Stev. 281 V Trsta, ¥ torek 14. oktobra 1919 Letnik XLVI Izhaja vsak din, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredni«»o: oOca sv. Frančiška AsiSkega «ev. 20, L nadstropje. — Dopiđ naj se poBIjajo ured-r!5t\ u. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — li^.-jatelj in odgovorni urednik Steisn Godina. — Lastnik koasoretj tbte EdinosU — Tisk tiskarne Bdisoat — Naročnina znaša na mesec L 3^, pol leta L 18 — In celo leto L 36—. — Telefon sredništvs in uprave »ev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stottak. — Oglasi se rafanajo t firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtni*ov mm po 20 stot: •smrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mnt po SO stat Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L'I*—. Oglase sprejema inseraini oddelek EdinostL Naročnina la reklamacije se pr JHjaJo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek ae nahajata v Trstu, aL sv. Frautiika As 201 Iz Jugoslavije. Pogoji opozicije za -vstop v vlado. BELGRAD, 9. G. dr. Draža Pavlović je imel danes dopoldne dobiti od-govor opczicije glede vprašanja o sodelovanju v kabinetu. Opozicija pa do takrat Še ni bila končala svojega posvetovanja in mu je sporočila, da odgovori ob 17. uri. Danes so res poiskali narodni poslanci Joso Jovanovič, dr. Laginja in Fon dr. Pavloviča, katerem-u je g. Jovanović priobčil v imenu opozicijskih skupin, da opozicija sprejme dr. Pavloviča kot ministrskega predsednika pod temi pogoji: G. dr. Pavlović nima izbirati članov 6vojega kabineta nego prevzeti vso takozvano Trifkovičevo kombinacijo z g. Trifkovičem samim ikot podpredsednikom ministrskega sveta- Ta kabinet ima zahtevati od Narodnega predstavništva dva-najstine do ko^ca leta. Koncentracijo opozicija odklanja in bi bila pripravljena dovoliti g. Pavloviću, da se pogaja glede sodelovanja demokratov in socijalistov v vladi šele po glasovanju o dvanajstinah ki da demokratsko-socijalistični blok sprejme brezpogojno vse podlage sporazuma, na katerih temeljijo Protić-Trifikovićeve kombinacije. Istodobno je bilo g. Pavloviću priobčeno, da je to že prej sprejeti sporazum med radikalci. Narodnim klubom in klerikalci. Posameznosti Se ni bilo mogoče doznati. Iz radikalnih krogov se doznava, da so bili radikaici in Narodni klub sporaztimljeni, da Narodni klub prevzame vso vlado na Hrvatskem hi to povsem v separatističnem smislu. Nekatera po-verieništva v Zagrebu v bodoče v obče ne bi bila več podložna ingerencl države, a druga poverjeništva, roed njima finance, bi bila avtonomna in vezana samo na navodila centralne vlade. Krona bi bila obvezana imenovati za bana in podbana osebnosti, ki bi jih de-signiral Narodni nje predložitev, predloži republiški predsedrik, kateri podpiše odlok glede izdaje miro^ ne pogodbe. Listine o odobritvi s strani Anllije in Italije morajo dospeti v baron Stettenberški. Glejte čuden slučaji Gjuro Svesvetički je torej živel od milosti kraljevega sodnika, in ta milost je velika, morda prevelika. Moj gospodar je vzel vašega brata za susedskega oskrbnika. To je debela krava, toda vaš brat ni samo molzel krave in sebi pridržaval boljše ml«»kof temveč jo je molzel do krvi:..... eloparil je svojega gospodarja. Kanonik se je zdrznil, sključeno seded brat pa se je skijučil še bolj in obupno zaječal. _ Da, sleparil, —■ je nadaljeval