letnik XVIII • št. 2, februar 2011 Glasilo občine Trzin Sprejeli proračun, opozicijskih dopolnil ne Prešernov dan Trzin na sejmu Turizem in prosti čas Biobanka v Trzinu Oglasi Trženje oglasov za Odsev: IR IMAGE ADVERTISING Tel.: 01 839 64 00 Cfu PonuJlMaaupolooj«!«: / IMmOnil ugodni klici in odliini ij^ telefoni ie za 1 evro! TuinDbi Dumialâ- Hemutrg 1 tvelâ!^ tel: 070 90102D O 080 22 36 id in pmÍJid www.hp.comnnarce.al Joni Kranjc k.d. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 m GSM: 041 780 879 Kamniške i nauicE Ze 47.000 bralcev! Rastemo z vami! i 28.000 brezplačnih izvodov v vseh gospodinjstvih v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda Prgišče vode med prsti U VODNIK Zvončki, telohi in druge pomladne cvetice že odganjajo, veter draži z vonjem po pomladi, a svečan je še trdno zimski mesec. Letos je izrinil pusta in gregorjevo kar k svojemu mlajšemu bratcu sušcu. S severa še žuga starka zima, a je vse bolj škrbasta in brez moči. Pravzaprav nam je kar žal hladne starke, saj se naš planet nezadržno ogreva in prinaša nove skrbi in tudi nadloge. Letos smo večkrat slišali vprašanje: A je to sploh še zima? Težave pa si povzročamo tudi ljudje sami. Iz dneva v dan poslušamo in beremo poročila o nezadovoljstvu z dosedanjimi oblastniki. V severni Afriki in na Bližnjem vzhodu se majejo stolčki doslej trdnim diktatorjem, v naši državi pa nič ni več sveto. Celo zaščita manjšin ne. Da bi sebi dvignili ceno, oblasti željni politiki brskajo po smeteh zgodovine, kopljejo stare okope in zamere. Grehi tranzicije Na dan prihajajo podrobnosti o barabijah, krajah in pogoltnosti tistih, ki so bili pri koritu. Kdorkoli je želel na oblast, je svojim podrepnikom in podpornikom dopuščal bogatenje s sumljivimi posli in ropanje brezpravnih množic. Ko je svet zajela kriza, so se začela tam, kjer so bila nekoč uspešna podjetja, kjer je bilo poskrbljeno za socialno varnost vseh, kazati izro-pana strnišča. Vse bolj je jasno, da velika Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar, Patricija Mušič, Brigita Crljenič in Matevž Kosterov Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 večina premožnih ni prišla do bogastva s poštenim delom in znanjem. Večina jih je izkoristila tako imenovane tržne niše, vse preveč pa je bilo žal tudi takih, ki so si brezvestno grabili nekoč skupno, državno lastnino in podjetja. Nagrabljeno premoženje skušajo zavarovati z vplivanjem in nadzorom politikov, ki si na vse načine prizadevajo utrditi svoje stolčke. Žal se pri tem neredko držijo pravila, da cilj posvečuje sredstva, in če temu pridamo še znano slovensko nevoščljivost, je rezultat poguben. Slovenska nevoščljivost Čeprav smo Slovenci izreden narod, ki je kljub svoji številčni majhnosti sposoben roditi izredne ljudi, kot je bil na primer naš pesnik France Prešeren, da ne govorimo o številnih znanstvenikih, umetnikih in športnikih, nas naša privoščljivost tišči k tlom. Naj še meni krava crkne, samo da sosedu ne bo šlo bolje! To je miselnost, ki nas vse prevečkrat pokoplje. Zakaj ne bi privoščili sočloveku uspeha in dobrega dela?! Če dela pošteno in njegovo delo drugim ne škoduje, zakaj mu ne bi to priznali in se z njim poveselili? Lahko tekmujemo z njim in skušamo biti še boljši, nikakor pa ni dobro, če mu zavidamo, skušamo metati polena pod noge in mu škodovati. Žal je »slovenski« način razmišljanja preveč prisoten na vseh področjih. Mogoče prav zaradi tega Slovenci v naši zgodovini pred osamosvojitvijo nikoli nismo znali postati samostojen narod. Vedno smo dopuščali tujcem, da so izkoriščali našo neslogo in nam gospodovali. Zdaj v Sloveniji vsi nasprotujejo vsem. Slabše je, bolje je Tistim, ki so se znašli v opozicijah, gre po glavi le misel: »Slabši je položaj, boljše je za nas in našo stvar!« Napaka je že v pristopu. Volitve, pa naj je šlo za državne ali občinske, so pokazale, komu so volivci večinsko verjeli. Ljudem, ki so prišli na oblast, bi morala opozicija povsod priznati prvenstvo, vendar pa bi se morala ob tem pognati v tekmovanje pri dokazovanju, da so tisti, ki jim na volitvam ni uspelo, le boljši in da bi bilo dobro, če se volivci na naslednjih volitvah odločijo zanje. Takšno pozitivno tekmovanje bi koristilo vsem, prepiri, obtoževanja in blatenje pa je pogubno za vse, še zlasti pa za tiste z najmanj močmi. Tako oblast kot demokracija sta krhki. Nekateri menijo, da oblast lahko vzdržujejo s krepko roko, a je to kratkoročno in ne prinaša zadovoljstva. Umetnost vladanja je, kot če v pest zajamemo prgišče vode. Če pest stiskamo, bo voda zmezela med pr- sti, če roko previdno razpremo kot nekakšno posodico, pa bomo vodo lahko zadržali v roki in bomo iz nje lahko tudi pili. To je umetnost, ki se jo naučimo v otroštvu, naši politiki - tako tisti na oblasti kot tisti v opoziciji, pa bi se morali zavedati, da je tudi s politično oblastjo tako. Samodržci v arabskih državah so v preteklih desetletjih na to pozabili, tega pa ne vedo tudi številni naši politiki. Bolj stiskaš v pesti zaupanje ljudi, bolj ti to zaupanje uhaja med prsti. Dogovori naj veljajo Včasih, ko so se naši prapradedje zbirali pod vaškimi lipami, je bilo lažje. Takrat je poštena beseda nekaj veljala. Zdaj se oblast zavija v paragrafe in birokratske obrazce. To govori o nezaupanju in nepoštenju. A paragrafe je lahko izigravati. Vsak malo bolj prebrisan lopov se jim smeje. Rešitev je v človeškem dogovoru, medsebojnem zaupanju in poštenju. Ali te vrednote še obstajajo? Jih znamo spodbuditi? Prav bi bilo, da bi vsaj v tako majhni občini, kot je naša, okrepili dogovarjanje in medsebojno zaupanje. Komur bo to uspelo, bo v prgišču obdržal zajem oblasti. Urednik marca 2011 Slika na naslovnici: Prebujanje v Travnikih Foto: Andrej Nemec Županov kotiček O letošnjih naložbah V sredo, 26. januarja, je občinski svet na 4. redni seji sprejel Proračun Občine Trzin za leto 2011 in leto 2012 in se tako uvrstil med prve občine v Sloveniji, ki jim je to uspelo, kar je še toliko bolj pomembno, ker smo sprejeli proračun za dve leti, kot to tudi občinam priporoča Zakon o javnih financah. Skratka, četudi naš občinski svet še ne deluje optimalno, je večina v njem, tokrat tudi v dialogu z manjšino, zelo trezno in premišljeno ocenila, kaj je za občino najbolj pomembno; predvsem to, da je v celoti opravilno sposobna in da lahko uresničuje načrte, ki so jim večinsko pritrdili tudi volivci na volitvah. Najpomembnejše naloge v letih 2011 in 2012 - vrtec! Med ključne naloge naše občine še vedno štejem prizadevanje za čim višjo ra- ven kakovosti življenja v občini, seveda kakovosti za vse in ne samo za nekatere posameznike, kar se na ravni proračuna izraža zlasti v podpori programom, ki so oblikovani v korist čim večjemu številu občanov in občank in hkrati zlasti najbolj ranljivim družbenim skupinam, kot so socialno ogroženi občani in družine, otroci, mlade družine, starejši občani ipd. Zato tudi odločitev, da zelo velik del proračunskih sredstev namenimo za otroško varstvo, seveda ne samo za izvajanje programa, temveč tudi za prostorske možnosti v skladu s standardi in normativi in, po možnosti, še nekoliko nad njimi. S to mislijo, kot je znano, načrtujemo tudi novi vrtec v Mlakah. Ne gre torej samo za to, da bo ta vrtec zgrajen kot energetsko izrazito varčna oziroma nepotratna stavba, in bo potrebno energijo zajemal pretežno iz obnovljivega vira, temveč tudi za to, da bo primeren po videzu in da bo omogočal v vseh pogledih višji standard bivanja kot dosedanji stari vrtec. Priprava te investicije teče po načrtih; v pripravi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja; če bodo stvari tudi v prihodnje tekle tako, kot načrtujemo, bo vrtec jeseni začel delovati. Še dva pomembna projekta -Jefačn'kova domačija^ Po tem ko smo v preteklem letu v večjem delu zaključili dva zelo važna projekta na področju posodobitve ter obnove cest in druge komunalne infrastrukture in s tem zagotovili tudi višjo raven prometne varnosti in komunalne oskrbe, sta sedaj pred nami dva že dolgo načrtovana projekta, ki po eni strani pomenita uresničevanje obveznosti občine na stanovanjskem področju, po drugi strani pa zagotavljata tudi rešitve na področju obveznosti občine, kar zadeva omogočanje humanitarnih dejavnosti in na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Gre za projekt obnove in nadgradnje Jefačn'kove domačije in nadomestne gradnje na lokaciji t.i. »lope« ob Habatovi ulici. Ker o razlogih za ta dva projekta in o namenih teh projektov odgovarjam na vprašanja urednika Odseva na naslednjih straneh te številke, naj na tem mestu poudarim samo to, da tudi ta dva projekta tečeta po predvidevanjih in sprejetem terminskem planu. Za gradnjo na lokaciji Jefačn'kove domačije smo že pridobili gradbeno dovoljenje; trenutno je v izdelavi projekt za izvedbo del, in v mesecu, dveh bomo tudi izpeljali javni razpis za izvedbo gradbeno-obrtniških del. To pomeni, da se bo gradnja predvidoma začela ob prehodu med pomladjo in poletjem. _ in večnamenski objekt ob Habatovi Le malo za projektom Jefačn'kove domačije zaostaja projekt za nadomestno gradnjo ob Habatovi ulici; pa še ta zaostanek gre predvsem na račun Agencije RS za okolje, ki smo jo že veliko pred novim letom prosili za sklenitev pogodbe o služnosti, ki jo potrebujemo zato, da bomo lahko ob Pšati in čez »Čebulov most« pripeljali do gradbišča dodatni električni vod, kot to od nas zahteva Elektro Ljubljana, in s tem dodatnim vodom pogojuje svoje soglasje za gradnjo. Pogodba naj bi bila že kar precej časa pripravljena, vendar žal včasih tudi postopki zadnjega pregleda pri te vrste organih zelo dolgo trajajo. Vse drugo, kar potrebujemo za pridobitev gradbenega dovoljenja, namreč že imamo. Občina potemtakem deluje! Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Pogovor z županom Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Na občino je treba gledati celovito Trzinski občinski svet je spet eden prvih v Sloveniji, ki je že sprejel letošnji občinski proračun in hkrati še proračun za prihodnje leto. Ali lahko na kratko predstavite glavne značilnosti obeh proračunov in čemu bo namenjenega največ občinskega denarja? Katere naložbe boste izvedli v tem letu? Najbolj pomembno je gotovo to, da smo tudi pri oblikovanju Proračuna za leto 2011 in 2012 upoštevali izhodišče, da je potrebno občino gledati celovito oz. kot celoto številnih potreb in interesov, ki morajo biti vsi, ne glede na to, koliko stane zadovoljevanje enega interesa in koliko stane uresničevanje drugega, enakovredno obravnavani. Seveda gre pri tem za interese in potrebe javnega značaja in pomena, torej za interese in potrebe vseh občanov ali vsaj velikih interesnih skupin, kot so na primer otroci, dijaki in študentje, mlade družine, starejši občani, brezposelni, podjetniki itd., in ne za interese tega ali onega posameznika, ki bi si morda edini v občini želel storitev ali objekt, ki za vse druge občane ne bi bil pomemben in jim ne bi nič pomenil. V večini primerov so te interesne skupine in v zvezi s tem naloge občin določene že z zakoni in drugimi predpisi na ravni države. Vse navedeno pomeni, da je za oblikovalce in predlagatelja proračuna (župana) vseskozi pomembno, da skušamo oblikovati uravnotežene proračune in enako pozorno obravnavati ter financirati na primer dejavnosti društev, kulturne in športnorekreativne programe, namenjene občanom, potrebe socialno ogroženih in mladih družin, kot potrebe po večjih naložbah na področju komunalne, socialne, kulturne in športne infrastrukture, potrebe po vlaganju v požarno in druga področja varnosti, in da se hkrati dokaj dosledno izogibamo financiranju potreb ali želja, ki so po svoji naravi zasebnega značaja in so izraz želje po posebnem statusu posameznika ali posamezne družine ipd. Največ sredstev bo seveda šlo za največje občinske investicije v tem obdobju, med katerimi je na prvem mestu naložba v novi vrtec, nadalje izgradnja »nadomestnih« objektov na lokaciji Jefačn'kove domačije in t.i. »lope« ob Habatovi ulici, s katerimi skušamo zadovoljiti potrebe občine po neprofitnih stanovanjih, stanovanjih za mlade družine in po objektih, namenjenih spominsko- muzejski dejavnosti, seveda v zelo omejenem obsegu, in potrebe po skladiščnem prostoru za občino in društva v občini. Nadaljevale se bodo tudi naložbe na področju cestne infrastrukture in druge komunalne infrastrukture (CČN, vodovoda) itd. Zelo pomembna postavka je, glede na to, da občina zagotavlja prostor v vrtcu vsem prosilcem, sofinanciranje programa otroškega varstva, kar v našem primeru pomeni 11,24 % načrtovanih prihodkov proračuna in kar 21 % celotne načrtovane primerne porabe, kar izpostavljam, ne zato, ker bi imel v zvezi s tem kakršnekoli pomisleke, temveč zato, ker se včasih v javnosti pojavlja vprašanje, kaj sploh občina nudi otrokom in mladim družinam. Ali lahko pojasnite vzroke, ki so pripeljali do ukinitve Javnega zavoda za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino v Trzinu? Kdo bo poslej opravljal naloge, ki naj bi jih imel ta zavod, ki pa pravzaprav niti ni zaživel? Sam še vedno mislim, da bi zavod bil tudi za našo občino primerna rešitev, še posebej glede na to, da smo v preteklih letih razvili zelo intenzivno dejavnost na področju kulture, športa in turizma ter neformalnega izobraževanja, ki že v veliki meri presega zmožnosti ljubiteljskega prostovoljnega dela na teh področjih. Zato je bila pred nekaj leti, podobno kot v večini drugih občin po Sloveniji, celo mnogih manjših kot je občina Trzin (po številu prebivalcev), predlagana ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi prevzel delo na področju programskega načrtovanja in organiziranja ter skrb za izvedbo tistih programov, katerih producent je občina (ne društva!) in hkrati zagotavljal pomoč društvom pri nalogah, ki pogosto presegajo zmožnosti društvenih aktivistov. Vendar je bilo ves čas opaziti veliko nasprotovanja tej zamisli, četudi praksa po drugih občinah priča za ustanovitev in obstoj te vrste zavodov, češ da bo zavod preveč stal, da bo prevzemal delo društvom in jih odrival na obrobje, in da bi bilo veliko bolj smiselno nekoga dodatno zaposliti na občini, ki bi prevzel te naloge, obenem pa bi to delovno mesto precej manj stalo in lažje bi bilo tudi nadzorovati vse skupaj. Če k temu prištejemo še učinke finančne in gospodarske krize na občinski proračun in tudi v času volilne kampanje opazno napoved, da bo javni zavod očitno eden glavnih tem nenehnih prepirov med manjšino in večino v občinskem svetu, smo se odločili, da idejo o zavodu vsaj začasno zamrznemo, odlok o ustanovitvi razveljavimo in res skušamo potrebe, zaradi katerih smo javni zavod ustanovili, zadovoljevati na način, ki so ga predlagali nasprotniki javnega zavoda. Preizkusimo torej rešitev, ki jo je predlagala manjšina. Čas bo pokazal, ali je bila odločitev ustrezna. Želim poudariti, da razumem to odloči- Pogovor z županom tev kot neko fazo v okviru dialoga o potrebah in nalogah občine in kot izraz pripravljenosti za dialog, in da bom, če se pokaže, da rešitev, ki smo jo zdaj sprejeli, ne zagotavlja ustrezne ravni uresničevanja nalog občine, ponovno predlagal občinskemu svetu razmislek o tej temi. Zakaj se je občina odločila za 2% zvišanje občinskih davkov, čeprav lanska inflacija uradno ni bila tolikšna? To je zadeva, ki se veliko bolj napihuje, kot si dejansko zasluži. Kaj smo v resnici naredili? Za 2 % smo zvišali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in za izračun raznih taks, ki jih je potrebno plačati ob vlogi za ureditev kakšne zadeve z občino v skladu z Zakonom o upravnem postopku. Koliko se bo to ljudem dejansko poznalo, bodo šele videli, a poznalo se jim ne bo kaj posebej, predvsem pa veliki večini v Trzinu na srečo še zdaleč ne toliko, kot so se jim istočasno realno zvišali dohodki. Veliko bolj pomemben podatek kot ta o zvišanju vrednoti točke je namreč podatek o tem, koliko občani občine Trzin dejansko plačujejo na primer iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ali iz naslova komunalnega prispevka, ali iz naslova kakšne podobne dajatve občini v primerjavi s prebivalci primerljivih občin. Že površne primerjave namreč pokažejo, da v veliko manj razvitih občinah v bližnji okolici v večini primerov občani plačujejo več kot v Trzinu, naj gre za komunalni prispevek ali za nadomestilo ali za kaj drugega. Naša politika je namreč takšna, da se trudimo zajeti vse obveznike, ker se nam zdi prav, da nekaj, kar je po zakonu treba plačevati, plačujejo vsi in ne samo nekateri, drugi pa ne, in da vsak posebej plačujemo manj, kot bi morda plačevali v kakšni drugi občini. Žal pa država že pripravlja ali je celo že sprejela predpise, ki na nekaterih področjih avtonomije občin v zvezi s tovrstnim odločanjem ne bodo več dopuščali; še posebej ne na področju cen komunalnih storitev. V novem proračunu ni predvidenih sredstev za pripravo gradnje obvoznice mimo starega dela Trzina. Zakaj ne, hkrati pa vemo, da je bilo v zadnjem času s sosednjimi občinami kar nekaj sestankov, povezanih s to temo. Ali lahko poveste, kaj se zdaj dogaja z željami in načrti za gradnjo te obvoznice? Večkrat sem že poudaril, da je Mengeška cesta državna in ne občinska, in da je projekt obvoznice mimo Trzina državni projekt, ki pa je prav gotovo v interesu Občine Trzin in zato si tudi naša občina zelo prizadeva, da bi prišlo do potrebnih postopkov načrtovanja, umestitve v prostor in naposled izgradnje te obvoznice. O tem tudi ves čas govorim. Investitor obvoznice bo država; tako kot v Mengšu, občina pa bo z vsemi silami spodbujala in že spodbuja državo, da bi do gradnje nekoč prišlo. Vendar, bodimo pozorni. Zavedajmo se, da je v primeru mengeške obvoznice vse skupaj, od umestitve trase v dolgoročni prostorski plan do gradnje, trajalo trideset let. Mi imamo pravzaprav srečo, da je optimalna varianta poteka naše obvoznice povezana z optimalno varianto novega uvoza na avtocesto pri Študi, ki ga načrtuje DARS, zato upamo, da bodo stvari tekle hitreje. Zato se dobivamo s predstavniki Občine Mengeš in Občine Domžale in usklajujemo svoje aktivnosti, predvsem pa skupaj pritiskamo na ministrstvo za promet, da bi pospešili postopke in celo obljubljamo vsakršno pomoč pri tem; če hočete do neke mere tudi finančno, vsaj kar zadeva predhodne postopke. Je pa treba istočasno priznati, da nam najnovejše odločitve na državni ravni niso naklonjene; to še posebej velja za predlog novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Ali lahko pojasnite, kako si na občini zamišljate ureditev Je-fačenkove domačije in kakšnemu namenu naj bi obnovljena domačija služila. Kot sem že omenil v enem predhodnih odgovorov, želimo na lokaciji, na kateri se je rodil Ivan Hribar, zgraditi dva nadomestna objekta v sklopu (po arhitekturi in vsebini) domačije, ki naj bi, če- prav zgrajena skladno s sodobnimi standardi, povzela podobo in do neke mere tudi funkcije nekdanje domačije. Na eni strani bo stanovanjska hiša s stanovanji, namenjenimi predvsem mladim družinam, na drugi strani »gospodarsko poslopje«, v katerem pa seveda ne bo živine in sena ali slame, temveč bodo v njej dobile prostor vsebine spominskega in muzejskega in turističnega značaja (ledenica, spominska soba I. Hribarja, razstavni prostor, trzinska zgodovinska zbirka, etnološka zbirka ipd.). Gre skratka za široko zasnovan objekt, namenjen obnavljanju in varovanju trzinske identitete. Prav tako nas zanima objekt na Habatovi ulici pri Čebulovem mostu. Kaj nameravate narediti tam in zakaj je to potrebno? Najprej naj poudarim, da smo v želji, da bi ta prostor bolje izkoristili, kot je trenutno, ko je tam samo skladišče, naročili študijo, katere namen je bil ugotoviti, ali bi bilo mogoče objekt dograditi in nadgraditi in tako zagotoviti dodatne namene. Izkazalo se je, da to ni mogoče, ker je objekt zgrajen tako, da je v že dokaj slabem stanju. Z novim objektom želimo še naprej zagotavljati nujne skladiščne prostore v nekoliko večjem obsegu kot doslej, nadalje prostore za humanitarne dejavnosti in nekaj neprofitnih stanovanj, s katerimi bomo nadomestili stanovanja v »Starem farovžu«, ki ga bo zaradi dotrajanosti in dobesedno razpadanja treba v najkrajšem času podreti, mi pa stanovalcem neprofitnih stanovanj, če jih ne moremo obnoviti, moramo zagotoviti nadomestna stanovanja, če so do njih upravičeni. Glede tega nimamo izbire. S tem objektom torej rešujemo kar tri potrebe. Ali bo občina kaj sodelovala pri pripravi pustnih prireditev v Trzinu? V glavnem tako kot običajno. Kolikor vem, se organizatorji že intenzivno pripravljajo. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Delo Občinskega sveta Poročilo s 4. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin Sprejeli proračun, opozicijskih dopolnil pa ne Januarska seja občinskega sveta je imela na dnevnem redu 9 točk, od tega tudi drugo obravnavo in sprejem občinskega proračuna za letos in naslednje leto. Že na začetku so se udeleženci seje dogovorili, da bo delo občinskega sveta potekalo striktno v skladu s poslovnikom in da bodo v razpravi lahko sodelovali le tisti, ki se bodo zanjo prijavili, in to po vrstnem redu prijavljanja. Najprej so se lotili odloka o razpustitvi Javnega zavoda za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino. Zavod dejansko ni zaživel, po predlogu predlagatelja pa naj bi v prihodnje nekatere od pomembnejših nalog zavoda opravljala oseba, ki naj bi jo zaposlili v občinski upravi. To bo tudi ceneje, kot če bi imeli zavod, saj bi morali v njem zaposliti vsaj dve do tri osebe. Sledila je druga obravnava občinskega proračuna za letos in za prihodnje leto. Med razpravo o proračunu in vseh spremnih dokumentih so predstavniki opozicije zastavljali kar precej vprašanj, predlagali pa so tudi sprejem osmih dopolnil. O njih je več napisanega v tokratnem opozicijskem kotičku na naslednjih straneh, zato tu o predlaganih dopolnilih ne bomo podrobneje poročali. Čeprav gre za zanimiva in razmisleka vredna dopolnila, jih občinski svet ni sprejel. Vzrok za to je proceduralen. Gre za to, da je opozicija svoje predloge za dopolnila podala šele na seji, ko so v drugem branju člani občinskega sveta predlagani proračun že sprejemali, o predlogih opozicije pa prej niso mogli razpravljati, saj jih niso posebej preučili. Predloge za dopolnila bi predstavniki opozicije morali posredovati vsaj po prvem branju, tako da bi o njih lahko razpravljali člani delovnih teles Občinskega sveta. Težava je, ker v teh telesih predstavniki opozicije še ne delujejo. Župan g. Anton Peršak je večino predlogov tudi pokomen-tiral in jih v glavnem zavrnil. Ko so člani občinskega sveta glasovali o predlaganih dopolnilih opozicije, so vse zavrnili, potrdili pa so popravke in dopolnila, ki jih je pripravila občinska uprava. V letu 2011 naj bi tako občina imela 4.716.222 € prihodkov in za 5.771,212 € odhodkov, primanjkljaj v višini 1.054.990 € bodo v celoti krili s presežki iz preteklih let, tako da se občini ne bo treba zadolževati. Za prihodnje leto pa naj bi v občinsko blagajno priteklo 4.691.072 € prihodkov, porabili pa naj bi 4.753.948 €. Tudi v prihodnjem letu naj bi primanjkljaj v višini 62.876 v celoti krili s presežki iz prejšnjih let. Zaradi sprememb Zakona o vrtcih so morali na januarski seji sprejeti tudi nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Kot je povedala ravnateljica Zavoda Osnovna šola in vrtec Trzin ga. Helena Mazi Golob, so spremembe v Zakonu tolikšne, da je bilo potrebno sprejeti nov pravilnik, med drugim pa je tudi pojasnila, da imajo v pravilniku prednost pri sprejemu v vrtec tisti otroci, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno v Trzinu. Sledil je sprejem pravilnika o sofinanciranju programov in prireditev društev, klubov, zvez in drugih organizacij s področij kulture, športa in humanitarne dejavnosti v občini. Po novem bodo dejavnosti različnih društev in organizacij financirali na podlagi javnih razpisov za posamezne prireditve in za posamezne dejavnosti. S pravilnikom sledijo novemu Zakonu o javnih financah. V skladu z zakonom so v občini delovali že na področju financiranja športa, zdaj pa naj bi tako financirali tudi druge dejavnosti. Podoben pravilnik so sprejeli tudi za področje financiranja programov humanitarnih društev in organizacij, ki imajo sedež ali de- lujejo na območju naše občine. Pred sprejemom odloka so razpravljali predvsem o načinu financiranja dejavnosti humanitarnih organizacij, ki nimajo sedeža v Trzinu. Po hitrem postopku so nato sprejeli spremembe odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini, da bi tako preprečili večje motnje v letnem in zimskem vzdrževanju cestnega omrežja v občini. Pri tem odloku je občinski svetnik g. Valentin Kolenc podal tudi predlog dopolnila v zvezi s krakom Jemčeve ceste, ki je speljan po stari strugi Pšate. Dopolnilo je predlagal, ker tam ni možna odmera in odkup zemljišč, dokler o zadevi ne odloči sodišče. Sledila je redna točka vseh sej: Pobude in vprašanja svetnikov. Tudi tokrat so predstavniki opozicije zastavili zelo veliko vprašanj in pobud, med najbolj zanimivimi so tista, ki so se nanašala na gradnjo obvoznice starega dela Trzina, izboljšanje cestne povezave med Ljubljano in obrtno industrijsko cono, položitev optičnega kabla po vsem Trzinu, kidanje snega s pločnikov, sestavo občinskega Nadzornega sveta, gledanost in dosegljivost trzinskega televizijskega programa preko ATV Litija v naši občini. Že stalnica so tudi vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in položaj Marjana Habata. Sledili sta še dve točki dnevnega reda, ki so ju obravnavali po hitrem postopku. Najprej so dokaj hitro potrdili letošnji program športa v občini, nato pa so se lotili še nekaterih kadrovskih sprememb. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so potrdili nov občinski nadzorni odbor. Po novem so članice in člani tega odbora: Katarina Kadunc (Lista za trajnostni razvoj Trzina), ki je hkrati tudi predsednica odbora, Darko Končan (lista Za zeleni Trzin), Mitja Kovaljev (SDS), Cvetka Lippai (LDS), Marko Pavlišič (Trzinci), Maja Prah (Lista za trajnostni razvoj Trzina), Marko Tretjak (Lista za trajnostni razvoj Trzina) in Marjeta Zupan (lista Trzin je naš dom), kot kandidata za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Ljubljani pa so potrdili Jožeta Kosmača. Miro Štebe Opozicijski kotiček Opozicija dela Občinski svet je na svoji zadnji, 4. redni seji, sprejel proračun za leti 2011 in 2012. Podpisani svetniki smo predlagali 8 vsebinsko obrazloženih, tehtnih in finančno vzdržnih predlogov (amandmajev) na predloga proračuna za naslednji dve leti. Dogajanje na seji je pokazalo, da svetniki koalicije (Karče, Šlibar, Ložar, Valen-čak, Pavlič, Florjančič, Erčulj, Novak) in župan ne razumejo prav dobro predlaganih vsebinskih dopolnil ali pa jim je zanje malo mar. Svetniki koalicije s podžupanom Karčetom na čelu (ki, mimogrede, za svojo funkcijo in (ne)delo že nekaj let dobiva poseben funkcionarski dodatek), so brez razprave preglasovali opozicijo. Njihovo delo se je tudi na zadnji seji omejilo zgolj na mehansko dvigovanje rok in branje vnaprej pripravljene formalistične izjave »da se strinjajo s predlogom župana in da je proračun primeren za sprejem^«. Ravnanje pozicije jasno izraža njeno razumevanje delitve oblasti, to je: »Država sem jaz!« Opozicija po njihovo nima niti enega samega samcatega predloga, vrednega razmisleka, kaj šele upoštevanja! To kaže na njihovo veliko samozadostnost ali pa "zaplankanost". Kako si naj drugače razlagamo županovo nespodobno in neprimerno reakcijo ob predlogu svetnikov opozicije (Sršen, Pelan, Kolenc, Podlogar, Mazovec) glede uvedbe prispevka za novorojence v višini 500,00 EUR? Župan je namreč predlog okarakteriziral kot »čuden«, saj vseh mamic, zato ker pač rodijo otroke, ni potrebno posebej nagrajevati^Tudi s tem, milo rečeno, nenavadnim odnosom do socialno občutljivih vprašanj, je g. Peršak še enkrat zelo slikovito demonstriral, da mu je vsakokratni politični, pa tudi kapitalski, interes pomembnejši od socialnih pravic. Pravice iz socialnega varstva so ustavno za- gotovljene pravice, in bi bilo prav, da jih spoštujemo in zagotavljamo že na lokalni ravni. Opozicija meni, da bi morala Občina Trzin tudi z uveljavitvijo in povišanjem tega posebnega družinskega prispevka začeti graditi občutek dolgoročne socialne varnosti in medgeneracijske solidarnosti. Lokalna skupnost se mora zavedati pomena zlasti mlajših generacij, najbolj pa seveda skrbi za izboljšanje demografske strukture našega prebivalstva. Sredstva za novorojence bi se prerazporedila iz naslova lokalne televizije, katere osnovni namen je zgolj zadovoljevanje narcisoidnih teženj po televizijskemu predvajanju enega in edinega igralca. Zdi se nam, da cena dodatnega medijskega blišča župana v znesku 30.000,00 EUR letno ne more in ne sme konkurirati predlaganemu socialnemu transferju! Svetniki opozicije smo predlagali še prerazporeditev sredstev za godbo na pihala v Trzinu, ki bi bila lahko reden del vseh kulturnih programov in kulturnih projektov, ki jih Občina načrtuje v letošnjem in naslednjih letih. Z rešitvijo glasbene zasedbe bi v Trzinu odpadla potreba po vsakoletnem usklajevanju terminov in stroškov nastopa gostujočih godb na pihala. V Trzinu imamo namreč veliko število primernih glasbenikov (mladih in starih), ki so že izkazali interes po sodelovanju. Na področju izobraževanja smo podpisniki predlagali povečanje sredstev za potrebe štipendij. Poleg predlaganega zneska za štipendije bi obseg sredstev za štipendije razširili na dijake, študente in občane Trzina. Štipendijska shema bi zajemala osnovnošolce, dijake, študente (dodiplomske in podiplomske) in druge občane. Trzin bi poleg že ustaljene prakse letno razpisal javni poziv za t.i. delovne štipendije za posameznike (občane), ki s svojim delom oz. poklicem pomagajo k razpoznavnosti našega kraja in krepijo zavest o pomenu znanja v družbi. Sredstva bi se razdeljevala na podlagi posebnega poziva Občine posameznikom s področja znanosti, kulture, športa. Prepričani smo, da bi Občina Trzin lahko nadgradila sistem štipendiranja in svojo štipendijsko shemo organizirala na bolj inovativen način ter razširila krog upravičencev. Člani opozicije smo tudi pridobili konkretno ponudbo avtoprevo-znika iz bližine, ki bi vsakodnevno vozil na relaciji Trzin - Črnuče - Trzin, kar bi rešilo pogostejšo povezavo do mestnega avtobusa oziroma končne postaje "šestke", ki jo veliko število občanov Trzina močno pogreša. Rešitev je izvedljiva takoj, potrebujemo samo razumevanje in podporo ostalih članov občinskega sveta in povezava z mestnim avtobusom bi bila rešena. Znesek prevozov na letnem nivoju ne bi presegel 50.000 €. Seveda je bil tudi ta amandma takoj ovržen, župan ga je »pospremil« z besedami, da bi bilo za približno 100 občanov, kolikor bi jih uporabljalo to dodatno avtobusno povezavo s Črnučami, razsipno zapravljati toliko denarja. Vsekakor je res precej bolje, če ga zapravlja za lokalno TV postajo (60.000 EUR v naslednjih dveh letih), ki jo sploh vidi / in gleda zelo malo ljudi v Trzinu! Znesek v EUR Proračunski vir Predlagani (in zavrnjeni) amandmaji 2011 2012 2011 2012 Dodatna avtobusna povezava med Trzinom in Črnučami 50.000 ,00 50.000,00 Jefačnkova domačija Prispevek za novorojence 27.000,00 27.000,00 Lokalni TV program Godba na pihala Trzin 2.500,00 1.500,00 Jefačn'kova domačija Štipendije 50.671,00 50.671,00 Habatova lopa Povezovalna cesta med Trzinom in Črnučami 15.000,00 25.000,00 Jefačn'kova domačija Pokopališče - študije in začetni odkup zemljišč 15.000,00 20.000,00 Jefačn'kova domačija Območje družbenih dejavnosti (novi center s trgovino, gasilskim domom, zdravstvenim domom in kulturnim domom in parkirišči) - za začetni odkup zemljišč 50.000,00 80.000,00 Jefačn'kova domačija Stranski krak Jemčeve 10.000,00 10.000,00 Jefačn'kova domačija Opozicijski kotiček Predlagali smo tudi izvedbo povezovalne ceste med Trzinom in Črnučami. V 12 letih ni bilo možno izvesti povezave ob štiripa-sovnici mimo lOC. Občina Trzin mora omogočiti lastnikom varen dostop do zahodnega dela občine. Povezovalna cesta je zelo potrebna tudi zaradi delovnih strojev, ki jih je sicer treba prepeljati po obvoznici, kar je zamudno, pa tudi nevarno. Zato predlagamo, da občina Trzin prične z aktivnostmi za izgradnjo servisne ceste, kolesarske steze ... južno od železniške proge. Tako bo zagotovljen varnejši promet med križiščem mengeške štiripasovnice ter križiščem na Dobravi. Zaradi pomanjkanja prostora v glasilu smo se odločili, da bomo podrobneje opisali ostale amandmaje v naslednjem Odsevu. No, županu se tudi ne zdi vredno odgovarjati na nekatera vprašanja občinskih svetnikov. In to na vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med izvoljenimi svetniki pri delu Občine v dobro Trzina - za sodelovanje med pozicijo in opozicijo, ki ga kar naprej na vse možne načine grobo preprečuje. Kljub temu čakamo na županove odgovore, saj so drugače njegove besede o želji po sodelovanju pesek v oči trzinski javnosti. Želimo, da nam javno pojasni svoje odločitve (potrjene z njegovim glasovalnim strojem), na podlagi katerih so zastavljena naslednja vprašanja: Zakaj meni, da mora imeti vladajoča koalicija večino tudi v Nadzornem odboru Občine Trzin? Ali se mu res zdi demokratično, da pozicija nadzira samo sebe? Se boji, da bi nadzorni odbor odkril nepravilnosti, ki jih ne bi mogli skriti s preglasovanjem? Ali se zaveda, da je z nezakonitim imenovanjem članov delovnih teles (kršitev Zakona o lokalni samoupravi, Statuta in Poslovnika Občine Trzin) onemogočil, da bi v njih delovali posamezni Trzinci - strokovnjaki za posamezna področja, med njimi tudi taki z doktoratom znanosti (v posamezni odbor je možno imenovati samo dva zunanja člana in v večino le teh je imenovala koalicija kar oba)? Ali se zaveda, da zaradi tega za Trzin nastaja škoda? Ali meni, da je njegova koalicija dobila na volitvah mandat za samovoljna odločanja o izrabi prostora v Trzinu, saj so v Odbor za okolje in prostor imenovali kar 4 svoje od 5 možnih članov? Zaključek V opoziciji smo jezni in žalostni, ker vemo, da je takega oblastnika v Trzinu težko sankcionirati zaradi njegovih nezakonitih in neprimernih ukrepov. Manjšina najvišjega organa v Trzinu ima pravico in dolžnost, da opozarja in reagira, če posameznik svoj položaj izkorišča do neskončnosti, kjerkoli in kadarkoli, in hkrati nima občutka samokontrole. V zvezi z našimi osmimi amandmaji smo predlagali prerazporeditev sredstev iz lokalne TV postaje (ATV), ki jo menda v Trzinu vidi in gleda le kakih 100 občanov (in ki je ostali res ne potrebujemo), in iz sredstev, namenjenih adaptaciji Jefačn'kove domačije. Le-ta bo zahtevala zajeten kupček denarja. Za njeno obnovo je namenjenih v naslednjih dveh letih 566.000 EUR! Res bodo ta sredstva namenjen ohranjanju trzinske kulturne dediščine, oziroma hiše, kjer je slavni ljubljanski župan Ivan Hribar preživel nekaj malega let. A v teh kriznih časih to ni ravno logično, kajne? In to gotovo ne kaže na kakšen velik posluh za reševanje mnogih drugih, bolj perečih težav občanov. Ta denar bi lahko precej bolje izkoristili za vse naše predlagane (in po hitrem postopku zavrnjene)amandmaje in s tem rešili kar nekaj težav v Trzinu. Opozicija je s predlaganimi amandmaji želela opozoriti na številne težave občanov, ki so jih izpostavili kot pereče že v času pred volitvami. Obljube in zaveze, ki smo jih dali volivcem, bi morale biti svete vsem, ne le opoziciji. Vsi smo se zavezali, da bomo delali v naše skupno dobro, se še spomnite? Trzin je naš dom, skupen obojim, tistim v večini in tistim v manjšini! Tako pa bomo z obnovo Jefačn'kove domačije in sponzoriranjem lokalne televizije rešili problem ... kateri že? Svetniki opozicije: Barbara Sršen, Valentin Kolenc in Peter Pelan - lista Trzin je naš dom Frane Mazovec - Trzinci Romeo Podlogar - Za zeleni Trzin Poziv Turistično društvo Kanja POZIVA OBČANKE IN OBČANE, da sporoče bodisi društvu ali Medobčinskemu muzeju Kamnik, če doma še hranijo stare razglednice oziroma fotografije Trz na. Ob odprtju razstave "Trzin na razglednicah in fotografijah" je mnogo obiskovalcev izrazilo pripravljenost za izposojo. Aktualno Potreben je nov pristop Župan g. Anton Peršak pravi, da naša občina že deluje s polno paro, predstavniki opozicije pa skušajo dokazati, da je vse početje občinskega vodstva zgrešeno in nezakonito. Obe strani se sklicujeta na zakone in pravilnike in obe lahko pokažeta mnenje republiške službe za lokalno samoupravo, ki je obema dala prav, le da so eni problem prikazali tako, drugi pa tako. Iz izkušenj drugih lahko, ne da bi gledali v kavno usedlino, napovemo, da takšno prepričevanje, nagajanje in stanje na različnih bregovih lahko traja zelo dolgo, do naslednjih volitev. Občina bo lahko mirno delovala naprej, vseeno pa bo šlo preveč energije in časa v nič, kdo od udeležencev prerekanja pa lahko dobi tudi čir na želodcu. To ni dobro za nikogar. Če se že ne morejo sporazumeti o tem, kako naj bi razlagali zakonodajo in katera določila naj bi v katerem primeru veljala, je najbolje, da si omislijo nov pristop. V nekaterih sosednjih občinah skušajo težave rešiti drugače. V Domžalah, kjer sta opozicija in koalicija precej bolj enakovredni po številu glasov, so se odločili za projektno sodelovanje. Uspelo se jim je dogovoriti, kateri projekti so v občini najpomembnejši, in zdaj skušajo z dogovarjanjem reševati oz. uresničevati te projekte. Pri tem ni pomembno, kateri barvi kdo pripada, pomembno je, kako sodeluje in kaj lahko prispeva. Upamo, da bo Dom-žalčanom ta pristop uspel. Reševanje prometnih težav Zakaj ne bi tudi v Trzinu poskusili kaj takega? V predvolilni kampanji sta obe strani izpostavljali reševanje težav s prometom na območju Trzina. Kaj če bi poskusili s skupnimi močmi in idejami reševati vprašanje dokončanja prenove Mengeške ceste, gradnje obvoznice - res da gre v obeh primerih za državne naloge, vendar občine vse skupaj s svojim delom lahko pospešijo (to je med drugim zatrdil tudi minister Vlačič, ko je bil v Domžalah), lahko pa bi s skupnimi močmi omogočili ureditev povezovalne ceste med cono in ostalim Trzinom, zelo prav bi bilo, če bi enotno nastopili pri zagotavljanju še enega cestnega vstopa in izhoda iz cone pa tudi pri načrtovanju dodatnega voznega pasu ob štiripasovnici mimo cone. Obe strani sta precej govorili o povezavah Trzina z Ljubljano z javnim potniškim prometom. Tudi tu so krasne možnosti, da oba bloka skupaj pripomoreta k izboljšanju položaja, hkrati pa bi tako izpolnila tudi svoje predvolilne obljube. Za energetsko varčen Trzin Obe strani sta v predvolilnem obdobju zelo glasno govorili o varčevanju z energijo v Trzinu. Z