Our Write U. Today Advertising are REASONABLE____ NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO ro6n NAIAVNOST NI SVOJ DOM (!■!!■< mMJ tm praznikov). ZA 56. ~ NA LETO NAD 300 IZDA «feui.r.PHlJN K fcskrtd m» Second Clan Matter September 21st. IMS at the PmI Office as New Ink. N- K„ under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 174. — Stev. i 74. NEW YORK, FRIDAY, JULY 26, 1940 — PETE K, 26. JULIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlli. EMBARGO NA OLJE ZA SPANSKO Nemčiji in Italiji ni mogoče uvažati preko sosede najpotrebnejšega vojn. materjala GOSPODARSKE SANKCIJE PROTI JAPONSKI Brez posebnega dovolje nja ni dovoljeno izvažati petroleja in starega ž elezja. Predsednik Roosevelt je včeraj prepovedal brez j>osebneg-i dovoljenja izvoznega nabornika Kussella L. Maxwella izvažati iz Združenih držav petrolej, pet role jske izdelke in staro železje. Praj>oveorujejo v Havani pod predsedstvom a-meriškega državnega tajnika liulla, so se včeraj posvetovali, kako bi se dalo zatreti ali svoj gospodarski načrt. Na priporočilo predsednika Roo-sovelta bo ameriški kongres najbrž povišal kapital Eksi*>r-tno-IuHportiie banke od 500 mi-pa že vsaj omejiti delovanje ! lijonov dolarjev na 700 milijo- Ameriške vojne ladje v Braziliji Iz Kio Grande do Sul v Braziliji poročajo, da sta dospela tja ameriška ruš i lea "Walke" in "Wainrigrt". Pravi, da gre v tem slučaju za prijatelj ski obisk. Riišilca bosta v ponedeljek odplula proti severu. Santander na Španskem in Ne-' šlo dalje v Italijo in Nemčijo. Položaj v Evropi V TEKU JE NAJVEČJA ZRAČNA BITKA du v zaklonišče, ko je opazil vsovražne aeroplane. Mirno si je prižgal cigareto in je šel v zaklonišče, kjer pa je ostal le malo časa. Bombniki niso vrgli bomb in kralj je nadaljeval svoje potovanje. Včeraj popoldne se je nad več kot 20 ladjami v Kokav-skem prelivu bojevalo več sto nemških Stuka in Messer-sclmiidtovih aeropanov z angleškimi aeroplani. Boji so se pričeli atfodaj zjutraj in so ponehali šele pozno zvečer. Najprej so nemški bombniki prevozne lati je razgnali, potem pa, ko so se zopet sSbrale, so jih zopet bondbardirali. Naenkrat je nad 50 nemških, X1 „ bombnikov spustilo iz višine ' ^ pokonh povelju maršala Pe- 8000 čevljev ter so metali bom-1 da " be na ladje. Mdčne raastrefcbe , Torpediran francoski pa mik V sredo ponoči je nemški ae-roplan bombardiral francoski parni k "Meknes", ki je čez Rokavski preliv voail francoske častnike in vojake, ki so Lady Astor protestira Osemnajstletni kanadski vojak je pisal svojim starišem v Gait, Ontario: — Ko smo se na begu iz Francije izkrcali v Plymouthu, je bila v pristanišču tudi članica angleškega parlamenta, lady Nancy Astor, ki je po rodu Amerikanka. Zagledala me je, in zdel sem se ji silno majhen in slaboten. — ("'emu so pa tebe poslali v Francijo? — mi je rekla. Nato se je pa začela prepirati z našim polkovnikom češ, da ne kaže jemati takih "otrok" na bojišče in jih spravljati v nevarnost. takozvane *4pete kolone" po raznih južno- in centralno a-meriških republikah. Jasno je namreč da je "peta kolona'9 zelo razvita ter deluje po naročilih raznih evropskih diktatorskin vlad. Glavni posredovalci med evropskimi državami in "kolonisti" so konzularni uradniki. Zborovalci bodo najbrž uveljavili kakšne odredbe, da bo poslovanje konzularnin zastopnikov precej omejeno, oziroma ipodrejeno nekakšni kontroli. Na programu je bilo tudi vprašanje glede kolonij, ki jih imajo v Ameriki tiste evropske države, katerih se je Hitler polastil ali se jih bo pa mogoče še polastil. Kot že dan poprej, je bil tudi včeraj argentinski poslanik proti uveljavljenju kakšnih ostrejših odredb, kajti Argentina se boji za svojo preko-morsko trgovino. Hitlerju se nikakor noče zameriti, ker se nada po vojni velikih kui>čij z Nemčijo. Združene države imajo pa nov dolarjev. S tem denarjem bi se dalo financirati iiidustri-jalni razvoj v Latinski Ameriki ter utrditi solidarnost med j ameriškimi republikami. Glede evropskih kolonij na a- J meriiškem kontinentu je pa predlagal, Hull, naj Oi bile izročene nekakšnemu "kolektivnemu zaupništVu" (collective trusteeship). Če bi bilo treba prevzeti kontrolo nad kakšno kolonijo, naj