(J IJ niN K u L U w (J l\ , 1 - O - Ч 3
X24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
KOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. xxxii. — leto xxxil
CLEVELAND, OHIQ, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 21, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 56
DomaČe vesti
Na počitnicah
Na počitnicah sta se nahajala v Clevelandu več kot mesec dni in Mrs. Robert William, ki sta prišla k staršem Mrs. Wil-liam, kateri se poznani Mr. in James Prelogar, 1137 E. 172 St. Bilo je veliko veselje, ko so se zopet videli po dolgih treh letih. Oba se nahajata v Panami, kjer imata vladne službe. Mrs. William se je vrnila na svoje službeno mesto, a Mr. Wil-liam se je podal v Georgijo v svrho nadaljnih študij.
Prispevki za zdravila
V našemu uradu smo prejeli prispevke za zdravilo "strepto-^ycin" od sledečih: Po $5: Mrs. Mary Stupar, 1048 Addison Rd., V spomin pokojne Josie Močnik; Mrs. Mary Zaverl, 6528 Metta ■^ve., V spomin pokojne Mrs. Josie Močnik, ter $1 od Mrs. Therese Jerele, 19713 Mohican Ave.
Najlepša hvala vsem skupaj!
^va mladeniča aretirana fadi kriminalnega napada
Policija je v soboto aretirala <iva clevelandska mladeniča, ki sta kriminalno napadla neko 18 let staro dekle. Napadalca, John Signorelli in Eugene Constantino. sta žrtvi napada obljubila jo bosta odpeljala domov. Namesto tega pa sta jo odpel j a-la. na neki zapuščeni "lot" in jo Posilila. Policija ju je zasačila, ko je eden od napadalcev strašil. drugi pa se nahajal z dekletom v avtu.
leže &e sorodnike
Urad Ameriškega rdečega križa, 1227 Prospect Ave., je prejel prošnjo, da bi poizvedel naslove sledečih dveh oseb, katere ima povpraševanje sorodnikov v stari domovini: Seinrich Kullman, rojen leta 1879 in Ivan Cipan. Ce kdo ve, kje se nahajata, je prošen, da Sporoči na gori omenjeni naslov pokliče telefonično: SU 1800.
Otvoritev nove dvorane v ^est Parku
Kot nam poroča tajnik Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku, Mr.
Mismas, se bo otvoritev njih nove dvorane vršila v nede-24. aprila ob 2. uri popoldne. Nova zgradba je v teku ter bo Ugotovljena do tedaj. Direkto-prosi društva in narodne do-^°^e, da ne bi prirejala večjih priredb na omenjeni dan. Podobnosti o slavnosti otvoritve novega doma bodo podane v
kratkem.
LJUDSKI SVET ODOBRIL NOVO USTAVO ZA VZHODNO NEMČIJO
so-
BERLIN, 20. marca—Ljudski svet za vzhodno Nemčijo, ki se nahaja pod sovjetsko okupacijo, je včeraj glasno odobril novo ustavo za 20,000,000 Nemcev.
Na zborovanju Ljudske stran-*'
ke je bilo navzočih 400 delegatov, ki so odobrili osnovne zakone, po katerih bo vzhodna Nemčija imela ljudsko upravo.
Profesor Hermann Kastner,
ki je podpredsednik Ljudskega sveta, je izjavil, da je ta akcija ena najvažnejših v zgodovini Nemčije.
Komunistični voditelj Wil-helm Pieck, ki je eden od predsednikov stranke Socialne enote,
je dejal, da se Nemčija nahaja v objemu resnega političnega položaja. Pieck je napadel zapadne sile, ki da so preprečile sklenitev pravične mirovne pogodbe za celo Nemčijo. Obenem je tudi omenil zadnje akcije zapadnih sil rekoč, da so te akcije priprave za novo vojno.
V objavi tikajoči se nove ustave, je med ostalim poudarjeno, da mora nemško ljudstvo imeti ustavo, ki temelji na odgovornosti samega nemškega ljudstva. Kot princip ustave in zakona pa je poudarjena enotna Nemčija.
Poleg komunistov sodelujejo v Ljudskem svetu tudi predstavniki ostalih strank, med njimi krščanski demokrati, socialni demokrati in liberalni demokrati.
Zapadni opazovalci pravijo, da je s sprejetjem nove ustave za vzhodnd Nemčijo storjen na-daljni korak k popolni delitvi Nemčije na dva dela—zapadni in vzhodni. V Bonnu so se namreč sestali nemški voditelji, ki sodelujejo z zapadnimi silami, z namenom, da bi sprejeli ustavo za zapadno Nemčijo in tudi ustanovili zapadno-nemško državo.
De Gaulleov zbor vodi na volitvah za svet republike
PARIZ, 21. marca — "Zbor francoskega ljudstva" generala Charlesa de Gaullea, je na včerajšnjih provincijskih volitvah dobil največ glasov, Kot kažejo neuradni volilni rezultati, so pristaši gen. De Gaullea dobili 28.5 odstotkov od seštetih 2,000,000 glasov. Na drugem mestu so komunisti z 22.7 odstotkov glasov.
Včeraj je bilo oddano 6,000,-000 glasov, toda končni volilni rezultati bodo znani šele po 27. 'marcu.
Socialistična stranka je soglasno z neuradnimi poročili na tretjem mestu s 16.7 odstotkov glasov. Sledijo ji desničarji, ki so dobili 9 odstotkov. Katoliška stranka republikanskega gibanja je dobila le 8 odstotkov glasov, radikalni socialisti pa 7 odstotkov,
Provincijske volitve se bodo nadaljevale prihodnjo nedeljo, ko bo oddanih še kakšnih 5,000,-000 glasov. Vkupno bo izvoljenih 1,508 članov sveta republike, ki pa nimajo nobene plače.
V volilni kftmpaaji so tako komunisti kot pristaši de Gaullea napadali koalicijsko vlado pre-mierja Henry Queuilla. Komunisti obtožujejo vlado, da je preveč naklonjena Zedinjenim državam in da preveč nasprotuje Sovjetski zvezi. Z druge strani pa hočejo desničarji spraviti na oblast gen. de Gaullea, ki bi bil nekakšni vojaški diktator Francije.
Jovorice o napadu na Jugoslavijo so )rez vsake podlage
BEOGRAD, 19. marca — Govorice, ki se širijo v zapadnih državah, češ da se pripravlja vojaški napad na Jugoslavijo s strani nekaterih .držav Komin-forme, so brez vsake podlage. V Jugoslaviji ni nobenih vojaških ali pa policijskih priprav, ki bi jotrdili, da so vesti o nameravanem napadu na Jugoslavijo resnične.
Kot poroča poročevalec New York Timesa M. S. Handler, ki se je zadnji teden vrnil iz Bolgarije in je obenem bil tudi na madžarski meji, ni nobenih znakov, da Jugoslavija podvzema kakšne varnostne mere, da bi se zavarovala pred napadom, o ka-erem so poročali časopisi v za-jadnih državah. Železniške proge in ceste so odprte kot običajno. Ljudje potujejo brez vsakih skrbi. Na meji z. Bolgarijo je vse mirno. V bližini iugoslovan-sko-madžarske meje pa se kmetje zanimajo le za gospodarstvo in življenjske pogoje.
Če bi poročila v zapadnem tisku bila količkaj resnična, bi jugoslovanska vlada verjetno jodvzela kakšne varnostne mere. Toda očividno je, da se v Beo-gadu za takšne govorice sploh ne znienijo.
J'ANAMA izgnala
gradnika cio
Ivanama, 20. marca—Okraj-p direktor CIO unije United ublic Workers of America Max ("odaky je bil danes po ukazu ^ ade izgnan iz Paname.
Nov grob
dva pomočnika z. n. ranjena na sumatri
BATA VIA, 19. marca—Nizozemci so danes sporočili, da sta bila na Sumatri ranjena dva vojaška opazovalca Združenih narodov—ameriški major Albert Simmons in angleški polkovnik H. D. Chapin.
Nizozemsko poročilo pravi, da so indoneški gerilci iz zasede napadli jeep, v katerem sta se nahajala omenjena opazovalca.
sporazum zaključen med izraelom in lebanonom
EN NAQUARA, Lebanon, 20. marca—Prihodnjo sredo bo uradno podpisan sporazum o premirju med Izraelom in Leba-nonora. To je že drugi sporazum, ki ga je židovska država sklenila z arabskimi državami, s katerimi je bila v vojni.
, Iz Teli A viva pa medtem poročajo, da je še tretja arabska država, namreč Sirija, pristala na mirovna pogajanja z Izraelom.
albanija napada "titove saboterje"
novak
soboto zvečer je nagloma ^^^minil v bolnišnici Louis No-' P* d- Bregar, star 50 let
^tanoval ^ojen
^б^а Soprogo Mary, dve sestri, in pose ter pastorko ^lon Vanario. Pogreb se bo U v sredo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
. Bregar,
je na 3816 e. 78 St. je bil v Clevelandu. Za-
30J
in
LONDON, 19. marca—Albanski časopis "Zeri I Popullit" je danes sporočil, da so "jugoslovanski trockisti" sabotirali in ropali po albanskih rudnikih bakra in kroma. Dalje trdi albanski časopis, da je Albanija s svoje strani izpolnila obveze glede rudnikov, da pa Jugoslavija ni in vsled tega je prišlo do večjih zgub pri produkciji bakra in kroma.
Prometna nesreča
V petek zvečer so se peljali v gledališče Mr. in Mrs. Ivan Ro-žance in Miss Alice Dobida, sestra Mrs. Rožance. Ko so čakali na Lloyd Rd. in Lake Shore Blvd. na prometno luč, je privo-zil od zadaj z veliko naglico avto, ki ga je vozil Alfred Davis kateri se je zaletel v Rožancev avto, ga porinil kakih 50 čevljev, nakar se je avto prevrnil Vsi trije so bili odpeljani Emergency Clinic bolnišnico, odkoder sta bUa po nekaj urah odpuščena Mr. in Mrs. Rožance, ki sta dobila le manjše poškodbe dočim se Miss Dobida še vedno nahaja v bolnišnici. Rožancev avto 1949 Hudson modela je ze lo poškodovan.
Težke poškodbe je tudi dobi voznik drug&ga avta, Alfred Davis, kakor tudi njegov mali sinček, ki se je nahajal z njim v avtu ob času nesreče,
Mrs. Rožance in Miss Dobida sta hčerki poznane družine Do bida na Trafalgar Ave., Mr Rožance pa je sin poznane dru žine Mr. in Mrs. John Rožance na Lucknov Ave.
