Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 4.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	22. januara 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest, v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi,
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Královo zaročenje.
Veseli glas se je razneseo v celoj državi. Njegovo Vel. kralj Aleksander I. se je zaročo z princesov Marijolov, hčerjov rumunskoga králja Ferdinanda I. Njeno sestro Elizabeto ma grčki prestolonaslednik za ženo. Zaročnica je stara 21 let. Z tem zakonom stopi naša kraljevska hiža v rodbinske veze z angleškim, grčkim, danskim, norveškim i bolgarskim králjevskim dvorom i bivšim nemškim casarom Wiljemom. Kralj Aleksander je 12. jan. prišo, nazaj v Belgrad, gde ga je slovesno sprejo s zastavami ves opleteni Belgrad. Na postaji sta ga pozdravila ministerski predsednik Pašič v imeni vlade i v imeni parlamenta predsednik dr. Ribar. — Oči i materi domovine želemo i prosimo od dobroga Boga blaženi zakon, ka se njidva blaženost razlije na ves narod lepe domovine. 
Kak se ločimo.
Autonomija — Centralizem. Autonomija ali samouprava kak jo žele naša stranka, da vsikdar več pravic ljüdem pri ravnanji orsaga, naj majo tüdi oblast, ne pa same terhe. Centralizacija kak ščejo demokratje i samostojni Šče kem več pravic vzeti ljüdem i dati svojim uradnikom, ljüdem pa dati kem vékši ter. Dnesden se po vseh vekših državah dela za autonomijo. Na priliko Francija dela na to, da svojim pok* rajinam podeli vekšo samostojnost tp je autonomijo, ravno tak se dela v Italiji, V Nemčiji je tüdi i odpravi jesi centralizem; v Angliji so pa dali Angleži tak veliko sloboščino Ircom l drügim svojim nasclbinam, da Še posebno domačo vojsko so njim dovolili. — Naši demokratje se zna da nemajo tak Širokoj^ srca i tak bistri oči kak Angleži.
Glejte razloček. Beogradski trgovci so spoküpili zvün orsága nezmerno dosta blagi. Vnogo so ga že plačali pa U majo! ešče kak je podpredsednik .Belgradske trgovske komore" priznao okoli štiristohiiljonov dinarov duga zvün orsaga. Naküpili so pa tei tržci zato telko blaga, ka bi njiv demokratski minister zapro meje kak je prle Se tüdi, ka siromak človek ne bi mogo prek meje iti si kaj küpüvat i bi bio prisiljen küpüvati doma njuvo blago, šteromi ka je cena visike, jeli ne trebe svedočiti. Pa to še ne zadosta. Ti belgradski trgovci so šteli ešče dobiti odredbo, da ne bi püsto, minister financ penez z orsaga, ka bi tak svojga duga ne trbe-lo hitro plačati. To je tak zvani moratorij (mo-ratorium). K sreči je dozdáj to nakanenje odbita. Za našo valuto je Ze sáma ta posküšnja dosta škodila. Ide doli. A bctgradskira i drügim špekulante!!! je pa zato li včino veliko dobroto minister. Ar je moratorij® ne mogo skoz Prinesti, je podigno pri blági, štero se knam pri vala, do 100% carine (ažijp) i tüdi ležao n o pa drüge carinske stroške. To pa vse zato ka tečas naj drago tržijo špekulanti fál küpljeno blago, dokeč ne sfali. Gda sfali, páli spadne carine ka se znova začne té kšeft. I gda se liberalni minister z tak širokim i raztégnjenim srcom pobriga za belgradske i drüge milijonare, njemi ne pride naBpamet, čeravno je bio že večkrat oprošen, ka bi odpisao vso h ojo carino na zrnje, dragi prekmurski Siromaški delavec, štero si po krivici plačao. Vidiš tű razloček čarno na belom i vidiš pa spoznaš tüdi celo düšo Iiberalna politike, štera bláti tiste, ki ti pomagajo, štera obeče ti
vse, ne da ti nikaj, štera vleče dobre dobičke zasébe, tebé pa krmi samo z sokolskim dühom. Kratki dnevi liberalizma v Prekmurji to glasno posvedočijo. Zato pa niti blüzi ne idi k liberalcom, če ljübiš svojo düšo i svojo zemeljsko srečo.