bi bili v kontrolni komisiji zastopniki vseh tistih ame-riškh držav, k se strinjajo o tem načrtom. Komisija naj bi imela pravico i|K>služiti >se vojaške ali mornariške sile za zaščito kolonije. S tem bi se preprečilo, da bi Venezuela ne porabila Holand-ske vzhodne Indije; da bi Argentina v slučaju angleškega poraza ne zahtevala zase angleškega Falkhmdskega otočja, in da bi se Guatemala odpovedala svojim zahtevam glede angleškega Hondurasa. Od 31. avgusta do 2. septembra se bo vršila v Chicagu konferenca velike narodne organizacij«', znane pod imenom "Defend America by Keeping Out of War". Odbor je razposlal vabila po vsej deželi, in dobila ga je tudi C K) National Maritime unije, ki ji nače-luje Joseph Cur rail. Vabilo je bilo prečitano na zborovanju narodnega sveta NMU (mornariške unije) in to priliko je izrabil predsednik Joseph Cur ran za ognjevit govor, v katerem je srdito napadal postavo proti tujezemceiu in pa predlogo, naj bo deportiran delavski voditelj Harry Bridges. — Položaj je v bistvu Isti, — je vzkliknil Curran, — kot leta 1916, ki je bilo tudi leto volitev. Tistega leta se je neka predsedniška kampanja vršila pod geslom: "On nas je zaščitil pred vojno!" istočasno so pa za vojno na vse kriplje agitirali. Delavci ne sinejo pod nobenim pogojem dopustiti, da bi velike politične stranke zazibale v spanje ameriški narod. Mi hočemo mir sedaj in hočemo mir tudi po volitvah. Mornariška unija je slednjič sklenila poslati na konferenco v Chicago delegate iz 3o pristanišč. Iz vsakega pristanišča jih bo odšlo kakšnih dvajset. Kralj Jurij si je ogledal municijsko tovarno Angleški kralj Jurij VI. se je nepričakovano pojavil v neki muiiicijski tovarni v južnem delu Anglije. Ogledal si je tovarno in opazoval delavce pri delu. Nad tovarno se je nedavno pojavilo troje nemških letal, ki so vrgli nekaj bomb, ki so pa zgrešile svoj cilj. Osumljenci v N. J. Državna policija v New Jer-sej ima imena 3000 oseb, ki so osumljene rovanja proti Zdru-ljen poeseben odfbor, čigar nalo- j ženim državam ter veljajo za ga bo izvežbati 5000 pilotov | prijatelje raznih tujezemskih Argentina bo izvežbala 5000 pilotov V Argetini je bil ustanov- je bilo slišati ob pečinah ob angleškem obrežju. Kot n »znanja angleška ad-miraliteta, je bilo v teh bojih izstreljenih 23 nen»kih aero-planov. Tudi kralj Jurij se je zatekel! ^ krovu je bilo 1200 Francozov in utonilo jih je 350. Krmlj Jurij je bil na nad»or-mornariških vho- Francija kancelirala vojna naročila Takoj po kapitulaciji je Francija kancelirala v Združenih državah za osemdeset milijonov dolarjev raznih vojnih naročil. VeČino teh naročil so pozneje .prevzeli Angleži in jib financirali s svojim denarjem. za vojaško službo. Poslanska zbornica je bila naprošena, naj dovoli 6 milijonov pesov (1 milijon 800 tisoč dolarjev) v ta namen. District of Columbia naj postane država Republikanski kongresnik Bolles iz Wisconsina predlaga, naj postane District of Columbia 49. država v ameriški Uni- vlad. V .slučaju vojne bodo vsi ti ljudje internirani. Policija je sestavila seznam na podlagi telefonskih in pismenih o-vadSb. Skoro vse ovadbe so bile upravičene. Zdrastveno stanje prebivalstva Zdravstveni urad poroča, da je zdravstveno stanje ameriškega prebivalstva iaborno. ji. Na ta način bi dobili stalni i Od 19. maja do 15. junija je prebivalci Washingtona volil-^ bilo iaredno malo slučajev na-no pravico in svoje zastopstvo ^ lepljivih bolezni. Izjema je le v kongresu. otroška paraliza. > ...... ^ Cinaste škatlje odpravljene v Angliji Minister za preskrbo, Herbert Morrison, je prepovedal uporabo cinastih škatelj in štanjolskih tub za milo, cigarete, tobak, sadje itd. Namesto kovinskih škatelj se bodo posluževali papirnatih. Na ta način bo mogoče na leto prihraniti 50 tisoč ton čina, ki ga IkmIo porabili V muiiicijski industriji. NAD DVA MILIJONA NEZAPOSLENIH BO DOBILO DELO Da bi vsi nezaposleni dobili delo in zaslužek, bi moral Kongres dovoliti trikrat večjo vsoto za narodno-obrambni program. CIO izdaja svoje mesečno ~ * glasilo "The Economic Outlook", ki piše v julijski številki, da bo v industrijah, ki jim bodo poverjena naročila za na-rodno-obrambni program, dobilo do