Na obisku
Iz Brooklyna, N. Y., je prišla П9, obisk Miss Angela Majerle in sicer k svoji teti poznani Mrs Rozi Mihčič, ki s svojim sopro gom Frankom vodi gostihio na 7114 St. Clair Ave. To je njen prvi obisk v Clevelandu in s teto se nista videli že 23 let. Želimo ji mnogo zabave v naši metropo li, iz katere upamo, da bo od nesla najlepše spomine.
Državni oddelek posvaril Sovjetsko zvezo v zvezi z Atlantskim paktom
Pohabljeni vojni veteran pahnjen napotavzldčin
Pohabljeni vojni veteran Carl Basko, ki je star 19 let, je danes izjavil, da so se ga ljudje izogibali in da ni bil za nobeno koristno delo. Radi tega je stopil na pota, ki vodijo v zločin.
Basko je vstopil v armado leta 1946 in bil paraliziran, ko se je nahajal v službi v Berlinu. Po 12 mesecih v armadni bolnišnici je bil odslovljen in prejema $138 mesečne odškodnine.
Vojni veteran je povedal, da so ljudje na njega gledali kot na gobavca. Dela ni mogel dobiti in zato se je potepal po vogalih. Tu se je seznanil s trojico tovarišev. Skupaj so ustanovili roparski krožek, ki je v januarju in februarju napadel tri manjše hotele in neko gasolinsko postajo. Policija pa jih je kmalu po-ovila.
Basko se je zagovarjal pred sodnikom Artlom preteklo so-3oto. Postavljen je bil na proba-cijo.
Na zasliševanju je trpko pristavil, da ni bil za nobeno rabo, pošteni družbi in celo, da ni mogel biti "dober ropar." Tovariši so ga rabili, da je pazil na ulici, ko so oni ropali.
hitlerjevi diplomati se ne bodo vdali
FRANKFURT, 20. marca — Zadnji Hitlerjev vršilec diplo-matičnih poslov v Washingtonu dr. Hans Thomsen je danes izjavil, da on in drugi nacistični diplomati pričakujejo, da bodo nadaljevali svojo kariero v novi Nemčiji.
Nacistični diplomati menijo, da nobena zapadna nemška država ne more prezreti njihovih političnih skušenj. Po njihovem mnenju bi morali bivši nacistični diplomati organizirati novo zunanjo ministrstvo Nemčije.
Dr. Thomsen je zdaj bankir v Hamburgu.
romunija dobila protestne note
BUKAREŠTA, 19. marca — Francija, Belgija in Italija so daneš poslale romunski vladi protestne note proti deskrimina-ciji pri podržavljanju tuje imovine v Romuniji.
Pričakuje se, da bodo podobne proteste poslale tudi Anglija, Švica, Švedska in Nizozemska. Zedinjene države so svoj protest poslale že 7. marca.
DEMONSTRACIJE PROTI AMERIČANOM v lioMINIKI
CIUDAD TRUJILLO, Dominika, 19. marca—Razkačani Do-minikanci so se danes borili s policijo in ameriško patrolo, da bi linčali tri ameriške mornarje, ki so skušali zlorabiti neko dominikansko mladenko.
Policijski šef mesta je uka-za,l ameriškim mornarjem, naj ostanejo na svojih ladjah, da bi se preprečilo nemire.
WASHINGTON, 19. marca—Ameriški državni oddel-lek je danes opozoril Sovjetsko zvezo, da bi za njo bilo nevarno podcenjevati odločnost in silo zapadnih držav pri podvzemanju skupne akcije proti agresiji.
Državni oddelek je naznanil,*
da želi razpršiti napačno pojmovanje sovjetskih voditeljev glede "fizične in moralne moči zapadnih demokracij."
Opozorila so bila podana v "Beli knjigi" glede Severno-atlantske zveze, ki jo" bodo 5.
aprila podpisali predstavniki sedmih, možno pa tudi enajstih zapadnih držav. Atlantski pakt,
katerega besedilo je bilo objavljeno včeraj, predvideva skupno akcijo držav podpisnic proti napadalcu".
V "Beli knjigi" je podano tudi svarilo ameriškemu ljudstvu in ljudstvom držav, ki prihajajo v poštev kot članice pakta. Med ostalim je rečeno, da zapadne države ne smejo tratiti časa,
pač pa takoj združiti svoje vojaške sile.
japonski kumunisti bojkotirajo cesarja
TOKIO, 19. marca—Japonski parlament se je danes sestal na novem zasedanju, katerega je otvoril cesar Hirohito,
Navzoči so bili vse poslanci, z izjemo 41 komunističnih, ki so bojkotirali cesarjev otvoritveni govor.
Komunistični poslanec Kenki-či Ito 'je izjavil, da komunisti niso bili navzoči, ker je po njihovem mnenju takšna otvoritve na ceremonija z navzočim cesarjem, pred katerim poslanci klečijo kot pred bogom, le po trata časa.
Srbski premijer napadel Kominformo
BEOGRAD, 19. marca—Predsednik Ljudske republike Srbije in tajnik jugoslovanskega Političnega biroa Petar Stambolič, je včeraj na mladinskem kongresu izjavil, da so voditelji Ko-minforme izgubili živce v borbi proti Jugoslaviji in da vsled tega rabijo vsa sredstva, da bi "v naši deželi zavirali razvoj socializma."
Stambolič je podal obsežno poročilo o ekonomskih in socialnih vprašanjih Jugoslavije. Glede spora med Kominformo in vodstvom jugoslovanske Komunistične stranke pa je med ostalim rekel:
"Devet mesecev je minilo, odkar je bila objavljena resolucija Komunističnega informativnega urada (Komnforme). Avtorji te resolucije so doživeli neuspeh, ker so naša stranka in naše ljudstvo trdovratno nadaljevali borbo za socializem. Zgubljajo živce in rabijo vsa sredstva, da bi ovirali razvoj socializma v naši deželi. Pred devetimi meseci smo rekli, da je pravica in resnica na naši strani. Danes lahko vsak vidi, da je tudi zmaga bila na naši strani, zato ker smo bili v pravem."
Stambolič je eden od najvplivnejših jugoslovanskih voditeljev. On je vodil energično bor-
kratko poslanico, v kateri je med ostalim dejal, da se je pod
Pakt bo v prvem lety stal do $2,000,000,000
"Bela knjiga" državnega oddelka je bila objavljena istočas no ko je administracija začela delovati za čimprejšnjo ratifikacijo pakta v kongresu, od ka terega se bo zahtevalo, da odobri do $2,000,000,000 za oboroževanje zapadnih dežel v teku prvega leta. Sam pakt pa bo v veljavi 20 let.
Nekateri krogi menijo, da se državam podpisnicam pakta ne bo dalo na razpolago atomske bombe in da Zedinjene države ne nameravajo kopičiti atomske bombe v skladiščih preko mor ja. Glavno orožje za države članice proti-sovjetskega vojaškega pakta bo artilerija, tanki, topovi in ostala težka oprema za pehotne in motorizirane sile
Iz "Bele knjige" je razvidno, da državni oddelek smatra zapadno Evropo za bistveno važ no za varnost Zedinjenih držav. Kajti poudarja, da "bi var nost Zedinjenih držav bilo resno ogrožana, če bi celi evropski kontinent prišel pod dominacijo sile ali pa zvez sil, ki so nasprot ne Zedinjenim državam".
Fašistična Španija in Nemčija bosta vključeni?
V	"Beli knjigi" je prvič uradno namignjeno, da bosta faši stična Španija in zapadna Nem čija vključeni v Severno-atlant-sko zvezo zapadnih demokracij Za sedanjo napetost na svetu pa je obdolžena Rusija, ki da ne želi sodelovati pri rešitvi povojnih vprašanj.
Dalje je naznanjeno v "Beli knjigi", da odobritev vojne s strani kongresa ni nobena ovira vojaški zvezi zapadnih držav.
V	zvezi z Atlantskim paktom je predsednik Truman izjavil, da bo pakt poslal na ratifikacijo v senat, takoj ko ga bodo predstavniki zapadnih držav podpisali.
Hirohito je prečital svojo- bo pi'oti Kominformi. V svojem
gćvoru srbski mladini pa ni povedal, na čem slonijo trditve, da
ameriško okupacijo življenjski voditelji Kominforme "gubijo položaj dežele zboljšal.	živce
padnih držav. V glavnem se obtožuje, da je Atlantska zveza orožje napadalne politike vladajočih krogov Zedinjenih držav, Anglije in Francije.
Ljudski svet vzhodne Nemčije je pakt označil za "nesveto ali-anco", naperjeno proti vzhodu in pozval nemško ljudstvo, naj se zoperstavi napadu na njihov obstoj, varnost in pravico na samoodločbo, kateri napad je izvršen v obliki Atlantske zveze.
Moskovski radio pa je med ostalim rekel:
"Avtorji osnutka (Atlanske zveze) so vložili ne malo napora, da bi paktu dali goljufijo in mično obliko. Skušali so predstaviti svoje agresivno dete za nekaj podobnega mirovnemu golobu." Radio je pristavil, da pro-ti-sovjetska konica preveč očitno štrli iz Atlantskega pakta.
Londonski "Daily Worker," glasilo komunistov, pravi, da se skuša ustvariti Atlantsko zvezo največjo lažjo v dolgi in izprijeni zgodovini diplomacije, "z lažjo, da se sovjetska zveza pripravlja na vdor v zapadno Evropo in da hoče sprožiti tretjo svetovno vojno."
Atlantski pakt pomeni vojno, pravi Moskva
LONDON, 19. marca. — Moskovski radio je danes napadel predlagano Severno - atlantsko zvezo, katero je označil za vojni instrument, naperjen proti Ru-siji.
"Ta pakt pomeni vojno proti Sovjetski zvezi'V je med ostalim bilo rečeno v radio oddaji.
Pakt je napadel tudi sovjetski tisk in levičarski tisk v vseh za-
Katoliški voditelji na Poljskem so za poravnavo z državo
VARŠAVA, 19. marca — Danes je bilo uradno naznanjeno, da šo voditelji rimske katoliške cerkve na Poljskem podvzeli korake za ureditev odnošajev med cerkvijo in državo.
Ministrstvo za javne zadeve, katero ima v svojem območju tudi verska vprašanja, je izjavilo, da je korake za poravnavo razlik med cerkvijo in državo podvzel varšavski nadškof Zyg-munt Coromanski.