Madžar jezno. — Vemo iz pisem gospe Uršule, kako je kradel, vemo pa tudi še več. Njegovi sokrivci so ga izdaji in so pripravljeni pričati proti njemu. Vi, domine admodum reverende, ljubite svojega brata, ljubite njegove otroke, zanje vam živo bije srce. To vemo predobro. Pomislite pa, kaj se more zgoditi žnjim. Pokličite si v spomin vso bedo» vso nesrečo, vso sramoto, ki ga mora streti, če kraljevi sodnik tudi samo migne s prstom. Njegovo posestvo se proda, njegovi otroci ostanejo v bedi, ime plemiča pa se pribije na sramotni oder. Ali hočete, admodum reverende domine, da se vai grb pred stvetom omadežuje z blatom, ali more vaše srce .preboleti iok nedolžnih kratkem. Istotako se bo postopalo s pogodbami za vojaška jamstva z Anglijo in Zedinje-nimi državami. »Journal Officielle« objavi tudi zakon, ki odobruje dogovore, sklenjene med Anglijo m Zedinjenimi državami za slučaj napada s strani iNemčije. Zased beno stanje t beilortskih in algerskih okrajih odpravljeno* PARIZ, 12. (S.) Z današnjim odlokom je odpravljeno zasebeno stanje, ki je bilo proglašeno med vojno v vseh francoskih okrajih belfortskega ozemlja m v treh algerskih okrajih. Drugi odlok razveljavlja prejšnjo zakonsko naredbo, k ije določala cenzuro za liste. IZ RUSIJE. General von der Gotfts se pokorL PARIZ, 12. (S.) »Tempe«« poročajo iz Be-roKna: Baltiška državna komisija v Rigi je izjavila, da ostane nevtralna v rusko-letonskem sporu. Baltiška naredna vojska ne bo sodelovala pri obrambi Rige, ker ss bori proti boljševikom pri Dvicskasfe V berolinskih dobroinfonm ranih 6lojih se smatra, da odgovarjajo resnici vesti, ki pravijo, da se nahaja zapadna ruska vojska, ki ss bori proti Letoncera, v predmestjih Rige. Pritrjuje se tudi vesti, de se nahaja tudi Bi-schofov oddelek v tej vojski. General von der Goltz jt pozval čete, da se pokore vladnemu ukazu is da izpraznijo baltiške pokrajine. Smatra se, da bodo sledili vsled tega energičnega sklepa, vojaki, ki tvore del samostojnega ekapedicijskega zbora in vojaki Bischofovega oddelka primeru tovarišev, ki so že odpotovati. Bofi pred Rigo. STOCKHOLM, 12. (S.) Od petka je položaj v Rigi neia&premenjen; mesto je bilo precej poškodovano vsled obstreljevanja. Sovražnik je skušal iti čez most m napadali na več -kraljih, toda vsi napadi so bili odbiti. V boju je bilo ubitih tudi več civilnih oseb. Estonski oklopni vlaki so prisilili sovražno artiljerjo, da je opustila obstreljevanje mosta. Čete generala Vermonta prodirajo na široki fronti med Dino in riškim zalivom. Ruske čete napredujejo STOCKKOLM, 12. (S.) »Tiduingen« objavlja sporočilo severnozapadne vojske, katero oravi: Ruske čete, ki se približujejo mestu Bamburgu, so prekoračile reko Lu$*o. te Poljske Madžarski Rusini prot: priklopttvi k Ceho-slovaškL CURIH, 13. (S.) Poljski tiskovni urad v Varšavi poroča z dne 11. t. m., da je prišla pred nekoliko dnevi v Varšavo delegacija madžarskih Rus«nov, ki je izjavila, da želi, naj bi se priobčilo v listih, da živi v severni Madžarski narod, ki nikakor noče biti pri-klopijen čehoslovaški republiki. Delegacija je izjavila, da se žele madžarski Rusini priklopiti Madžarski ali pa Poljski. Na "fšak način pa da zahtevajo ljudsko glasovanje. Poslali da bodo delegacijo t-udi na mirovno konferenco, da predloži želje rusinskega prebivalstva na Madžarskem. Ib Bolgarske. Bolgarska