Smilenost demokratske vlade. V Južnoj Srbiji se bunijo proti „pravicam“ demokratske vlade domačini. Naj je ne spolovijo i zaprejo, vzemejo puško pa odskočijo v goré i v loge. To so tak zvani „hajducje“. Ar teh nemre zgrabiti žandarmerija (municijo njim davajo naši uradniki kak piše po beogradskih listin mariborska Straža), spolovi njihove domače, žene, deco i uboge starce pa je spravijo v tábore. V Niši je en takši tabor. Obleke ne dobijo nikaj, hrane tri frtale  kile na den. Zgrabljenih je 409 i polovica teh je deca. Gda so je poslanci poglednoli, so se  razjokali. Mrlo jih je že 49 decé drügi pa še  čakajo, da je pobere zima ali pa glad. Takše srce nosi samostojno-liberalna vlada v svojih  prsah. Se čüdite ka krščanski možje ne morejo v to vlado stopiti! Jeli da je to ne mogoče!
Kda je Pašič dr. Korošca pozvao k sebi 6. dec. l. 1921. da bi stopo vu vlado i postao minister je odgovoro, ka to ne more včiniti dokeč se 1) ne poprávi ustáva (alkotmány), 2) dokeč ne de v Sloveniji i na Hrvackom pravičnejšega ravnanja, 3) dokeč se finančni zakoni ne izednačijo, to je dokeč vsi ednako ne plačamo dače, v Srbiji najmre menje plačüjejo kak mi, 4) dokeč se pri carini i drügi oblastvaj pokvarjenost i podküpljenje ne odpravi; 5) dokeč se za delavce, kmete i obrtnike ne doprinese pravičen zakon i 6) dokeč se gorne henja z preganjanjom vere. I ar je Pašič to ne ščeo sprejeti, ga je naše stranke voditeo povrgo. Njemi ne trebe ministerske vnogo stojezerke plače i časti, nego pravice za naše siromaško ljüdstvo. Tak dela krščanski politik. Ste zadovoljni tak, ki pravično mislite? Jeli da z celim srcom.
Dača od dohodkov.
To je jako važno! Ne pozabite to včiniti! Kak znate, od dohodkov se pobira dača pa aej mála. To dačo navrže davčni urad na dohodke, štere vl notri povejte, če jih vl notri ne povejte, je sama davčna oblast navrže i proti tomi nametavanji nega apelacije. Do 31. januara „to je termin" napiske sami ali dajte napisati po obč. tajniki ali drügom pismenom človeki na  eden papir, keliko dohodkov i stroškov ste meli preminoče 1921. leto. To pošljite davčnomi oblastvi v Soboto priporočcno. Ne pozabite, do 31. januéra to notri poslati*. I tüdi ne pozabite si prepis té dačne napovedi doma shraniti. Pazite! Napište na eden beli paper dohodke 1. I921.-ga na prvo mesto, spodkar pa stroške. Med dohodke se računa pov na travnikaj i njivaj i ka je vse dohodke nosile, češe grünt, njive odájo, to se ne računa med dohodke, kak t herb ali drűgi dar nej. Če pa što zato odava njive ka ipekulira, ali ma stalne dare (natakarje) se računajo te! med dohodke. Med dohodke se računa tüdi stan. Zaprite , zato vrednost tistoga, ka ste pripovali i vrednost stana (kelko bi arende noso) i če ste kakše živinče Odali To so dohodki. Stroški so pa tej, štere pod dohodke napišete. stroški za gordr-žánje gospodarskih poslopjih (štale, gtimla, parme itd. i za teh popravljanje, kak i stroški za gordržalo mostov, plotnv, konikov (vratnic) i vsega drügoga ka spada k verstvi, stroški, za górdržanje živine i škéri; dača; sekulacije; stroški za ponosen je obleke i škéri; intereši od dugov i t e/e ešče Spozosed za iskanje dugov i stroški za obdelavanje, zemlje i travnikov; hrana i plača delavcov 1 držine; betežne osebe če majo za
dvorbo; pomočnika, toga držanje; süša i drüge nesreče naj se tüdi naznanijo. Te prilike znižajo davek kak i vnoge dece oskrblavanje. To vse pa naj sam tisti naznani davčnomi oblastvi, ki je 1. 1921 od desetjezero koron več dohodkov meo. Ki je menje meo, je to ne dužen notri 'poslati.
Uradna naznanila.