prihodnjega junija dva in pol milijona delavcev delo. Dekle.ovo truplo v sodu za olje Uradniki justičnega depart-menta preiskujejo ozadje umora 14 letne Mary Jane Massey iz Fort Snelling Minn. Njeno truplo so našli v kovinskem sodu za olje. Sta riši so dekleta pogrešali od 13. julija. Nove stranke prepovedane v Belgiji Nemški vojašfki poveljnik za Belgijo in Severno Francijo je prepovedal - ustanavljanje novih društev in strank. Precej že obstoječih društev bo razpuščenih. Po cenitvah CIO je bilo meseca maja v deželi 10 milijonov 748 tisoč nezaposlenih. Da bi vsi ti ljudje dobili delo in zaslužek bi bilo treba 15 do 20 tisoč milijonov dolarjev v na-rodno-obrambne svrhe, doc i m je za tekoče fiskalno leto dovolil kongres le 6 tisoč 400 milijonov dolarjev. — Vsled tega, — piše "The Economic Outlkok," — je jasno, da izvežbaiiili delavcev ne bo manjkalo. Manjkalo bi jih pa v slučaju zaposlitve vseh nezatposlenih. — V nekaterih slučajih, — pravi "Outlook", — so se gospodarji pritožili, da jim manjka izvežbanih delavcev. Temu bi se dalo odpomoči, če bi delodajalci plačevali unijske plače, če bi bili nekoliko bolj popustljivi in če bi potrebne delavske1 moči šli iskat nekoliko dalje, namesto da jih iščejo v neposredni bližini tovarne. Zaostala plača za tiskarje Delavska tajnica Miss Perkins je sporočila, da se je meseca junija pečal delavski department z 373 "zadevami", tikajočimi se 327 tisoč 725 de-delavcev. Med temi 44zadevami*' je (bilo 25 3 štrajkov, pretečih št raj ko v, izprtij in sporov, ti-kajočih se 321 tisoč 576 delavcev. USPEŠNO POSREDOVANJE DELAVSKEGA DEPARTMENTA V Sparrows Point pri Baltimore, MU., je ladjedelnica, ki jo kontrolira Bethlehem Steel Company. Zdaj g rade v nji po naročilu mornariškega de-pa rt men ta osem ladij. Prejšnjo sr*do je tri tisoč delavcev kar ienenada nehalo delati kar se j« godilo brez dovoljenja o«mi povelja unije. Delavci so korakali pred tovarno in Tpriasrjali demon st racije. Delavski department je takoj posegel vmes ter poslal v Baltimore sveonega posredovalca Pliilipa Uhappella. V torek so se sestali ž njim zastopniki unije in komjpanije ter razpravljali o novi pogodbi, ki jo skuša unija uveljaviti. Delavci so se medtem na prigovarjanje unijslcih voditeljev vrnili na delo, bati se je pa splošnč stavke, če unija ne bo prodrla s svojimi zahtevami. Unija zahteva splošno povišanje mezd, da bodo delavci v Sparrow Point tovarni že vsaj toliko zaslužili na uro kot zaslužijo delavci po drugih ladjedelnicah. 253 štrajkov V New York City 27 tiskarn ni hotelo priznati za svoje delavce wage-hour postave. Sled njič so jo pa vseeno priznale in bodo plačale 681 delavcem nad 20 tisoč dolarjev zaostale plače. Tiskarne isdelnjejo plakate in okrožnice. Nadaljevanj® na 4L strani. LJl. _ . m nOLI8 JT AlOBI^-ITeiiTofi * Friday, July 26. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE)_ OwMd and Published by Siorenie Publishing Company, (A Corporation). Mr, President; J. Lupaha, See. — Place of butlneaa of the addroaaoo of abovo officers: 210 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. I. 47th Year **Glaa Naroda** la leaned every day except Sunday a and holiday a <— Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za eelo leto volja llat xa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta $3.—; aa Četrt leta 91.00. — Za New York aa celo leto »7.— ; ca pol leta $3.00. Za lnoaematvo aa celo leto $7.—; sa pol leta 13.00. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPRip plačana naročnino, časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ZGODOVINA SE UTEGNE PONOVITI Londonski časopis "Times" je po kapitulaciji maršala Petama objavil zanimiv zgodovinski spomin, namreč uredniški članek, ki ga je bil priobčil pred 135 leti. Dne 2. decembra 1805 je Napoleon pri Austerlitzu porazil Avstrijo in Rusijo. Ves evropski kontinent je ležal premagan pred tfjim. "Times" je pisal takrat: "Prisiljeni srno računati s presenetljivim in nepričakovanim izidom vojne. Od Baltika pa do skrajnega konca Italije je vsak vladar in vladujoči knez odvisen od milosti Napoleona. Čas bo pokazal,kam nas bodo dovedle te strahote. Evropski kontinent je mogoče odvisen od milosti