gradnjo energetsko varčnega vrtca bo na tem področju izpolnjena le ena postavka. Predstavniki liste Trzin je naš dom so pripravili celo posvetovanje s strokovnjakom o možnostih za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za zagotavljanje večje energetske varčnosti stanovanj in hiš. Na posvet je takrat prišel celo g. župan. To je res enkratna možnost, da obe strani pokažeta, kaj zmore-ta, in tudi tekmujeta v tem, katera lahko več prispeva k uresničevanju »skupnih« -a takrat ločeno izrečenih obljub. Potrebna je le koordinacija Ali ne bi bilo lepo, če bi katera od strani sprožila akcijo zbiranja prijav tistih, ki bi letos želeli energetsko varčno izolirati in posodobiti fasade svojih hiš, tistih, ki bi želeli z zamenjavo streh poskrbeti za boljšo izolacijo svojih domov, in tistih, ki bi bili pripravljeni na svojih hišah namestiti sončne celice? Podobno kot takrat, ko smo v Trzinu zbirali prijave kandidatov za kabelsko televizijo, bi zdaj lahko s posebno anketo ugotovili, kolikšen je interes Tr-zincev, da naš kraj res postane energetsko najbolj varčen kraj v državi. Ko bi zbrali vse interesente, bi lahko strokovnjaki, ki so predavali med predvolilno kampanjo, pa tudi drugi, ljudem svetovali, kakšne izolacije, kritine ali sončne celice se najbolj izplačajo, kako naj kandidirajo za evropska sredstva, kako lahko dosežejo subvencije države in mogoče celo občine. Če bi bilo zadostno zanimanje, bi prav gotovo lahko pritegnili tudi podjetja, ki opravljajo takšne posle, da bi s svetovanji in različnimi popusti omogočila, da bi kar največ trzinskih domov dobilo nove energetsko varčne fasade, strehe in mogoče sončne celice. Predstavnikom pozicije in opozicije ne bi bilo treba drugega, kot da akcijo vodijo, usklajujejo in mogoče najdejo primerne svetovalce in strokovnjake. Glede na sposobnost organiziranja in usklajevanja pa bi tisti, ki bi sodelovali v takšnem projektu, zagotovo dobili zaupanje volivcev. Ljudje bi spoznali njihove sposobnosti in pripravljenost, da uresničujejo tisto, kar so obljubljali. Rezultati na prihodnjih volitvah bi bili zagotovo nagrada za dobro delo. Podobnih projektov, kjer bi se tako pozicija kot opozicija izkazali, je še več. Vsi so se zavzemali za ekološko podobo Trzina. Eni so celo pogozdovali. Takšne in podobne akcije bi še lahko pripravljali, ob njihovem uresničevanju pa bi celo lahko spoznali, da je najpomembneje, kaj človek da od sebe, in ne tisto, kar skuša utemeljevati s takimi in drugačnimi zakonskimi členi. Miro Štebe v razmislek Pismo bralca Ali smo občani Trzina drugorazredni državljani? Kot je razbrati iz Pogovora z županom v januarskem Odsevu, bo na obnovljenem odseku Mengeške ceste v nekaterih primerih pri izvozih prišlo do ukinitve možnosti zavijanja na levo. Glede na to, da imajo v Mengšu na isti cesti veliko več izvozov z možnostjo zavijanja na levo bliže tripasovnih križišč, se upravičeno sprašujemo, če smo torej občani Trzina drugorazredni državljani. Župan pravi, da so v trzinskem primeru prevladali argumenti varnosti in avtoriteta predpisov. Še enkrat več se vidi, kako škodljivo je bilo, da župan ni dopustil, da bi občinski svet obravnaval projekt obnove Mengeške ceste, ampak ga je župan prikrival in ga podpisal brez vednosti občinskega sveta. Občinski svetniki smo prvič videli ta projekt, ko je prišel k občanom sodni cenilec zaradi odkupa zemljišč na Mengeški. Če bi občinski svet obravnaval ta projekt, ne bi dopustil tako diskriminatornega odnosa do občanov Trzina. Če bodo res ukinjeni izvozi na levo pri nekaterih občanih, se občani za to lahko zahvalijo samo županu, ki v Trzinu prakticira avtoritarno oblast. V Statutu občine Trzin nedvoumno piše, da je občinski svet najvišji organ upravljanja v občini, torej je jasno, da je župan prekoračil svoja pooblastila. V januarskem Odsevu lahko preberemo pohvalo, kako dobro so bile očiščene zasnežene ceste in pločniki med zadnjimi sneženji v Trzinu. Na Mengeški cesti, ki je zdaleč najbolj prometna in temu primerno nevarna za pešce, pa je trajalo kar nekaj dni, da je bil očiščen tudi pločnik na vzhodni strani Mengeške. Prav tako so bili neočiščeni tudi pločniki na kraku Mengeške proti šoli, ki predstavljajo šolsko pot. Neodgovorni so izgovori Občine, da nekateri lastniki ne dovolijo odrivanja snega s ceste in pločnika na njihove vrtove. Jasno je, da si nihče ne želi osoljenega snega na svojem vrtu, kjer mu bo uničil okrasne rastline. Občina mora poskrbeti za pravočasno prehodnost pločnikov na obeh straneh Mengeške ceste, če ne želi dodatno povečevati nevarnosti za pešce, ki bi bili sicer primorani prečkati cesto na mestih, kjer ni označenih prehodov za pešce. Vedno bolj pogosto poslušamo ali beremo, da je Trzin najbogatejša, med najbolj uspešnimi, najbolj razvita občina v Sloveniji. Dobro bi bilo, da bi vsaj v Trzinu čim manjkrat ponavljali to samohvalo, ki že spominja na samovšečnost. Statistika nam je res naklonjena, sami pa vidimo, da pogoji bivanja na primer v naših sosednjih občinah, ki so statistično sicer malo niže, niso nič slabši, na nekaterih področjih so celo boljši. Na dveh pomembnih področjih je bilo v Trzinu v dvanajstih letih samostojne občine narejenega pravzaprav sramotno malo. Tretjina Mengeške je še vedno brez pločnikov in nihče ne ve povedati občanom, ki tam živijo, kdaj jih bodo sploh dobili. Verjetno postanejo slabe volje, ko slišijo samohvalo v kakšni »naj« občini živijo. Mislim, da bi marsikateri občan Trzina z veseljem zamenjal z Mengšani naziv o »naj« občini za možnost gradnje obvoznice, ki v Mengšu že poteka. V Trzinu pa je bilo v dvanajstih letih zelo malo narejenega v pripravah za izgradnjo obvoznice za stari del Trzina. To pa so najpomembnejši projekti za Trzin, saj pomenijo varnost za občane. Peter Kralj Manjka prehod za pešce Novi stari prometni režim v starem Trzinu Sprememba po obnovi glavne ceste v lanskem letu so v Trzinu obnavljali Mengeško cesto. Ker je bila cesta preobremenjena, je bila obnova prepo-trebna, s tem smo se strinjali tudi vsi občani, in to predvsem občani starega dela Trzina, ki smo bili pri obnovi najbolj prizadeti. Prevoz v službo in iz nje se je zelo podaljšal zaradi delnih ali popolnih zapor, Jemčeva cesta s pripadajočimi ulicami je dobila prometno signalizacijo enosmernih cest, kar je zelo otežilo dostop domačinom, posebej pa še tujim motoriziranim obiskovalcem, ki Trzina ne poznajo dobro. Pa smo se z vsem strinjali in tudi dočakali novo lepo cesto s tremi prepotrebnimi semaforji in pločniki za varnost pešcem. Vendar se tudi pri najboljših stvaritvah lahko stvari še izboljšajo, zato predlagamo, da v prometnih konicah, ko ljudje množično odhajajo na delo, policija kontrolira nevestne voznike, ki vozijo skozi rdečo luč na semaforjih, in ko jim potrobiš, ti še grozijo iz svojih avtomobilov. Mislimo, da bi nekajkratna prisotnost policije to zadevo v veliki meri rešila, zato želimo, da Občina policaje povabi v Trzin. Naslednje, kar bi bilo zelo dobrodošlo, sta dva dodatna prehoda za pešce na Mengeški cesti, ki bi tudi upočasnila neučakane in drveče avtomobiliste. Predlagamo semafor na koncu »Naše ulice« pri Mačkovem znamenju na glavni cesti in na koncu ulice, ki vodi iz Jabelj. Sedaj je namreč prava umetnost priti peš ali s kolesom čez glavno cesto ob prometnih konicah. In še to. Na zboru krajanov je bilo sprejeto, da se prometni režim Jemčeve in ostalih ulic povrne v prvotno stanje pred obnovo ceste. Pa ni čisto tako. Drogovi, na katerih so bili stari prometni znaki, samevajo, obenem pa postavljajo znake tam, kjer jih prej ni bilo. Odstranjeni niso še niti vsi drogovi od enosmerne prometne signalizacije, ki so bili postavljeni. Po pogovoru z gospodom Grilom smo dobili zagotovilo, da bo vse kmalu v najlepšem redu. Zahvalil se nam je za opozorilo; tako sodelovanje z občinskimi službami si želimo še v naprej. Pohvaliti pa moramo postavitev ogledala na križišču Jemčeve ceste z Našo ulico pri avtokleparstvu Pančur, kar bo pripomoglo k večji varnosti v prometu na tem koncu Trzina. Zmago KnupleZ - ZMAK Levo steber brez starega prometnega znaka, desno zapuščen steber enosmerne signalizacije Ob KULTURNEm PRAZNIKU Prijetno, klasično, prešerno Iv M ^ Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v dvorani KUD-a prijetna slovesnost, s katero smo počastili spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Proslavo so pripravili člani društva upokojencev Žerjavčki, zato ni čudno, da so s Prešernovo Zdravljico začeli člani pevskega zbora društva upokojencev. Kljub poškodovani roki je zbor suvereno vodila zborovodkinja Ksenija Koz-jek, ki je ravno tistega dne praznovala svoj rojstni dan. Člani recitatorske skupine Žerjavčkov so nato izmenično brali in recitirali Prešernovo poezijo. Ves čas so se izmenjavale recitacije in zborovsko petje. Recitatorji so s svojim občutenim podajanjem žalostnih, veselih, čustvenih pesmi prikazali širino poeta, ki mu je sreča lagala, prelepe domače narodne pesmi pa so večeru dajale slavnostni pridih. Bil je lep večer, v katerem je bilo spet lepo biti Slovenec. Spet smo se lahko zavedli žalostne pretekle usode in hkrati veličine našega naroda. Kljub povsem klasični prireditvi je večer obogatil vse, ki so si vzeli čas zanj. mš Kulturno tudi v Domu starostnikov Ob kulturnem oz. Prešernovem prazniku, kot pogosto tudi radi rečemo, so pesniški večer pripravili tudi v Domu upokojencev Trzin. V sredo,9. februarja, se pravi dan po prazniku, so se zbrali, predvsem žerjavč-ki - člani Društva upokojencev Trzin, ki jih je s svojo poezijo in lepimi mislimi pritegnil naš vsestranski soobčan Marjan Likar. Njegove pesmi in miselne utrinke sta mu zbranim pomagala podajati znana trzinska recitatorka Olga Stopar in trzinski profesionalni gledališki igralec Silvo Božič. Spet je bil en lep večer! mš Prešernov dan - najlepši praznik Slovenci imamo to srečo, da imamo državni praznik za kulturo, s katerim vsako leto počastimo spomin na našega največjega poeta, dr. Franceta Prešerna. Toplo je pri srcu vsakemu Slovencu, ko v tujini sliši, da poznajo Slovenijo tudi po našem pesniku, ki je v življenju doživel veliko krivic in tudi nesrečno ljubezen. Prešeren je pesnik, na katerega smo lahko ponosni, kot so ponosni drugi narodi na svoje poete, kot so npr. Petrarka, Puškin, Goethe, Datta, Prud-homm in Burns. Ko prebiramo Prešernove pesmi, najdemo v njih obilo ljubezni do domovine, do domače vasi, mnogo žalosti zaradi neizpolnjenih obljub takratne države, mnogo žalosti in hrepenenja za- radi neuslišane ljubezni in veliko ljubezni do soljudi. Koliko čiste, materinske ljubezni na primer prikazuje pesem Nezakonska mati: » Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo, al' te je treba bilo al' ne, vedno bom srčno ljubila te, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prestala, pozabljeno je.« Materina ljubezen je res ena izmed najlepših. Pa se spomnimo Zdravljice, ki je bila v času monarhije prepovedana in označena kot preveč domoljubna. Ko poslušamo sedmo kitico, se človek kar sam dvigne s sedeža in počasti domovino in s tem poeta, ki je v hudih časih tako ljubil svojo očetnjavo. Slovenci smo lahko ponosni, da ima naš narod takega sina! Našega Prešerna poznajo in imajo radi tudi na Škotskem, in ga postavljajo ob bok svojemu Robertu Burnsu, kar doka- Ob kulturnem prazniku zujejo tudi srečanja Društva slovensko -škotskega prijateljstva. Pa vendar so na Škotskem v kraju Alloway v spomin svojemu domačemu pesniku uredili cel kompleks na dveh kvadratnih kilometrih površine. Tam so uredili domačijo, mavzolej, domačo cerkev, središče, kjer predvajajo filme o njem in njegovi največji pesnitvi » Tam O'Shanter«, in most, ki je omenjen v tej pesnitvi. Takšno bi moralo biti tudi drugod spoštovanje do velikih sinov narodov. V Sloveniji smo za spomin na dr. Franceta Prešerna že precej uredili, ven- dar še precej manjka, da bodo tudi tujci spoznali veličino in vrhunskost našega priljubljenega poeta. Kdo ne pozna soneta: » O Vrba, srečna, draga vas doma-ča^«? Marsikdo jo zna na pamet, vsak pa pozna vsebino, in to pove vse. Vendar je v Vrbi na Gorenjskem treba še marsikaj urediti, da bo prostor za več obiskovalcev in da bodo dostopne poti proste. Sonetni venec in Krst pri Savici Prešerna uvrščata med največje svetovne pesnike. Slovenci kljub težavam, ki nas pestijo, ljubimo svojo domovino, jo častimo, časti- mo tudi našo pisano in vezano besedo, in prav je tako. Le tako se lahko postavimo ob bok drugim, »velikim« narodom. Smo veliki v svoji srčnosti in veličini duha, ki daje narodu in njegovi domovini polet. Zato gre velika zahvala našim pesnikom in pisateljem, ki so v časih, ki niso bili prijazni Slovencem, pisali in naredili vse, da je slovenščina priznan jezik, in to tako bogat in lep, da smo nanj res lahko ponosni. Zmago KnupleZ - ZMAK V Trzinu radi beremo dr. Franceta Prešerna 2011 Kulturni večer Društva za napredek in razvoj Trzina ob slovenskem kulturnem prazniku V torek, 8. februarja, na sam kulturni praznik zvečer so se iz dvorane Marjance Ru-čigaj, ob spremljavi glasbe, slišali recitali, veselje in prešeren smeh. Že drugo leto zapored smo člani Društva za napredek in razvoj Trzina v sklopu literarnih prireditev in vzpodbujanja bralne kulture organizirali kulturni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi smo se krajani zbrali, da počastimo spomin na našega največjega pesnika in kulturno osebnost, ki je pomembno soustvarila slovenski narod. Torkov kulturni dan zato ni bil samo kulturni praznik ali dela prosti dan. Bil je predvsem praznik našega domoljubja, praznik naše kulturne zavesti in praznik naše države. Med vsemi prazniki je verjetno prav 8. februar najbolj iskreno občuten pri vseh ljudeh kot tisti praznik, ki nas povezuje v eno samo veliko in kulturno definirano družino. V društvu menimo, da je prav, da se ob tem prazniku organizirajo kulturni dogodki in da se kulturna dediščina ohranja in krepi tudi na ta način. Osmi februar je praznik, ki je vezan na da- tum Prešernove smrti. S tem se je sklenilo njegovo ustvarjalno življenje. Začela pa se je tudi Prešernova pot v nesmrtnost. Za bodočnost naše skupnosti, naše države in nenazadnje našega Trzina velja, da bosta njena moč in njena sposobnost preživetja odvisni od tega, kakšna bo moč in sposobnost preživetja njenih članov. Moč lokalne skupnosti ni v nasilnem poenotenju, ni v umetnem ustvarjanju enotnosti tam, kjer naravnih pogojev za enotnost ni. Enotnost je v dobrem, svobodnem, prepričanem povezovanju vseh ljudi. V spoštovanju raznovrstnosti vseh kulturnih prispevkov vseh prebivalcev. Lepo je, da smo se zbrali na ta svečani dan, lepo je, da smo izpričali in da izpričujemo našo privrženost naši kulturni dediščini, našemu duhu svobode, ki ga je dr. France Prešeren tako dobro izrazil. Ker smo bili tam, in ker nas je bilo letos še več, smo lahko prepričani, da je tudi naša prihodnost zagotovljena in da bo ta prihodnost dobra. Posebna zahvala gre vsem nastopajočim, igralki in voditeljici Vesni Marie Maher, pisateljici Bredi Smolnikar ter glasbenicama Ingrid Mačus in Miriam Jelnikar. Besedilo: Frane Mazovec Foto: Zmago KnupleZ Odlomek iz besedila voditeljice prireditve Vesne Marie Maher: Kako je nastala Zdravljica? Rada bi vam povedala zgodbo o nastanku Zdravljice. Znani učitelj naprednega kmetijstva Matija Vertovec, župnik v Šentvidu, današnjem Pod-nanosu, je 19. julija 1843 V Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil članek »Vinske terte hvala«. V njem je Prešerna javno zaprosil, naj spesni kaj v čast vinski trti: »Tvojo čast, vinska terta! še dalej poviškovati, bom perviga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, da kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k večnimu spominu, v lepo vezane verstice zloži.« In res, že naslednje leto, leta 1844, je Prešeren ob oku-šanju mladega vina ustvaril Zdravljico. Prebivalci zgornje Vipavske doline si seveda radi zamišljajo, da je Prešeren mlado vino poskušal prav pri njih. Kdo ve, morda pa res. Pomembno je, da je napisal pesem, ki zajema tako ljubezen do domovine, kot ljubezen do sosedov in nas samih (zbrali smo se prijatelji, ki dobro v srcih mislimo!) Seveda pa ni pozabil tudi na ljubezen do rujnega vinca! Toda cenzor Fran Miklošiča je hotel črtati kitico Edinost, sreča, sprava, zato je Prešeren pesem izločil iz prve izdaje Poezij leta 1847. Šele po marčni revoluciji leta 1848 jo je Prešeren lahko v celoti objavil v Bleiweisovih Novicah. No, in čez 140 let se je zgodba ponovila. Leta 1987 so ponovno prepovedali Zdravljico. Tedanja oblast je namreč menila, da Zdravljica v izvedbi Lačnega Franca, ki ste jo prej slišali, spodbuja odcepitev Slovenije. In zdaj? Zdaj je Zdravljica naša državna himna! Je zanimiv ta naš svet, kaj?! Jelka Moravec- Ela Razstava trzinske slikarke v Domžalah V hotelu Ambient v Domžalah razstavlja svoja dela naša soob-čanka, slikarka Jelka Moravec - ELA. Veščine in osnove slikanja je pridobivala pri akademskem slikarju Tonetu Račkem v Ljubljani in pri akademski slikarki Mariji Mojci Vilar v Domžalah. Je stalna članica umetniškega društva SENOŽETI iz Radomelj, kjer deluje že deset let in slika pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Za ELO bi lahko rekli, da se uvršča v tisti niz ekspresionistične-ga likovnega nagovora, ki je opredeljen kot » slikarstvo notranje nuje«. Izhodišče in videnje predmetnega sveta je tako samo izziv in začetna točka ustvarjanja. Umetnica najde tiste predmete, ki ji na platno pomagajo prenesti močne barvne tone, ki so podrejeni notranjim vzgibom. Slike predstavljajo njen jaz in so poetični nanosi njenih močnih notranjih tokov in trenutnega razpoloženja. (Povzetek po predlogi ak. sl. Janeza Zalaznika). Jelka Moravec - Ela pa ni samo slikarka, ampak se v Trzinu udejstvu-je v marsikateri dejavnosti, vendar bomo o tem pisali v novem in posebnem članku. Vsekakor pa moramo umetnici iz Trzina priznati njeno mojstrstvo in zaželeti mnoge uspehe še na naslednjih razstavah. Zmago KnupleZ - ZMAK Tihožitje Šopek Pestro na kulturnem področju tudi v letu 2011 Za začetek naj poravnam nekaj dolgov za nazaj, kar se dogajanja v bližnji preteklosti tiče. In sicer se je v mesecu decembru v trzinski kulturni dvorani zvrstilo kar nekaj prireditev. Med drugim je bila dobro obiskana gostujoča predstava Gastarbajter, komedija o dveh delavcih v tujini, ki si noro želita vrnitve v svojo domovino, zato na različne načine poskušata trike, kako prelisičiti tamkajšnje organe, da bi jima uspelo. Odlična igralca, od katerih lahko Janeza Cankarja spremljate tudi na slovenski Pink televiziji v humoristični nanizanki Kursadžije, sta dodobra nasmejala publiko. Po pestrem mesecu praznovanj kulturniki ne počivajo in v novem letu obljubljajo pester kulturni program. Dramska skupina Miki Miška nadaljuje s pripravami na muzikal Wicked, prav tako so v polnem teku vaje za novo predstavo odrasle dramske skupine, ki pripravlja premiero komedije Fiziki. Kot je v KUD-u že kar postalo navada, je tudi tokrat režijska taktirka v rokah profesionalca, diplomirane režiserke Tatjane Peršuh. Tekst Fiziki Friedricha Dur-renmatta so KUD-ovski igralci - izmed skupno šestih predlogov - izbrali z glasovanjem, in po naključju je to tekst, katerega je Per-šuhova že postavljala na oder v času svojega študija na AGRFT. Tokratna predstava bo drugačna kot tista pred leti, pravi Peršu-hova, ogledali pa si jo boste lahko od konca marca dalje. Igralci so se tudi odločili, da se s predstavo prijavijo na Linhartovo srečanje. To srečanje je za ljubiteljska gledališča nekaj podobnega, kot je Borštnikovo srečanje za institucionalna oz. profesionalna slovenska gledališča. Letos bo ob 50. obletnici še bolj slavnostno in konkurenca za uvrstitev predstave v finalni izbor za najboljšo predstavo verjetno še hujša kot ponavadi. Bo trzinskim igralkam in igralcem uspelo prepričati selektorje in gledalce s svojo predstavo? V januarju so v dvorani KUD-a potekale delavnice igranja na afriške bobne - djembe. Delavnice se bodo z entuziazmom udeležencev še naprej razvijale, kot so odločeni, in morda lahko pričakujemo ogled zanimive končne produkcije v afriških ritmih. Trenutno pa je velika skrb KUD-ovcev prijava na javni razpis Občine Trzin, v upanju, da sredstva za letošnje delovanje in program KUD-a ne bodo okrnjena, saj so načrti zastavljeni širše, kot je bilo v navadi pretekla leta. Brigita Grljenic Spektakel Giannija Rijavca za žene Gianni Rijavec pripravlja velik spektakel v Domžalah, namenja ga ženskam, materam in romantiki, med nastopajočimi tudi LINA, zmagovalka šova Slovenija ima talent. »Poti do srca« je Gianni Rijavec poimenoval veliki spektakel, ki ga pripravlja kot darilo ženskam in materam. 