vladna kriza. LYON, 12. Iz Sofije poročajo: Ministrski predsednik Teodorov, ki je bil načelnik bolgarske mirovne delegacije v Parizu, je dne 2. t. m. poročal o svojih pogajanjih in o mirovnih pobojih. Ker so bila njetfova pogajanja nepovoljno sprejeta, js predložil kralju o-stavko vsetfa kabineta. Nemara bo novo vla* do sestavil Stambulinski. V novi kabinet bodo vstopili najbrže tudi socijalisti. — Bolgarska mirovna delegacija je z ozirom na ministrsko krizo v Bolgariji zaprosila konferenco, naj j» podaljša rok za odgovor na mirovne pogoje, ki poteče dne 14. t. m. Iz NemSke Avstrijo. Izjave italijanskega zastopnika na Dunaju. DUNAJ, 11. »Poli tis che Korrespondenz« ,nriobčuje izjave italijanskega pooblaščenca na Dunaju, markiza dolla Torretta, ki bo bržkone prevzel poslaniške posle. Della Torretta je izjavil: »Mir je bil podpisan med dvema državama. Moja vlada me je poslala na Dunaj ne samo zato, da naredi konec sedanjemu položaja, ki ga je naredilo premirje, temveč da uniči vsak spomin na vojno in da postavi temelje za prijateljske odnoša^je med italijanskim in avstrijskim narodom. Od danes da- otrok? — Pdllfy se je, prekrižavšt roke, naslajal na kanonikovi zadregi, ki je molče stal pred njim in upiral oči v tla. Končno je poše-petal kanonik: — Gospod P*Ufy, vi ste okrutneŽ, ki nima srca. _ Vidiš gaf Da nimam srca? Res čudna šala. Ali je morda vaS brat imel srce, ko je sleparil? Da fvt"*"* srca! Moj Bogf Ce ima človek pamet, mu pravite, da nima srca. Moj gospodar hoče, da se Tahi uvede na vsak način. To mora biti, razumite, gospod kanonik, to mora mora batL In jaz sem popolnoma pametno izračunal, kako M se to dalo storiti. Ali da ne bom govori! predolgo. Roka roko umiva. Ali uvedete vi Talka, ali pa ga ne uvedete. Ce ga uvedete, bodo vašemu bratu odpuščeni grehi, in še več, odpuSčem tudi dolgovi, a ban in Tahi, ki ima med vašimi stanovi močno stranko, poskrbita, da ga vaS sabor izvoli za sodnika. Ce ga ne uvedete, ah, pa ste izgubljena posestvo, čast, in vaš brat ns pride na sodniški stol, temveč v sodno ječo. Tu ni Šale, ni pogodbe. Da ali ne, gospod kanonik? Govorite! Stipo Svesvetički je smrtno prebledel, na čelo so mu stopile debel* kaplje znoja, roka lje se bom posvetil z navdušenjem temu delu. Vse svoje sile bom vložil za dosego moralnega in materijalnetga zbMžanja med obema narodoma. Zgodovina Je neusrriljeno začrtala pot. Lahko se mirno trdi, da je že tukaj skupnost političnih in gospodarskih interesov med o-bema narodoma, ki ju sil: na skupno delovanje. Demokratična podlaga, na kateri slonite obe državi bo prinesla 9kupno delo na višek. Moja vlada zelo ceni to akupno delo ter poskuša ublažiti trpljenje in težave, s katerimi se mora Avstrija danes boriti. Moja vlada je prepričana, da bo Avstrija lojalno izvršila mirovne pogoje. Italijanski narod upa, da bodo ostali brez uspeha vsi napori, s katerimi se namerava pritegniti Avstrijo v politične kombinacije," ki so nevarne za Avstrijo in druge države. jCraijeva vlada popolnoma zaupa previdnosti in moči avstrijske vlade in zato gleda mirno v bodočnost« Vladna krize v Avstriji. LJUBLJANA, 12. Dunajski listi javljajo, da bo te dni odstopilo celokupno avstrijsko ministrstvo, predvsem pa, da bo odstopil dosedanji državni tajnik za finance dr. Schum-peter. Njegov naslednik, bo baje dr. Reisch, ravnatelj