Prevzvišeni Coromanski je baje pred enim mesecem svetoval, da se ustanovi komisijo, katera bi delovala za poravnavo teh razlik,
Z izjavo ministrstva, ki je bila oddana potom radia, so ostala vrata odprta za nadaljna pogajanja. Toda poljski katoliški voditelji bodo morali pokazati več rodoljublja kot pa so ga v preteklosti. Kajti v izjavi je ministrstvo posebno poudarilo, da 50 v preteklosti, žal, nekateri katoliški škofje kolaborirali z nacisti, ko je Poljska bila okupirana. Napadeno pa je bilo tudi pastirsko pismo, s katerim so katoliški škofje kritizirali vlado radi pomanjkanja "civilnih svobod-ščin" na Poljskem,
(Kot na Hrvaškem, v Sloveniji, Slovaški itd., so nekateri katoliški voditelji na Poljskem odprto zagovarjali in podpirali naciste ali pa njihove lutkarske predstavnike).
nemški vojni ujetniki se vračajo
BERLIN, 20. marca—Sovjetski armadni časopis "Taegliche Rundschau" je danes naznanil, da se je začelo z veliko repatri-acijo nemških vojnih ujetnikov. Soglasno s časopisom, je včeraj prispelo na mejno postajo Frankfurt-na-Odri večje število vojnih ujetnikov.
STRAN 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) t'or Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Att of Congress of March 3, 1879.
ORGANIZIRANA ZAVEST SKUPNOSTI
Raznolikost Američanov—predstavljajočih, kot takih, sleherno narodnostno ozadje, kulturo, pleme in veroizpoved—more napraviti delovanje demokracije v Zedinjenih državah enega najinteresantnejših poskusov v človeških odnosih, ki bi ga bilo težko izvesti kjerkoli drugje na svetu. Navzlic temu vemo, da v nekaterih krajih naše dežele živi skupaj na prostoru nekaj kvadratnih milj mestnih blokov toliko različnih narodnostih in verskih skupin, da pogosto nastanejo trenja med njim—osobito ako obstajajo tudi ekonomska trenja. Vsekakor je bila nekako taka situacija v mestu Gary, v državi Indiani, ko je tam 1. 1932 bila ustanovljena občna skupina—Anselm Forum—ki je zdaj na široko poznana in priznana.
(Forum si je nadal ime Kanterburškega nadškofa, ki je bil pred devetsto leti rojen v Italiji in je bil poznan spričo svojega zagovarjanja resnice in svojega brezkompromisnega vztrajanja pri svojih načelih.)
Gary je mesto ležeče na južnem koncu jezera Michigan, blizu velemesta Chicago. Leta 1920 je imelo 40,000 prebivalstva; leta 1930 pa že 100,000. Ker je bilo to prebivalstvo v glavnem odvisno od težke industrije za svoje preživljanje, je, naravno, trpelo več kot večina, ko je prišla v deželo depresija. Temu ekonomskemu udarcu se je pri družilo še medsebojno nasprotje različnih narodnostnih in verskih skupin mesta.
Bilo je v teh, nevarnih in temnih dneh depresije, ko se je zbrala skupina gaigjskih meščanov k posvetovanju kaj bi se dalo ukreniti zrvidika pojmovanja, da spadajo vsi skupaj, neglede kakšnemu ozadju pripada ta ali oni prebivalec mesta. Posamezniki, ki so prišli skupaj k posvetovanju, so sami pripadali k različnim skupinam živečim v mestu. Niso imeli namena, da ustanove kako splošno gibanje, pač pa so se zanimali predvsem za izboljšanje položaja v Gary-ju, torej za* podvzetje težke naloge vzgoje celotne komune ali mesta. Prišli so skupaj, ker so hoteli najti v svojem medsebojnem občevanju užitek v spoznavanju različnosti narodnosti, veroizpovedi, poklicev in .običajev, namesto da iščejo v takih razlikah sumnjo in mržnjo. Njihovo število se je večalo in končno je bila ustanovljena stalna organizacija. S tem pa so se pojavili tudi dogodki, ki so jemali pogum onim, ki so želeli doseči uspehe z začetim delovanjem.
Na eni seji skupine, na primer, je bil črnec predlagan za sprejetje v organizacijo. Takoj se je oglasil eden od članov in izjavil, da bo prisiljen resignirati, ako se sprejme ornca v organizacijo. Resignacija člana je bila sprejeta takoj, ker drugače biti ni moglo.
Taki in podobni dogodljaji so tvorili trde preiskušnje za može, ki so začeli gibanje, toda so bili spričo trdih preis-kušen le še bolj enotni in složni ter so pod vodstvom mladega norveškega Americana, Reuben E. Olsena, pričeli razvijati organizacijo, ki je bila velike važnosti za mesto in zanje same.
Da bi bila njihova organizacija uspešnejša, so pričeli sklicevati svoje seje v različnih delih mesta. Enkrat so imeli sejo v kaki cerkvi, drugič v sinagogi, v šoli. Domu ter v raznih civičnih ustanovah. Iz vidika raznolikosti članstva je bilo to potrebno in važno. Hoteč poseči v vsa predelja mesta in okolja, so organizirali trinajst debatnih oddelkov, ki so bili vešči in pripravljeni nastopiti v razpravah o kakih važnih lokalnih in splošnih zadevah. Ti debatni oddelki, ki so mestu oziroma komuni na razpolago brezplačno, prinašajo Anselmov glas svobodne razprave kamorkoli pridejo. In vrata so jim odprta povsod.
Zdaj je sedemnajst let, odkar je bil ustanovljen Anselmov Forum. V tej dobi je mesto Gary zabeležilo napredek in se dokaj spremenilo, toda Forum se ni spremenil in ni nikdar odstopil od svojega prvotnega cilja—da vzpostavi mostove prijateljskega tovarištva, namesto zidov in železnih zaves, med 44 narodnostnimi in 55 verskimi skupinami mesta Gary.
Kot moderna organizacija, je Anselm razvila več načinov, s katerimi služi skupnosti. S svojim filmskim oddeL kom nudi slike o medsebojnih človeških odnosih, kajti taki filmi so vedno zaželjeni. Izdaja tudi svoj "Vestnik" (Newsletter), ki prihaja mesečno v roke čitateljem doma in v drugih državah Unije, kot tudi preko morja. Ob priliki obhajan j a svoje petnajstletnice, jo organizacija odprla
UREDNIKOVA POSTA
Vesti iz New Yorka
New York, N. Y. — Obljuba dolg dela, so rekli v starem kraju, tako sem tudi jaz obljubila, da bom poročala o pošiljki za otroške domove, ki je bila od-premi jena na jugoslovanski ladji "Topusko" 16. februarja letos. Ladja je imela pristati v Reki 8. marca, torej je pošiljka gotovo že na mestu.
Vse one, ki so prispevali za pošiljko gotovo zanima, kaj smo nakupile in poslale za otroke v dec jih domovih.' S sestro Marich sva se najprej podali na ogled v par trgovin, da vidive kakšne so cene raznim šolskim in sličnim potrebščinam. Dobile sve prav ugodne cene in nakupile svinčnikov, radirk, peres in držal, trakov za pisalne stroje itd. Sestra H. Angeluscheff je poskrbela, da je naš ženski odbor dobil po primerni ceni zobne ščetke, zobno čistilo in koncentrate ali izvleček ribjega olja za otroke, dočim se je sestra M. Ferkins pobrigala, da je pri Do-brovoljnemu odboru izposlova-la dar v znesku tisoč dolarjev, kar nam je omogočilo nakup večje pošiljke. Vse tri omenjene smo tvorile nakupni odbor organizacije Yugoslav American Women's Committee.
Poleg zgoraj omenjenih potrebščin, smo kupile tudi precej povoščenega platna (oil cloth) za otroške domove in 500 plastičnih kupic, ki jih otroci lahko uporabilo za umivanje zob, itd. Dalje smo kupile lepo količino sukanca, šivank in podobne drobnarije, kot t?udi ducat pritrdilnih klin za špičenje svinčnikov. živežnih paketov po 40 funtov smo poslali 24 in dodatno k temu 8 vreč bele moke. Nismo pozabile, da ima mladež rada kaj sladkega in smo nasule v en zaboj tudi 20 funtov bonbonov.
Brez moke je pošiljka tehtala
I,805	funtov in je seveda vsebovala poleg raznih deloma navedenih potrebščin tudi milo in mast. Poslale smo preko Dobro-voljnega odbora, ki nam je šel v vseh ozirih na roko in pošiljko točno odpremil. Nadejamo se, da bodo imeli otroci tamkaj veliko veselja z darili jz Amerike.
Darovalci
Ker niso še bila objavljena vsa imena darovalcev oziroma prispevateljev, naj jih tukaj ponovno naveden, kakor tudi darovane vsote:
Dobrovoljni odbor. New York, N. Y., $1,000. podružnica št. 109 SANSa, Pueblo, Colo., $25; krožek št. 8 Progresivnih Slovenk, West Allis, Wis., $25; krožek št.
II,	Progresivnih Slovenk, New York, N. Y., $25; krožek št. 13 Progresivnih Slovenk, West Ali-quippa. Pa., $24.30; krožek št. 16 Progresivnih X Slovenk, Stra-bane. Pa., $18. Podružnica št. 49 SANS, Oguesby, 111., $15. Zbrala Mrs. Christine Nadvesnik, Oglesby, 111., $10. Mrs. L. Kra-vos. Wampum, Pa., $5. Barbara Skofic, Legonier, Pa., $5 "Za-
vedna Slovenka," Washington State, $10. Dva prispevka sta bila po $3, in pet prispevkov po §2.. Skupaj $1,178.30.
Sestre Hrvatice so zbrale par sto dolarjev, ker pa nimam točne številke, to le mimogrede navedem. Vsem prispevateljem se najlepše zahvaljujem v imenu Jugoslovansko ameriškega ženskega odbora, ki se je potrudil, da se je zbralo zgoraj omenjeno vsoto, s katero je bilo mogoče kupiti lepo količino potrebščin za otroške domove v Jugoslaviji. Ta odbor, kot znano, vsako leto poskrbi, da smo newyorske Jugoslovanke zastopane na letni mednarodni razstavi Ženskega instituta, ki obstaja že nad 25 let. Naš ženski odbor ima,še ne-nekaj sredstev, s katerimi se bo nakupilo nadaljnih potrebščin za jugoslovanske sirote.