zmagovalca, mi v Angliji pa nočemo priznati miru, ki ga Napoleon diktira. Svojim armadam je obljulbil, da bo pred Božičem na Dunaju diktiral mir, pred Velikonočjo pa v Londonu. Kolikor se tiče Dunaja, je iapolnil svojo obljufoo, zdaj nas pa skušajo še živi njegov 129-letni brat Mato. Ob tej priliki poročajo zagre!bške "Novosti** da je tudi v Zagrebu nedavno umrla neka žena, ki jei bila nad sto let stara. V Za^Tebu še živi najmanj 50 stoletnikov. O priliki zadnjega ljudskega štetja (1931) je bilo v Zagrebu na 185.581 prebivalcev 50 oseb, ki so že prekoračile 100 let. oziroma jim je le malo manjikalo do 100 lelt. Nad sto let sta takrat imela dva Zagrebčana, do 100 let pa 48. Prebivalcev, starih okrog 90 'let je bilo tedaj bli/zm 100. <**e je v zadnjfun desetletju polovica teh unrrla, polovica pa doživela sUoto leto, lahko rečemo, da je Zagreb v tem času dobil novib 50 stoletnikov. Ako računamo, da so v temi desetletju pomrli vsi takratni sftolertniki, je ostalo tedaj 50 "svežih" stoletnikov. Toreadorska senzacija v Zagrebu. /Trgovcem z živino na južnem kolodvoru v Zagrebu .je pobegnil velik bik inzdirjal po Prilazu proti Xarodnemu g'e-dališču, potem pa je prišel na Ititco, Na pomoč so bili poklicani konjači, ki so s stražniki vrni začeli streljati na bika. Šele ko je padlo kakšnih 20 6trelov, se je podivjani bik zle-knil mittev. Ves zapadni del Zagreba je doživel precej razburljive prizore. • 17.000 tekstilnih delavcev izajh'tetva skupino kolektivno pogodbo za vso banovino Hrvatsko. Pogajanja med predstavniki hrvatskih tekstilnih delavcev in podjetij so se pričela v Zagrebu. Hočejo enako pagodfbo, kafciisna je bila dosežena v Ljubljani za vse tekstilno delavstvo v dravski banovini. Po nedavnih podatkih je na Hrvatskem skupno 17.315 tekstilnih delavcev iti delavk. Največ jih je v Zagrebu in Hrvatskem Zagorju, dalje v Varaždinu, Splitu, Dubrovniku in na ISušaku. Odvetnik, zasačen pri tatvini. iNa kratko smo že poročali, da so v Kruševcu aretirali odvetnika Branka Dimi tri jeviča. Ta dogodek je izzval veliko pozornost v Kruševcu in njegovi okolici. Odvetnika so uri-jcli v hipu, ko je v sodnem arhivu hotel ukrasti neke sipine. Že pred tem. je nagovarjal sod-nijskega slugo, naj nm prinese spise iz neke konkurzne mase. Sluiga pa o item ni hotel ničesar slišati, temveč je ofove-tftil sodnika Kaiunca. Dimi-trijevič je še večkrat nagovarjal slugo, ki je nato prosil sodnika Katnnca, za svet, kako naj se librani odvetnika, ki ga neprestano nadktguje. Sodnik mru je nasvetoval, naj reče odvetniku, da sam ni dovolj pismen, da bi miu mogel najti spise, zato bi bilo najbolje, če bi odvetnik sam prišel na sodišče, kadar bo shuga v službi. Takrat bo odvetnik sam potekal spisa. Dogovorila sta se za prvi dan pravoslavne velike noči. PESMARICA ""Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Sodniik je obvestil vodjo orožni ške po-1 a je, da se pripravlja večja tatvina v sodnem arhivu in je zahteval, naj mu da na razpolago nekaj orožnikov. Dimitrije vič je res prišel določeni dan v sodnijsko poslopje. Zaseda je bila postavljena. Odvetnik seveda o tem ni nič velel in je v arhivu iiska:! spise. Ko jih je natštil, jih je skril v naslonjač pri pisalni mizi. Pustil jih je tan\, da bi mu jih pozneje prine-el domov sluga, ker jiili sam ni mogel nest i. V tem hipu so pa odvetnika presenetili sodnik Katunac in neki sodnijski uradnik. Odvetnik se je -silno prestrašil, ko je videl, da so ga zasačili. Ko pa je prišel nekoliko k sebi, je začel groziti sodniku, čep, da ga je neopravičeno o-umil tatvine spisov. Zakaj je prav za prav odvetnik hotel ukrasti spi^e, 'še ni ugotovljeno. Ve «e samo, da je bil nekaj časa upravitelj dotične konkurzne mase. Odvetnika so aretirali in napravili pri njem hišno preiskavo, pri kalteri so našli v njegovi blagajni še sedem predmetov, ki jih je ukradel na sodniji. Odvetnik je zaprt v Kruševcu. V-i tamkajšnji odvetniki so sklenili, da ga ne bo nihče izmed njih zagovarjal. Krvav pretep zaradi bikov. -V Bot$ni imajo ponekod ljudje na>vack> prirejati za Jurjevo bikoborbe. V vasi Palamah je velja?! bik iz hleva Miloše Jan-koviča za najbolj močnega. Lju bomiru Gačaninu pa nikakor ni bilo