Kreditnega zavoda. Nemškonacijo-nalni listi pravijo, da pomenja ta sprememba v finančnem ministrstvu — državni bankrot. Aretacija ravnatelje sladkorne csstrals v Gradcu. LJUBLJANA, 12. Te dni so v Gradcu aretirali ravnatelje sladkorne centrale Karla MuHererja, ker se je dognalo, da je v zvezi z uradnikoma Profan kom in Nioklom proda* jal za preskrbo prebivalstva namenjen sladkor verižni kom. Na ta način je prišlo v verižnišks roke nad 100.000 kg sladkorja. Ministrski predsednik Setts proti podonavski konfederaciji. CURIH, 12. Dunajski listi priobčujejo izjave ministrskega predsednika Seitza o saint-germainski pogodbi. Ministrski predsednik je rekel: »Avstrija ne more sprejeti načel, s katerimi je navdahnjena saintgermainska pogodba. Edina naša tolažba je ta, da se bomo mogli v bodočnosti enotno vladati. Ce se tudi tukaj razočaramo, bomo neumorno delali, da zmanjšamo našo finančno odvisnost. Braniti se bomo morali tudi proti vsakemu poizkusu, da bi nas naredili politično odvisne. Ne želimo se povrniti ik staremu vladnemu sistemu. Pospremilo pismo mirovne pogodbe pravi, da se bodo nove države lahko razvijale popolnoma neodvisno. Upam, da ne bo ententa metala svojega stališča in da ne bo podpirala nevarnih poizkusov ustanovitve podonavske konfederacije. Ravno Avstrija je dovolj uvidela, da je prisilno skupno življenje vzrok narodnostnih mrženj. Ne sme se ustvariti nova podlaga za spore.« Državni tajnik za socijalizacijo Bauer odstopU CURIH, 12. Neko uradno poročilo javlja, da se je bivši avstrijski državni tajnik za zunanje stvari odrekel tudi državnega tajništva za socijalizacijo. Urad za socijalizacijo se je združil z uradom trgovinskega ministrstva. Bauer se bo bavil odslej izključno s strank-nim delom. Znano je, da so bile Bauerju posebno sovražne ententne struje, ki so proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Is Madžarske. Romunske čete se umaknejo iz Madžarske. PARIZ, 13. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Po sklep«! romunskega vrhovnega sveta bodo romunske čete, ki se nahajajo zapadno od Donave, izpraznile madžarsko ozemlje in ga izročale madžarskim četam. Do novih dolo-čeb bodo romunske čete še nadalje zasedale črto Valibi-Zwolgye. Politična tragedija na Madžarskem. CURIH, 12. Današnji dunajski listi potrjujejo vesti, da ee je začela v Budimpešti akcija za sodnijsko postopanje proti revolucijo-narcem, ki so bili na madžarski vladi od 31. oktobra dalje. Bivši finančni minister v Ka-roivjevem ministrstvu je izjavil, kakor piše »Neue Freie Presse«, da se .je potrosilo samo v prvih dneh revolucije okoli 600 milijonov kron. Vojni minister pod Karolyjevo vlado, Bohm, je potrosil nad 800 milijonov kron za sestavo majhne madžarske vojske. Tristo milijonov kron se je izdalo za podpore brezposelnim osebam. »Neues Wiener Journal« poroča o politični pa mu je prijemala za srce. Lice mu je poru-menelo, mišice v obrazu so se mu drhtele od boli. S široko odprtimi očmi je strmel v brata, da bi zaslišal iz njegovih ust rešitev ali smrt. Kanonik je molčal. Končno je Gjuro stopil korak naprej, pokleknil pred brata, ga objel za kolena in vzkriknil, >da bi človeku počilo srce: _ Brati Brati Velik grešnik sem. Vem, da jaz nisem vreden usmiljenja, toda usmili se mojih otročičev, mojih ubogih otročičev, katerim si kum. Saj oni niso ničesar krivi. — In