Z veseljem sprejmemo vsak nadaljni dar v ta namen. Pošljete lahko na moj naslov, kakor doslej: Anna Krasna, 200 W. 67th Street, New York 23, N. Y, Naš dar bo razdeljen otroškim domovom v vseh republikah Jugoslavije, tudi v Sloveniji. To željo smo izrecno izjavile v pismu naslovljenem Mrs. Milici Dedijer od Jugoslovanskega rdečega križa. Ona nam je bila poslala pismo s prošnjo, da skušamo kaj zbrati za otroške domove.
Jugoslovanski film "Slavica"
1^0 šem pred par dnevi bila po opravku pri generalnem konzulu Federativne ljudske republike Jugoslavije, tovarišu Miodragu Markoviču, mi je povedal, da bo v petek, 25. marca, ob 8. uri zvečer kazan v Jugoslovanskem domu, 405 W. 4lst St. New York jugoslovanski'- film "Slaviea." To je prvi umetniški fihn izdelan v Jugoslaviji po osvoboditvi. Kazan je že bil po nekaterih krajih v tej deželi in zdaj imamo v New Yorku priliko, da ga vidimo. Kakor--je omenil konzul Markovič, so bila razposlana vabila, kdor pa takega vabila ni prejel, naj ve, da je dobrodošel slehern Jugoslovan v tem okolju. Vstopnina je prosta, ker bodo vsi posetniki večera smatra-ni kot gosti tovariša konzula Markovića, ki prireja kazanje omenjenega filma.
Anna P. Krasna,
Plesna veselica podružnice SANSa št. 48 in drugo
Dne 27. marca bo podružnica št. 48 SANSa priredila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. plesno veselico, katere čisti dobiček bo šel za zdravila bolnim v stari domovini. Potrebno je, da se jetičnim in težko bolnim pomaga kolikor je v naši moči. Naša podružnica št. 48 SANSa je zbrala v kratkem času čez $2,000 za zdravila streptomycin. To je lepa vsota. Na delniški seji Slovenskega delavskega doma je bil odobren prispevek $1,000 in
svojo lastno malo čitalnico. Tu je najti knjige o veri, politiki, človeških odnosih in podobnem. Čitalnica je odprta vsem. Organizacija skrbi tudi za razmnoževanje in deljenje literature, ki meče luč na poglavitne socialne in politične probleme in vprašanja. Druga hvalevredna ustanova organizacije je Anselm Camp, kjer pride skupaj po 175 v Anselmu včlanjenih staršev in otrok—črnih, belih, pro-testahtov in Judov, naseljencev in domačinov, najrazličnejših poklicev—da skupaj preživijo nekaj dni v šotorišču, kjer delijo vse veselje in vse težave ter delo skupnega sožitja.
Potom vseh teh aktivnosti, se je Anselm Forum učvrstil v zavesti prebivalstva in postal del iste. V tem pravcu se tudi članstvo udejstvuje, skušajoč v glavnem razčiščevati nastajajoča vprašanja in svetovati primerno rešitev.
Ko so nastale težave vsled prisotnosti črnskih otrok v ljudski šoli v Gary-ju, je Anselm Forum vzpostavil v prizadetem predel ju začasen urad z direktorjem in tajnikom.
to soglasno. To je dokaz, da je SDD vedno prvi, kadar gre za napredno stvar. Pa tudi članice Ženskega odseka SDD so pred tem darovale $500 iz svoje blagajne. Vsa čast in hvala naprednim ženam!
To rodoljubno in napredno delo marsikatere hudo peče, kot razne Petre Koprive, I. Jonteze in druge okrog A. D. in S. B.
Najbolj pa peče kot zgleda S. B. Ko sem jo prejel, sem bil zelo presenečen, ker se proglašajo za "socialistične demokrate," v resnici pa niso ne socialisti in ne jdemokrati. Res je žalostno, da so proti pošiljanju paketov našim rojakom v staro domovino; to je škandalozna sramota za S. B., ker tako zapiše v listu in se pravi, da je za "demokracijo". Res, žalostno bi bilo, ako bi imeli tako demokracijo! Sestre mi pišejo iz starega kraja in kako se iz srca zahvaljujejo, ker so prejele pakete. Pravijo, da ne vedo, kaj bi počele, če bi ne dobile paketov. Takšnih potrebnih pa je na tisoče in zato ni odgovoren režim, pač pa tisti, ki so ropali in uničevali našo lepo Slovenijo. Saj ne pošiljamo samo mi, pač pa tudi drugi. Po celi Ameriki se je zbiralo in to uradno za "Friendship train" hrano in obleko za Francoze, koliko pošiljajo Italijani svojim rojakom in koliko Nemci in druge narodnosti! Med nami Slovenci pa se še najdejo taki, ki jim je sovraštvo odvzelo zadnjo trohico čuta za svoj narod in hujskajo naše ljudi, naj ne pošiljajo! Tako ta list piše, ki pravi, da je napreden in da bo nekaj "trebil", še nikoli ni med nami bilo nekaj bolj sramotnega! Lahko bi še dosti pisal o tem, toda rečem samo to, da je res žalostno, da se tako izražajo ljudje, ki pravijo, da so dobri "socialisti" v resnici pa so tako nizko padli, da so popolnoma pozabili v svoji S. P. na socializem, demokracijo, kapitalizem in delavstvo. Premlevajo le begunske zadeve, pa ni čudo, da jih A. D. tako hvali. Saj bi lahko S. B. izhajala kot mesečna "socialistična" priloga klerikalne A. D.!
Toda, kot sem povedal, za nas je važna bodoča prireditev naše podružnice SANSa št. 48, ki bo 27. marca. Ampak med tem ko pišem o tem naprednem delu, si ne morem kaj, da ne bi mimogrede izrazil svoje" čute tudi kar se tiče naših reakcionarnih nasprotnikov. Naša bratska dolžnost je, da pomagamo po svojih močeh, kajti pomagamo narodu, ki je naše krvi in nobenemu drugemu.
Seveda, na nekatere ljudi se ne moremo ozirati, ker so pač takšni, da "gospud" za njih mislijo. Kar "gospud" rečejo, je vse dobro in prav. Nekateri bi rajši podpirali razne gospode ministre, prevzvišene knezoško-fe in monsignore ter take, ki niso nič koristnega napravili za slovenski narod, pač pa mu samo škodujejo. Priklanjali so se nemškim okupatorjem, bili so za pakt s Hitlerjem, sedaj pa pravijo, da so "narodni voditelji!" Res lepi narodni voditelji, ki so jo ucvrli od svojega naroda, ko je narod potreboval vo-
ditelje, ali pa so se udinjali nemškemu in italijanskemu okupatorju ter v imenu "obrambe vere" blagoslavljali domobransko sodrgo, ki je pobila na tisoče in tisoče nedolžnih bratov in sester! Saj smo videli slike in dokumente o delu najbolj znanih "voditeljev" "in res si človek n6 more predstaviti, zakaj so vse bili "prečastiti in prevzvišeni".
Sestre mi vedno pišejo, ena pa vedno omeni svoja dva sina, katera sta v Nemčiji umrla mu-čeniške smrti. Žalostno je to, posebno, ker si sestra še vedno misli, da jih bode videla. Umorili so ju nemški fašisti, ne pa Rusi. Fašisti so bili tisti veliki morilci, danes pa se jih podpira povsod na svetu. To nikakor ni pravilno in pravično; toda delavci moramo plačati!
Ako bi živel pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt, sem prepričan, da se take stvari ne bi danes godile. Slava njegovemu spominu! Nikoli ne bo pozabljen, kakor ne bo pozabljen Thomas Jefferson in ne Abraham Lincoln. Njih duh bo ved no živel, četudi bodo za nekaj časa drugi skušali pozabiti na vse, kar je Roosevelt dobrega stori!) in bi najrajši vse uničili. Žalostno je, da se vsega tega večina delavcev ne zaveda; zato je tudi tako.
Vsi ti naši veliki voditelji pa so bili napadeni, ko so bUi živi. Živi Lincoln je bil zaničevan, proglašali so ga za "kriminalca", nazadnje pa so ga umorili. Ko bi Lincoln še danes živel, bi ga prav tako zaničevali in blatili, kakor zaničujejo in blatijo H. Wallace-a in so blatili tudi predsednika Roosevelta, ki je bil "komunist". Takšna je usoda vseh, ki se borijo za koristi malega človeka, ne da bi se, žal, večina delovnega ljudstva tega zavedala!
Tretji sin sestre mi je sam pisal, kako je bilo, ko so jih nemški fašisti ujeli 14 dni potem, ko so vdrli v Jugoslavijo Naložili so jih v vagone in jih odpeljali v Nemčijo, kjer so bili zaprti 5 dni v temi in niso dobi li ničesar za jesti, pa tudi vode ne. Ko so prišli v Berlin, so odprli vozove in iz vsakega voza vrgli ven 10 ali 15, ker so umrli najhujše smrti. Pisal mi je tudi, kako se je sam težko držal po koncu. Imel je pri sebi žepno uro in jo je dal nekemu Poljaku za kos suhega kruha in eno ci gareto. Ko so zavezniki zavzeli Berlin, se je oprostil in prišel domov sama kost in koža. Grozno trpljenje je prestal.
Če človek samo to pomisli in se zaveda, kaj je bila zadnja vojna, si ne more predstaviti, zakaj se zopet navdušujejo za novo vojno in da bi se zopet ljudje morili med seboj, vključno morili tiste, ki so nam v zadnji vojni pomagali do zmage Na milijone ljudi je padlo v zadnji vojni, da smo porazili fašiste in njihove zaveznike. Slišal sem od par oseb, da je treba na Rusijo vreči nekoliko atomskih bomb, pa bo mir. To je res ža lostno. Peta božja zapoved pra vi: Ne ubij! Pa kljub temu ravno takšni, ki pravijo, da uboga jo božje zapovedi, največ kriči
21. marca, 1949.
jo o novi vojni in bi radi videli, da bi se kaj takšnega zgodilo. Med njimi so tudi milijonarji, ki bi radi zopet kopičili nove milijone, medtem ko bi delavci umirali na bojiščih. Matere pa še danes jokajo, ker so zgubile svoje sinove v drugi svetovni vojni!
Dopis se mi je že precej razširil in je potrebno, da ga zaključim. Moja roka ni več tako dobra in me več ne uboga. Trese se mi, pa saj ni čudo, ko pa imam že 73 let na plečah in tudi v tej deželi sem se že dosti zdelal. Dne 19. fabruarja je minilo 49 let, odkar sem prišel v Ameriko.