prav, da je moral kljub svojim tre mfbikom prepustiti zmago Jankovičevemu biku. Ko sta oba gnala'bike na travnik k tekmi, je Gačanin spustiJ svoje tri bike proti Jankoviču. V nevarnoisrti pa je Jankovič vrgel svojo okovano palico v Cananina, da se je z žehtzno konico kakor kopje zarila T'ana-ninu v prsi. Ko je potegnil palico iz prs, se je f'ananinu vi i' močan curek krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa zdravniki imajo upaja. da bi rmi rešili življenje, ker ja izgubil preveč krvi. F i n i ljudje K preprosti Slovenski družini so prišli iz mesta na počitnice ljudje, ki so se šteli za 44fine" ljudi. Fin oče, še fi-nejša mati, fin in izbirčen sm ter dve hčeri, ki sta kar izžarevali samo finost. Toda na kmetih so hoteli biti demokratični in so se že prvi dan vdomačili. Vsa kuhinja jih je bila polna, ko je gospodinja pripravljala precej imenitno toda pristno slovensko kosilo. iZ zanimanjem so jo motrili pri delu. Ker se jih še ni tako zgodaj nadala, ni iz mesta ničesar naročila, aimpak si je pomagala z domačo zalogo. V naglici je utepla nekaj testa za krofe, in jih, ko so dovolj vzšli, z roko polagala v vročo mast. Suho pleče je obrezala, meso na drobno sesekljala, \1)il i vanj nekaj jajo in v nil^ku namočenega kruha, dobro z rokama zmešala in spremno zob-likovala hlebčke za polpete Kmalu je po vsej hiši prijetno zadišalo. Fini mestni ljudje Duhovnik in rektor — predsednik lovskega društva. V Zagrebu je bila javna skupščina hrvaškega društva vaij gojenje lova in ribolova. To je najstarejše d rušit vo te vrste v Jugoslaviji, saj obstoji že 50 let. Zaradi današnjih burnih dogodkov v Evropi pa je proslava zlatega jabrleja odirode-na na prihodnje leto. Društvo šteje 1433 rednih članov, 28, utemeljiteljev, 750 gozdarjev in lovskih paznikov. Ker je dosedanji predsednik dr. Mi!o-van Zoričič podal ostavko, je bil izvoljen za noveem bombaža in precedil. Na bombažu je ostal neznaten košček lesa. ki se je menda odluščil od soda in ponesreči zašel v steklenico. Prodajalec se je oprostil, vzel s police druge pol galone, se prepričal, da je tekoči na čista kot kristal ter jo dal razjarjenemu k"U}H'ii ki je jezno inrniraje oakem gospodinjstvu. Sklenil sem pa takoj tožiti o-glasevalca zaradi sli«parije, če ne bom dobil takega blaga kot je apisano v oglasu, in če bo tistih gospodinjstvu koristnih predmetov le osem aH devetinštirideset. Po štirih dneh dobim bakao. f'udno majhna se mi je zdela. V nji je bila razglednica, predstavljajoča New York. Dva pol drugi inč velika stolčka in dva inča visoka mizica.; dvajset šivank, petindvajset igel in pet gumbov. Oglaisatelj ni lagal. Imel je pa pri mojem dolarju najmanj osemdeset centov dobička. <3ae$i V-;-":' LIB NABOB A" — New Tori: Friday, July 26, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY G. L.: Med iBvetoviH) vojno smo bili kot ujetniki v mestu Wrfoolen-eku ob Leni v Sibiriji, ki je eftelo kakih 700 prebivalcev. Trne mesto umu pač ni pripada-lo, saj je ibila to navadna vas. Seveda ni bik- nikjer ne tlakovanih cest, ne vodovoda in kanalizacije. (Večjidel smo >et združili v stanovanj-slke občine. Po pet ali šest ali ve«č nas je najelo prazno hiišo Ln smo gospodarili po (i v oje "brez kake ženske pomoči. Dobro je tbi!o to gospodinjstvo, in tovariši so se izkazali. da imajo tudi izvrstno darov i t o-1 za kuho in ženska dela. Od mojih sorojakov je "očka Tesar" bival kot lovec na ko-žulharje že pred vojno na Daljnem vzhodu in v Mandžuriji, in tako se mVino prav nič začudili, ko sinrf> nekega dne na dvorišču natše >ta novanjske ž upe dobili dva medvedka ki ju je Tesar kHtil za Miwka in Miško. Kupil ju je bil od dcmačiih lovcev za deset rabljev. 