Razpis vučitelske slüžbe Po naročili višjega šolskoga sveta od dneva 19. 12. 1931. Št 17101. se razpiše vučileljska i voditeljska služba na ednorazrcdnoj državnoj osnovno! šoli z Slovenskim učnim jezikom v Tešanovcih v stalno oameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisano) pop do 15. febr. 1922. pri okr, glavarstvi na šolskom oddelki v M. Soboti. (Okr. glav. št. 33.)
Spomenica našega
g. poslanca, štero so meseca oktobra vložili v Beogradi na ministerski svet.
8.
5 Da se uredi vprašanje našega sezonskega poljskega delavstva, da se to delavstvo pusti preko meje na delo in da si zaslüženo zrnje sme spraviti brez carine domov oziroma da se mu letos plačana carina vrne v polni vrednosti.
6.	Gimnazija v M. Soboti naj se pod no-
benim pogojem ne ukine. Stotisoč ljudi ima to edino srednjo šolo in je popolnoma navezana nanjo. Če začasno ni druge pomoči, naj	se začasno ukine
ena meščanska šola. Za prvo silo bi Prekmurje zadovoljilo tudi eno poslopje, v M. Soboti naj se pa prepusti gimnaziji. Ako ima budget kritje, naj se zgradi nove poslopje za polnorazredno gimnazijo. Na številnih večjih shodih so tisoči prišli pred me s to zahtevo.
7.	Da se še letos začne graditi poljska železnica od Dol Lendave do Cankove. Pri graditvi naj bodo zaposljeni naši domači delavci v prvi vrsti; do zgraditve naj se prevoz pošte izroči avtomobilni prometni družbi. V tistih krajih pa, kjer vrši poštni promet peška ali vozna pošta, naj se uredijo plače, da se bodo
mogle poštne pošiljatve redno in vsaj 4 krat na teden dostavljati. 
Za dograditev mostu potrebni kredit naj se nakaže in most v najkrajšem času dogradi.
Takoj po novem letu naj se začne z delom železnice M. Sobota -— Ljutomer; takoj naj se otvori promet med Hodošem in M. Soboto vsaj trikrat na teden, dokler se ne dogradi poljska železnica, ki bo dovažala potrebni premog. Pri vseh državnih delih v Prekmurju naj bodo v prvi vrsti zaposljeni naši domači ljudje.
8.	Naj se vestno držijo uradni dnevi v Gor. Prekmurju od strani glavarstva in okrajnega sodišča. Okrožno sodišče v Mariboru naj vsaj enkrat na mesec razpiše uradne dneve za razprave, da se ubogo ljudstvo reši ogromnih potnih izdatkov in drugih oškodovanj. Za te uradne dneve naj se določi potreben kredit, ki bo itak majhen.
9.	Za izvedbo boljše uprave so neobhodno
potrebni tajniki. Naši domači Prekmurci so položili že potrebne izpite za tajniško službo in prosim, da se smejo Prekmurci kakor do sedaj tudi v bodoče posluževati svojega starega prava in si sami voliti svoje tajnike, država naj pa v svrho zagotovitve njihovih plač odobri kredit od 550.000 K.
2
„NOVINE“
22. januara 1922.
Domača i Svetovna politika.
Jugoslavija.
   To šče naša stranka. Naša stranka „kmečka zveza“ ali ljüdska stranka (kisgazdapárt, néppárt, keresztény szociális párt zdrüženo) šče od centralističkoga Belgrada ločeno slovensko pokrajino ali slovenski orsag v Jugoslaviji, šteri de meo oblast zákone delati to je pravde, törvéne. Okrajnim glavarstvom (főszolgabiróság) pa žele velike pravice, ka nede trbelo našim ljüdem hoditi niti v Maribor. Zakaj? V Soboti naj ma naš domači človek oblast 1, zagovor. To je naše autonomije zahteva. Mi sami, sebe ščemo ravnati v mejaj Jugoslavije. Dec. 29. je bila Zadnja seja v parlamenti. Te so se začele počitnice srbskih božičnih svetkov, štere se trpele do 15. jan. 16. se odpro parlament šteri de sklepao kak mo poročali, važne právde. Na seji 29. dec. je vladna večina sprejela na mesec jan. i febr. državni proračun, to je našo strahovito porcijo je Potrdilo i zglasüvala. Naša stranka je proti glasüvala i protestérala proti tem strašnim stroškom pri vojski, uradništvi itd. pod šterimi ječi nas Človek. ./Vr pozabili, tisti liberalci, samostojni, šteri vam teliko lepoga znajo povedati i Obljübiti so ttlasOvalí za té vaše terhe. Ne pozabite toga, bodo volitve i te obračunali z njimi! Naša stranka je zahtevalo v Belgradi zdaj gda se je šlo za to, keliko naj držáva troši, eta: 1) Plače vednake naj so v celoj državi; 2) dača naj bo vednake od 1. marca po vsoj državi; 3) pri štemplanji Odvzetih 206/0 naj se plačajo nazaj taki i jezerke z krivimi markami naj se plačajo v dobrih penezah vö ; 4) Vojna posojila naj. se vöplačajo; 5. naj ne potüjejo na stroške države razni agenti niti doma niti v inozemstvi. Zato mamo indri konzule, doma pa vučeni ljüdi. Dr. Momčilo Ninčič je imenüvan za ministra zvünešnjih del, Vastč general pa za vojnoga ministra.