jokaje je sfelonil glavo k bratovim kolenom. _ Moj Bog! — je vzdihnil kanonik, — ti vidiš nesrečo in bedo. Če bom grešil, ne bom storil tega zaradi svoje koristi, temveč zaradi ubogih otročičev. Moj Bog, odpusti mi ta greh! Vstani, brat Juri! Pomiri se! Vidiš, kaj se je zgodilo! Pravil sem ti: Pusti lepo, črno-oko Madžarko, prevroče ikrvt je, prelahkomi-selna je; ne ostane ti zvesta. Prevarala te je, zapustila te je, zapustila svoje otroke, in ti bi ostal v bedi, v sramoti pred vetom, če te Vrat ne bi reiil s svojim lastnim poštenjem! •(Dalje.) tragediji, Iri se je odigrala te dni v Budimpeštu Urednik lista »Pesti Hirlap« je bil zaprt pod vlado Bele Kuna kot protiboljševik in zelo nevarna oseba, ker je znal več zelo kočljivih stvari o Karolyju in Beli Kunu. Ko je bila zrušena komunistična diktatura, je bil Fehri izpuščen iz zapora in se je zopet povrnil k »Pesti Hirlapu«. Prvo deJo mu je bilo, da je priobčil knjižico o boljševiški politiki V tej knjižici so navedena imena mnogo časnikarjev in političnih oseb, Karolyjevih in Kunovih osebnih prijateljev, ki so bili plačani od komunistov za svoje delo. Ko je prišel Fehri včeraj, kakor po navadi, v uredništvo »Pesti Hirlapa«, pa mu je stopila nasproti gospa Gross, žena načelnika Kunovega tiskovnega urada, in ustrelila dvakrat iz samokresa proti njem«. Fehri je bi4 smrtno ranjen. Gospa je bila aretirana. Is Amerike. Imenovanje poverjenika Zedinjenih držav na Estonskem in Livonskem. PARIZ, 13. (S.) »Tempe« piše, da prihaja Allen Gade, ki je odšel dne 10. t. m. v New-York v Brest, v Evropo kot poverjenik Ze« drnjenih držav na Estonskem in Livonskem. Ameriška vlada je podelila svojemu zastopniku naslov poverjenika a ne ministra, saeno da naglasi, da njeno prisostvo ne pomenja še priznanja lokalnih oblasti s strani Zedinjemh držav. Gade, ki odhaja v Bruzelles kot pomorski prldetjenec, je bil tudi med vojno Hooverjev soirudntic. Wilsooova bolezen. WASHINGTON, 12. Wiisonov zdravnik je izdal naslednje poročilo o Wilsonovem stanju. Čeravno je predsednikovo stanje vsakdan boljše, bo vendar moral bolnik ostati še dolgo časa v postelji. Nemške ladje v brazilijanskih pristaniščih. RIO DE JANEIRO, 12. (S.) Vlada je dovolila, da sme^o nemške ladje priti v brazilijan-ska pristanišča. Polkovnik House v New Yorku. NEW YORK, 12. (S.) Polkovnik House je danes prispel semkaj. Crna lista odpravljena. LONDON, 12. (S.) Minister za zunanje stvari naznanja, da se je po sklepu gospodarskega vrhovnega sveta črna lista končno veljavno odpravila. Is (tallje. I talijansko-lrancosko-romunska z veza? PARIZ, 13. (S.) »Tempsu« poročajo iz Bukarešta, -da vztraja romunsko časopisje na stališču, da je neobhodno potrebna zveza med Italijo, Francijo in Romunsko. »Indipenza rumena« piše, da bi ta zveza ne imela ofenzivnega značaja in da bi bila sklenjena ne-kvarno velikim italijanskim ki francoskim mednarodnim pogodbam. Bila bi jamstvo za mir m red na Balkanu. Tudi Madžarska bi prišla po sili v to interesno sfero in bi se ne nagibala več k "Nemčiji. Končno bi se Nemčija vedno zavedala, da je stisnjena med Francijo, Italijo in Romunsko. K tej zvezi bi se lahko pridružila Poljska, Jugoslavija, Ce-boslovaška in Grika, toda bistven temelj bi bilo tesno prijateljstvo med tremi romanskimi državami. r Angleži o Italiji. MILAN, 12. »Secolu« poročajo iz Londona] Angleški