7. marca bo skupaj z gosti v domžalski Hali komunalnega centra velik spektakel, vrhunec prireditve bo 200 članski zborček osnovnošolk in osnovnošolcev iz enajstih občin (Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Lukovica, Moravče, Kamnik, Komenda, Trzin, Mengeš in Domžale), zapeli bodo pod taktirko našega velikega pianista in skladatelja Mirana Juvana. Koncert, ki bo v celoti potekal »v živo«, bodo s svojim nastopom obogatili tudi Godalna zasedba Anasta-sia string, zmagovalka showa Slovenija ima talent, Lina, Nataša Madjar, v vlogi pevke se bo predstavila tudi Miša Molk. Koncert bo v znamenju »Poti do srca«, ki jih Gianni Rijavec plete že vrsto let. Gianni Rijavec bo tokrat v nepozabnem spektaklu v Domžalah s prepevanjem v srce segajočih balad, ob zvokih klavirja, in kot velik glasnik miru in ljubezni, obiskovalke in obiskovalce popeljal v svet romantike. Katarina Karlovsek Regijska tiskovna agencija Foto: Gianni Rijavec obljublja romantični in nepozaben spektakel Središče sveta Vendar Nekoč, v bogastvu, blišču, že davno tega, vedno bil sem sam. sem ljudi poslušal, kako lepo je tam Zdaj našel sem dom v kotičku v širnem svetu, najlepše naše dežele. v Ameriki, kjer sanje Središče sveta je naš Trzin. postajajo resničnost. Nad njim Rašica, Onger in Dobeno. Tukaj pozdrav prijazen Potem hodil sem po svetu. in nasmeh sosedov spremlja te vsak dan. Prelepa mesta in dežele. Sprejmi ta nasmeh, pozdrav in nikoli ne boš sam! Duša moja od lepot sveta prevzeta. marjan Likar TuRizem Občina Trzin utripala s Srcem Slovenije na sejmu Alpe-Adria Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji, Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo tudi območje Srca Slovenije. Pod skupno znamko je letos sodelovalo devet občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. V štirih sejemskih dneh se je na razstavnem prostoru Srca Slovenije zvrstilo preko 300 nastopajočih iz območja, skupaj s koordinatorji pa nam je uspelo povezati 42 različnih organizacij. Center za razvoj Litija je kot koordinator skupne predstavitve občin na sejmu v petek, 28. januarja, na razstavni prostor povabil župane in predstavnike vključenih občin in za njih pripravil prav poseben družaben dogodek. Za kulinarične dobrote so poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš, s svojim nastopom pa je prisotne presenetil nekdanji dolgoletni župan Občine Ivančna Gorica in ljubiteljski igralec pri KD Josipa Jurčiča Muljava, Jernej Lam-pret, v vlogi Krjavlja. Zbrane sta pozdravila tudi župan Občine Mengeš, Franc Jerič, in župan Občine Domžale Toni Dragar, ki sta pohvalila prizadevanja za skupno predstavljanje in povezovanje občin. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Kosci in skupina trobil Janeza Pera iz Mengša. Legenda slovenskega turističnega novinarstva, Drago Bulc, je na dogodku kot posebni gost izrekel tudi posebno pohvalo Srcu Slovenije in ga razglasil za najlepši in najbolj edinstven razstavni prostor na celotnem sejmu. Kot občina v Srcu Slovenije se je na sejmu predstavil tudi Trzin. V soboto so bili na razstavnem prostoru Srca Slovenije prisotni člani KUD-a Franca Kotarja Trzin, Turističnega društva Kanja Trzin, glasbene skupine Žolne ter trzinske folklorne skupine. Iz vrst Turističnega društva sta se predstavili tudi sekciji, in sicer rezbarji in vezilje, predstavljena je bila tudi knjiga Jabeljček. Obiskovalci so lahko poskusili odlično trzinsko klobaso, ki jo je pripravila Gostilna Narobe. Vse zbrane je hudomušno nagovoril tudi župan Anton Peršak. Za brezhibno koordinacijo ponudnikov iz Trzina je poskrbela Jožica Valenčak iz TD Kanja Trzin. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad pestrim dogajanjem, posebno opazna so bila velika slikarska stojala s podobami iz območja. S predstavitvijo, ki je nekoliko odstopala od drugega sejemskega dogajanja, smo naredili vtis tako na obiskovalce kot tudi na druge sodelujoče. Vse dni sejma je potekala nagradna igra, v kateri so se obiskovalci potegovali za preko 200 nagrad za zdrava doživetja Srca Slovenije, ki so jih prispevali ponudniki z območja. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je poudarila, da želimo tudi v prihodnje spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. Posebno priznanje so nam izkazali organizatorji, ki so Srce Slovenije za prihodnje leto povabili k sodelovanju kot regijo partnerico sejma. Ana Savšek, Center za razvoj Litija TuRizEm Spomini na sedem let trzinskega predstavljanja na turističnih sejmih Že od leta 2004, in leto kasneje, ko je Turistično društvo Kanja na povabilo Turistične zveze Slovenije sodelovalo na večdnevnem praznovanju ljubljanskih stoletnic na Čopovi ulici v Ljubljani, se predstavniki Turističnega društva Kanja Trzin v Ljubljani udeležujemo turističnih sejmov. Prva leta v soorganizaciji Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, kasneje pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije. Prav dobro se spominjam prvega leta našega sodelovanja na sejmu, ko smo v celodnevno predstavitev in turistično ponudbo vključili ves razpoložljiv promocijski material iz Trzina, v živo pa so nastopili člani teatra Cizamo KUD-a Franca Ko-tarja, mladi harmonikarji, ki so danes že možje. Obiskovalci so takrat prvič videli trzinske rezbarje pri delu, tam je bil tudi turistični podmladek, seveda pa ni manjkala tudi trzinska gostinska ponudba z značilnimi jedmi, ki je pritegnila največ pozornosti obiskovalcev. Vsa ta leta je na trzinski predstavitvah prisotna tudi trzinska klobasa. S prve sejemske predstavitve Trzina pa sta marsikomu ostala v spominu tudi enkratna in duhovita policista na hoduljah, ki sta vabila na našo stojnico in skrbela za red in disciplino. Leto 2005 je bilo leto stoletnic Nepozabna pa je tudi jesen 2005 in naše kar tridnevno sodelovanje na praznovanju ljubljanskih stoletnic. Turistična zveza, kot naslednica Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ustanovljena 1905, je praznovala 100 let. Ta častitljivi jubilej je bil posvečen tudi nekdanjemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, našemu rojaku. In prav zato smo bili zraven. V Ljubljani so leta 2005 obeležili tudi stoletnico postavitve spomenika dr. Francetu Prešernu, sto let od odprtja ljubljanskega hotela Union, sto let odkar je takratni že omenjeni ljubljanski župan odkupil Ljubljanski grad. Ogledali smo si različne svečanosti in razstave, predvsem pa nam je v nepozabnem spominu ostalo sodelovanje v turistični ponudbi na Prešernovem trgu in Čopovi ulici. Znano je, da so Trzinci prvi čistili Ljubljano, odrezali pa smo se tudi mi in zagotovo nasitili sto Ljubljančanov. Ponudili smo najrazličnejše jedi, od trzinske klobase, domačega kruha, godlje s krompirjem, golaža s polento, špehovko in druge potice do pristnega domačega žganja in dobre vinske kapljice, seveda ob sodelovanju najstarejše domače gostilne v Trzinu Pr' Narobet'. In kot pravi dr. Janez Bogataj, ni turizma brez pristnih domačih dobrot. Rezbarji so takrat zasedli dobršen del Čopove ulice, harmonikarja pa sta si verjetno izrabila blazinice na prstih in popolnoma zahripala. Turistični podmladkarji so se v "izposojenih" nošah celo povzpeli na kočijo, na katero je bilo treba čakati kar nekaj časa. Posebej pa smo bili ponosni, ko smo odgovarjali obiskovalcem, po čem je znan naš kraj. Seveda, po Ivanu Hribarju in trzinski - kranjski klobasi! In če je kdo najbolj izstopal, potem je bil zagotovo med najbolj opaznimi pokojni Jože Seljak, sicer rojen Ljubljančan, ki se je za priložnost opravil v meščansko oblačilo takratnega obdobja. Zadnja tri leta turistično društvo s predstavitvijo Trzina na sejmu sodeluje na povabilo Turistične zveze Slovenije, ki svojim društvom, kot pomembnim partnerjem turistične dejavnosti, brezplačno priskrbi prostor na sejmišču. Tudi letos smo tako v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča imeli na voljo dve stojnici. Predstavili smo domačo obrt, rezbarstvo in vezenje, povabili obiskovalce v Trzin s promocijskim gradivom in jim, kot vedno, ponudili poznano trzinsko klobaso. Naš prostor je bil dobro obiskan. Spletla so se nova po- znanstva, nabrali smo si izkušenj drugih turističnih ponudnikov, skratka - imeli smo se "fajn". Morda še nekaj primerjalnih podatkov o obisku turističnih sejmov. Od leta 2004 je število obiskovalcev naraslo za 42 % (vseh blizu 113 tisoč). Poleg prvotne nagrade sejalec, so organizatorji uvedli še nagrado snovalec za inovativne dosežke na področju turizma, na letošnjem sejmu sta se omenjeni nagradi podvojili. Zadnja leta, predvsem pa letos, se je lahko čutilo tesnejše sodelovanje organizatorjev in ponudnikov turizma kot pomembne gospodarske panoge od vrha navzdol, hkrati pa je bolj do izraza prišla večplastnost turistične ponudbe - letos pod motom: turizem in zdravo preživljanje prostega časa. Drugo leto zapored se je na največjem turističnem sejmu v Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti čas, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo tudi območje Srca Slovenije. Pod skupno znamko je sodelovalo devet občin, prvič tudi občina Trzin. Koordinacijo skupne predstavitve je vodil Center za razvoj Litija, ki je s sodelovanjem lokalnih koordinatorjev na lično urejen prostor v Marmorni dvorani pripravil bogato promocijsko gradivo: od skupnega koledarja prireditev v Srcu Slovenije za leto 2011 do posamičnih letakov za udeležene sponzorje (pri nas KUD F. Kotarja Trzin, Turistično društvo Kanja Trzin, Mlin in Pekarna Krejan, Gostilna Pr'Narobet'). Občine, tudi naša, so ob tem ponudile obiskovalcem še lokalno promocijsko gradivo ter z zabavnim programom in kulinariko zapolnile predstavitveni termin. Več o tem je zapisano v članku, ki ga je za Odsev pripravil Center za razvoj Litija. Vendarle pa velja dodati, da smo za sodelovanje na sejmu iz Trzina privabili več znanih posameznikov in organizatorjev prireditev. Žal nekateri zaradi drugih obveznosti niso bili prisotni, kot na primer Planinsko društvo Onger Trzin, Jošt Zakaj-šek, inovator Tomaž Pevec in drugi. Tem in tudi vsem tistim, ki so si vzeli čas in bili v ekipi, prisrčna hvala. Med slednje v prvi vrsti sodi rezbarska skupina in skupina vezilj Turističnega društva Kanja Trzin, dramska skupina KUD-a Franca Kotarja Trzin, harmonikarja Miha Pančur in Uroš Kurent, pevska skupina Žolne, avtor pravljice Jabelček Milan Kuferšin, Folklorna skupina Trzinka TD Kanja Trzin, ponudniki trzinske kulinarike: Gostilna Pr'Narobet, Mlin in pekarna Krejan, gospodinje TD Kanja Trzin in za foto posnetke Zinka Kosmač in Matevž Kosterov. JoZica Valenčak Pogin rib v Motnišnici Odkar so v industrijski coni okrepili kanalizacijski sistem in izboljšali prečrpavališče pri plinarni, smo manjkrat kot v preteklosti dobili sporočila o izlivih pen in drugih snovi v potok Motnišnica, ki teče skozi industrijsko cono. V petek, 11. februarja, pa je jutranji sprehajalec ob potoku Srečko Gubanec iz Podgorice sporočil, da je opazil velik pogin rib v Motnišnici. Na ogled so pohiteli gasilci, predstavnik trzinske občine in ribiči. Kmalu so ugotovili, da gre za večji pomor in da je vzrok za to izliv neznane strupene snovi v potok v industrijski coni. Gasilci so poročali, da so opazili velike količine pen, kar spominja na nekdanje izpuste, vendar tudi tokrat ni bilo povsem jasno, odkod je nevarna snov pritekla. Ribiči so namigovali na eno od dveh podjetij, ki se v coni ukvarjata s pranjem, vendar brez strokovne analize domnev- nega krivca niso smeli imenovati. Ko so se pene že polegale in jih je tudi že odplavila voda, so prišli policisti, ki so vzeli vzorce vode in rib, vzorce vode pa so vzeli tudi gasilci. Preiskave so, kot so povedali ribiči, zelo drage, tiste, ki so jih opravili v preteklosti, pa niso nikoli nedvomno dokazale krivca. Prav zato ribiči tudi zdaj ne verjamejo, da bo uspeh preiskav kaj večji. So pa nesporno ugotovili, da je potok, ki so ga v zadnjih letih imeli za gojišče mladic klenov, zdaj mrtev. Poginile so vse ribe, videli pa smo tudi mrtve žabe. Ribiči so tri dni iz potoka pobirali poginule ribe, vendar vseh niso mogli pobrati, saj so bile skrite med koreninami, pa tudi vseh mladic niso pobrali. Precej mrtvih rib je tudi odnesla voda, ki se izliva v Pšato. Ribiči ocenjujejo, da je škoda zelo velika. Iz vode so potegnili čez 100 kg mrtvih rib, opažali pa so, da so bile ribe večinoma zbrane na nekaterih delih potoka. To naj bi pomenilo, da so se začele drstiti in da so se zato zbirale. Zdaj je ves zarod poginil, in kot so zatrjevali, bo trajalo več let, da bo potok spet oživel. Škoda, da brezvestnim onesnaževalcem inšpekcije nikakor ne morejo priti do živega. Ribiči tudi pravijo, da pomorov ne bi bilo, če bi vse odplake v coni zares usmerjali v kanalizacijo. Kot kaže zdaj, nekateri raje izpuščajo odplake v naravo in s tem posredno režejo tudi vejo, na kateri sedijo. Vsekakor bi morali inšpektorji bolje nadzorovati, odkod vse se v Motnico stekajo odplake. Mš Pozori Bodite pozorni, tatovi ne počivajo! Pišem vam kot občanka Trzina. Zadnje čase so v Trzinu vse pogostejši vlomi v hiše oziroma stanovanjske objekte. Nepridipravi so na delu vse pogosteje. To dogajanje sem doslej spremljala bolj odmaknjeno, saj če sam nisi vpleten, ne gledaš nanje tako, kot če se dotaknejo tudi tebe. No, to sem doživela 20.januarja. Med tem ko sva šla z možem v trgovino, so nama vlomili v hišo in razdejali spalnico, pri čemer sva jih s prehitro vrnitvijo presenetila, tako da niso mogli s svojim početjem nadaljevati, pač pa so na hitro pobegnili. Ugotavljava, da so morali storilci najino hišo opazovati dalj časa, ker so se svoje dejanje odločili storiti takrat, ko so bili prepričani, da bova odsotna daljši čas, saj sva ob tem času midva običajno na vajah folklorne skupine. Zalomilo pa se jim je, ker sva se prehitro vrnila. V pičlih pol ure, kolikor sva bila zdoma, jim je uspelo vlomiti vrata na terasi, razme-tati spalnico ter najti in vlomiti v priročno blagajno, kjer sva imela shranjenih nekaj osebnih dragocenosti. Še več škode jim zaradi najine prehitre vrnitve hvala bogu ni uspelo napraviti. Predlagam, da opozorite občane Trzina na tovrstne nevšečnosti in jim opozorite, naj bodo čim bolj pozorni na to, kaj se dogaja okrog njihovih in tudi sosedovih hiš, in naj se o sumljivih dogajanjih okrog njih medsebojno opozarjajo in po potrebi o njih obvestijo tudi policijo (113). Tako bomo lahko pomagali odkriti ali pa vsaj odgnati zlikovce. Majda in Ivan Music Očistimo ... Pred manj kot letom dni smo poslušali mnoge, ušesom prijetne stavke: »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« »Očistimo Slovenijo za vedno!« »V največji čistilni akciji v zgodovini Slovenije je odpadke čistilo najmanj 250.000 prostovoljcev.« In tako naprej ... Akcija je odlično uspela - tudi v Trzinu je vzpodbudila precej ljudi, da so se pridružili sokrajanom, ki so že doslej sodelovali v vsakoletnih občinskih čistilnih akcijah. Sprehod pred in na kulturni praznik pa mi je ponudil spet nekaj vprašanj o deja- njih posameznikov. Zakaj se nekdo trudi za prijetno okolje, v katerem sobivamo -drugi pa ne? Ponedeljek, 7. 2., pešpot ob Pšati. »Žur« je moral biti kar uspešen. Tako uspešen, da so sodelujoči »v živo« pokazali, kako si naj razlagamo pregovor Kjer se osel valja, dlako pusti. Močno dvomim, da sem naletel na kakšen umetniški ulični performans ... je izgledalo bolj kot svinjak! Naslednji dan odrinem na Rašico (resda ni v naši občini, a Trzinci jo imamo za svoj hribček). Že (pre)dolgo nisem bil gor ... Sledim tabli, ki me usmeri proti vrhu (20 minut). Ker so z nama vsi otroci, gre počasi ... Potem pa se pred mano pokaže znamenje turističnega razcveta Dobena ... jok, ni novonastali kamp, pač pa zapuščena počitniška prikolica (verjamem, da jo je opazil že marsikdo od vas). Ne vem, kaj naj si mislim, ne vem, kdo je lastnik, je morda kdo od domačinov. Nikogar ne obtožujem. Vem pa to, da zapuščena počitniška prikolica v tisti prostor ne spada. Preprosto! Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Leta 2012. Bliža se ...Bodo tisti, ki so poskrbeli za zgoraj omenjeni »packi« z nami? (Že prej pa se seveda vidimo na občinski čistilni akciji 26. marca.) Emil Pevec Pogovor Spomini Ko listi v knjigah porumenijo in dobijo vonj davnine, ko je človek moder in star, si po znanih krajih rad budi spomine. Vemo, da je v Domu starejših občanov kar nekaj takih stanovalcev , ki imajo za sabo zelo pestro in zanimivo življenje. Odkar v Domu deluje dnevni center, se je Dom nekako bolj približal življenju Trzincev, k temu pa bi radi prispevali tudi mi. Odločili smo, da bomo bralcem predstavili nekaj zanimivih ljudi, ki so zaradi Doma prišli v naše okolje. Eden takih je gospod Marjan Dolenc, včasih eden naših najvidnejših geologov. Gospod Dolenc je pred časom svoje življenje predstavil že v časopisu Doma počitka Mengeš, zato se je rad odzval našemu povabilu, da tudi za bralce Odseva pove kaj o svoji življenjski poti. Kot vsako življenje se je tudi naše približalo svojemu kraju. Kako smo si v mlajših letih zamišljali zadnja leta? Zelo različno, bi rekel. V glavnem nihče ne pričakuje, da bo doživel globoko starost, in upa, da ga bo smrt dohitela v krogu domačih, ko bo še kolikor toliko pri močeh. Žal pa so zdaj stanovanja majhna, otroci in vnuki pa rastejo in želijo prostor zase, za svoja mlada življenja. Zaradi uspešnejšega zdravljenja se podaljšuje naša življenjska doba, in tako mnogim od nas postane zadnje upanje za doživetje lepe starosti dom starostnikov. Tako se star človek naenkrat znajde v popolnoma novem okolju in družbi v glavnem nepoznanih ljudi. Prav zato sem bil vesel povabila, da predstavim svoje življenje, saj je to mogoče lepa prilika, da se bolje spoznamo med seboj. Že v gimnazijskih letih, to je še pred drugo svetovno vojno, sem se zanimal za ekonomsko geologijo in vedo o nastanku in iskanju nahajališč raznih rud, kovin in nekovin in tako imenovanih industrijskih mineralov. V Ljubljani je bilo tedaj mogoče študirati le rudarstvo, ki je bilo po vsebini najbližje ekonomski geologiji, z dodatnim študijem pa je bilo mogoče zajeti tudi rudišča. Ko sem leta 1943 dokončal študij, sem moral iti na delo v rudnik svinčeno-cinkove rude v Bleiberg nad Beljakom, nato pa v rudnik Rammels-berg v severni Nemčiji. Po vojni sem čakal na službo, ki bi jo moral dobiti v Idriji, toda »prijatelji« so poskrbeli, da sem bil konec januarja 1946 poslan na delo v Makedonijo. Tam so me določili za direktorja rudnika manganove rude Cer na planini Babasač v zahodni Makedoniji. Gre za manjši rudnik na nadmorski višini okrog 1250 m, in vedeli smo, da bo kmalu izčrpan. Za povezavo z dolino smo gradili cesto, v prvih povojnih letih pa smo rudo v dolino vozili po kolovozu z volovskimi zapregami z enoosnimi vozovi, ki so lahko peljali okrog ene tone tovora. Rudnik je imel lepo lego v visokem bukovem gozdu, pozimi pa je tam zapadlo dosti snega, in v prvih povojnih letih so nas ponoči obiskovala krdela volkov. V tedanjem centralističnem sistemu smo zaradi pomena manganove rude spadali v pristojnost Generalne direkcije črne metalurgiji v Beogradu. Ker je mangana v Jugoslaviji primanjkovalo, smo preiskovali vse sledi manganove rude v Makedoniji in Bosni, vendar pri tem nismo bili uspešni. Generalna direkcija nas je pooblastila tudi za iskanje novih nahajališč železove rude v Makedoniji in južni Srbiji. Pri tem pa smo imeli več uspeha. V sicer že znanih ležiščih železove rude Demir Hisar smo strokovno ocenili, da je tam preko deset milijonov ton železove rude, na novo pa smo na višini približno 1.600 m našli nahajališče Tajmište, kjer naj bi bilo čez 100 milijonov ton rude, ki je sicer slabše kakovosti, vendar je skopska železarna pred zadnjo vojno uspešno poslovala. Zaradi na splošno slabih gospodarskih razmer v Jugoslaviji je država leta 1956 prenehala financirati raziskave nahajališč železove rude, in so po sedmih letih raziskave v Tajmi-štu ustavili, jaz pa sem prevzel službo glavnega geologa in kasneje tudi direktorja Geološkega zavoda Skopje. Tam sem ostal do srede leta 1961, ko sem dobil mesto glavnega geologa v Geološkem zavodu Ljubljana. V Makedoniji sem delal 15 let in pol. Koncem leta 1953 sem dobil trimesečno štipendijo Združenih narodov za študij nahajališč manganove rude v Maroku in nahajališč železa v Zahodni Nemčiji. V času službovanja v Makedoniji sem za zagrebško podjetje Elektrosnond raziskoval tudi manjša nahajališča dobre železove rude v Libanonu. V Ljubljano sem prišel leta 1961, to je v času, ko se je Rudis zavzeto potegoval za dela v Jugoslaviji in tujini. V tem času je jugoslovanska vlada dobila tudi prošnjo takrat osvobojene Alžirije za pomoč v rudarstvu. Izbrali so mene. Po študiju cele gore poročil in zapisov sem za alžirsko vlado pripravil predlog za oživitev rudarske in geološke dejavnosti na ležiščih železove, svinčeve in cinkove rude. Veliko del smo prevzeli mi, in s tem je bila zasnovana več kot desetletna dejavnost Rudisa v Alžiriji. S strani alžirske vlade sem bil tudi imenovan za člana alžir-sko-francoske saharske organizacije (Organisme sahariene) z nalogo, da potrdimo predvojne francoske raziskave o možnostih za rentabilno izkoriščanje ogromnega nahajališča železove rude Gara Djebilet v skrajno vzhodni alžirski Sahari. Gre za nahajališče z več milijardami ton rude, ki bi jo morali voziti z najmanj 200 km dolgo železnico do pristanišča. Žal je bil rezultat negativen. V Tuniziji sem dobil za Rudis raziskavo enega od nahajališč fosfata, v šestdesetih in sedemdesetih letih pa sem tudi v Egiptu obdeloval nahajališča zlata, fosfata, fluorita in črnih peskov s titanom. Manjša dela sem opravljal tudi v Mavretaniji, Somaliji in Libiji, od večjih del v Afriki pa naj omenim še dela v Tanzaniji, Sudanu in Gvineji. V Tanzaniji sem vodil raziskave karbonatitov zaradi vsebnosti niobija in fosforja. Glavno nahajališče Panda Hill smo podrobno raziskali z vrtinami, težave pa smo imeli z do dva metra visoko travo. Drugo nahajališče na meji Tanzanije z Malavijem je bilo sicer dosti odprto, žal pa precej majhno. Tretje nahajališče v neobljudenem gozdnatem področju rezervata »Selous Game Reserve« smo dosegli šele po tridnevnem pešačenju z nosači. Živeli smo ob rižu in vsakodnevnem ulovu rib. Spremljala sta nas dva lovska čuvaja rezervata, ki pa sta ob odhodu na pot dobila, kot smo izvedeli, žal prepozno, vsak po dva naboja za puški. Vsako noč so z glasnim tro-bljenjem protestirali povodni konji, ker smo jim zasedli običajno pot. Pod Kilimandža-rom smo na tanzanijskem in kenijskem področju preverili nahajališča dragih kamnom. Proizvodnja tanzanita, lepega zelenega tsa-vorita in rubina, je vedno problematična. Ocenjujejo, da pride okoli 40 do 60 % teh draguljev na trg v Nairobiju po ilegalnih poteh tihotapcev. V Sudanu sem sodeloval pri raziskavah ležišč železove rude v vzhodnem obrobju Nu-mibijske puščave blizu obale Rdečega morja. Rudišča so zelo obetavna, problem pa je huda vročina v poletnih mesecih. Zanimivo je, da pri nas zaradi vročine niso hoteli delati domačini, pripadniki plemena Fuzi-Wu-zi, sicer zelo na redko poseljeni, in smo morali najemati delavce med črnci iz južnega Sudana. Še kot sedemdesetletnik sem raziskoval nahajališča odlične kromove rude Djebel Gery blizu prehoda Modrega Nila iz Etiopije v Sudan. V Gvineji sem sodeloval pri raziskavah podaljška velikega nahajališča odlične železove rude Mount Nimba. Uspelo mi je, da je naš Geološki zavod dobil vrtalna dela za raziskavo rudišča. Po nalogu jugoslovanske vlade sem se pogajal z gvinejskim ministrom za rudarstvo za način odplačila dolga Gvineje za dostavljeno robo. Gvineja nam je ponudila koncesijo za izkoriščanje diamantov na slabo poznanem območju vzhodne Gvineje. Žal je naša vlada predolgo odlašala s pristankom na predlog, čeprav sem ga zelo priporočil. Gvineja je zatem to koncesijo prodala nekemu ameriškemu podjetju, ki sedaj zelo uspešno posluje s proizvodnjo diamantov draguljarske kakovosti. Nam je Gvineja potem ponujala druge koncesije, ki pa niso bile vredne, in sem jih takoj odklonil. Konec sedemdesetih let je Bolivija iskala interesente za proizvodnjo cinka iz cinkovih koncentratov iz njihovih rudnikov. S kole- Društva gom Sosičem sva dobila nalogo, da preveriva možnosti bolivijskih rudnikov svinčeno - cinkove rude. Tako sem imel priložnost, da vidim zares velika nahajališča te rude. Pomagal sem tudi pri pridobivanju raziskovalnih del na ležiščih uranove rude v Avstriji. To je le kratek pregled moje strokovne dejavnosti v času mojega aktivnega dela. Lahko rečem, da sem imel ves čas zanimivo strokovno delo; ob tem sem se moral ubadati s celo vrsto strokovnih problemov. V zasebnem življenju pa me je spremljala nesreča. V starosti 50 let mi je umrl sin. Po skoraj 40 letih srečnega, skupnega življenja mi je umrla žena. Ponovno sem se poročil, pa mi je po skoraj 20 letih lepega zakona leta 2005 umrla tudi druga žena. Tako sem ostal sam. Zatočišče pa sem dobil v našem lepem Domu počitka. Hčerka s tremi odraslimi otroki živi blizu Zadra v Dalmaciji, zato se le redkokdaj vidimo. Zgledno pa zame skrbita vdova po mojem pokojnem sinu in vnuk. V Dalmaciji mi tudi že rasteta dva pravnuka, ki sta mi v veliko veselje, čeprav jih redko vidim, oglašata pa se že po telefonu. Živimo v spominih na lepa pretekla leta in upamo, da bo to še nekaj časa trajalo. Pripravila Dunja špendal Obvestila Ponovni poziv upokojencem V našem oktobrskem ODSEVU smo vas obvestili, da se nam bliža občni zbor društva, ki uspešno deluje že 12 let. Ker se bliža čas volitev, bi želeli, da se nam v upravnem odboru pridružijo nove moči. Vsi, ki ste pripravljeni žrtvovati svoj čas, posredovati nove ideje in zamisli, se lahko javite ge. Olgi Stopar (tajnica društva) osebno ob sredah in četrtkih v IC Trzin ali g. Francu Pavliču (predsednik DU Žerjavčki) na telefon 041-856-474. Obvestilo vsem članom DU Žerjavčki Volilni občni zbor našega društva bo v petek, 4.marca, ob 16.30 v OŠ Trzin. Vabljeni Obvestilo DU Žerjavčki Trzin obvešča občane Trzina, da je v goste povabilo dramsko skupino iz Črneč, ki nam bo predstavila dve šaljivi enodejanki: Zaspite, če vam rečem in Ne sprehajaj se no čisto naga (od g. Feydeauja, v prevodu Branka Madžareviča.) Predstava bo v soboto, 26.02.2011, ob 18h v Kulturnem domu Franca Kotarja. Vabljeni Za boljše delovanje Karitasa V nedeljo, 23. januarja, sta svoje moči združili župniji Vir in Trzin ter povabili sodelavce za dobrodelnost iz župnij domžalske deka-nije na srečanje v cerkev sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. Delavci, prostovoljci in čuteči laiki, ki na polju dobrodelnosti in solidarnosti v župnijah naše dekanije naredijo toliko dobrega, se do sedaj še nismo srečali v tako polnem številu. V letu solidarnosti in dobrodelnosti je na plano ponovno prišla ideja o našem skupnem srečanju najprej pred oltarjem in nato še v prijetnem klepetu med seboj. Srečanje smo na res lepo nedeljo začeli ob 15. uri, ko je sonce še sijalo v cerkev sv. Jožefa, z molitvijo pred Najsvetejšim in se po končanih litanijah in izrečenih prošnjah, ki jih je vodil animator za dobrodelnost v domžalski dekaniji župnik Boštjan Guček, odpravili v župnijsko dvorano. Še prej pa nam je domači župnik Jože Tomšič predstavil, kako bo potekalo naše druženje: vi pakete tistim, ki jih potrebujejo, mi vam paket presenečenj, in smo odšli v prostore pod cerkvijo. Tu pa smo naše druženje začeli malce drugače, kakor je običajno za takšna druženja, saj smo pod vodstvom fizioterapevtke pričeli s telovadbo, in to s pravilno telovadbo, ki jo na Viru izvajajo kar večkrat, vsaj tako je bilo slišati. Nato pa smo prešli na uradni del, kjer nas je najprej pozdravil dekanijski animator za dobrodelnost Boštjan Guček, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da smo se brali v tako velikem številu na tako lepo nedeljo. Nato smo prisluhnili Jožetu Rov-tarju iz Škofijskega Karitasa Ljubljana, ki je svoje razmišljanje strnil v nekaj točk. Veliko dela še čaka Najprej je omenil, da kaže, da nas čaka veliko dela in izrazil željo in vprašanje, kako animirati mlade in ostale, da se nam pridružijo. Kako z manj sredstvi narediti čim več? Prostovoljske vrste so vedno starejše in po pomoč prihaja vedno več mladih. Kako jih vključiti v delo? Kako spodbujati, da bi Cerkev bolj podprla tiste, ki poma- gajo? Solidarnost z ubogimi, kajti za prejemnike je pomembno tudi, kako prejmejo pomoč! Prijaznost in vživljanje v stisko ubogih, kajti marsikdaj sodelavci Karitasa slišijo tudi kakšno grdo na račun nesreče nekoga drugega. Slabi pogoji dela so v določenih primerih prednost, kajti Karitas nima marmornatih palač. Kljub povečanju stiske doma bo še vedno potrebno podpirati tudi dejavnost Karitasa v svetu. To je bilo le nekaj izhodiščnih točk, na katere se je kasneje navezoval medsebojni pogovor. Osem župnij še nima svojih Karitasov Besedico več smo tudi tokrat namenili projektom Škofijskega in Slovenskega Karitasa, vendar smo se v glavnem osredotočili na probleme, ki nas tarejo na dekanijski ravni. V domžalski dekaniji imamo sicer devet župnijskih Karitasov, ob tem pa velja omeniti, da osem župnij še nima svojega Karitasa, in tu bo v prihodnje potrebno stopiti korak naprej. Še predstavitev ob pomoči dekanijskega animatorja, da smo izvedeli od kod je kdo, oziroma kam kdo spada, in pogovor o tem in onem o lepotah in problemih dela je sproščeno stekel. Da smo povrnili moči, ki smo jih izgubili na razgibavanju, so vseskozi skrbele članice Karitasa iz Vira, ki so nam na koncu podarile še stekleničko z zdravili, tokrat iz Jožetove lekarne. Lepo je, da nekdo nadaljuje delo pokojnega škofa Perka. Tako kakor se je počasi dan prevesil v noč, in za sprehod po toplem soncu ni bil več primeren čas, smo polni neke notranje modrosti in duha počasi odhajali domov z mislijo, da svoje doživetja pri delu z ubogimi, ki jih je čedalje več, a ne samo materialno, ampak predvsem duhovno, če nam le ljubi Bog da dočakati, ponovno izmenjamo v drugi župniji v drugem času. Ob tem pa še enkrat besede blažene matere Tereze iz Kalkute:« Najbolj je osamljen tisti, ki nima nikogar, ki bi ga poslušal.« Torej prisluhnite drugim! Mogoče jim polepšate življenje, ali pa samo trenutek, in že to je veliko. Drago Juteršek Zanimivo Biobanka: napredni v Sloveniji, prvi v Trzinu Potrebe posameznika v moderni družbi so številne. V zahtevnem tempu, ki nam ga iz dneva v dan narekuje življenje, nam le redko primanjkuje želja. Kljub temu da kot pripadniki sodobne družbe pogosto hrepenimo po udobju, veselju, ljubezni, uživanju in materialnih dobrinah, pa ostaja gotovo, da je zdravje še vedno naša največja vrednota. Napredki v medicini nam skupaj z novimi tehnologijami ne le lajšajo številne zdravstvene težave, temveč hkrati tudi podaljšujejo življenje... Napredek slovenske medicine Leto 2010 je zagotovo pomenilo prelomnico v vsakdanu Trzin-cev; od preteklega leta naprej se Trzin namreč lahko pohvali z lastno biobanko. Biobanka popkovnične krvi v Trzinu je kot edina slovenska banka z lastnim laboratorijem verjetno razveselila mlade starše širom Slovenije, hkrati pa omogočila pomemben prispevek k razvoju slovenske medicine. Z odprtjem v obrtni industrijski coni Trzin je biobanka razveselila tudi župana, g. Peršaka, ki je za enega izmed trzinskih tednikov pojasnil: »Gre za to, da se je skupina raziskovalcev oziroma vrhunskih zdravnikov že pred leti zbrala v okviru univerzitetnega kliničnega centra. Začeli so razvijati, po eni strani tehnologijo pridobivanja celic za deljenje hrustanca, kar omogoča celo transplantacijo hrustanca, po drugi strani pa, kar je mogoče še bolj pomembno, razvijajo tehnologijo zajemanja matičnih celic ob porodu iz popkovnične krvi«. Z matičnimi celicami danes že lahko učinkovito zdravimo različne bolezni in pomagamo pri številih poškodbah. Ker se zanašamo tudi na nadaljnje napredke v medicini, nam biobanke nudijo možnost konzerviranja vzorcev matičnih celic iz popkovnične krvi novorojenčkov, za primer, da jih bodo le-ti kdaj kasneje potrebovali kot zdravilo. »Biobanka je predvsem BIO«, pravi njen direktor doc. dr. Miomir Knežević, in pojasnjuje: »V našem podjetju imamo po najvišjih svetovnih standardih sposobnost in zmožnost shraniti celice, bodisi iz popkovnične krvi, bodisi iz maščevja, bodisi iz kakršnih koli drugih virov, ki lahko kasneje pridejo prav kot surovina ali kot produkt pri celičnih terapijah in drugih naprednih zdravljenjih«. Družbeni odzivi Trzinska biobanka se lahko pohvali s privilegijem, da shranjuje vzorce v Sloveniji. Za konzervacijo matičnih celic se nam tako ni več potrebno zatekati k bolj oddaljenim evropskim institucijam, kar pa obenem omogoča tudi hitrejši odvzem vzorca (takoj po porodu) in posledične zamrznitve. Prednost tega je seveda tudi to, da je delovanje biobanke vezano na slovensko zakonodajo, kar v primeru birokracijskih zapletov lahko prepreči marsikatero komplikacijo. »Od 16. decembra 2010 imamo tudi lasten, visoko kakovostni laboratorij, osnovan na podlagi najvišjih mednarodnih standardov, trenutno najboljši v regiji. Sodelujemo z mnogimi priznanimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki, inštituti in univerzami. Hkrati spodbujamo razvoj te znanosti v Sloveniji ter usposabljamo bodoče strokovnjake - pred kratkim smo zaposlili dva mlada raziskovalca,« pove Mojca Maver, direktorica marketinga, hkrati pa tudi pobudnica predavanj o matičnih celicah, ki so jih v okviru podjetja že pred leti začeli izvajati po zdravstvenih domovih in šolah za starše. Družbene reakcije na vse hitrejše napredke v medicini pa so bolj ali manj skeptične. Kot na številne druge novitete se javnost tudi na inovacije v zdravstvu odziva kar se da previdno. Ga. Maver to pripisuje predvsem pomanjkljivi informiranosti in dejstvu, da o delovanju biobank kroži veliko napačnih informacij in izkrivljenih predstav. »Glede na to, da gre za izredno ozko specializirano strokovno področje, opažamo pomanjkanje poznavanja teme tudi pri ostalih medicinskih strokovnjakih - ginekologih, pediatrih, hematologih itd.,« še dodaja in opozarja, da je v ospredju zanimanja bodočih staršev vselej finančna plat zadeve. Bo zdravljenje z matičnimi celicami krilo zavarovanje ali je samoplačniško? Bo rezultiralo v prihodnosti ali je le trenutni modni trenda? Če ste se novopečeni starši v preteklosti ukvarjali s shranitvijo najprej odpadlega zobka in prvih šopkov las, je danes pred vami povsem nov izziv: odločitev za odvzem in zamrznitev matičnih celic vašega malčka. Zna se zgoditi, da bo imelo slednje v prihodnosti večjo težo^ Tjaša Banko Ali veste Defibrilator Drugi defibrilator v Trzinu Mnogo se je v Trzinu, še zlasti v času zadnje predvolilne kampanje, že govorilo o tem čudežnem ohranjevalcu življenja, in glejte, zgodilo se je. Vsi vemo, da defibrilatorja v Trzinu dolgo ni bilo. Najprej so ga dobili v ambulanti, pa kaj ko ta ni vedno odprta. Sedaj smo dobili še enega, ki je nameščen v Domu starejših občanov v Trzinu. Defibrilator je zelo potreben takrat, ko ne uspe oživljanje z masažo in umetnim dihanjem. Takrat je nepogrešljiv, in čeprav želimo, da bi ga čim redkeje uporabili, lahko reši marsikatero življenje, saj gre takrat za minute, če ne že za sekunde. Strokovnjaki so mi povedali, da ga lahko uporablja vsak, ki je bil na strokovnem usposabljanju za delo z njim in da ni nujno, da je medicinski delavec. V domu starejših občanov so zelo veseli najnovejše pridobitve in poskrbeli bodo, da bo pravilno in strokovno uporabljen in bo mogoče kdaj rešil življenje komu izmed nas. Zmago Knuplez - zmak Ambulanta Trzin Že nekaj časa deluje v Trzinu ambulanta za občane, da jim ni potrebno več hoditi v Domžale ali druge kraje k zdravniku. Pred kratkim pa so v ambulanti dobili nov vhod, ki ni več odvisen od odprtja centra Ivana Hribarja, čeprav so vedno izredno lepo sodelovali. Povečana je tudi čakalnica za ambulanto, s tem je bolnim pacientom olajšano tudi čakanje do sprejema pri prijaznih medicinskih delavcih. Delovni čas ambulante je: Ponedeljek od 14. do 19. ure Torek od 8. do 13.30 ure Sreda od 14. do 19. ure Četrtek od 8. do 13.30 ure Petek od 8. do 13.30 ure Tel. Številka ambulante je: 01/564-40-50 Upamo, da bo informacija v pomoč občanom, so povedali v ambulanti, kjer se želijo čim bolj približati svojim pacientom. Zmago KnupleZ - zmak Nov vhod v ambulanto Trzinski foto utrinek Defibrilator Poslanski večeri »V Sovinem gnezdu« Poslanec SDS in nekdanji novinar Večera Miro Petek je v četrtek, 27.1.2010, v trzinski dvorani Marjance Ručigaj na povabilo občinske svetnice Milice Erčulj na poslanskem večeru predstavil svojo najnovejšo knjigo »V Sovinem gnezdu«. Poslanski večer je uvodoma glasbeno popestril Miha Pančur, ki je na svojo harmoniko zaigral »Slovenija, od kod lepote tvoje.