'Miško in Miiška sta kmalu postala naša "ljubljenca. Tesar ju je iniefl priklenjena na verigah rui dvorišču, ki sta bili prav tako dolgi, da sta mogla ofba medvedka splezati na o-tgrajo iz lat, ki je mejila na e«e-sto. Kakšen niiičnosnvešen pogled je hi'l to, tesno drag drugem, ždela na plotu in budno opazovala, kaj se dogaja na c fist i. Z radostnim bruroda-njem »tfa pozdravljala vsakogar, kdor je prišel na obisk. Kaj sta se predobro zavedala, da je ime' v>akdo kak posladek v žepu. T'e pa nismo koj začeli prazniti žepe, jo j, kako sta za-(Vla jezno rito renčati! Miško in Mi«ka sta kar sama začela stikati po žepih. . Tako smo imeli mnogo veselja z obema medvedkoma, toda — tudi medvedje rastejo in postanejo starejši in večji. Miška je kmalu pokazala kaj neprijetno la>4tnostt: v pravem pomenu besede se je razvila v pra^kačo. Dokler si se onega-vil ž njo, je bilo vse prav in do- Miško kruha, ki se je ž njim vrnil na dvorišče in je ves čas veselo brundal. (Nekega dne sem prišel k Pe-tenssinu. Vprav takrat se je šel z Miškom skrivalnice, igrat. Toda — glej — skrivanje ga kar nenadoma ni več veselilo. Prišapal je k meni, zavohljal nekajkrait po zraku in je nato, ves čas l brundanjem, posegel po zavoju, ki sem ga imel pod pazduho. IMiško je že vedel, kaj je dobro. — Iz Irkutska >o mi prijatelji poslali nt kaj kave in vonj po praženi kavi je bil nu^lvedu všeč in ^ato je hote! imeti moj zavoj. Toda — to pa ni bilo po iifojih mislih. Kava je bila «a nas takra/t taka dragocenost da je bila naravnost strašna že sama misel, tla hi mi jo Miško ugrabil. Zaklical wem Pett-rse-nu, kaj Miško namierava, in ga prosil, naj Miška priklene. Pe- Miška. Mahoma sem zaslišal renčanje za seboj, in ko sem se ozrl, .je Miško že sedel na plotu in je z drznim zagonoin -ko«"-il na cesto. Zdaj pa le teci. če ti je draga tvoja kava! To ti je moral bi!ti smešen piizor, ki se je zdaj razvil po cesti. Spredaj -sem teke] jaz, kolikor sem le mogel, za menoj jo je brun-draje in z verigo po t h h ubiral Miško, za Miškom je tekel Petersen in je kričal in vihtel gnr jačo nad glavo. (V sem bil doslej le i-lišal. da znajo medvedje jako hitro teči po vseh štirih. sem pa to zdaj na lastnem telesu občutil. iMiistim, da bi bil Miško v tent teku zmagal, a k sreč« je tekt l z nama u li kapitan Petersen. Posrečilo -e mu je, da je dohitel Miška, prijel za njegovo verigo in jo brž zadrgnil okoli drevesa. Miška je veriga poti gnila nazaj- da je telebnil r3 "1 tersen je koj pristopil, grlo je J na hrbet. Že je bil tudi Peter- ozmerjal Miiška zaradi nespodobnega vedenja in misli na krajo, in ga je hotel priklenili na verigo. A to ni bilo medvedu niti malo Višeč. Oodrnjaje ie kapitanu izbi! vtrigo iz rab in je s j H11 odšapal k meni. Sklonil fcem, da Ik)tii čim hitreje pobegnil, sdrevil sem *kozi vrtna vrrfta na cesto in zaloputnil za sen pri njem, ki mu je dal prijateljski sunek v rebra in še z t?orjaot mlada vdova Vincenza Ksposito, < katero sia se dobro poznala. Nedavno prej sta se celo ljubila, tako da je Alota nekega dne odšel ž njo v občinski urad, da bi se oklicala za poroko. Toda kmalu potem so se mJu čustva do nje precej ohladila, zlastq še, ko so mu sorodniki toliko go-voričili, da je m^čna, mlada bro. Toda če si ji obrnil hrbet.|vdova sicer sprejemljiva, toda nje privesek v podobi dveh o-trok bi bil za začetek vendarle mal'o preveč. Tako je zaročenec polagoma zašel spet v samsko življenje in pri tem je hotel vztrajati. . T^ahko rii zato mislimo njegovo razočaranje, ko ga je mlada žena usodnega jutra pričakala pred vrati z majhnim sporočilom, da je njegova, ž njim zakonito poročena žena in ga je vprašala, kani neki bi odšla'na poročno potovanje ter ali je bolje, da si najameta dvo- ali trosobno stanovanje? Alota ji se je pokazala njena slaba razvada. S šapo te je začela udrihati po zadnji plati, in ker so ji hii'ii krentplji precej zrastli, so se pokazale na obleki hude posledice. Ko je nekoč celo očka Tesarja doletela tta nezgoda, in ko ni bila raizcefrana samo nje-, gov a obleka, temveč tudi koža in moso, tedaj je bila Miška ob-* o jena na smrt. . ' i Miš k o je živel brez svoje sestrice dalje in se je iraizvil v dostojnega medvedjega mladeniča in slednjič v doraslega medveda. ki je bil velik več koft dva metra. Njegov ilaistnik ga je da če« poletje v rejo našemu k a pitanu Petersenu, ker je odšel sam na sever, da bi si nakupil kož. Tudi pri Pettereenu je živH medved na dvoriSču na debeli verigi. Njeigova najljubša zabava je bila, ko ga je njegov novi gospodar spustil z verige in se ž njim igral. Igrala sta se skrivalnice. To je imeti Miško na vso moč rad. Z radostnim! brundanjem je Miško popravil "kapitana" ko ga je kje iztaknil. Na koncu pred-Btave je hilo obdarovanje p kruhom. KapPtan Petersen je Btejkel v hufio in je za'opu/tnil vrata aa s^boj. Mjako jo je ucvrl za njim. Kapitan je od znotraj tiščal vrata, a medved j® Ibil seveda močnejši. Renčaje je tako dolgo priitiskal na kljuko, dokler se niiso vrata odprta. To ni dolgp trajalo in za pla čilo je ddbil Uufko pol hlebca ; • < vt .., , .... T je gledal "sprva )jrecej začutni ženin je opravil svojo ^tvar dobro. Oblekel se je v svojo najbolj temno obleko, izrekel je glasno in • azločno svoj "da" in se je pod poročno listino z elega-nt-no ge.