politični in časnikarski krogi presojajo italijanski notranji položaj na zelo pesimističen način. Cedo vest, ki jo js priobčila agencija »»Presse Association«, da se italijanski kralj bržkone odpove kroni, posnemajo listi brez pripomb. Abnormalnost italijanskih razmer se pripisuje reški pustolovščini, ki je uničila disciplino v vojski in naredila iz mornarice brezkoristno orodje. Toda priznava se, da so že druge stvari, ki delajo italijansko krizo tako težavno, kakor na primer težavne gospodarske razmere, ki omogočajo odpor in-, dustrijskrh slojev, kateri so obogateli med' vojno, proti ukrepom, ki jih je ukrenila vlada v svrho ublažitve težavnega položaja, predvsem proti udejstvitvi prisilnega posojila, kt bi prisililo nove bogataše na povrnitev vsaj dela vojnih dobičkov. Predstojeća aneksija zasedenega ozemlja? RIM, 12. (»Gazzetta del Popolo«.) Ministrski svet se je bavil na včerajšnji seji z vprašanjem podelitve zakonskih prednosti pokrajinam zasedenega ozemlja potom aneksije. Zdi se pa, da nadvladuje načelo, da počaka, kako se bo izrazila nova zbornica o tem vprašanju. Bivši nemški cesar odide iz Amerongena. PARIZ, 12. Iz Amsterdama poročajo, da odide bivši nemški cesar iz Amerongena dne 1. decembra v Dooru, kjer je kupil neko posestvo. _ španska bo republika? BEROUN. 12. »Deutsche All^emdne Zeltunjr« poroča Iz Rottcrdama: Kakor javljajo »New York Trmes« Iz Madrida, Je vodja španske republikanske stranke Leroux izjavH, da se v Španiji čaka še na končno ratifikacijo mirovne pogodbe, nakar; bo monarhija 'strmoglavljena in proglašena republika. Za sters rraodo. V trstu, one U nioon ivi«, dsrJJe predlofftl potom vzorcev, katere se Ubko kupijo pri blagajni omenjene zbornice; posamezni vzorci stanejo 60 stotfek. Dore#M#a za fer«. Na podlaci Cl. 4 naredbe od 28. avgusta 1919. odreja generalni civilni komisar za Julijsko BenečHo naslednje: Mod predmete v seznamu A gori navedene naredbe spadaiSo •tudi naslednji predmeti, za katere je potrebno dovoljenje za Izvoz, ki »e izda generalni civilni komisar. Ti pre ..ieti so: Vsakovrstne volnene tkanine, ki vsobulelo volno v kakršnikoli količini; vsakovrstne maje (kakor tudi rokavice in nogavice) ▼obiene ali rne&aoe z volno; Šivani volneni predmeti ali tkanine, ki vsebujejo volno v kakršnikoli množini. Naredba stopi v veljavo z dnem, v katerem se objavi. Plaćanje pristoflbla za rabo erarska živine. t Mestni magistrat nas prosi, da objavimo: Vsi tisti, kateri fanaio na razpotago konje, osle ali mule kr. vojske, se vabijo na 16. to 18. oJctobra v urade komisije za končnoveljavno ureditev vprašanja vojaške živine na Goldonijevem trgu št. 10, da plačajo odločene pristojbine. Vsak naj prinese seboj listine, ki se tičejo dotične vojaške živine. HiIIImiIi ki braofiiirifi Ura. »Osservatore« piše Z odlokom zakladne ga ministrstva od 5. t m. je bila »Banca d' Italia« pooblaščena izdajati na državni račun 40 -stotink ital. iire za vsako bene-čansko liro, katere posest Je bHa naznanjena v smislu odloka §f. 130. od 27. februarja 1919. Izmenjava se za^n e 15. t. m. pri podružnicah »Banke d* Italia« v BeUmru, Trvižu te Vidma. Novi bafcrfnl In nUantl —tel V kratkem se izdalo novi novci Iz čistega nikla po 50 stotink v skupni svoti 10 milijonov in bakren drobiž po 10 stotink v skupni svoti 6 milijonov. Mklasti novci po 50 stotink imajo naslednje označbe: na eni strani nosijo kraljevo sliko, okrog katere se člta »Vrttorio Emanuele HI Re >#BS« (pravičnost), ob straneb začetne črke O. M. M. i. R. (Gittseppe Motti mcise, Roma — Josip Motti vdelal, Rim), spodaj letnico in označbo vrednosti. Bakreni novci po 10 stotink bodo imeli na eni strani kraljevo sliko, okrog nje »Vittorfo Emarurete III Re d* Italia«, spodaj pa ime G. Motri; na drugi strani čebelo, ki srka cvetlico, letnico in ime izdelovalca R. Brozzi. Smrekov Inbadnr. 