« Miro Petek je v pogovoru orisal afero SOVA, ki je rdeča nit celotne knjige in ki je bila po njegovih besedah inscenirana ter politično orkestrirana, skozi celotno afero pa je bilo mogoče opazovati sprego medijev in politike. Da je bila afera aranžirana se je izkazalo, ko nič od očitanih dejanj posameznikom, ki so bili glavni protagonisti te afere, ni bilo mogoče dokazati. Eden izmed dokazov, da je šlo za politično afero, je po Petkovih besedah tudi ta, da je nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, o katerem je mogoče brati tudi v knjigi V Sovinem gnezdu, na listi LDS kandidiral za postojnskega župana. Afera je konec leta 2007 tudi popolnoma potonila v pozabo, nadomestila pa jo je afera Patria. Avtor knjige je izpostavil nekaj dogodkov, ki so se zvrstili v okviru afere in ki jih v knjigi podrobneje opisuje. SOVA je tako na primer imela poseben »črni« fond, s katerim so upravljali trije ali štirje ljudje, ki so imeli popoln nadzor nad njim, pri čemer pa nadzorniki SOVE niso vedeli, od kod denar za črni fond izvira, kateremu od agentov je bil namenjen in po kakšnem ključu se je delil. Ob tem je spomnil, da se je v povezavi s črnim fondom v medijih obravnavala predvsem zgodba glede nakupa letalske karte za zdravilca za takratnega predsednika države, pri čemer se je problematiziralo predvsem »grda« ravnanja takratne koalicije, ni se pa problematiziralo spornosti takšnega fonda. Petek je pojasnil tudi zgodbo o podjetju Webs, d.o.o, ki je bila prav tako del afere Sova. Dejal je, da SOVA ne bi smela biti ustanoviteljica nikakršnih podjetij, tako da je bila ustanovitev podjetja Webs sporna sama po sebi, v tem podjetju pa je bil tudi direktor eden izmed agentov Sove. Pojasnil je še zgodbo o konspirativki, ki je delovala na Malem trgu v Ljubljani in kjer je pooblaščena vladna komisija, ki je vstopila v te prostore, odkrila več različnih av-dio-video prisluškovalnih naprav, in sicer precej več kot bi jih v SOVI potrebovali za svojo obveščevalno dejavnost, na podlagi česar bi se lahko sklepalo, da so agen-tje izdelovali te naprave tudi za trg. Petek je dejal, da je znotraj SOVE vladala prava anarhija, kar je podkrepil s primerom, ko je nekdo na račun države diplomiral, nato pa naslednji dan dal odpoved. Pojasnil je tudi zgodbo o arhivskih dokumentih nekdanje Službe za državno varnost, ki jih hranijo v prostorih SOVE, pri čemer je tudi zaradi ogromnega uničevalca papirjev, ki je v sobi z arhivskimi gradivi, mogoče trditi, da je bilo mnogo za sodoben čas »neprijetnih« arhivov zagotovo že uničenih. Možno je tudi, da so bili nekateri arhivski dokumenti »naknadno dodani«, zaradi česar je njihova verodostojnost vprašljiva. Ob tem je avtor knjige z nekoliko razočaranja povedal, da si je želel, da bi lahko javno objavil dokumente, ki njegove navedbe glede afere Sova v celoti potrjujejo in ki jih je imel sam kot član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb priložnost videti in preučiti, vendar pa je vrsta dokumentov tajnih, zaradi česar jih ni smel javno objaviti. V pogovoru z občinstvom je Petek spregovoril tudi o okoliščinah napada nanj, ki se je zgodil pred 10-timi leti, pojasnil je tudi, kaj za državni zbor pomeni priprtje poslanca Srečka Prijatelja, spregovoril je o ropu banke SKB, o aferi HIT ter še o nekaterih drugih aktualnih temah. Miro Petek je svojo knjigo podaril tudi trzinski knjižnici, brali pa jo bodo lahko tudi nekateri obiskovalci poslanskega večera, saj je Petek med občinstvo razdelil kar nekaj svojih knjig. Mateja Erčulj Milica Erčulj, občinska svetnica Občine TRZIN, V A B I na POSLANSKI VEČER z mag. Brankom Grimsom u r »i k^.-. v četrtek, 24.02.2011, ob 18:00 uri v Dvorani Marjance Ručigaj, Ljubljanska 12/f. TEMA: EU raste, Slovenija v krču krize -kje so rešitve? Vljudno vabljeni! Področno prvenstvo osnovnih šol gorenjske regije Strelci V nedeljo, 29. januarja, je bilo v Škofji Loki področno tekmovanje učencev osnovnih šol v streljanju z zračno puško. OŠ Trzin so zastopale tri ekipe: učenci, učenke in mlajše učenke. Vsako ekipo so sestavljali trije tekmovalci oz. tekmovalke. Učenci so odlično zastopali šolo, saj so vse tri ekipe zmagale, ekipi učencev in učenk pa sta se kot zmagovalki področnega tekmovanja uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 12. februarja v Ljubljani. Mentor: Franc Brečko Ekipa učenk: Suzana Lukic, 7.b, (171 krogov, 3. mesto), Ne2a Praprotnik, 8.b, (167 krogov, 4. mesto) ter Saša Javo-rac, 7.B, (152 krogov, 6. mesto). Ekipa učencev: žan Močnik, 7.a, (154 krogov, 7. mesto), Tim Mušič, 7.a, (148 krogov, 9. mesto) in Amadej Grošelj, 7.b, (134 krogov, 10. mesto) Ekipa mlajših učenk, ki so streljale z naslonom: Eva Borec, 6.a, (161 krogov, 4. mesto), Maša Zorman, 6.a, (160 krogov, 5. mesto) in Tjaša Borec, 6.a, (145 krogov, 7. mesto). Strelke Osnovne šole Trzin druge na državnem prvenstvu V Ljubljani je bilo v soboto, 12. februarja, državno prvenstvo v streljanju z zračno puško za osnovnošolce. Pravico nastopa so imele le zmagovalne ekipe osnovnih šol s področnih tekmovanj. Med udeleženci sta bili tudi ekipi učencev in učenk Osnovne šole Trzin. Lep uspeh je z osvojenim drugim mestom dosegla ekipa učenk, ki so jo sestavljale: Suzana Lukić,7.b (185 krogov), Neža Praprotnik, 8.b (174 krogov) in Saša Javorac, 7.b (162 krogov). Ekipa učencev v sestavi Tim Mušič, 7.a, Žan Močnik, 7.b in Amadej Grošelj, 7.a, je osvojila 8. mesto. Izjemen uspeh je z rezultatom 185 krogov dosegla Suzana Lukić, ki je med posameznicami osvojila 2. mesto, in to z enakim rezultatom kot zmagovalka, vendar za dva kroga slabšo zadnjo serijo. Doseženi rezultat je še toliko pomembnejši, saj je za tri kroge višji, kot ga je dosegel državni prvak med učenci. F. B. Učenke oŠ Trzin na drugi stopnički Suzana Lukič s srebrno kolajno Društva Zimovanje 2011 Planinsko društvo Onger Trzin poleti organizira mladinske planinske tabore, ki so se v preteklih letih izkazali za precej uspešne. Ker so člani, predvsem pa vodje društva precej kreativni in poskušajo trzinski mladini vedno ponuditi kaj novega, je lani nastala ideja o zimovanju, zimskem taboru na Pokljuki med februarskimi prazniki. Tabor je tako kot poletnega vodil Boštjan Kralj, sodelovali pa so še Staša Matjaž, Tomaž Kocman, Simon Kralj, Polona Podbevšek, Miha Pavšek in Sandi Kelnerič. Na zimovanje so se udeleženci in vodniki odpravili v soboto zjutraj. Na poti so se ustavili v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka na Bledu, od tam pa so se odpeljali naprej proti hiši pri Mrzlem studencu. Sam sem tja žal prispel šele popoldne in zamudil prikaz reševanja v snežnem plazu, ki so ga izvedli člani postaje GRZ iz Radovljice. Največja zanimivosti je bil reševalni (lavinski) pes, ki z vohom najde ponesrečenca, zasutega pod snegom. Reševalci so enega od svojih članov dobesedno zakopali pod sneg. Nato so spustili reševalnega psa, ki je ponesrečenca našel po slabi minuti. Tabor je bil zagotovo zelo poučen, saj so se udeleženci seznanili z gibanjem v gorah v zimskem času in so dobili nekaj občutka za hojo v snegu. Predstavljena je bila uporaba krpelj in cepina, s katerim smo se naučili zaustavljati v primeru zdrsa. Starejša skupina je spoznala opremo za turno smučanje in tudi opravila turni smuk. Poleg praktičnega znanja smo veliko izvedeli tudi o snežakih na zabavnem kvizu v nedeljo zvečer. Pa ne le v nedeljo zvečer, tudi v soboto in ponedeljek smo imeli ob večernih urah program, ki je popestril dogajanje. V soboto so se predstavile posamezne sobe, v ponedeljek pa je vodstvo pripravilo tekmovanje, v katerem so sodelovali vsi udeleženci. Vsi otroci so se odpravili na lov za skritim snežakom, krajšo pot po okoliškem gozdu, kjer so iskali liste z nalogami in jih izpolnjevali. V veliko veselje jim je bila predvsem zasnežena pokrajina in mehak sneg, ki je ublažil vse padce in namerne mete v snežne kupe. Ves čas nas je spremljalo lepo vreme, kar je omogočilo ture in izlete po okolici. Brez zapletov smo tako preživeli vse sprehode in dva velika ponedeljkova izleta. Mlajša skupina se je odpravila po dokaj položni poti na planino Javornik. Starejša skupina, v kateri sem bil tudi sam, pa se je s turnimi smučmi odpravila preko planine Javornik do planine Lipanca, od tam pa manjši del utrjenih posameznikov še do vrha Mrežc. Do planine Javornik smo hodili po isti poti kot mlajša skupina, tam smo imeli tudi prvi počitek. Tempo je bil hiter, in tisti, ki niso bili vajeni turnih smuči in njihove teže na nogah, že kar glasno sopli. Malo čaja in čokolada sta nam vrnila moči in odpravili smo se preko planine in se začeli vzpenjati proti Lipanci. Prava pot je bila zaprta, saj so gozdarji na tistem področju podirali drevesa, zato smo se ji morali ogniti po obvozu. Naš vodnik Miha Pavšek se je z enim od gozdarjev predhodno dogovoril, da nam je pripravil kratko predstavitev njihovega dela. Pri gozdarju Jožetu, ki nas je pričakal na naši poti, smo se ustavili za kake pol ure in mu prisluhnili. Povedal nam je veliko zanimivega o delu gozdarjev in o različnih tipih gozdov, ki jih najdemo na območju Pokljuke. Predavanje, čeprav kratko, mi je bilo všeč. Pot smo nato nadaljevali in se v serpentinah zagrizli v pravo strmino proti Lipanci. Vzpenjali smo se počasi, a vztrajno in končno le prišli do koče na Lipanci, kjer smo se razdelili v dve skupini. Bolj utrujeni so se spustili nazaj v dolino, mi pa smo se povzpeli do vrha Mrežc (1965 m) in se od tam spustili nazaj proti domu. Med izleti in pohodi so vedno potekale tudi delavnice. Ena se mi je še posebno močno vtisnila v spomin. Sama delavnica je sicer potekala že v soboto, izdelovali smo lučke. Steklen kozarec za vlaganje smo pobarvali z akrilnimi barvami, vanj pa pritrdili svečko. Okoli navoja je Simon iz žice navil ročaje. Nato smo v nedeljo zvečer svečke prižgali in se odpravili v zvezdnato noč. Zvezde, ki se jih iz Ljubljane sploh ne vidi več, so me prevzele. Dobil sem občutek, da se vseh tistih zvezd res ne da prešteti. Poleg teh lepih zvezd in zvezdic nam je narava ves čas nudila čudovite prizore, od razgledov na Triglav pa do površinskega sreža, ki se je naredil na bližnjem zasneženem šotnem barju. Bližina narave je meni, in upam, da tudi drugim, dobro dela in me pomirila. V tistih trenutkih tišine sredi zasneženih gozdov sem našel trenutek miru, otroci pa so sprostili nekaj svoje energije. Nazadnje omenim še Rezko, našo kuharico, brez katere ne bi bilo kosil in večerij, užitkov in pomirjenih brbončic. Jaka Peternel Šahovske novice Z novim letom smo šahisti začeli nov krog ligaških tekmovanj. Sredi januarja so namreč stekle prve borbe v tokrat že 64-ti ponovitvi Ljubljanske šahovske lige. Sistem tekmovanj je organiziran v treh kakovostnih nivojih in prilagojen številu nastopajočih ekip. Trzinci smo tokrat zastopani le z dvema moštvoma: pod imenom sponzorja BUSCOTRADE d.o.o. nastopamo v prvi ligi, drugi sponzor DOMIN Agencija za nepremičnine d.o.o. pa je »posodila« ime moštvu, ki se meri v drugi ligi. Z združitvijo igralske moči v eni (boljši) ekipi bomo skušali doseči dvoje: trzinski šah bi radi spravili med najboljše ekipe v širšem ljubljanskem področju, saj smo že z nastopi v državni ligi dokazali, da te želje niso neuresničljive, in še: z večjim številom igralcev bomo tudi ob morebitni zadržanosti posameznikov vedno lahko sestavili dovolj kvalitetno četverico. V mesecu januarju smo torej odigrali prva tri kola. Ekipa Buscotra-de je dvakrat zmagala (nasprotnika sta bila ŠK Komenda Gaber in ŠD Črni graben) in zabeležila poraz s trenutno vodečo ekipo Kamnik - Zagorje ter zaenkrat deli tretje mesto v svoji konkurenci. V drugi ligi nastopa ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine, ki ima sicer nekaj manjše ambicije, a se nepopustljivo spopada z nasprotniki. Po treh kolih deli mesto v sredini lestvice z desetimi udeleženci, doslej pa je vknjižila zmago z maksimalnim izkupičkom in dva poraza z 1 : 3. Andrej Grum Planinci 22. državno tekmovanje Mladina in gore 2011 Letošnje zaključno dejanje državnega tekmovanja »Mladina in gore« je potekalo 15. 1. v Gorici pri Slivnici (pri Celju) po zaslugi zmagovalcev lanskega tekmovanja v Trzinu. Na letošnje finale se je naša ekipa Zabavno je biti zelen (naslednica »Norih krav«), ki so jo sestavljale Špela Marolt, Julija Klavžar, Sara Krašovec in Saša Javorac, uvrstila z najboljšim rezultatom med vsemi sodelujočimi ekipami na regijskih tekmovanjih. Organizatorji so priredili lepo tekmovanje, ki se je po pisanju testov spremenilo v prijetno druženje med tekmovalci in mentorji. Seveda pa bolj ko se je bližalo veliko finale, večja je bila nervoza: Ali smo dovolj dobro odpisali teste, da se uvrstimo v veliki finale? Napovedovalec je počasi prebral ekipe, ki so se uvrstile v veliki finale. Kar kamen se nam je odvalil od srca, ko je prebral naše ime. Velikega finala državnega tekmovanja »Mladina in gore« si skoraj ne znamo več predstavljati brez trzinske ekipe. Naša ekipa se je že četrtič zapored uvrstila v veliki finale in na koncu osvojila odlično peto mesto. Zmaga je letos ostala kar pri domačinih, ki so pokazali med vsemi tekmovalci največ znanja. Seveda tudi mi čestitamo Slivniškim svizcem za zmago! Uspeh naše ekipe pa je bilo potrebno seveda tudi ustrezno proslaviti, in sicer z odličnimi trojanskimi krofi, kjer smo že pričeli sestavljati »bojni plan« za 23. tekmovanje Mladine in gore. Boštjan Kralj Obvestilo Občanke in občane obveščamo, da je oddajo Trzinski tednik na ATV signalu preko oddajnikov možno spremljati na 47. kanalu, ravno tako pa so oddaje objavljene tudi na spletni strani Občine Trzin. Na sporedu so ob torkih ob 20:00 uri, ponovitve pa ob sredah. Gbčina Trzin Kratke novice Članarina 2011 Letos lahko svoje članske obveznosti (o višini članarine smo pisali v prejšnji številki Odseva) poravnate na naslednji način: Dežurstvo v avli Centra Ivana Hribarja (CIH): Prvi in zadnji ponedeljek v mesecu (do konca marca (28. 2. ter 7. in 28. 3.) od 17. do 18. ure. Po dogovoru s tajnico društva Natašo. Pokličete jo na številko 041 956 884 in se z njo dogovorite vse glede plačila in prevzema članskih nalepk. Preko spletne društvene trgovine, ki jo najdete na naslovu http://www.onger.org/trgovina.php (kliknete na 'prodajno polico'). Program dela PD v letu 2011 Program izletov in ostalih dejavnosti društva v letošnjem letu je na voljo na spletni strani društva (glej pod 'Aktualno'). Seveda je možno, da zaradi vremenskih (ne)pogojev in nepredvidenih odsotnosti vodnikov pride do določenih sprememb v programu. Napovedujemo: Obisk Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani (12.03.2011), Kamniški vrh (19.03.2011), Občinska čistilna akcija (26.03.201 1). Volitve vodstva PD Na občnem zboru PD, ki bo konec marca, bomo izvedli tudi volitve predsednika in organov upravnega odbora PD Onger Trzin za dobo dveh let. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati pri vodenju društva - toplo vabljeni! Rok za oddajo evidenčnega lista, ki ga najdete na spletni strani društva (glej pod 'Aktualno'), je 28. februar 2011. Obisk Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Izlet za člane PD Onger Trzin, ki so ob plačilu članarine v obdobju 2009-2011 donirali finančna sredstva za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja (brezplačen prevoz s posebnim avtobusom in vstopnica) bo v soboto, 12. 3. Več informacij najdete na spletni strani PD. Izlet bodo vodili Urša Košir, Staša Matjaž in Miha Pavšek. Izlet na Trebnji vrh Prvi letošnji društveni izlet je pripravil mladinski odsek. 22. 1. je 14 nadebudnih planincev in planink odšlo na Dolenjsko, kjer so se povzpeli na Trebnji vrh (581 m). Izlet so popestrili še z obiskom Velike in Male jame nad Trebnjem. Opremljeni s čeladami in svetilkami so se odplazili skozi blaten rov do dvorane, v kateri domujejo netopirji. Kot majhne črne pike so mirno spali na jamskem stropu, naši mladi planinci pa so se potrudili, da jih niso motili. Z vrha so sestopili še do obeležja 15. poldnevnika, ki teče skorajda čez sam Trebnji vrh. Izlet je lepo uspel. O tem marsikaj pove Lukova izjava: »Če bojo kdaj prodajali Trebnji vrh, ga bom takoj kupil! Ampak tako dobrega hriba še dolgo ne bodo prodajali.« 1. tekma Zahodne lige 2011 (rezultati) Za nami je 1. tekma v športnem plezanju (od štirih) v letošnji Zahodni ligi. V organizaciji ŠPO Rašica je potekala v nedeljo, 30. januarja 2011, na veliki umetni plezalni steni v športni dvorani Škofijske klasične Gimnazije v Ljubljani (Šentvid). Svoje predstavnike smo Trzinci imeli v kategoriji starejši cicibani in starejše cicibanke. Najbolj se je izkazal Aljaž Pušnik s 15. mestom. Tim Krašovec je zasedel 18. mesto, na 24. mesto pa se je povzel Jan Jovan. Med dekleti je Nina Rems na koncu pristala na 25. mestu, Pia Pavlič pa je tokrat zasedla 27. mesto. Omeniti je treba, da je bila to za Aljaža, Jana in Nino prva tekma v življenju - športno plezanje ima v Trzinu vsekakor prihodnost! Naslednja tekma čaka mlade plezalce v nedeljo, 13. 3., v Radovljici (balvani). Emil Pevec PD Onger Trzin Za nenasilje Preventivne delavnice na osnovnih šolah: »Razmislimo o nenasilju« Jutranji vlak Prisedel sem k dečku zvedavih oči, ki me je brez oklevanja vprašal po imenu, od kod sem, kam grem, pa koliko časa že delam kot učitelj, takšne stvari ^ z iskrenim zanimanjem. V kupeju je polno ljudi, mnogi so čisto resno zatopljeni v zaslone, ki jih nikoli ne pozabijo vzeti s sabo. »Meje prenosnika so meje mojega sveta,« vzklikajo z očmi, ki trepetaje drsijo po površnih površinah ^ Medtem ko zgovorni deček ostaja eden tistih redkih, ki še opazijo, da imajo zraven sebe sopotnika. Delavnice sva izvedla ob koncu preteklega leta, zajela sva 5 osnovnih šol v Domžalah in okolici. Zvrstile so se takole: 6. oktobra na OŠ Venclja Perka za 5. razred, 13. oktobra na OŠ Trzin za 7. razred, 20. oktobra na OŠ Dob za 7. razred, 3. in 10. novembra na OŠ Rodica za 4. razred in 17. novembra na OŠ Domžale za 6. razred. Ideja za delavnice je povzeta že v naslovu: razmisliti o nenasilju. Ker je nasilje kompleksen družbeni pojav, se ga je potrebno lotiti tako, da si za razmišljanje o njem vzamemo dovolj časa. Po tem načelu sva se poskušala ravnati vsakič, ko sva se srečevala z učenci. Zlasti sva se izogibala temu, da bi učence postavila v položaj pasivnih prejemnikov-poslušalcev, ki se morajo čim bolj dobesedno naučiti na pamet, kar je bilo povedanega. Z drugimi besedami, otroke sva spodbujala k temu, da bi sami prispevali kar največ svojih idej, razmišljanj, mnenj in jih delili skupaj s svojimi sošolci in sošolkami. V 5. razredih smo začeli s tem, da smo skupaj uprizorili neko situacijo. V igri sva sodelovala tudi midva, in sicer tako, da je bil eden od naju 'žrtev', drugi pa tisti, ki se znaša nad novo učenko v razredu. Ta nova učenka je namreč prebežnica iz države, kjer je vojna, s starši pa se je naselila v skromnem stanovanju v bližnji okolici. Ker so prišli brez vsega, živijo v revščini, deklica pa ne govori našega jezika, kar je bil tudi eden od razlogov, da se je sošolec posmehljivo znesel nad njo. Otroke sva pozvala, naj se na situacijo, ki ji bodo priče, odzovejo tako, kot mislijo, da je prav. Na prve odzive ni bilo treba čakati dolgo, saj so družno zaustavili 'sošolca', ki se je vedel na tako nezaslišan način. Zaustavili so ga z besedami, tako da so mu poskusili dopovedati, kako bi se počutil sam, če bi se znašel na mestu nesrečne deklice. Ko je bilo igre konec, smo se pogovorili o tem, kar se je pravkar zgodilo. Otroci so se strinjali, da je ob takšnih dogodkih vsekakor potrebno nekaj narediti in da ni prav, da preprosto pogledamo stran, kot da nas to ne zadeva. V primeru, ko pa nasilneža ne bi bilo mogoče zaustaviti oziroma bi s poseganjem preveč tvegali, bi bilo najbolje poklicati na pomoč odraslo osebo, so še dodali otroci. V času naših delavnic so imeli učenci možnost govoriti tudi o svojih izkušnjah z nasiljem. Učenci enega od 7. razredov so govorili o tem, da so pretepi in zmerjanja žal pogosto prisotna tudi v njihovem okolišu. Poudarjali so vlogo učiteljev in staršev, saj so ti najpogosteje tisti, ki lahko najbolj pomagajo pri reševanju konfliktov na nenasilen način. Vendar pa smo se pri tem dotaknili tudi zelo pomembne točke: če hočemo, da bo nasilja na svetu manj, moramo nekaj za to narediti tudi sami. Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je ta, da sami nismo nasilni. Velja pa tudi to, da je učinkovit način za širjenje nenasilja zlasti sloga oziroma solidarnost: če nas je več, ki menimo, da nasilje ni ustrezna pot k reševanju težav, potem lahko veliko naredimo že s tem, da držimo skupaj - ko se denimo nekdo s pestmi spravi nad šibkejšega, se skupaj postavimo po robu vročekrvnežu in se postavimo na stran šibkejšega. O nenasilju smo torej govorili kot o načinu delovanja pa tudi razmišljanja. Nenasilje namreč ne pomeni zgolj tega, da nečesa ne naredimo (da na primer z drugimi ne obračunamo z brcami ali zmerjanjem), ampak pomeni tudi, da poskušamo delovati oziroma se vesti na nek poseben način. Nenasilje je torej v tej luči neka drža, ki so jo v zgodovini zastopali na primer Martin Luther King, Mahatma Gandhi in Nelson Mandela. Tudi o življenju teh ljudi je tekla beseda v času naših srečanj. Prebrali smo nekaj zgodb, učencem 4. in 6. razreda pa sva predstavila afriško pravljico Metulji, ki so jo nato mlajši ilustrirali, starejši pa celo odigrali na svoj način. Z učenci 4. razredov smo naredili miselni poskus »časovni stroj«. Otrokom sva naročila, naj si predstavljajo, da so odpotovali v prihodnost: stari so 30 let, sedaj pa naj se opišejo svojim sošolcem - kaj počnejo v življenju, kje živijo, kakšne hobije imajo ^ Otroci so nalogo odlično opravili, saj so o svojem prihodnjem življenju razmišljali z nemalo domišljije, pa tudi z vso resnostjo. Namen te delavnice je bil spodbuditi otroke, da razmislijo o tem, kaj je za njih pomembno, v čem vidijo svojo prihodnost, za katere stvari se jim zdi vredno v življenju prizadevati. Morda bi se utegnil nekdo vprašati, kako je to povezano s preventivnimi delavnicami zoper nasilje. Vendar če je razmišljanje o svojih ciljih, že -ljah, sanjah in vrednotah nepogrešljiv del ustvarjalnega in smisla polnega življenja, in je nasilje pogosto rezultat pomanjkanja možnosti za takšno življenje, potem najbrž že lahko rečemo, da so tudi te teme še kako pomembne za širjenje kulture nenasilja. In če bi poskušala strniti glavni namen naših delavnic v en sam stavek, bi bil stavek prav tale: širjenje kulture nenasilja. Za konec bi rada opisala še en droben dogodek, ki lepo pokaže na to, kako so preventivne delavnice lahko učinkovite in uporabne na karseda neposreden način. V enem od razredov smo se pogovarjali o tem, da je narobe, če drugih ljudi ne sprejemamo medse na primer zato, ker so prišli od drugod ali pa se vedejo drugače kot mi (ta pogovor je izhajal iz zgoraj opisane igre o nesramnem sošolcu in deklici-prebežnici). Potem ko so se vsi otroci strinjali, da je izključevanje in nesprejemanje drugih napačno, se je med odmorom pripetilo, da je nekaj fantov sošolcu, ki je bil v resnici iz druge države (in je šele pred kratkim prišel v njihov razred), reklo, da ne more biti z njimi in naj gre v drugo skupino (na koncu šolske ure sva namreč naročila učencem, naj se pred naslednjo nalogo razdelijo v skupine). Po najinem posredovanju in vprašanju, zakaj se jim sošolec ne sme pridružiti, so fantje odgovorili, da jih pač ne razume dobro, kaj govorijo, in da jih vselej posnema v pisanju. Po najini razlagi, da se njihov sošolec s posnemanjem uči jezika in pisave in da tega ne počne zato, ker bi jim hotel nagajati, se je tudi najglasnejši in najbolj vztrajen med fanti pristno zamislil nad svojim dejanjem. Sošolca so nato brez ugovorov sprejeli v svojo skupino. Ko sva učence v enem od razredov vprašala, kaj lahko naredimo sami, da bi bilo na svetu manj nasilja in več razumevanja, strpnosti in solidarnosti, je ena od učenk rekla: »V prihodnje organizirajmo še kakšne delavnice, kakršne so te.« Njen predlog nama je segel v srce in se naselil v najinih mislih, zato že razmišljava o nadaljevanju delavnic »Razmislimo o nenasilju« za prihodnje šolsko leto. Marina in Marko Štempihar miADi Novičke iz OŠ Trzin 8.2. 2011 - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Za Slovence je to zagotovo zelo pomemben praznik, pa ne samo zato, ker je dela ali šole prost dan. To je praznik vseh nas, kajti ravno mi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo. Zato smo tudi na Osnovni šoli Trzin počastili spomin na našega največjega pesnika. V avli šoli smo pripravili slovesnost, za katero so učenci skrbno pripravili zanimiv program. Najlepše sporočilo praznika pa je, da se moramo vsi zavedati bogastva slovenske kulture in da to tudi s ponosom pokažemo. 11. in 12. 2011 - Informativni dnevi za vpis na srednje šole Kot vsako leto se tudi tokrat učencem poraja isto vprašanje: kako se odločiti, katera gimnazija oz. srednja šola je prava za nadaljnje šolanje? Za lažjo odločitev so tu informativni dnevi, ki so se jih tudi učenci najvišjih razredov trzinske šole množično udeležili. Vsi, ki se še niso odločili, pa se lahko še vedno informirajo tudi preko interneta, brošur ali pa preko staršev, znan- cev ali prijateljev, ki vam bodo z veseljem svetovali, kako in kaj. 14.2. 2011 - Zimska šola v naravi za učence šestih razredov Učenci trzinskih šestih razredov so se, ko je bil naš Odsev v tiskarni, sproščali v Avstriji na smučišču Bodental. Kot smo razbrali iz napovedi za petdnevno smučanje, jim med smučarijo zagotovo ne bo manjkalo zabave in svežega zraka, upamo pa, da tudi snega ni manjkalo. Več bomo poročali v naslednji številki našega glasila. 21. - 25.2. 2011 -Zimske počitnice za učence osnovnih šol Bližajo se zimske počitnice in zopet se nam poraja vprašanje, kje jih bodo preživeli otroci. Nekateri bodo odšli na smučanje, nekateri na počitnice k babici in dedku, spet drugi bodo s prijatelji hodili na drsanje^ Za vse tiste, ki še nimajo nič v načrtu, pa Osnovna šola in Društvo prijateljev mladine Trzin organizirata zimsko počitniško varstvo z zelo zanimivim programom. Šolsko leto 2010/2011 - Turizmu pomaga lastna glava Poteka že 25. festival Turizmu pomaga lastna glava, ki je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju ter na ugotavljanje možnosti za hitrejši in atraktiv-nejši razvoj kraja, ki bi lahko privabil številne goste. Turistično društvo Kanja že pridno pripravlja nove zamisli na letošnjo razpisano temo: Imejmo se fajn - doživite naš kraj. 8.3.2011 - Pust Bliža se pust, na katerega se pripravljajo tudi otroci iz OŠ Trzin, ki vsako leto pustno okrasijo šolo in si izdelajo zanimive in nenavadne pustne maske. 15.6.2011 - Zaključek pouka za učence devetih razredov, valeta Konec šolskega leta za devete razrede se bliža s svetlobno hitrostjo. Prav tako pa se bliža valeta, zaključni ples, na kateri se učenci svečano poslovijo od osnovne šole in naredijo korak bliže k osamosvojitvi. Najverjetneje že vsi mrzlično iščejo obleke, prav tako pa se nanjo pripravljajo tudi s plesnimi vajami, ki že potekajo na OŠ Trzin. Novičke je zbrala Patricija Music Študentski klub Domžale Samo dvanajst dni je bilo dovolj za trinajsti referendum! V le dvanajstih dneh smo za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu zbrali več kot 40.000 potrebnih podpisov (do 6. februarja jih je bilo skoraj 50.000); zdaj lahko z gotovostjo pričakujemo že trinajsti referendum v samostojni Sloveniji in šele tretji na željo civilne iniciative. Drvimo naprej in smo na pravi poti, da bo študent lahko šel tudi na rajžo. Seveda tudi s Študentskim klubom Domžale, ki s študentskimi cenami in pestrim programom širi obzorja in skrbi za osebno rast mladine. Februarja nas tako čakajo smučanja in ostale športne aktivnosti, saj se še vedno držimo reka "zdrav duh v zdravem telesu". Razvajanja ne bo primanjkovalo na obisku čateške zimske riviere, februarsko potopisno popotovanje pa nas bo odpeljalo v Ameriko, obljubljeno deželo. Vse skupaj bomo začinili z odličnim izborom filmskih večerov v klubskih prostorih, tekmovanjem v Wii igricah, bowlingom, naredili bomo svoj indijanski lovilec sanj in še mnogo več. Vse aktivnosti, možganč- kanje in učenje novih spretnosti, ki jih ponuja tvoj Študentski klub Domžale, najdeš na spletni strani www.studentski-klub.si. V februarju pa se lahko pridružiš Študentskemu klubu Domžale, ki te bo skupaj z zvezo ŠKIS odpeljal na smučarski dan na Rogli. Torej, še en težko pričakovan, zabaven, odštekan, nor, enodnevni žur na snegu. Ne manjkaj. :) Se vidimo, Ana Strnad Študentski klub Domžale Dogodki Banka NLB se je izkazala Ček in rdeči noski z go. Ireno Gričar in Melito Gregorc V decembru in januarju se je v dogajanje vključila tudi NLB Domžale in njena poslovalnica iz Trzina. Otrokom v vrtcu Trzin so podarili odsevne brezrokavnike, ki bodo malčke obvarovali pred nevarnostmi na cestah, ker bodo na sprehodih bolj vidni za ostale udeležence v prometu. Brezrokavnike je razdelila vodja poslovalnice Trzin, gospa Silva Novak, ki ni prijazna samo do otrok, ampak do vseh komitentov poslovalnice NLB v Trzinu. Glavni sponzor te akcije je bila NLB Vita - življenjsko zavarovanje, ki z maskoto malčka Svita na enostaven in otrokom prijazen način predstavlja varnost na cesti. Drugi dogodek je bil razdelitev koledarjev v Domu starejših občanov v Trzinu, ko je direktorica Melita Gregorc vsakemu stanovalcu doma čestitala in mu podarila koledar. Stanovalci so bili veseli pozornosti in drobnega darila, in so to med pogovorom tudi pokazali. Ga. Silva Novak deli brezrokavnike. Tretji tak dogodek se je zgodil v Domu starejših občanov v Mengšu, katerega del je tudi trzinski dom. Tam je direktorica NLB Domžale podarila domu ček za 4.000 evrov, ki bo prav gotovo prišel zelo prav za boljše delo v domu in s tem še polepšal življenje stanovalcem doma. Dogajanje v Mengšu so popestrili tudi zdravniki klovni - rdeči noski, in v domu je bilo tistega dne res veselo. Rdeči noski bodo pod pokroviteljstvom NLB nastopili po vseh domovih v Sloveniji. Lepa gesta naše največje banke, ki kljub nekaterim težavam kaže, da ji ni vseeno za njihove sokrajane in ne nazadnje tudi za svoje varčevalce. Zmago KnupleZ - ZMAK Društvo krajanov Limbarska Gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 23. Pohod po nagelj na Limbarsko goro, ki bo v nedeljo, 13. marca 2011. Ob 10. uri v cerkvi sv. Valentina KONCERT GRAJSKEGA OKTETA Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM z gostjo Jožico Mavsar Program bo povezovala Bernarda Mal. Za zabavo bodo skrbeli : • Polka bend • Moravški trio • Ansambel Rubin Pridite po svoj nageljček in preživite nedeljo v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! Kozolec Šolske počitnice Šolske počitnice so pred vrati in veliko šolarjev bo želelo preživeti proste dneve na snegu. Nekateri, katerih starši si bodo lahko privoščili dopust ali če bodo v smučarskih središčih dobili prostor, ker so počitnice enovite za vse šolarje in dijake po Sloveniji, bodo veselo vijugali po mondenih in manj mondenih središčih, ki še premorejo nekaj snega po otoplitvah v teh dneh. Nekateri so računali, da bodo lahko smučali, bordali in se sankali v priljubljeni Dolgi dolini, ki jo lepo ureja Smučarsko društvo Trzin. Zadnji dnevi pa so pobrali skoraj ves sneg. Čisto malo ga je ostalo samo na dnu smučišča, v senci, vendar ga je dovolj le za malčke, nikakor pa to ni tisto, kar si želijo dijaki in šolarji. Vendar nekaj kaže na padavine v tednu pred počitnicami, in tako bi bilo tudi za veselje v Dolgi dolini poskrbljeno. Upajmo na to! Da pa pri Smučarskem društvu dobro delajo, se kaže že pri vhodu v Dolgo dolino, kjer so postavili nov lep kozolec s smerokazi za poti na Rašico in Dobeno ter lepim zemljevidom na leseni podlagi. Pohvalno! Postavili so tudi nov kamin, ki pa ga, na žalost, nismo mogli fotografirati, smo pa fotografirali nov dimnik, ki kaže, kje kamin stoji. Zaželimo našim otrokom čim lepše počitnice z mnogo užitka in pestrega preživljanja prostih dni. Zmago KnupleZ -Zmak Smučišče brez snega dimnik za kamin DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN VAS VABI NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 18. marca, ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vljudno vabljeni tako člani (pobirala se bo tudi članarina za 2011) kot vsi drugi, ki bi radi s svojimi idejami prispevali k obogatitvi programa društva v dobro trzinskih otrok in njihovih staršev! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN bo PONOVNO GOSTILO nadvse zanimivo in iskano predavateljico SANJO LONČAR, ki bo predavala in odgovarjala na vprašanja na temo KAKO IZBOLJŠAMO IMUNOST NA NARAVEN NAČIN. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v sredo, 2. marca 2011, ob 18. uri v dvorano KUD-a na Mengeški cesti 9! Vsi se srečujemo z bakterijami in virusi. Razlika med bolnimi in zdravimi je le v tem, da jih znajo zdravi vsak dan premagati. Kako okrepiti imunski sistem, da bo kos vse večji izpostavljenosti? Najboljše rešitve so zelo preproste in za njih ni treba odšteti niti evra. Če pa se odločite, da boste pomoč poiskali v več kot pestri ponudbi različnih izdelkov in pripomočkov, ki jih je moč kupiti, je dobro vedeti, kaj kupujete in kaj je res vredno vašega denarja in zaupanja. Kako odženemo prehlad? »Ob prvem znaku prehlada in gripe^« Takšen začetek stavka že poznate, a tokrat bo nadaljevanje drugačno, kot ste ga vajeni. Ne bomo vam svetovali, naj preženete simptome, ker vemo, da si boste s tem naredili slabo uslugo. Če vaše telo potrebuje premor, če se v njem kopičijo snovi, ki želijo ven, je nespametno zaradi »žura v službi«(?!) in večerje s prijatelji umetno zniževati vročino in ustavljati očiščevalne procese v telesu. To ne pomeni, da se morate s prehladom kar sprijazniti. Veliko lahko storite, da ga boste hitreje premagali, a na naraven način. Še več - dosežete lahko celo, da do prehlada sploh ne pride. Preventiva je boljša od kurative! Dolgoročno okrepi imunski sistem le razkisanje, razstruplja-nje, telesna hidracija in vnos kakovostnih hranil. To pomeni, da vam superživila, kot so alge ali aloe vera, lahko zelo pomagajo, le da ne smete čakati prvih znakov prehlada. Raziskave so namreč pokazale, da je njihov merljivi vpliv na imunski sistem opaziti šele po najmanj štirih tednih jemanja. Steber našega imunskega sistema je v našem črevesju, zato je posebno v zimskih mesecih pomembna skrb za črevesno floro s kakovostnimi probiotiki in prebiotiki (prebiotična pre-hranska dopolnila npr. FloraZym, naravni mlečnokislinski napitki, npr. Dinkula, Avita, sok zeljnice), kislo zelje in repa^). Za redno vzdrževanje dobre presnove in kot dodatna pomoč pri premagovanju virusov, bakterij, kvasovk in zajedavcev zelo koristi tudi kokosova maščoba. Izkoristite moč naravnih pripravkov! Dobro velja pretehtati, ali je bolje telesnim obrambnim silam učinkovito pomagati z naravnimi pripravki, ki morda od nas zahtevajo več potrpežljivosti, a na dolgi rok telesu koristijo, ali pa je bolje uporabiti na videz učinkovite sintezne pripravke, ki na dolgi rok telesu škodijo, imajo pa, kot že rečeno, hitre in na videz dobre učinke. Kajti ne mislite, da, na primer, z ugašanjem bolečine v vašem telesu ni več vnetnega žarišča - le čutite ga ne. Tudi, na primer, zaviranje izločanja izločkov (sluzi) skozi nos ali pljuča ni brez nevarnosti. Če izločanje sluzi, ki jo telo namensko želi izločiti, ustavite, tvegate poslabšanje zdravstvenega stanja, saj je zastala sluz, na primer v dihalih, odlično gojišče za veselo razmnoževanje patogenih mikrobov. Vam na videz sluz res ne dela več težav, a v notranjosti telesa morda virusno obolenje prerašča v bakterijsko. Takšno stanje pa ponavadi terja uporabo antibiotikov, katerih neprijeten učinek na telo verjetno že poznate. Namesto sinteznih blažilcev simptomov uporabite torej raje modrost naravnih pripravkov in metod, ki telo podpirajo na celostni ravni. Sanja Lončar Poslankina kolu^na DIFAR [g] RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 1. DIFAR d.o.o. Spodbuda vitalnosti in podpora spominu Izguba energije in vitalnosti, pozabljivost, stres ... Staranje prinaša organizmu veliko sprememb. Zmanjšuje se telesna moč, življenjska energija, kondicija in mentalne funkcije, pojavlja se utrujenost, zmanjšana je imunska odpornost in kronične bolezni hitreje napredujejo ter vse bolj je oteženo prilagajanje organizma na škodljive vplive iz okolja. Skleran krepi psihofizično stanje organizma, dviguje življenjsko energijo, ohranja vitalnost, pomaga pri koncentraciji in spominu. Enkratna kombinacija vseh pomembnih vitaminov in mineralov, antioksidantov, vitaminov B skupine, z dodanimi visoko hranljivimi snovmi. Antioksidanti - vitamini E, C in beta karoten ter minerala selen in cink ščitijo celice pred prezgodnjim staranjem in propadanjem. Beta karoten - ščiti sluznice, kožo in vid, potreben je za rast novih celic in obnavljanje tkiva. Vitamini B skupine, še posebno pantotenska kislina in niacin skupaj z ginsengom, so pomembni pri obnavljanju energije in ohranjanju zdravega živčnega sistema. Omega-3, vitamin E, vitamini B skupine, posebno vitamin B12 in folna kislina, so pomembni za ohranjanje spomina in koncentracije. Vitamin E in omega-3 spodbujata krvni obtok ter ščitita srce in ožilje. Ginseng je ena izmed najstarejših in najbolj cenjenih rastlin, dviguje vitalnost, življenjsko moč in energijo. Česen blagodejno deluje na krvni tlak in obtok ter je koristen za zaščito pred arteriosklerozo. Omega-3 DHA učinkovito deluje na izboljšanje spomina, povečanje koncentracije in uravnavanje razpoloženja. Skleran priporočamo: • pri oslabljenem imunskem sistemu in izčrpanosti, • za vitalnost in življenjsko moč, • kot pomoč pri koncentraciji in spominu, • pri utrujenosti in okrevanju po bolezni, • predvsem aktivnim in starejšim osebam, • vsem, ki veliko delajo ali se učijo. S tem receptom vam v naši specializirani prodajalni DIFAR nudimo 20 % popust pri nakupu izdelka Skleran. 2. PRIJAZNO VABLJENI 1) Difar specializirana prodajalna 2) Delovni čas: 10-18h (ponedeljek-petek) 3) Naslov: Ljubljanska 12c, Trzin 4) Telefon: +386 1 564 11 95 5) Spletni naslov: www.difar.si 6) E-naslov: info@difar.si Končno prvi negovalni oddelek za osrednjo Slovenijo CvETA ZaLOKAR - GraZEM poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Slovenska populacija postaja v povprečju vse starejša in jasno postaja, da se bo s tem povečalo tudi število bolnih in pomoči ter oskrbe potrebnih. Na to se pripravljamo bolj ali manj intenzivno, no, prej manj kot bolj. A nekaj se le počasi premika, čeprav bo potrebno graditi odnose na solidarnosti in razumevanju, da se ne bo v mlajši generaciji razvila teorija o tem, da je to breme družbe in nepotreben previsok strošek. Predvsem pa bodo potrebne številne nove storitve in investicije s tega področja. V osrednji Sloveniji je že dolgo največji problem pomanjkanje primernih kapacitet v domovih za starejše, kar je bila posledica dolgotrajne popolnoma zgrešene politike z oblikovanjem kriterijev in meril, ki so povzročili, da smo zgradili množico novih objektov v obrobnih predelih, ki so dolgo samevali ali pa so jih napolnili oskrbovanci iz centra, ki so tam sicer našli prijetne pogoje za bivanje, a so daleč od svojih bližnjih sorodnikov. V zadnjem času se to vsaj delno spreminja in tudi na širšem domžalsko-kamniškem področju se stvari izboljšujejo. Zgrajen je nov dom v Trzinu, pripravlja se gradnja v Domžalah in Moravčah, v Mengšu pa se je dom razširil in posodobil. Eden hujših problemov, s katerim se srečujejo mnogi, ki huje zbolijo (ali njihovi sorodniki), pa je problematika negovalne bolnice. Osrednja slovenska bolnišnica, Klinični center Ljubljana, ki je tudi regionalna bolnica osrednje Slovenije, namreč kot ena redkih v državi ni imela negovanega oddelka. Bolniki, ki so končali z akutnim zdravljenjem v bolnici, niso pa še pripravljeni in sposobni samostojnega bivanja doma, so ostajali tako rekoč brez prave oskrbe. V nekaterih primerih so v bolnici podaljševali bivanje, kar je dražilo zdravljenje (dnevno naj bi bilo takšnih v Kliničnem centru kar okoli 120), delno so to težavo včasih reševali domovi za starejše, ki pa temu niso bili ne namenjeni ne ustrezno opremljeni, nekateri pa so našli mesto v precej oddaljeni negovalni bolnici v Sežani. Zato smo mnogi že dolgo opozarjali na nujnost čim prejšnje izgradnje negovalne bolnice v Ljubljani za področje širše regije. Prizadevanja bodo v februarju končno obrodila prve sadove. Tako bo v prostorih stare pediatrične klinike na Vrazovi ulici končno zaživel prvi oddelek bodoče negovalne bolnice za 33 bolnikov. V naslednjih letih naj bi se bolnica še razvijala in imela vsaj 150 mest za pobolnišnično oskrbo. Minister za zdravje, dr. Dorijan Marušič, je na moje izrecno vprašanje o dinamiki izgradnje in obnove zatrdil, da so sredstva že zagotovljena oziroma rezervirana in je temu namenjena tudi prioriteta. Za to dano besedo ga bom tudi držala, in upam, da bo problem končno urejen do konca leta 2012. Poslanstvo negovale bolnice je pomembno, in gradi na pomoči bolnikom, da se čim prej in s čim več volje vrnejo na pot samooskrbe in kvalitetno zaživijo. Zato si bodo prizadevali, da bi imeli kvalitetne kadre, v večini bodo to medicinske sestre, ki naj bi ljudem pomagali in jih spodbujali k čim hitrejšemu okrevanju. To bo tudi veliko olajšanje za mnoge bližje sorodnike, ki so bili v velikih stiskah ob bolezni najbližjih, saj niso mogli zaradi zaposlitve sami skrbeti zanje, in so le nemočno iskali rešitve. V okviru negovalne bolnice naj bi zaživela tudi posebna služba za dajanje pojasnil in pomoč tistim, ki bi potrebovali nasvete s področja nege in pomoči. Vse občanke in občane občine Trzin obveščam, da me v zvezi z mojim poslanskim delom lahko pokličejo neposredno na telefon 041 672 621 ali pa pošljejo elektronsko sporočilo na naslov cveta.zalokar@guest.arnes.si. Prav tako vas vabim na zanimiv pogovor z legendarnim duhovnikom iz Tunjic, Pavletom Juhantom, ki bo v ponedeljek, 31. januarja 2011, ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Lep pozdrav Cveta 588100752 Izpostavljen sorškopoljski razglednik Že res, da imamo Grinotvce in njihovo kamniško predgorje tik pred nosom, a tu in tam je dobro pokukati tudi h kateremu od sosedov, kjer imajo »na zalogi« še kakšnega od priročnih popoldanskih ali vikend izletov. In južno sredogorsko obrobje Sorškega polja je v tej zimi, ki to ni - če sodimo po snegu, koledarsko ta še vedno (vz-)traja - kot naročeno izhodišče oziroma odskočna deska za sicer mestoma bolj strme, a prijazne vzpetine Polhograj-skega hribovja. Naj bodo te gole ali pa zasnežene, vedno so pri hoji dobrodošle palice, še boljše kot navadne oziroma enodelne smučarske zložljive. A tudi s temi se je treba hoje privaditi ali kot radi pravimo - vaja dela mojstra. Sprva bo nekaj bolečin v ramenih, komolcih in zapestjih, vendar pa bo sčasoma vaš korak vedno bolj prožen in varen. Dvo- ali tridelne zložljve palice, krajše kar teleskopske, uporabljamo na izletih v vseh letnih časih in nadmorskih višinah, še posebej dobrodošle pa so v snežnih razmerah. Njihovo nastavljivost po dolžini lahko izkoristimo, če moramo na naši poti prečkati daljša strma pobočja. Takrat enostavno zgornjo palico (v roki, ki je bližje pobočju) nekoliko skrajšamo ali pa jo primemo nekoliko pod ročajem, če je prevlečena s posebno gumijasto zaščito. S tem izboljšamo našo stabilnost in si olajšamo vbadanje. Seveda pa se je treba na uporabo palic tudi privaditi (najprej v lahkem svetu), kar pa ne gre vedno in vsem prav dobro od rok. Paziti moramo, da se ne spotikamo prek njih na izpostavljenih delih poti, zato velja: prej ko jih bomo začeli uporabljati, lažje se bomo navadili nanje, sprva na bolj položnih, kasneje pa tudi na strmejših poteh. Otrok seveda ne smemo siliti z njimi (za začetek bo dobra tudi kakšna ravna palica, lahko tudi leskova^), zato jih poizkušamo navdušiti raje s pomočjo kakšne od številnih iger v naravi, pri katerih so nam v pomoč. Palice so dobrodošle tudi v primeru nesreč kot improvizirano sredstvo za prvo pomoč pri poškodbah kosti in sklepov ali pri pripravi transportnih nosil. Pri turnem smučanju v globokem snegu držimo palice brez pomožnih jermenčkov, s čimer preprečujemo poškodbe ramenskega sklepa. Ob uporabi palic prenesemo del obremenitev tudi na zgornji del telesa in okončine, s čimer razbremenimo noge. Z vidika aktivnosti širšega spleta mišičnih sklopov je torej uporaba palic nedvomno koristna. V tem pogledu so še posebej primerne pri sestopanju, saj na ta način močno razbremenimo kolena, ki so pri gibanju v vzpetem svetu med mehansko najbolj obremenjenimi sklepi. Svoje pa naredijo tudi številne poškodbe, ki jih prinesemo tja gor »iz doline«. Skoraj ga ni med nami, ki ga ne bi sem in tja kakšen od sklepov spomnil na njegovo nekdanjo športno aktivnost, takšne neprijetne bolečine pa so pogoste ravno pri sestopanju. S palicami uravnavamo tudi ravnotežje. To dejstvo moramo upoštevati predvsem na izpostavljenih mestih, kjer njihova uporaba ni možna ali pa je celo nevarna, zato jih začasno spravimo v nahrbtnik. V tem primeru namreč spet potrebujemo nekaj časa, da se privadimo hoji in vzpostavljanju ravnotežja brez njih. Dobro je, da jih damo v nahrbtnik že pred težavnim mestom, da se mišice pravočasno prilagodijo prerazporeditvi sil glede na novo nastalo obremenitev. Kot sem že uvodoma zapisano, vas to pot vabimo na Osólnik (858 m), spodobnega gozdnatega mogotca v severnem delu Pol-hograjskega hribovja. Hrib je takoj za Lubnikom in Križno goro tretja škofleloška vzpetina, oddaljena le nekaj kilometrov južno nad Škoflo Loko. Zato je priljubljena izletniška točka Ločanov in prebivalcev drugih naselij na jugozahodnem robu Sorškega polja (tu naglasijo ime Ósolnik!). Vrh, na katerem stoji gotska cerkev svetega Mohorja in Fortunata, je gozdnat samo, če ga gledamo s polja oziroma od severa, južna pobočja pa so mnogo bolj prijazna. Na njih so raztresene samotne kmetije istoimenskega naselja, ločene s posameznimi krčevinami ali pa gozdom. S katerekoli strani bomo napadli tega mogotca, bomo kar pošteno grizli kolena, še najbolje bo, če zavijemo v loškem Puštalu v dolino Hra-stnice, iz nje pa levo v stransko dolino vse do naselja Sveta Barbara. Pri istoimenski cerkvi malo nad 600 metri nadmorske višine parkirajte jeklenega konjička (če ne bo šlo, pa že nižje v stranski dolini!) in se odpravite po enem od kolovozov, ki prečkajo prisojna pobočja Osólnika. Če bo dovolj snega , lahko poskusite tudi s smučmi, sprva po odprtem svetu, nato skozi gozd, tik pod vrhom pa so spet prostrani, a hudičevo strmi, s soncem obsijani travniki. Pozimi so bolj priljubljeni južni dostopi, v toplejšem delu leta pa tudi severni, vendar za nobenega od njih ne boste porabili več kot poldrugo uro hoda. Razgled z vrha je enkraten, predvsem na zahodni del Ljubljanske kotline in mogočno sceno Grintovcev v ozadju. Ob sestopu pa se lahko okrepčate v eni od kmetij v sedlu pod vrhom. TAKOLE jE VIDETI OsOLNIK - DELOMA GOLI VRH NA LEVI - Z NAŠEGA KONCA, NATANČNEJE Z RAZGLEDNEGA STOLPA NA RAŠICI, ČE SI GA S POMOČJO FOTOGRAFSKEGA OBJEKTIVA NEKOLIKO PRIBLIŽAMO. SlčER PA TUDI V RESNIČI NI DALEČ, KAR POSKUSITE! (FOTO: M.P.) VREmENSKA SEKIRCA Nerazvito vreme v najbolj razviti občini Takle je bil pogled z roba Velike planine proti vzhodni Gorenjski sredi minulega, suhega in sorazmerno toplega meseca. (Foto: Miha Pavšek) Še nekaj dni in odklenkalo bo zadnjemu mesecu meteorološke zime - februarju. Da svečan iztegne dan, je znano vsem, in to kljub temu da je nekoliko krajši od drugih mesecev v letu. Nič prikrajšani pa nismo Trzinci, saj nam je Ministrstvo za finance v začetku meseca izračunalo tako imenovane koeficiente razvitosti občin za letošnje in prihodnje leto. Po njihovih podatkih je najbolj razvita občina Trzin, ki je več kot trikrat bolj razvita od najmanj razvite Solčave. Pa smo nenadkriljivi gorenjski ravninci še enkrat več prekosili odročne nam štajerske hribovce tam za devetimi gorami, čeprav smo lahko pri njih z avtom po okrog uri vožnje, pri čemer se lahko ves čas vozimo po asfaltnih cestah. Že res, da nas površine teh na nekaterih delih le bolj spominjajo na asfalt, ampak to je že druga, cestarska zgodba. Mi pa smo torej, kot zdaj že veste, poleteli kar na sam vrh. Žal to zagotovo pomeni le eno -da od drugih »vrhov«, natančneje matere države oziroma občinske dojilje, ne bomo kaj prida dobili. Pač pa bo treba pomolsti »nadomestno mleko« z natančnim in pravočasnim pobiranjem dajatev na temelju aktualnih nepremičninskih in drugih evidenc. Cesarja, za katerega se zdi, da ima po občinskih volitvah občasne težave z zimskim spancem, davkoplačevalci tudi v naši »ožji domovini« ne smemo prikrajšati za tisto, kar mu pripada, drugače bomo imeli opravka z ministrom Gregorjem. Sicer pa je pred vrati pomlad - zimski mraz še ni rekel zadnje, bolj slabo kaže letos snegu - zato le pripravite ustrezno orodje in orožje za delo na zemlji. In, seveda, nikar ne pozabite na županovo preglednico, nanjo nas je spomnil bralec Odseva v eni od preteklih številk. Napočil je namreč čas za začetek odkljukavanja posameznih zadev, pri čemer je slednjih veliko, a prvih (zaenkrat) še bolj malo. Če smo lahko v prejšnji številki glasila prebrali, da se lahko po novem voznem redu SŽ pripeljemo v Trzin tudi pospešeno, pa bodo naši vrli železničarji že prihodnji mesec »pospešili« tudi cene prevozov v potniškem prometu. Torej spet ne bomo mogli reči, da ni na železnici nič novega, kar ne čudi, saj šest železniških sindikatov v eni firmi ni mačji kašelj. Podražitev bo ravno takšna, da bomo primaknili vsakemu od sindikatov procent več, kar pa nas ne bo dosti stalo. Na UMAR-ju so že izračunali, da bo zaradi tega letna inflacija višja le za 0,012 ali borih dvanajst tisočink odstotne točke. Vendar pa to ne velja za tiste, ki se vozite z vlakom redno. Še dobro, da so pri glasilu, ki je pred vami, z dvigom avtorskih honorarjev za „dva sindikata" omogočili vsaj tretjinsko pokritje železniške podražitve. Saj vendar razumete, kako to gre, in če ne, smo torej potemtakem na istem tiru... Po analogiji železniških sindikatov bi lahko imeli tudi vremenoslovci več sindikatov, na primer sindikat za podnebne spremembe, za sončno upravo, za prodajanje megle, za grmenje na suho, za hitre ter intenzivne padavine in kar je še podobnih. Ampak letošnji zimi ne pomaga več niti sindikat, nam pa ne tarnanje! Minuli mesec - prvi v letu - je bil suh (kot naše denarnice) in pretopel. Na širšem območju Trzina je bila povprečna mesečna temperatura zraka kar za 2-3 stopinje Celzija previsoka glede na dolgoletno povprečje. O suši, pozimi so njene posledice precej manj vidne in čutne kot v drugih treh letnih časih, pove dovolj že podatek, da je bila januarja najbolj namočena kar naša prestolnica (preglednica), ki je prehitela celo višinski Krvavec. Tam seveda že zdavnaj ne bi več mogli smučati, če si ne bi pomagali z umetnim snegom. Če ga je slednjega uspelo narediti tudi Trzincem v Dolgi dolini, pa se lahko prepričate te dni kar na lastne oči, da bodo vsaj naši najmlajši smučali čim bližje in čim ceneje. Začetek januarja je bil z izjemo zahodne Slovenije hladnejši kot običajno, kmalu potem pa se je začelo daljše nadpovpreč- no toplo obdobje, ko je v posameznih dneh odklon celo presegel 10 stopinj Celzija! V zadnji tretjini meseca so bile temperature spet vsaj blizu običajnih vrednosti. Kljub temu v Ljubljanski kotlini megla ni bila posebej pogosta, saj so tod zabeležili nekoliko nadpovprečno trajanje sončnega vremena, padavin pa je bilo nekaj nad polovico pričakovanih, saj jih je padlo le okrog 30-50 litrov na kvadratni meter. Čeprav bi glede na zimski uvod v decembru januarja lahko pričakovali nadaljevanje zgodbe, smo se lahko že teden dni po vstopu v novo leto nastavljali toplemu soncu. Imeli smo kar deset zaporednih „spomladanskih dni", ki so prebudili prve cvetove telohov. Najtopleje je bilo prav sredi meseca. V zadnji dekadi je bilo občutno hladneje, oblačno, snega pa le za vzorec. Januar zna biti precej bolj moker - lani smo imeli skoraj 100 litrov padavin in 45 centimetrov debelo snežno odejo (letos le cm ali dva!) - pa tudi še precej bolj suh. Letošnjih 42 litrov smo prejeli v osmih padavinskih dneh, močneje je padalo le v treh od teh. Le štiri dni smo lahko opazovali sicer tanko snežno odejo, ki bi ji lahko rekli kar snežni posip. Po deset dni pa smo imeli opravka z meglo in slano, pri čemer pa ni bila nobena od njiju prav posebej vztrajna. Če povzamemo, bi lahko v vremenskem smislu rekli, da je bil minuli januar temperaturno dokaj znosen zimski mesec, to je pa tudi vse. Snega skorajda ni bilo, v zadnjih dveh dekadah meseca sta bila samo dva padavinska dneva. Za primerjavo, najbolj suh januar po letu 1995 (podatki za bližnjo postajo letališče Brnik) je bil leta 2000, ko je padlo 6 litrov padavin, najbolj moker pa leto kasneje, ko je padlo kar 153 litrov. Če vam zima res že preseda, se osredotočite na bližnji pust, ki jo bo letos gotovo zagodel kot že dolgo ne, saj pade točno na dan žena. A do takrat se proti večeru vsaj še nekajkrat stemnilo do nižin, čeprav se bo svetli del dneva že povsem približal temnemu. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik POSTAJA Padavine - januar 2011 (v mm oz. l/m2) Stražišče pri Kranju 31 Grosuplje 32 Radomlje 37 Domžale 40 Letališče Brnik 40 Trzin 42 Topol pri Medvodah 45 Krvavec 46 Ljubljana Bežigrad 50 Vsota mesečne količine padavin januarja 2011 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARso, slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVs, trzinski Vremenko). » Civilna zaščita občine Trzin Mengeška c. 22, 1236 Trzin Tel. & fax: 01/5641-772 (občina) in 041/370-251 (poveljnik) e-pošta: info@trzin.si Čestitka Ob prihajajočem prazniku CIVILNE ZAŠČITE - 1. marcu, čestitamo vsem ljudem, ki sebi in drugim dobro želimo, da nikoli ne bi bilo naravne ali druge nesreče in da bi sredstva uporabljali samo za usposabljanje. Štab givilne zaščite občine Trzin Tudi slovenska vojska je pripravljena na pomoč ob naravnih nesrečah Ne samo civilna zaščita s svojimi silami, tudi slovenska vojska je svoje sile pripravila za pomoč ljudem ob naravnih nesrečah. To je dokazala že ob zadnjih večjih poplavah na Ljubljanskem barju. Za še boljše sodelovanje s civilno zaščito lokalnih skupnosti je 9. decembra 2010 za poveljnike in člane občinskih in regijskih štabov CZ ter strokovne delavce s področja zaščite in reševanja v vojašnici Slovenska Bistrica pripravila informativni dan SV, na katerem so prikazali zmogljivosti 1. brigade SV pri zaščiti, reševanju in pomoči. Že 14. januarja 2011 pa je 1. brigada SV v vojašnici Franca Rozmana Staneta pripravila tudi ogled poveljniškega mesta in logistike za poveljnike regijskih in občinskih štabov CZ ter sodelavce zaščite in reševanja. Namen je bil seznanitev z postavitvijo in delom na poveljniškem mestu ter delovanjem slovenske vojske pri zaščiti, reševanju in pomoči v primeru večjih naravnih in drugih nesreč. Obeh dogodkov sta se udeležila dva člana občinskega štaba CZ iz Trzina. Na prvi predstavitvi v Slovenski Bistrici so udeleženci lahko spoznali vsa sredstva, ki jih ima slovenska vojska in se jih lahko uporabi v primeru naravnih nesreč, od vozil, delovnih strojev in objektov za namestitev prizadetih ljudi na določenem območju. Na drugi predstavitvi pa je bilo predstavljeno poveljniško mesto, katero je možno postaviti v zelo kratkem času in od koder je možno spremljati situacije na terenu in načrtovanje pomoči. Po obeh predstavitvah so bili vsi strokovni delavci s področja zaščite in reševanja enotnega mnenja, da so taka srečanja koristna, saj tako spoznajo sredstva in možnosti uporabe le teh v primeru naravnih nesreč. Medsebojno spoznavanje pa je koristno tudi zaradi hitrega in usklajenega delovanja vseh sil za zaščito in reševanje. Zoran Rink Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Ljubljanska c. 2, 1236 Trzin Tel. 01/5644-660 (predsednik), 01/5644-661 (poveljnik) e-pošta: pgdtrzin@t-2.net Obisk pri poklicnih gasilcih V decembru so učenci 8. in 9. razredov OŠ Trzin, ki obiskujejo izbirni predmet »Varstvo in zaščita pred naravnimi nesrečami«, skupaj s podmladkom trzinskega gasilskega društva obiskali Poklicno gasilsko brigado v Ljubljani, ki sodi med največje in najboljše tovrstne centre v Evropi. V dobrih dveh urah, ki sta prehitro minili, smo si pod vodstvom zaposlenega v tej enoti, Trzinca Marka Kajfeža, ogledali prostore, pobliže spoznali najsodobnejšo tehnično opremo in raznovrsten vozni park, se seznanili z zgodovino in zanimivostmi brigade ter dobili odgovore na številna vprašanja o delu in nalogah gasilcev. Izvedeli smo, da se jim je pred kratkim pridružila tudi prva poklicna gasilka pri nas, prijazna dežurna ekipa pa nam je pripravila tudi prijetno presenečenje: s teleskopsko lestvijo smo se povzpeli skoraj 40 metrov visoko in uživali v razgledu na bežigrajski okoliš. Za sodelovanje pri uspešno izvedenem ogledu PGB Ljubljana gre zahvala PGD Trzin, Borutu Kumpu, Zoranu Rinku, Marku Kajfežu ter vodstvu OŠ Trzin. Gašper Ggoreleč Ime, Id zagotavlja varnost NATURAL WEALTH - SKLERAN, Multivitamini in multiminerali z dodatkom česna, ginsenga in omega-3 DHA, 30 tablet iXiíímíilAř^ SKLERAN^" Ena tableta na dan za boljši spomin, koncentracijo, dobro psihofizično počutje, za življenjsko energijo in vitalnost organizma. .V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH SmEESl www.difar.si info@difar.si KRISTALNI izvir salon za nego, masažo in dobro počutje Ljubljanska cesta 13b, Trzin, 01/530 21 60 www.kristalni-izvir.si Za vas smo pripravili paket oblikovanja telesa na naraven, ekološki način: ročna, anticelulitna masaža z ekološkim arganovim oljem, ki so mu dodani citrusi za oblikovanje telesa, obloga z maroško glino ter globoko razstrupljanje s tradicionalnim črnim milom. Pri zakupu 10 obiskov vam en obisk podarimo, Vabljeni ! naročila po telefonu 01 / 530 21 60 Toyota Auris. Za začetek ga odpeljite do 2.400 EUR ugodneje V2011 vas Toyota zapeljezugodnostmi! Polegizjemnefinančneponudbe vamsedaj ob nakupu Aurisa podarimoše enoletno brezplačno kasko zavarovanje.* Obiščitenas vToyotíníh salonih in se pripravite na razloge za zadovoljstvo. KASKO ZAVAROVANJE* 5-LETNA GARANCIJA* ZELENI MOTOR LETA 2010 poraba gonVo; 3,8-6.6 !^,/100 km; emisije CO^: 89 -153 ^/km * velja ob nakupu spnanciranjem Toyoio kredit&leasing www.toyota.si AC LOVŠE Jarška c. 11, Domžale (01) 729 9000 AC LOVŠE Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj (04) 280 9000 m Today Tomorroui Toyota