Tudi jaz sem eden od tistih, ki rajši čitam. Pa tudi lopato še vedno rad imam, čeprav je težka. Ampak delo z njo mi je v veliko veselje.
Želim še omeniti, da sem pozorno prečital v Enakopravnosti uredniške članke z dne 23., 24., 25. in 28. februarja, v katerih je urednik napisal pravo resnico in storil dobro delo. Z njegovimi gori omenjenimi članki se popolnoma strinjam, posebno ker mi je dobro znana preteklost. Nekatere stvari, ki so dokaz takšnega izdajstva, še vedno hranim.
Predno zaključim, naj zapišem nekaj besed o pevskem zboru "Jadran", ki bo vprizoril opereto v treh dejanjih "Valček ljubezni" v nedeljo 10. aprila 1949 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 3:30 popoldne. Zvečer pa bo ples, za katerega bo igrala dobro poznana Vadnalova orkestra, za druge pa Krištof bratje. Vstopnina je le $1.
Vabim vas na ta koncert "Jadrana", ker vem, da se boste razvedrili. Kakor je bilo veselo pri "Slovanu", tako bo tudi pri "Jadranu". Pridite v velikem številu!
Za prihodnjo nedeljo 27. marca pa vabim vse naše rojake in rojakinje od blizu in daleč, da se udeležite velike plesne veselice podružnice SANSa št. 48. Vršila se bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Torej, na svidenje!
John Lokar, st.
v svrho vspodbujanja prebivalstva v območju omenjene šole, da sprejme enakopravne smernice pohajanja šole za vse manjšinske skupine v šolskem predelju. To stališče so potem zavzele tudi razne civične in verske ter veteranske skupine, ki so podpirale načelo neločenosti v ljudskih šolah.
Anselm Forum je morda imel ugodnejša tla za svoj razvoj, ker ima Gary mnogo narodnostnih in verskih skupin ter sorazmerno več črncev nego katerokoli drugo mesto na severu. Vendar bi sličnl forumi lahko pognali korenine tudi v drugih krajih in uspevali. Ideje se že širi in tako najdemo ženski forum v Gary-ju, istotako je bil organiziran formu v East Chicago in eden na Purdue univerzi, v Lafayette, Indiana. Vsi sledijo delovanju, kakršnega je pričel voditi prvotni Anselm Forum v mestu Gary.
Anselm Forum v Gary, Indiana, nudi vsem, ki žele pričeti z enakim delom, koristi svojih lastnih izkušenj na polju ustvarjanja medsebojnega prijateljstva različnih narodnostnih in drugih skupin.	—Common Council
Društveni koledar
25. marca, sobota — Ples društva "Spartans" št. 576 SNPJ v SND
27. marca, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SNPJ v SND APRILA
1.	aprila, petek — Ples moškega kluba srbske cerkve sv. Save v SND
2.	aprila, sobota — Ples društva Commodors SNPJ v SND
3.	aprila^ nedelja — Ples moškega kluba cerkve sv. Save v SND
3. aprila, nedelja — Koncert in igra Mlad. pev. zbora SDD, Waterloo Rd.
9.	aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND
10.	aprila, nedelja — Opereta in ples zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
16.	aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND
17.	aprila, nedelja — Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND
22.	aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND
23.	aprila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND
23.	aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	aprila, nedelja — Ples HKZ v SND
29.	aprila, petek — Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND
30.	aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND
Prispevajte v sklad za streptomycin za pobijanje tuberkuloze v Sloveniji!
21. marca, 1949.
enakopravnost
STRAN 3
V DOMOVINI REBULE
Nad Vipavsko dolino žge sonce, da je kopačem po osojnih plateh pošteno vroče. Potni in zasopli si slačijo sluknjiče in vi-h&jo rokave. Dobra lanska leti-na v vinogradih, visok donos in "^očne cene so silovito razgrele kmečke glave. Ljudje so se v re-brih pognali nad težko ledino, da si zrigolajo majhne krpe no-vinogradov. S težaško muko in potrpežljivostjo, ki jo terja 'igolanje, rijejo meter globoko ^ ledino, koljejo skole in razbijajo presušeno zemeljsko gmoto.
Najbolj delavni in odporni zri-Solajo na dan komaj sedem do ^ kvadratnih metrov. Vaški bo-Satinci, ki jim je vino lani pri-^eslo stotisoče, se med malimi nieti in bajtarji pulijo za vsa-
®ga težaka, za vsak par delov-mh rok.
^adi kmetijski obdelovalni ^^■drugi se letos odpira zgodnja ®trta pomlad. Zadružniki si od ^4ske borbe še oddahnili niso. Pa so že sredi vroče ofenzive za plansko leto.
Lani smo nasproti letu 1947 ^apredovali za dobrih 60%. Le-^ 1947 smo imeli v zadrugi ko-|®^j 650,000 dinarjev dobička, se je ta številka dvignila na > 00,000 dinarjev. Približno za ^ oddelek se je dvignila tudi Rednost našega delovnega dne," pripovedoval mladi pred-zadruge tovariš Ivan gUr. "Letošnji plan, za katere-^ bomo napeli vse sile, nam prinesti še večji uspeh." Na Slapu, v Ložah in v Po-vasčani, ki še gospodarijo ^k zase in se vsak zase ubi-Jo, že tri leta nenehno opazu-^®0o zadružnike in njihovo delo. ocnii spremljajo vsak njihov f grioja, ki ga s traktorjem 'Peljejo na njive. Če bi jim ne ' ° nerodno in bi jim kmečki ftos ne branil, bi najraje na pomerili, kako rase.ozim:, pšenica na njihovih in za-^^znih njivah. Na oko tehtajo in zadružno živino in pre-prirejo.
J ki so se še predlanskim ^^Sftiehovali "živinorejcu" tret-^ ба zadružnega hleva v Podra-Ut'K • Lozeju, so že zdavnaj živ'	ј6 uspel, njegova
je lepša in čvrstejša, če-Hađ krmi samo po dvakrat ka'	zadružni žagi vaščani
s poti poškilijo na te-^јак^ ^®likega modernega svi-gj, ki ga je zadruga začela J '^1 za 100 plemenskih svinj, z razdrobljenosti, iz majhnih
iz majhnih krp vinogra-
Ра,Г(
W	v zadrugi
ijski obrat z intenzivno
veUk
Tri leta so se za-borili v svojem malftn Si'adu za vsak trs. Pred očmi Je neprestano vstajala podo-dih	plantažnih vinogra-
^azir majhnih, po treh vaseh ropijenih.parcelah kaj take-Y ^ mogoče doseči.
so slednjič našli ^ ^^meti so začeli zame-®lo H P°®^mezne parcele, če ni Zeijjj	80 dali tudi boljšo
so slednjič pre-največjo oviro. Nato so
se lotili svojega velikega načrta. V Podragi imajo en hektar 30 arov novega vinogradnega nasada z 8,200 trsov rebule. V neposredni bližini so z zamenjavo s štestimi kmeti arondirali še dva hektara, kjer bodo nov vino-gradni nasad povezali s svojimi (starimi zadružnimi vinogradi.
Pod Ložami so s traktorjem letos zrigolali 1.6 hektara pobočja, kjer bodo posadili nadaljnjih 10,000 trsov.
To sredo in četrtek pa je traktor z orjaškim plugom rigolal pod Slapom dva hektara ledine, ki jo je dobila zadruga z agrarno reformo. Vaščani iz Slapa so se v gručah zbirali na ledini in niso mogli odtrgati oči z velikega orjaka, ki je z lahkoto meter globoko rezal velikanske brazde in jih igraje obračal.
Traktorista Andrej Mlečnik in Tone Vodopivec sta se v žgočem soncu smehljala, ko sta se o bdolgi brazdi vračala na oza-ro. Mi pa smo med obračanjem molče bolščali v plug. Ko sta traktorista spet zasadila plug in potegnila, da je začela kipeti pred nami nova brazda kakor velik morski val, smo začeli računati :
"Tale orjak zrigola v enem dnevu toliko, kakor 800 krepkih delavcev," je z lahkoto ugotovil kmet iz Slapa, ko je z metrom zmeril globino oranja in širino brazde. "To je pa čisto kaj drugega, kakor če je treba rigolati z rokami. Kdo bi se meril! Kdor ima oči, lahko vidi, kaj se pravi, delati s strojem!"
Ob tej parceli pod Slapom, kjer bo imela kmetijska obdelovalna zadruga plantažni vinograd in breskov plantažni nasad, so se v pravi podobi pokazali vidni in nevidni politični odnosi do zadruge in njene vloge za socialistično preobrazbo našega kmetijstva. Bogati kmetje 'šo ob tej parceli pokazali, kako mislijo o zadrugi. S pomočjo krajevnega ljudskega odbora, množičnega sestanka in s pritiskom na male kmete in vašča-ne so hoteli zadrugi iztrgati ta košček zemlje, češ da ga potrebujejo za zadružni dom, za šolo itd. Pod to krinko so se zagnali proti zadrugi z vso silo.
Bogati Alojz Rešetar je na množičnem sestanku rohnel proti zadrugi: "Boljše bo, da vso travo poteptamo, kakor da bi to zemljo dobila zadruga!"
Vaščani seveda tega niso naredili, pač pa sta mlada traktorista prav te dni smehljajoč se zrigolala prav to parcelo za— zadrugo! Slapničani pa so bili povrhu vsega še navdušeni spričo strojnega rigolanja.
Na Slapu so tri družine v zadrugi, v Ložah šest, v Podragi deset. V teh letih, odkar se je 88 članov teh družin odločilo za zadrugo in za pot v socialistično kmetijstvo, so začeli vaščani popolnoma drugače gledati na zadrugo, kakor so gledali prvo leto. Zadružnice in nezadružnice so mi pripovedovale, kako si medsebojno pomagajo, si poso-
jajo to in drugo stvar, si izmenjavajo izkušnje itd.
Uspehi, ki jih je doslej imela zadruga v kmetijski proizvodnji, so tako otipljivi in jasni, da jih vidi vsako preprosto vaško oko. Kljub temu pa je dotok družin v zadrugo neznaten. Ljudje se oklepajo tradicije, garajo in životarijo vsak zase. Čutil sem, kako v malih in tudi srednjih kmetih tli, kako jih zadruga mika, kako bi radi rekli še besedo. A le še ne morejo, kakor da bi jih nekaj tiščalo, s "pravo besedo na dan. V stiski za delovno silo postaja položaj vaških bogatašev tako kritičen, da se v zadregi poslužujejo vsakršnega sredstva, da bi popolnoma ne izgubili vpliva nad malimi in srednjimi kmeti, ki z vedno bolj odprtimi očmi gledajo "tja čez" —v zadrugo.