Rusija i ltalija sta sklenoli trgovsko pogodbo. Edna Vlada more drügo poštüvati i nikaj ne proti drügoj delati. Vsaka pošle vlovlence drüge nazaj. Takšo pogodbo je sklenola Italija tüdi z Ukrajinskov republikov.
Šopron. General Ferrario, predsednik plebiscltne komisije v Šoproni je odredo, da se Šopron z de veli in vesnicami prek da Madjarskoj, ar je večina prebivalstva glasüvala za njo. To se je že tüdi zgodilo. Drügi veliki del zapadnih županij (vármegyővov) je dobila Austrija.
Austrija. 16. jan. se je vršilo pogajanje v Gradci zavolo medsebojnoga obmejnoga prometa (to je potüvanja po železnici).
Irsko. 7. januara je sprejeo Irski parlament pogodbo t Angleški«. Po tristeletnom vojsküvali so Irci dobili slobodno državo, republiko. Predsednik prve Irske vlade je Griffith.
Magjarska. Reparacijska komisija je odredila ka Madjari Jugoslaviji morejo skoz 36 let vsaki den dati z Pečüha 20 vagonov premoga (šteinkula), vsem zmagajočim državam pa skoz 30 let vsako leto 28 jezere glav goveje živine, 25 jezero konjov i 26 jezero ovc.
Francusko. Briand ministerski predsednik je odstopo. V Cannesi so se z Nemci, Belgijci, Francozi i Angleži pogajali kak bi Nemci plačali vojno odškodnino, štere ne morejo. A pogajanja so se razbila.\ Z Cannesa se preseli spravišče v Genovo v Italijo gde do vse Srednje eoropske države zastopane ešče Rusija zavolo zbošanja gospodarskoga stališča. Vse narode •tere drágoča i si iščejo pomoči.
Prekmurci! Prebivalci stare Slovenske Krajine, ste katoličanci, evangeličanci, izraelitje ali kakše koli vere! Poslüšajte! Nekaj vas pitamo. Povejte šteri list se je borio za vaše pravice brez razločke vere? Šteri je zdigno glas proti krivicam štere so se vam godile v Prekmurji? Šteri je vdarjao na levo i desno, da mate pravično agrarno reformo, pošteno trgovino, znižano dačo, prosto žganje slivovice i jezero drügih pravic i olejšanj? Jeli da Novine. To nišče nemore i nesme tajiti. To vsaki mora priznati stem, da si naroči Novine na l. 1922. Cena 40 K.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Popravek. G. župan iz Kota so poslali na našo notico v Novinah št. 47. sledeči Popravek; Da je ne istina, ka bi oni k sebi zahtevali vso pošto njihove občine od pismonoša, temveč je to on sam pri njih spüšéavao, tam odnet se pa po obč. Slugi razdeli naslovjenim. KQ se
pa tiče odpiranja pisem, g. župan izjavijo, da se je ene zaistino odprlo i to zavolo toga, ar sta pod ednakim imenom dve osebi, med šterima pa edna ne vej čteti i se njoj vsi spisi prečté jo. Tak g. župan.