2e dolgo let je, kar se je raz-šr-3 ta metulj po Goriškem, ieta 1900 po tržaški okolici in pozneje stopnjema po vsej Julijski Benečiji. Samo v tržaški okolici, ki je v primeri z razsežnimi nasadi »a Goriškem in v Istri le maj-4ien del, se je potrosilo lam za uničenje tega mrčesa približno 17.000 lir. Vsled prošnje komisije za pogozdovanje se je generalni civilni komisar CiufleiH posebno zanimal za ■» D". MRACiiC TRS? Corso 24, I. n2i*strop}2 Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. IratelKhe Utiran vX ^šKij-: is m\3i iti]:' se to je: enonadstropna biša, docela prenovljena in skoro v novem stanju, s hlevom v FOSTO..NI s 7 orali arandirane^a posestva (travniki, njive kakor tudi pašniki) proda zs ^Hm^rnocano Ponudbe na „lnsAiatui oddelek Edinosti" do 15. oktobra 1919 pod „Posestvo v Postojni 77.777". ZLATARNIC£ 6. MHG, »8ST mm nahaja nz "ari" 15 C>!wla satarnlCm] C. Z SUiOVIT3 & HjU})] VellVa Irbera srebrnih in zlauh «!>»•*»•', verižic it J. I r ii brez če! usti, zlile krone io tudi ohrobkl VIUENIUSCHčRS^ TkS I. ul iKJ. oktobra i Ciiir .iai 1 i. xi Ordinira od 9 predp. du o zvečer 9n» zi hm ii »a^ tras i um. Seldel & Neumann in »Singcr4 Oast & Gasser Tvrd^a usfan"vJ»«n I. 1878 ift. delavnica za v«ko FRBHCE5C3 BEDSfAfl popravit«;«. . Trst, nI Campamle V> Bogata zaloga vseh potn.jič..i. Mctaanir ^ - - Dr. F^ANZUTTl i ZOBOZDRAVNIK v Trstu, nlica Genova it 13, I nad str (prej ulica Csmpanile) Tehniški vodja A. Johnscher, je- ZALOGA UR IN ZUTMUME = na veliko izbero sa vdobi pri A. POVH v Trstu fRO GAR1BALDI (BARRlEHA) 3. iMBSHfiMHKfll Deln. gliv. K a>,W>.0»a, Re»trvs ivi.jjj.jTO Centrali: YAit na [lin di ftmnh i - ifu i. M 9 3 Podružnl e: Dubrovnik, Dunaj, ^otJr, Ljuar J ljana, Metković, )patiji Sp'it. Šlbenl<. ZaJa-Ckspoziiura: Kranj. Obavlja vse v b mčno stro'co spaiijti« p»sio Sprejema vloga na hranilne knjižice proti ii/s9'9 letnln o'jrs-»tim v oanco^iro-prometu proti :*>/o let ii n o -brestim lJ odpoved naveza.>e zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, k1 ie iuujo pogoditi od siućaja do slučaja. Bijci najss tamsta inJjJi (Sifu Jjuiifii). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.:i0—16 i CROATBH lili K3IIB3 Zavarovalna zadrug; Zagrabu, Je edina domača zavarovalnica gdgd Podružnica v Trstu, ul. Lavatolo 1f II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanji: I. Pr po. 5 lernlio Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospo larskih zgradb, tovare i). « IZ Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajRlniškega bia^a, gospodarskih strojev U itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zanarcvinje H s Steklenih šip. III. Na ihrljenje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje m L glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) živlienske rente. — [j mnmmmmmmmm KwmnwmnwKmnwmu hubiiibuiibJ