Eden takih vaških bogatašev je na priliko zadrugi z bodečo žico zagradil pot do zadružnega vinograda, da bi na ta način ne samo škodoval zadrugi, ampak zlasti pred malimi in srednjimi kmeti pokazal svojo veljavo. Toda pravilna politika obvezne od-da.je in pravilna davčna odmera bosta lahko v najkrajšem času učinkovito strla to "veljavo." Že pri določevanju obvezne oddaje mesa se je pokazalo na vaških sestankih, kako pravilna in v sorazmerju z velikostjo kmetije odmerjena oddaja, vzbudi med malimi in srednjimi kmeti pogum in jih okrepi v borbi proti vaškim bogatinom.
Rešetar s Slapa je zaman rohnel proti zadrugi, vaščani so že toliko pogumni, da vedo, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je njim v škodo in kaj v hasek. V vsaki vasi je že sedaj po nekaj družin, ki se z zadružniki razgovar-jajo z,aradi vstopa v zadrugo.
V Ložah je med štestimi zadružnimi družinami družina Franceta Pangerca. Z ženo Tončko in tremi fantiči sta pred dvema letoma prišla z bližnje Planine. Pangerc je postal eden najboljših zadružnikov. Kot brigadir druge brigade zna odlično razporejati delo, sam pa je delaven kakor mravlja. Lani je naredil v poljski proizvodnji 364 delovnih dni. Njegova ohišnica obsega okoli 20 arov.
"Več nam tudi ni treba," mi pravi njegova žena Tončka. "Odkar smo v zadrugi, imamo živeža več ko dovolj. Glede tega nismo bili še nikoli tako na dobrem. Prav danes bomo zaklali že drugega prašiča, za naprej pa jih tudi že redimo. Težko nam je edino zaradi obleke in obutve, pa se seveda dobro zavedamo, da je ta težava splošna in da bo tudi glede tega vedno boljše."
Pangerčeva je delovna ženska, ki hvale ne troši tjavdan. "Z možem sva prinesla delovne roke. Danes nam je dobro. Za otroke nam na zadrugi pripišejo delovne dni, bolezni s% ne bojimo, kakor smo se je nekoč. Za otroke dobim zadosti mleka. Ja, v Planini je bilo nekoč drugače. Če ni prišel mož na žrnado, kakor je zahteval bogat kmet, sem ostala z otroci brez mleka . .."
Ko sem hodil po hišah zadružnikov, sem videl povsod, da jih prav nič- ne tarejo skrbi zaradi vsakdanje preskrbe, že same ohišnice, ki obsegajo povprečno po 20" akrov, jim dajejo dovolj krompirja, zelja, repe, fižola, maščobe in mesa. Poleg tega pa jim stoji ob strani tudi še proizvodnja zadruge. Pač pa so bili doslej nekako zapostavljeni glede preskrbe s tekstilnim blagom in obutvijo ter drugimi potroš-nimi. predmeti. Nikakor ne morejo pozabiti, da so kljub nakazanemu kontingentu ostali vse lansko leto brez tekstilnega blaga. Šele kontrolna komisija je slednjič odkrila, kam je šlo do-tično blago.
Pravijo pa, da so razmere znatno zboljšale, odkar so na okraju zamenjali referenta za preskrbo. Prav te dni pa so dobili zagotovilo, da bodo redno dobivali svoje kontingente tekstilnega blaga. Kako zadovoljna je bila Žurgbva mama s Podrage, ko je za to zvedela, si je težko predstavljati!
"No, pa le niso čisto pozabili na nas! Tako, zdaj smo tudi mi prišli do veljave," mi je pripovedovala, ko sva zvečer sedela na ognjišču.
Kmetiška obdelovalna zadruga v Vipavi je zadruga tretjega tipa. Poleg delovnih dni dobivajo njeni člani tudi določen odstotek na vrednost v zadrugo vložene zemlje in mrtvega ter živega inventarja. Za delovni dan v preteklem letu bo zadruga izplačala na delovni dan okoli 100 dinarjev. Vse delo v zadrugi je normirano na delovne dni. Za vsa težja dela določa ijorma po dva delovna dneva na dan, za druga dela pa sorazmerno nižje. Delo opravljajo po brigadnem načinu in po načrtu, ki si ga napravijo za dva tedna vnaprej v okviru svojega letnega proizvodnega plana.
Prav te dni sem vi^el, kako organizirano poteka delo v vipavski zadrugi, časovno sijajno razporejeno, tako da dobiš vtis, da se v zadrugi vse odvija kakor po tekočem traku. Hkrati so
^twjho rigolali veliko parcelo pod Slapom, s traktorjem vozili gnoj za spomladansko setev, s strojem sejali "montano" pšenico in branali, brata Alojz in Pavle Lozej sta betonirala temelje za velik svinjak, vozniki so vozili pesek za peskanje kislih zemljišč, Žagar Ivan Lavrenčič, edini z Gradišča, pa je hitel na žagi, da bo norma čim višja.
V letu 1948 so ti prvi borci za socialistična kmetijstvo v Vipavski dolini dosegli nekaj prav dobrih uspehov. Povprečno so na hektar pridelali 90 hektolitrov vina, kar je za 10% višji donos, kakor pri zasebnih kmetih vinogradnikih. Izreden uspeh v intenzivnem vinogradništvu pa so dosegli na 20 arih vinograda v Podragi, kjer ao pridelali 45 hektolitrov vina, kar pomeni 225 hektolitrov na hektar. Vinograde so gnojili s hlevskim in umetnim gnojilom v pravilnem razmerju, pravočasno in redno so škropili ter se z ljubeznijo posvečali delu v vinogradih.
Pšenice so pridelali povprečno po 21 centov na hektar, kar je povprečno tudi višji donos, kakor pri ostalih kmetih. Zelja so pridelali 240 centov na hektar, krmske pese 425 centov na hektar, na stalnih travnikih po 45 centov krme, na menjalnih travnikih pa po 70 centov detelje. Tudi v pridelku krme je zadružni donos višji, kakor donos zasebnih kmetov. Stalež goveje živine so dvignili na 56 glav, za vprego imajo sedem konj, v začasnem svinjaku pa 38 plemenskih svinj, ko pa bodo zgradili svinjak, bodo dvignili število na 100. V Ložah imajo tudi pleme-nilno postajo za montafonsko pasmo.
Borbenost in delavnost sta zadrugi prinesla znatne uspehe v proizvodnji in v preskrbi močno okrepili življenjski standard zadružnikov. Precej šibka, pa je Zadruga v politični ofenzivnosti in v kulturno prosvetnem delu. Navzlic temu, da so zadružniki politično močno zavedni, so vendarle v političnem življenju na
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Slapu, v Ložah in Podragi premalo ofenzivni v borbi za diferenciacijo vasi. Resda jih vsakdanje delo v proizvodnji močno izčrpava, toda zavedati bi se morali, da kot zadružniki ne bijejo zgolj bitke za višji donos kmetijstva, ampak hkrati tudi politično bitko za socialistično preobrazbo naše vasi.
Vaščani sicer vidijo njihove uspehe v proizvodnji, govorijo o tem in stvari primerjajo. Manjka pa vaščanom perspektiva vsega tega dogajanja.
manjka jim jasen pogled v bodočnost, ki ga prinaša delo kmetijske obdelovalne zadruge. V tem oziru bi morali zadružniki na vaških množičnih sestankih, v krajevnih ljudskih odborih in v kmetijskih zadrugah nižjega tipa popularizirati svoje delo s političnega stališča in tako med malimi in srednjimi kmeti razvijati in krepiti občutek in razumevanje, kaj prav za prav pomenijo kmetijske obdelovalne zadruge za bodočnost naše vasi.
"Slovenski poročevalec"
WW fo <fo aH
& kbtj cmes I
(AND FOR YEARS AFTER)

WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds offer you a foolproof way to save through two all-automatic Plans:
1: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2; Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing it's twins!) comes, get started on your Savings Bonds program. Today!
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING — U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
^••ANISLAV NUŠK:
Izbrane crtice
DVE KONCERTNI TOČKI
JG Že deset minut čez de-' odbor v obupu, ker od nikoder ko ' ^ koncert se prične natan- j ni prve točke sporeda.
devetih in sicer ga prič- Ko sem se naposled rešil briv-Šg s predavanjem. Jaz pa čfevih pesti in prilezel na ulico, Vo pri brivcu in moje le- sem jel koračiti z velikim telo-j® še vse namiljeno. vadniškim korakom, po šest ki-tej„ °hitite, prosim vas, pohiti- lometrov na uro. Že je dvajset brivca, ki je pravkar minut čez deveto, a jaz prva točko ' mi pripovedoval, ka- ,ka sporeda, sem še na Terazijah, j® nenavadno lepo zabaval' medtem ko občinstvo nestrpno
Kp^^^k^^rskem plesu..
pričakuje začetka in je priredi-
piCDU. ,	— v- t -----
. 'tite," šepečem obupano tveni odbor obupno zasegel vse predstavljam prireditveni telefone tam okrog hotela "Mos-
kve" in išče hkrati zveze z vso knjigo telefonskih naročnikov, samo da bi me kjer koli našel.
Že sem pred "Moskvo," toda zdaj se je treba še povzpeti v višavo. Klub, v katerem bom predaval, je v drugem nadstropju. Kdo bi tu zdirjal čez stopnice in nato zasopel sedel za predavateljsko mizo! Dvigalo pa venomer odvaža tiste, ki gredo na veselico, in kdo bj vedel, kdaj pridem na vrsto.
Tisti mah se srečno domislim, da je dvigalo tudi na stranskih stopnicah, z dohodom iz stranske ulice, in brž pohitim tja.
Dvigalo je v pritličju, nikogar izmed občinstva, zadeva je rešena. Našel sem eno samo damo, prijetno dekoltirano, s fantastično frizuro. Ta dama je prav ta-
ko nestrpno čakala pred vhodom v dvigalo.
"Ali želite tudi vi, gospa, navzgor?"
"Da." ^
"V drugo nadstropje?"
"Da, na koncert!"
Povabim jo, naj stopi v dvigalo, jaz pa grem iskat natakar čka, ki ga ob takšnih priložnostih po navadi ne moreš najti. Gotovo je tudi on zaposlen na prednji strani.