Odgovor g. župani v Kot. Zdaj pa pridemo mi. Nikak ne, odgovarja istini, da bi se samo eno pismo vtrgnolo gori. Vtrgnola so se tri, či neverjete, so vam na razpolago'. Tüdi sta ne dve osebi pod enim imenom, ar je eden Horvat Franz, te drügi Horvat Matjaš, pa či, bi li enoga iména bila, pomota ne mogoča, da je na pismi Horvat Franca tüdi hiš št., 1. Ka se pa tiče občinskoga slugo, on ma od občine letno plačo, či je mala, mi zato ne moremo, a od vsake pošiljatve terjati eno korono od dotični, je pa malo preveč i ki to čini, si zaslüži vozo.
Dečkom i možom, ki šte pozvani k vojakom, Želemo staroslóvensko vernost Štero so teliko hvalili bivši vogrski i austrijski oficerje. Verno slüžite domovini I Trpite mirno 1 Krivice glasite gor! Svoje vere se držite! Molite! Veseli bodite v svojoj slüžbi! Mine hitro !1 Zavolo Bbga slüžite krala! Mi bomo molili za Vas! Z Bogom ostanite ! Na sevidenje !
M. Sobota. Predlansko bitje se je ponovijo pred kratkim na glavarstvi. Gospodje liberalci so se na staro leto večer tüdi zbili med sebov i se zdaj tožijo zavolo igre. Domači so prej jako veliko poštüvanje dobili do države, kda so to bitje vidili. 7. dec. so Sokoli meli spravišče pri Dobrayi. Dnevni red se je süko okoli potvarjanja ka so se pobirani dari položavali v lastni žep. Dr. Černe je zavolo toga potvarjanje vöstopo z sobolskoga drüštva.
Sobota. Pri šolskom oddelki je na-meščena tüdi seka f vučitelica, sovražnica našega prekmurskoga vučitelstva. Ta, „pro-fesoriea“ trdi ka je naše vučiteljstvo. Pes-' posobno podučavati v šoli i če bi prej ona bila .višja" bi je vse Odstranite, Svoje sodržavljane i tovariše z istimi izpiti žali tak den za dnevom i vznemirja dü-hove. Dobro bi'biki zaistino, na .višje** mesto (Goričko) djati to dobro prijateíjico našega vučitelstva. 
M Sobota. Premestitev. Gospod dr. Jakob 'Konda, okrajni Sodnik i sodnijski predstojnik v M. Soboti je premeščen v Celje. Njegovo mesto je prevzeo g. dr. Franc Konča jz G. .Radgone.
M. Sobota. Od toga bom tiho, da se je začelo veselo ploskanje med našimi liberalci. Omenim nekaj drügo, to da je neki z Sl. Krajine premeščen gospod tri noči stanüvao pri Benki i tam plačao za kür-jeno sobo 50 K- za eden hip. A drago se njemi je vidilo i je pritožbo vložo na ..stanovanjska oblastvo11 zavolo toga. 1 to je sklenilo, da Dobray more za 10 ladati tomi gospod! stan na noč. Ljüdstvo si tak zgučava zdaj: glejta ka napravi bra-tovščina i hrana. Ne vemo na keliko neopravičeno.
Zvone so blagoslovi i med velikov slovesnostjov gorpotegnoli v najnovcjšein časi v Seli, v Küzdoblani, v Trdkovi i v Gerlincih. Našemi ljüdstvi je glas zvona tak k srci zraso, ar ga na Boga opomína, ka ráj pozabi na krűh, naj samo čüje zvoniti ljübljeno .Zdravo Marijo."
»Čebelarska podružnica Beltinci" ma svoj redni občni zbor v nedelo 22. jan. v Beltincih. Čebelar na videnje!
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t, d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun. 
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—4.	centrala 146. Hrovaško.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i.t.d,
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—2.
Kraleski notar Anton Koder v M. Soboti
s vsem poštüvanjom davle na znanje, ka od 15. januara 1922. svoje kancelaje nema več na biroviji, liki prek od birovije poleg trafike in krčme Turk v M. Soboti v hiši ga. fiškališa Alajoš Šandora tam, gde je kancalaja fiškališa ga. dr. Igo Janca.
Orožniška postaja v Bogojini
sprejme kuharico včasi v slüžbo. Plača po odgovori.
Tisk: Ernst BALKANYI D. Lendava.
KORANIT
asbestni škriljevec, najbolše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v KARLOVCU (Horvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo FRAN HOČEVAR, MOSTE p. ŽIROVNICA, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požara in viharju, zahtevajte oferte.