-to podpisal kot Giuseppe Alota. Obe priči, ki sta pri-ši'i na prošnjo Espositove. tuili nista trenili z očmi, ko sta vse to gledali in poslušali. Pri ]K>-roki pred duhovnikom je bila stvar spet tnalo drugačna. Nadomestni ženin je med te je tudi. da so bile potopljene vse ladje, ki so vozile Kloster-burgove čebulice. Končno se je policiji posrečilo, da je dobila nesporne dokaze za krivdo podjetnih braltov ter ju je spravila za mreže. Poučni spisi Poveljnik italjanske križarke umrl Kot pravi neko poročilo iz Aleksandri je v Egiptu, je na angleški bolniški ladji za ranami umrl kapitan Umberto Navaro, poveljnik italjanske križarke Bartolomeo Colleoni, katero je potopila avstralska križarka Sidney pretekli potek blizu Krete. Pokopati jo bil z vsemi mornariškimi častmi. Italjansld letalci nad Sveto deželo Včeraj so italjanski bombniki letali nad Sveto deželo ter so vrgli nad 100 bomb na pristanišče v Hajfi. Angleške oblasti pravijo, da je bilo v teli napadih ubitih 44 let in rojen v Selu pri Zireh na Notranjskem.. Zapušča ž«*no, tri sinove in dve hčeri. + V Oalunuet. Mich., je pred na 50c DOMAČI ZDRAVNIK, spisal s«-tia>tijnri Knelpp. l'4o strani. c«« $1.25 IHKM ACV: ŽIVALI. — Spiva 1 1 »a mi r »Vlgel. — T- strani. .50c DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, «pl*al Kranjo Dular. 278 hI rani. DOSTOJNEM VEDENJI'. Ill strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, Cena 50c. tM strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton re»c. S slikami 168 strani. Knjiga u mlekarje ln ljubitelje mlekarstva splob. tena 50c NAJVEČJI SFISOVNIK. — 15« strani. Cena _5Qc Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA NV-jnorejsa zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c. NAftE ftKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec. »t rani. Bro«. Cena .25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga Je namenjena » prvi vrsti it stavbno, umetno lil si roj no ključavničarstvo t*r iele-»oi i varstvo. Cena $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal ti- MAJAK. Trije deli: 141. l-'Ct »trani. t'ena mebko ve» Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših vlrib. Cena 50c. PRAKTIČNI RACCNAR. Trda ves. 251 m... Priročna knjižb-a. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu ln prodaji »»otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE »TLOZOEIJR Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo prliMiročamo vsakomur, ki aa boče seznaniti » glavnimi črkami sodobna filozofije. C«« 50C SM)VENSKO NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradat*. — strani. o™» $1.25 1'ILM CEBEL.\R. Spi>al Frank Lakmayer. lih! strani. Cena VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. 1'odkruj.^'k. — 437 strani. Cena VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanlmivib ln kratkočasnlb apretno-stl; burke in fialjlvi jioskusl: vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.__ ZDRAVILNA ŽELlfiCA. 62 strani. Cena .25c KNJIGARNA 99 "GLAS NARODA' 216 Weit 18th STREET NEW YORK V f»an Prancfisco, Ca!., je ne-davno uirtrl za srčno kapo Marko Jfemanie, star 71 le* in rojen v Božjakovem pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je živel 53 let in tu zaputsČa ženo in tri omožene hčere. t V Mansfield, O., je preminil Joseph te storili?" je hripavo vprašal trgovec. "Dan plačila, deseti prvega meseca, je pied durmi." • "Rirbiti se bom zopet dal; imam še miladega bika v lnevu, vreden je poldrugi ti^oč, tega naj vzamejo.'