A., Celja, K. (1995): Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. V zgornjem primeru, kjer je avtorjev več kot. dva, je korekten tudi citat: (Verginella etal., 1995) Če navajamo določeni del iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. - Opis prispevka v zaključeni publikaciji - npr. prispevka v zborniku: Avtor (leto izida): Naslov prispevka. V: Avtor knjige: Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do. Primer; Verginella, M. (1995): Poraženi zmagovalci. Slovenska pričevanja o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. V: Verginella, M. et ai.; Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 13-51. - Opis članka v reviji: Avtor (leto izida): Naslov Članka. Naslov revije, številka. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 141-150. Članki so razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za več citatov istega-istih avtorjev. 11. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo: podčrtano za polkrepko, valovito podčrtano za ležeče. Računalniški zapis naj vključuje ustrezne oznake za bold in italies. 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, ko se prvič pojavijo. Članku lahko dodamo tudi seznam uporabljenih kratic. 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu prispevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz točke 10). 14. Prvi odtis prispevkov uredništvo pošlje avtorjem v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti v treh (3) dneh. Besedilo popravljamo s korekturnimi znamenji, ki jih najdemo na koncu Slovenskega pravopisa (1962), Ljubljana, ali v: Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Ljubljana, SAZU-DZS, 13-14. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Druge korekture opravi uredništvo. 15. Uredništvo prosi avtorje, naj navodila vedno upoštevajo. Ob vseh nejasnostih je uredništvo na voljo za vsa pojasnila. UREDNIŠTVO 149 ANN ALES • Ser. hist, nat. ■ 9 ■ 1999 • 1 (15) INSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. ANNALES: Annals for ¡stran and Mediterranean Studies - Anali za istrske in mediteranske študije (up to No. 5: Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions - Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin) is a scientific and research interdisciplinary review covering the humanities, sociology and natural science in the area as stated in the review's subtitle. 2. Articles (papers) written in Slovene, Italian, Croatian and English languages will be accepted, The Editorial Board reserves the right to have them linguistically revised and corrected. 3. Articles should be written on max. 24 pages with double spacing and on one side of the sheet only. On the left side of each page, a 3-4 cm wide margin is to be ieft. Original photographs, drawings and tables are welcomed, as well as diskettes containing the texts, together with reference to the programme used. 4. Title page of typescript is to include title and subtitle of the article (paper), author's name, any (academic) titles and name of institution by which employed or personal address. Articles are arranged in the following eight categories: Original scientific works containing not yet published results of the author's own research. Such works will be reviewed by scientists chosen by the Editorial Board. Authors oblige themselves not to offer their material to any other journal or magazine. Research works presenting results obtained through research. They too will be reviewed, and authors oblige themselves not to publish them elsewhere. Review articles bearing the character of original works. These are critical and detailed reviews of literature from various interesting fields of research. Materials and sources also bearing the character of original works. Reports include short scientific information on integral research work or a short description of scientific or specialist books or meetings of experts. Such articles are not to exceed 5 pages. Youth research compositions are to be presented in the same was as research works- Explanatory comments include topical issues from various fields of research and are not to exceed 2 pages. Notices include news from various associations and should not exceed 1 page. 5. Articles should include both summary and abstract. Abstract is the shorter of the two (with up to 10 lines; and does not include, in contrast to summary (with up to 30 lines), explanatory comments and recommendations. Abstract is to contain a short description of the pur- pose and methods of the work and its results. Author should also state why the work has been carried out and why a document has been written about it. References to the already published material are made only if this is the main purpose of the work. Methods: if necessary, work methods and techniques are to be briefly described (new techniques are to be stated only if differing from the already known ones), if no experimental or practical work is described, sources of information are to be given. Results and conclusions may be incorporated. Findings are to be presented as briefly as possible. At the beginning of summary the essential points of the carried out work are to be presented. Sentences should be concise and not too long. The text is to be written in the third person; verbs may be used in impersonal form only exceptionally. The not so well known abbreviations are to be avoided. Summary is to retain the basic information from the main part of the text, and should not contain anything that does not appear in the main text itself. 6. Authors are obliged to define and state key words (below abstract) in their articles. English (or Slovene) translation of key words, texts accompanying figures and tables are welcomed, as well as English (or Slovene) translation of abstracts; if this is not convenient, the Board of Editors will provide for it. 7. Texts should include, if at all possible, the following chapters: 1. Introduction 2. Works published to date 3. Material and methods 4. Results 5. Discussion 6. Conclusions 7. Acknowledgements (if desired by author) 8. Supplements (if necessary) 9. References (Sources, Bibliography) 10. Summary 11. Abstract 12. Keywords 8. Two kinds of notes are distinguished: those regarding the contents of the text, and those referring to bibliography. The first elucidate the text in even greater detail and are to appear at the bottom of the page (under line). Bibliographical notes, which are to appear in brackets in the text itself, deal with quotations and refer to a precisely stipulated part of the text from some other publication (the page on which quotation appears is to be therefore stated as well) or to a publication (article) as a whole (in this case no page from which the text has been taken is to be stated). Bibliographical notes are made up of the following details: Author, year of its publication, and page (but only if a 150 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9•1999• 1 (15) precisely stipulated part of the text is quoted). The entire bibliographical data of the quoted and used sources are to be stated under References (Sources, Bibliography). Example of quotation referring to a precisely stipulated part of the text: (Sommervilie, 1995,11). Example of source quotation as a whole, with no citation: (Sommervilie, 1995). The entire data of this source are to be stated in the references and sources chapter as follows: Sommervilie, M. R, (1995): Sex and Subjection. Attitudes to Women in Early-Modern Society. London-New York-Svdney-Auckland, Arnold. If a number of works by the same author from the same year are quoted, Setters in alphabetical order are to be stated apart from the author's surname and abbreviation of his first name, in order that the sources are clearly divided between each other. Example: (Sommervilie, 1986a); (Sommervilie, 1986b). Bibliographical note can also be a part of the note referring to the contents and is to be written in the same way, i.e. in brackets within the note referring to the contents. Separate works or source quotations under the same note are to be separated with semicolon. Example: (Sommervilie, 1986b; Caunce, 1994/. 9, When quoting archive sources, the archive is to be stated first, then the name of the fund or collection and shelfmark. The abbrevation of archive source is to be stated in brackets in the text of the article. The abbrevation is to be explained in the references chapter at the end of the article. Example of citing archive source in brackets in the text itself: (ASV. CSM, 240). Example of citing archive source in the reference chapter: ASV. CSM - Archivio di Stato di Venezia. Cinque Savi alia Mercanzia, fasc. 240. Review sources are to be stated in the same way. 10. The references and sources chapter is compulsory. Bibliographical data are to be stated as follows: - Description of integral publication: Author (year when published): Title. Volume - Collection. Place of publication, published by. Example: Caunce, S. (1994): Oral History and the Local Historian. Approaches to local history. London and New York, Longman. if there are more than two authors, the work can be also cited as: (Matthews et al., 1990, 35) If a specific part from an integral publication is quoted, the page numbers from which the quotation has been taken are to be added to the above description. - Description of the article (paper) in integral publication - e.g. text in a collection of scientific papers: Author (year of its publication): Title of the paper. In: Author of the book: Title of the book. Volume - Collection. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Matthews, R., Anderson, D., Chen, R. S., Webb, T. (1990): Global Climate and the Origins of Agriculture, in: Newman, L. F. (ed.): Hunger in History. Food Shortage, Poverty, and Deprivation. Oxford-Cambridge, Blackwell, 27-55. - Description of article in certain review: Author (year of its publication): Title of article. Name of review, its number. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Sluga, G. (1996): Identity and Revolution: The History of the "Forty Days" of May 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanst-veno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 125-140. If the same author(s) is (are) cited a number of times, the articles are to appear in alphabetical order of the authors' surnames and year of publication. 11. Printer's marks for accentuations are to be as follows: underlined for semi-bold, undulatory line for italics. Computer notation is to include suitable marks for bold and italics. 12. Abbreviations in the texts are to be explained in brackets when appearing for the first time. A list of used abbreviations can be added to the article. 13. When assessing a publication, its author, title, place, publishing house, year of publication and page numbers (or appropriate description from Item 10) are to be stated in the title of the article. 14. First copies of printed articles will be sent to authors for proof-reading. Authors are obliged to return them in three (3) days. No new sentences are allowed to be added during proof-reading. The second (printing) proofs will be read by the Editorial Board. 15. Authors are kindly requested to consider these instructions at all times. In case of any indistinctness, please do not hesitate to contact the review's Editorial Board. EDITORIAL BOARD 151