Vrnem se in prisedem h gbspe v dvigalu, da bi skupno pričakala riatakarčka. Nestrpna je ona, nestrpen sem jaz, natakar-čka pa od nikoder. Ona pogleda na uro, pogledam tudi jaz na uro, да njenem obrazu opazim izraz obupa in tudi na mojem obrazu se začrta izraz obupa, a natakarčka od nikoder.
"Mar ne bi mogla sama pognati dvigalo?" me vpraša ona.
"Seveda . . . lahko bi!" in že sem zaprl vrata in potresel vrv in dvigalo se je dvignilo prijetno kattor balon.
"Gospa, greste tudi vi na koncert?"
"Da, toda kasna sem, kajti moja točka je druga na sporedu."
"Sonata št. 6, solo na klavirju."
"Da."
"Tedaj ne bodite zaskrbljeni, jaz sem prva točka na sporedu."
"Predavanje?"
"Da."
"Veseli me!" in si je kar oddahnila, ko je sprevidela, da je tudi prva točka zamudila.
Tako sva se predstavila drug
drugemu in minila prvo nadstropje.
Dvigalo se je dostojanstveno dvigalo in neslo dve točki sporeda, ki ju občinstvo nestrpno pričakuje in ju prireditveni odbor obupno išče.
Pride tudi drugo nadstropje in tisti čas me prešine nesrečna in porazna misel.
Nisem vedel, kako je treba dvigalo zavreti, da bi se ustavilo v drugem nadstropju, zato sem kar tako potegnil za vrv.
Le j, drugo nadstropje je že tu; že vidim pod pri vrhu steklenih vrat na dvigalu, le j, že sem pri polovici vrat. Oblije me znoj. Pričnem tipati ključavnico, stresam tisto jekleno vrv, tolčem ob okno. Ali kaj, dvigalo mirno in elegantno mine tudi
drugo nadstropje in šele zdaj opazi gospa, kako je z nama.
"Vi ne znate ustaviti dvigala?"
"Ne."
"In sva že minila drugo nadstropje?"
"Da."
"Joj!" vzklikne ona in prične kakor levin ja tresti rešetko na kletki.
Jaz nisem vzkliknil "joj!"— toda zmedel sem se kakor piščanec v kuhinji. Nisem vedel, kaj bi ne kako bi. Dvigalo se je medtem dostojanstveno dvigalo, minilo je že tretje nadstropje pa je že četrto in na mah sva začutila močan pretres in gospa je omahnila v moje naročje tako lepo kakor v kakšni gledališki igri.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
! enakopravnost
-i
21. marca, 1949. i j
МШАП. ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	IJh, ti klepetec ti! — je brez jeze dejal Grigorij in se smejal. — Jezik imaš kakor krava rep!
—	In kakšna ti je. Kaj, tale tvoja Natašerika, poslikana in pomazana, te je včeraj okrtači-la? Saj si pa tudi potreben, ko-bUež, da ne boš čez ojnice uhajal!
—	No, veš kaj ... Le pojdi, Daška. Ne vtikaj se v tuje reči.
—	Saj se ne vtikam. Samo zato pravim, ker je tvoja Natalja tako neumna. Mož se ji je vrnil, ona se pa kuja, se lišpa kakor kmečka nevesta, na skrinjo je legla . . , Vidiš, jaz bi se pa zdaj kozaka za vse nič ne odrekla! Ko bi te jaz v roke dobila . . . Jaz bi tudi takega neuganca, kakor si ti, v strahu obdržala!
Darja je zaškrtnila z zobmi, se zahihitala, odšla v hišo, po-bliskavala z zlatimi uhani in se ozirala po smejočgm se in zmedenem Grigoriju.
"Dobro si jo uganil, brat, Petro, da si umrl ... — je mozga 1 razvedreni Grigorij. — To ni Darja, to ti je hudičeva baba! Po njej bi se mi kdaj sčasoma le tudi zaskominalo!"
47
Po vasi Bahmutkinu so ugasnile zadnje luči. Rahel mrazec ge s pretenko mrenico ledu prevle-kel mlake. Nekje za vasjo, za pašnikom, so se na prejšpjelet-no strnino spustili na nočevanje
by too!
find Curlers
'Pin Curls'
The "teen dream queen" is the girl who is clever enough to wear her hair in a mass of curls at the back of her neck! The basis is a soft, natural looking home permanent wave, which gives body to the longish bob and keeps the curls crisp and springy. The hair is drawn back off the face; it can be set either with end curlers as shown at the top, or in pin curls ' (bottom). Add a ribbon for added charm!
zakasneli žerjavi. Njihovo pritajeno, utrujeno vreščanje je prinašala v vas od severovzhoda pihajoča sapa. Mehko je podčr-tavalo, poudarjalo umirjeno tišino aprilske noči. V vrtovih so se zgrinjale goste sence; nekje je mukala krava; potlej je vse potihnilo. Kake pol ure je me-dlela gluha, spokojna tihota, ki jo je le poredkoma zmotilo sklicevanje kljunačev, ki so leteli tudi ponoči, in brenlietljavo po-žvižgavanje neštetih račjih perutnic; jate rac so vršele, hitele in se dvizale v dobrodošlo povo-denj naraslega Dona . . . Nato pa so se na spodnji cesti raz-legnili človeški glasovi, rjasto so zažarele lučke cigaret, slišati je bilo konjsko prhanje, hrusta-nje zmrzlega blata, ki so ba trla konjska kopita. V vas, kjer sta bili nastanjeni dve uporniški kozaški stotniji, spadajoči v se stav šeste posebne brigade, se je vrnila oglednica. Kozaki so se razmestili po dvorišču zadnje domačije; klepetali so med seboj, privezali konje k sankam, puščenim na sredi dvorišča, in jim pokladli krme. Nek zahrip-Ijen basek je razkrožil plesno pesem, razločno izgovarjal besede in trdno in zlagoma pel:
Prav na drobno sem prišel,
prav na tiho- sem prispel in kakor nekdaj sem ljubil z deklico svojo se. poigral . . .
Tedajci pa se je vročekrven tenorček nekega fantiča vzpel kakor ptica nad godrnjavi bas in razigrano, drobneče zastavil:
Dekle šale ni poznala,
mi po licu krco dala,
moja kozaška srčkana bila je hude krvi . , .
V pesem je pritegnilo še nekaj glasov, povečala se ji je hitrost, poživela se je in tenor naraščaja, ki ga je bila sama prevzeti ja, je zaredal v visočino in že donesel burljivo in dražljivo razposajeno:
Zavihal sem desni rokav,
dekletu za uho jo dal. Hej, deklica moja stoji,
kakor malinova jagoda rdi kakor malinova jagoda gori, na tiho se cmari, tako govori: "Kakšen ti si mi pajdaš,
ko jih sefem rad imaš in še osmo vdovico,
pa deveto poročeno ženo in deseto mene, revico! s.,"
Žerjavlje krike na neobdelani ledini, kozaško pesem, švistenje kril v nepregledni črnjavi noči, vse so slišali kozaki, ki so bili za mlinom na veter v stražni postojanki. Nič kaj se jim ni dalo ponoči ležati na hladni, v mraz vkovani zemlji. Pa ne smeš niti pokaditi niti pokram-Ijati niti se ugreti s hojo oli metanjem. Kar leži pa leži med lanskoletnimi stebli sončnic, strmi v stepo, kjer zeva temina, poslušaj in prislanjaj'uho k
Field Training Can Be Fun, Too!


RPB-МЛ-вМ
TheM U. S. Army reeruitt find thot field problems eon be fun as well at Interntlng work. They learn the techniques of weapon firing and the impo>>« tanee of coordination and cooperation with others. The Army today offen •"ony opMrtwnltiM for »ducotipn, odvancement, and an excellent careeir
tlom. A na deset korakov že vraga ne razločiš več, v aprilski noči pa je tako prepolno šu-motanja, toliko sumljivih glasov prihaja iz temote in vsak izmed njih budi nemir: "Ali ne gre morebiti, ali se ne plazi rdečear-mejska izvidnica?" Nekako od daleč prinaša hrestenje polomljenega pustošnikovja, pridržano sopenje , . . Mladi kozaček Viprjažkin si z rokavico obriše solzice, ki mu je pritekla od napetosti, in s komolcem dregne soseda. Ta dremlje, povit v svi-tek, za vzglavje ima podloženo usnjeno bisago; japonski nabojnik mu tare rebra, a prelen je, da bi se udobneje prelegel, ne mara spustiti v tesno podvite pole plašča curek nočnega hladu. Prasklanje pustotnika in dihanje naraščata in nepričakovano se vse oglasi čisto ob Vipr-jažniku. Ta se pridvigne na laket, zabodeno srepi skozi vejna-ti pustotnik in trudoma razloči obris velikega' ježa. Jež se urno pomika dalje p o mišji sledi, majceni svinjski rilček mu je ves v tleh, z iglastim hrbtom škrablja po suhih pustotnikovih bilkah in vohlja. Bliskoma začuti nekaj korakov od sebe navzočnost nečesa sovražnega dvigne glavico in zapazi ogledu-jočega ga človeka. Človek olajšano izdihne sapo in zašepeta:
—	Hudič preklemani! Kako me je ostrašil . . .
In jež hipoma spodvije glavo, pritegne nožice in kako minuto leži v naščeperjenem klobcu, potlej pa se počasi razpoteguje, se dotakne z nogami hladne zemlje in se zataklja kakor polzeča siva krogla dalje, se napikuje v Jtocnje sončnic in tačka po suhem prahu prejerelega slaka. In na novo se razprede tišina. In noč — kakor pravljica . . .
Po vasi so v drugo odpeli petelini. Nebo se je ubrisalo. Skozi preplezano tkanje oblakov so se pokazale prve zvezde. Potem je veter razpehal oblake in nebo je pogledalo na zemljo z neštetimi zlatimi očesci.
Ravno tisti trenutek pa je Viprjažkin razločno zaslišal pred seboj stopanje konja, hre-ščanje pustotrlika, zvenčanje nečesa kovinskega, nekaj hipov zatem pa tudi poškripavanje sedla. Zaslišali so tudi drugi kozaki. Prsti so legli na prožila pušk.
—	Pripravljeni! — je zašepe-tal pomočnik vodnega.
Na ozadju zvezdnega neba se je začrtal kakor izrezan obris konjenika. Nekdo je korakoma jezdil proti vasi.
—	Sto-o-o-oj! . . . Kdo gre? . . . Kaj je geslo? . . .
Kozaki so planili, pripravlje-
ni na strel. Jahač se je ustavil in dvignil roke.