* •"Torej ne maraie? Tudi ne glede na to, o čemer sva imela se^aj čisto zaseben razgovor? (Ali nočete več moje ustrež-ijivostit "Ne morem. Toda vedno vam ostanem hvaležen.'' ■Ločila sta »se. l Trgovec je kslonjen sedel nad zbirko pesn^i svojega sina Ludviku; **Ta-s«-ak pa je prepuc*til svoji kobilici, da je sama našla pot. "N«», le pojdi. !uea, išei pot; jaz ne najdem nobene več." ŠPEKULACIJA. iPri očetu Blažunu 44Pri liipi" sta sedela dva moža — meščan in Meden. Meden je nahrulil kivmarja. "Pojdi 110 malo iz sobe, ki vsako bt-scdo vlečeš na ušesa. Ali misliš da sva nalašč zato prišla v "tvojo odljudeno krčmo, da nobene besede ne bova mogla izpregovoriti na saouem? Za to bi bilo priročne jo pri "Upanju" ali pa v mestu. Pojdi malo v kuhinjo, na dvorišče, ali pa na izpreliod." IBlažun je vzra«tel. • "Kaj? Iz moio gostii'ne me pač nol>eden ne bo metal! Predrzen si, Meden. Prej vržem jaz tebe čez prag! Ne bom jokal za takim gostom. S takim —" . j "Kaj se to pravi s takim?" Meden je skočil od mize in stisnil pesti. "Kaj se to pravi, s takim? Kaj naj pomf-ni tako govoričenje?" "Boš že sam vedel. Tri četrtine ljudi prepeva novo pesem: Nedavno je bila potopljena francoska matična ladja za aeroplane "Commandant Teste" v boju z angleškimi bojnimi l adjami pred nekim afriškim pristaniščem. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Purest o mladi ciganki, ki sii jo hoteli prodati, pa je Itobeguila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUMAS Pisatelj satu pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor. ki zakriva oder. kj«*r se bo igral kos življenja. lu v tem slavnem romanu se res igra velik kos lu zanimivega življenja. cena $1.75 "Od vrelca gre soparen piš, vroč, vroč, vroč — kdo ubil dekle je. govoriš? — Kdo videl je, kdo bil navzoč —" Mol ct: Ali ne veš, da sem hotel novk-ga učite ja, ki je bil zložil to umazano pesem;, tožiti? Odvetnik pa mi je odsvetoval. Nikogar ni imenoval v pesmi, ta pe>. Jezen je jiaime, kvr sem mu mu bil rekel nekoč, da učitelja, ki se samo izprehaja , ne potrebujemo. In sedaj — sedaj meri name, ta postopač. Jaz naj bi bil koga umoril, jaz? Prej bi umoril amega sebe, kajti — tako sem bral — kdor upihne življenja luč, toii-Viiiu njegova !:a«tna živi jonska pot utone v smrtni temi. Vprašaj Čolnarja, ki je zaprt.*' • IMe*čan je >kušal miriti. Toda Meden je bil razjarjen. Pograbil je klobuk in plašč. l"Pojdem in ni«i več ne prestopim tega praga." * lBlažmi ie jezno odvrnil. "Ve-nl bom, če se te i znebim. Ne bo dolgo, pa se nobeden več ne bo veliko ponašal s teboj." 'Meden je odš1 roške, pa ne pridemo za korak bliže. Aii aie ji ponudili dane- tris*to tisoč!" I Agern je prikimal. ^ 44Saj to je \vndar strašansko denarja! Toliko ji dajem za jutro zemlje ko Še povwod pravzaprav dobra ni. Prekleto vendar, kaj pa ženska hoče? Kaj pa je rekla?" •"Rekla je: Tristotisoč je lep denar, — toda jaz ne prodam, ker ne želi tega moj in in tudi jaz sama ne." *4Taka slepa trdovartnost! Kje pa bo dobila za davke? V hlevu in kaščah je že napol prazno. In sedaj ji je pogorel še skedenj, ki ga je imela t«ko nizko zavarovanega. Kako pa mi-aid še gospodariti?" '"Ne vem. Vse to sem ji k po obrazložil. Nazadnje je jokala in vzdihovala. Rekel sem ji, naj se vendar otrese -skrbi. Sin bi rad postal zdravnik za notranje bolezni, to sem izvlekel iz et nekaj umotvorov. Pesmi so i»osvečene njegovi ženi Ani. cena JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ Kom.-in se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo i>opisuje življenje kmetov II. rudarjev. $1,— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cei\a 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, i>od katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne noči. cena $ 1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO AORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ l.— ZNANCI Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot ''Povesti lu orisi." cena $1.251 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in |hiwLuu v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. FraiuiMki roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Ilejanje se vrši v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont. cena $ 1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v item času