—	Tovariši, ne streljajte!
—	Kaj je geslo?
—	Tovariši! ...
—	Geslo? Vodoma-a . . .
—	Čakajte! . .. Sam sem . . . Vdam se!...
—	Poštojte, bratci! Ne stre Ijajte! . . . Živega ujamemo!
Pomočnik vodnega je stekel k jezdecu, Viprjažkin je pograbil konja za uzdo. Jahač je dvignil nogo čez sedlo in razjahal
—	Kdo pa si? Rdeč? Aha, bratci, je že pravi! Vidite jo zvezdd na njegovi kučmi. Si se u-je-el, aaa! . . .
Jezdec je razmigal noge in že mirno govoril;
—	Peljite me.k vašemu predstojniku. Izročiti mu moram no vice izredne važnosti. Jaz sem poveljnik serdobskega polka in sem se prišel semkaj pogajat.
—	Komandi-i-ir? . , . Pobi jte ga, bratci, golazen! Daj, Muka, pri tej priči mu bom . . .
—	Tovariši! Ubijete me še zmeraj lahko, ali poprej naj sporočim vašemu predstojniku tisto, zaradi česar sem prišel. Ponavlj&m:. zadeva je silno pomembna. Prosim, vzemite moje orožje, če vas je strah, da bi pobegnil . . .
Rdeči poveljnik si je začel razpenjati pas.
—	Živo! živo! — ga je priganjal eden izmed kozakov.
Odpeti samokres in sablja sta prišla v roke pomočnika vodnega poveljnika,
—	Preiščite serdobskega komandirja! —- je velel oni in se pognal na konja, ki je pripadal rdečemu poveljniku.
Zajetega so preiskali. Pomoč nik vodnega poveljnika in kozak Viprjažkin sta ga odgnala v vas. Šel je peš, zraven njega je stopal Viprjažkin in nesel v prevesico avstrijsko karabinko, za njim pa je jezdil zadovoljni pomočnik (Vodnega poveljnika
Kakih 4eset minut so hodili molče. Spreminjani je na gosto prižigal, se ustavljal in z zasle-cem plašča prikrival vžigalice, ugašajoče na vetru. Duh po ime nitnih cigaretah je spravil Vi-prjažkina ob potrpljenje.
—	Daj no meni, — je zapro sil.
—	Prosim!
Viprjažkin je vzel usnjeno vojaško cigaretnico, natrcano s svalčicami, potegnil iz nje cigareto, tobačnico pa posmuknil v svoj žep.. Rdeči poveljnik je po-molčal, malo pozneje pa, ko so stopili v vas, je vprašal:
—	Kam me ženeta?
—	Tam boš zvedel.
—	Pa vendar?
—	K poveljniku stotnije.
Try a Spanish^ SandwicH


bright chan^ge of pace in your meal planning, try a main dish sandwich with a Spanish air. This one is piqued with chili sauce, green pepper and onion , rings, mellowed withTts of melted cffi coioJ««	sandwich IS a meal in itself with perhaps a tossed
fkl «ij^ fu ®	and beverage. What's more, it's full of
Inf n S	good health. The cheese is a bargain
cheese is an excellent protein food, A half pounj K # cheese supplies as much protein as a whole pound of aver, age beef, and cheese is listed as a best food buy by the U.S. Depart* ment of Agriculture.	-	.w.
f T	sandwiches for dinner tonight. Keep the recipe at
rffnnorl	teen-age parties, and tor the Lenten
dinners you 11 be planning, ...
Spanish Sandwich \
^	(crusts trimmed) % cup chopped green pepper
'	L 2 tablespoons butter or
li	margarine
,% cup chill sauce	[% lb. American Pasteurized
Process Cheese
the bread on one side and spread the untoasted side (đ each slice with mayonnaise. Top with onion rings,
in	\"th the green pepper which has been Moteeđ
. ^ Cover with a slice of the cheese cut lengthwise of the toaf.«>PlA<^ mclt^°	' or under low broiler heat until th» cheew
—	Peljite me k poveljniku brigade Bogatirjovu.
—	Tukaj ga ni.
—	Kako — ni? Znano mi je, da je včeraj prispel s poveljstvom v Bahmutkin in da je zdaj tu.
—	Mi o tem nič ne vemo.
—	No, dobro, tovariša! Jaz vem, vidva pa ne vesta ... To ni vojaška skrivnost, posebno še, ko so zvedeli zanjo vaši sovražniki,
—	Pojdi, pojdi!
—	Grem. iPeljite me torej k Bogatirjovu,
—	Molči! Po pravilih službe se ne smem meniti s teboj,
—	Tobačnico pa je dovoljeno vzeti po pravilih službe?
—	Pa še kako! . . . Beži in jezik za zobe, če ne, ti še plašč pri priči sunem. Poglej ga, kako je zamerljiv!
Stotnijskega so komaj razdr-mali. Dolgo si je s pestmi mev-žal oči, zdehal, mežljal in nikakor ni mogel ^Joumeti, kaj mu je pravil od veselja sijoči pomočnik vodnega poveljnika.
—	Kdo ? Komandir serdobskega polka ? Kaj se ti pa sanja ? Daj listine.
Cez nekaj minut je skupaj z rdečim komandirjem odšel na stanovanje brigadnega poveljni ka Bogatirjova, Bogatirjov je planil pokonci, kakor bi ga ustrelil, brž ko je zaslišal, da so zajeli in pripeljali poveljnika serdobskega polka. Zapel si je hlače, si vrgel čez krepke rame oprti in prižgal leščerbo s krž-1 javim' stenjem, potlej pa vprašal rdečega poveljnika, ki je strumno stal pri vratih:
—	Vi ste poveljnik serdobskega polka?
—	Da, poveljnik serdobskega polka Voronovskij,
DELO
ŽENSKA DOBI DELO
za opravljati splošna hišna dela. Družina dveh odraslih oseb in 1 otrok. Nič pranja ali kuhe; mora tu živeti, pomagati z oskrbo otroka. Plača $20 tedensko. Pokličite po 9. zjutraj. — YE 4434.
NAPRODAJ
1948 HUDSON "6"
2 VRATA, RADIO, GRELEC, MALO PREVOŽEN. Privatni lastnik.
Cena zmerna. Pokličite HE 4882
1942 BUICK
Sedan s 4 vrati. V dobrem stanju; en lastnik. Ima ekstra komade, motor je bil prenovljen. Cena za hitro prodajo. Prvi ponudnik za $875 ga dobi. Privatni lastnik. Pokličite SU 0178
1941 OLDSMOBILE
Club Coupe; izvrsten avto za vsakogar. Radio, grelec, motor v prvovrstnem stanju; ogrodje lepo in trajno. Cena zelo nizka. Pokličite
TO 1-5354 ali ON 8622
TOKAY AVE.
Maple Heights, O. Prazna hiša s 6 sobami, Colonial tipa; 2 leti stara; fornez na plin, kombinacijska okna, preproge. Takoj $3,000. Dobi se tudi pohištvo.
WM. H. BROWN Realtor ' 17591 Broadway Pokličite operatorico za št. Montrose 1400
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., ]e okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov ]e
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SL; vhod мто na E. 83 S*.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
T#L: EN 5013
—	Sedite.
—	Hvala.
—	Kako so vas ... V kakšnih okoliščinah so vas ujeli?
—	Sem sam prijahal k vam. Na samem se moram pogovoriti z vami. Ukažite, naj drugi bdidejo.
Bogatirov je zamahnil z roko in stotnijski, ki je bil prišel z rdečim poveljnikom, in hišni gospodar, rjavobrad s^aroverec, ki je stal z odprtimi usti, sta odšla. Bogatirov si je drgnil na golo ostriženo, temno in kakor din jo okroglo glavo in sedel za mizo v sami povaljani spodnji srajci. Na obrazu z zabuhlimi lici in rdečimi pegami od nered-
DANES SE JE PRIČELO KAZATI ZNAMENITO Verdijevo Columbia sliko
LA TRAVIATA
(The Lost One)
Prvič podana v angleščini
Lower Mall Theatre
310 SUPERIOR AVE..
nasproti glavne knjižnice
POŠTEN MOŠKI
želi dobiti v najem spalno sobo ali stanovanje in hrano pri pošteni družini v slovenski naselbini. Prosi se, da pustite naslov v uradu tega lista.
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI. Poizve se na
20630 Tracy Ave.
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
nega spanja mu je bilo brati za- t drževano radovednost.	;
SAMO $1250 VPLAČILA ZA G. L
Nov bungalow na 7519 Manhat-ten Ave., od Ridge Rd. 3. cesta južno od Brook Park. Se lahko vse lite; inteligentno planiranje je vidno v tem domu; prostorne sobe na enemu nadstropju; lepo dekorirane; prostor na 2. nadst. za dodatne sobe; plinska gorkota, insulirano, ce-. mentiran dovoz. F.H.A., G. I. odobreno. Blizu šol in trgovin ter tran-sportacije.
A. SIEGLER & SONS „ "Boljši domovi za boljše življenje' 4923 Lee Rd__WA 2130
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER naznanja:
DA: pošilja denar ▼ Jugoslavijo. ; Trst. Italijo in v vse drug* j države. Vsaka pošiljatev je т jamčena;
DA: prodaja zaboj« %ж pošiljanje blaga ali živil v staro demo- > vino;	'
DA: prevzema zavitke od tukaj- ^ snjih rojakov ih iste točno { odpremlja na naslovnike: j' DA; sprejema naročila za moko ^ druge že pripravljene zavitk* ; za Jugoslavijo, Avstrijo, Itah" r jo in Nemčijo;	a
DA: prodaja kart* za potovanje v stari kraj in od fam terii: ^ DA: prodaja AMERICAN E%": PRESS Travel čeke in dene*'' ne^ nakaznice za vporabo naših državah;
DA: opravlja Notarike posle. KADAR torej rabite postrežbe f gori navedenih slučajih, se obrnil® na zanesljivo in dobro znano tviđ' ko:
August Kollander
V Slovenskem narodnem domU/ .
6419 ST. CLAIR AVE«
Cleveland 3, Ohio
Rojaki v Kanadi tudi lahko poiU*" jo denarna in druga naročila po^o^^^ naše tvrdke.
BOCK BEER
MARINKO'S
BEER — WINE — SOFT DRINKS
Corner R 156th St. ^ WATERLOO RD.
Free Fast Delivery	^ Phone IVanhoe 3170
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd!ćott07l8
S!
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati

Enakopravnost
Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti