ggO.j*\e*> K CEUM, četrtek 16- t!«oembr« 1820. Poitnloa plifiana v gotovini. lihaja »ak torak, oatrtek m •abo&Oi — Coitat iia celoleto 80 K, *4 pol leta 40 kron, za fctrt iela 20 K, ji t mesec 7 kron. Coiameina tttvllfc« •!•»• I kroaoi Na plamene naročbe ln%v. poSiljatvt deiutrjn •• u« meremo oziratl. Nirc«ufl«» Oglui te raćiinajo po porabljent« proitoru in aicer: u na vi dne oglise po M v od ! mir, u poslana, m-ounlU obinlh xborov, naininlU • auti, iahva ča, Hfctviine k()iii.s:.k' in ilr. S'iiodlaku ter tam oincnd, Ua sr> vsi trje nacrt' i/.dclaii: iK>srbski nslavi .?. 1. 19IM, ki ju v stviir; redij?ovana /,e za kralju M'laua I. 1SH8, kakor je to konrs ja sama priznala. Mro-t:č pa natn je v >.-Uvodu« k svojemu »a-crtu povedal, da ju srhska ustava, raz-ven volilnejM sistema in dveh zborni, 'zdelana po belsJuikl ustav, ki je b la žc 1. 1831 po nasv-jtu londnpskv koitfcrciice objavljena ;n v Ictih IMtf INU deloma revidiranu. Ikk jska ustava .ic bila zares * napredna« 1. !HM, ko je $c v već n, evropskih držav vlaJul absoliit;zvni. Mi je <5c ludi danes, ko Imann v Kvrop; še samo \2 ustavn:li monarh;," u kroji 40 no-v li rcpub!!k, ko jo v Amcr'ki it Avslra-liji že ćelo i/g-inil monnrhičn; sstem in ko se je v Az ji tml; staro konservafvtin kitajsko carstvo spiemdt.Io v rcpiibliko? Ker so se K'orj omenjeni ustavotvorci, pa tud; nirrstrskt. svet v svojem nacrtu, M %'A hoče prcdlož'ti konstituanti, držan vseh moKO'Mi ustav (belgijske, bolancl-ske, ariKli'Ške, skand"n:ivskc\ franeoske in južno-afr Sko), .samo ne iitijpopolucfši* scdanjt'Ka časa, nanireć S\icarskc, zal%. gadt'Ij hočom v svriio ustavne- orijenla-cju podati kratek i/vk'ilek te ustave. IJo poradili "Nove I.^obc^ o«J "*. dtcc;nbi;i ti, seje g. minster dr. Kukovcc 'itraz'l, na] se naSa dražva v rusuici konsol;dira kol kmećktt država in uai besud \ o -.kTticčfci držav * ne ostane samo fraza, Kcr se 1c Sv.ca ustanov.Ia kot tnkSua zc 1. 1.^1, ko u) kmet je (Lan'llent'j) tren prakantoiio? Schwyz-c. Uri-ja in lJntor\vaUIen-a za-prisezi na većno zvezo (K'dijjnossen-schaft) v svrho obrambe proti Habsbur-žaiiom, bo ms ustava .sv'carskcjja naroda tuđi s tega stal šOa zanimala, ne K^'Cle na 'o, da iinajo švicarske zcmljmp'siK, verske, narodno.stno ?n drnZabnj razme-re, njihov. :;t:niovok; prcp'ri in hj'.Ika'c politične bo^be prot; Hnbsburžnnom, Slemč.j: U rr.mci.sk. niur.1';* bl.čunst /. nnSinii dotičnim; raznicrami in borbaiti'. Svica je tlobla sedanjo državno oblkoleta 1848, ko se je iz /veze držav (StaatenbHnd) sprentenla v zvezno državo (BimJcsstaat). k; obscga f.c od leta 1814/15 21 kantonov, od katerih se tr je delijo na dvoje, tako da je danes pravza-prav 25 kantonov. Ustava n \- 1H-48 se je revidirala I. 1874 v pravcu oiaOcnja skupne zvezn-j vlade. Ta nova ustava se deli v tri potflavja. V prvem so obte đo-nov, o delokroKu kantonov n zveze loebc o pravicah in dolžnosMi državlja-(Bund), vse ponieiano brez sistcmatiC-nega reda. Posebne odredbu za državljane so sledeče: 1. Vsatoi Šv'car mora vr.Vti vojno službo. Orožje ostane v rokah hroinbor-ca po!an Korim, Žarko Jak?.»C i rt Jovan Mn{?ovčević. Kako slabntno dete je radikalsko-klcrika'na 2vew, je pokazala razprava, ki se je razprcd'ao ve!:»vnostl poslovnika Klerikafec dr./Vaiulić, bivši zagrizeni habsburgovec v Bosni, je oštro pobljal veljavnost poslovnika. Njesovi napadi po vzbndill burjo otrorCenia in bosnnski kmei?ki poslane! so neprestano vpili: ^Hocli Msndićl«, ta''o da ie moral z govorom predčasno nehati. Značilno je, da je min. prtdsednik, radiknlecdr. Vesnić v zaključnem govoru oštro za* vrnil Mandića. Ravnatelj IVAN BELLE: Jugoslavija in ktnetijstvo Slovenije. Marskomu ni vSeč mlada Jugoslavija. Obrekovanja, rovarjenja, natolce-vanja, psovanja td. ni konca ne kraja. Iz državi sovražnhuamenov se lahkovcmi kmetje često begajo, delajo se jim skrbi, ileS, Siij ne bodete mojfli /zlinjat1 pod tno streho z rodovitn ni Srcmom, Banatom, Baćko itd. Gospod Miloš St blcr su je v zad-nj'h člankih odločno in stvarno postavi proti tem neutemeljen m pomisiekom. — Memla ne bo odvef, ako se mu sekundira. Trif; se, da ne bo moglo ktnetijstvo Slovenje vzdr2ati v teknn z vzhodn'in*, ravnmi pokrajinami države, da postane njegov položaj nemonoć. To je pocetf fraza, sloneća na napaOnh premsah. Ali i sinopršlt šc Ie v Jugoslaviji ražen s Sr-bjo n Crno «oro poj en klobuk s pokrao jiiamj, katerih tekmovanja se k bat ? b Hrvaško, Banatom, Oaćko, da ćelo Ojsr-sko srno bili venda-r že prej v zvez brer carinskih in drus'h ov'r. Tozadcvno toraj položaj \u nov. F.d no nove mejc, poteg-njCTie med Jngoslavjo In prcišnjmi od-jumalc priddknvnjen'b pokraj n. K znale promet nekoiko boli motti. To je pa zaduvu sicćne ir^ovskc :n carnske ]kj-l.tike. Sjduj še ne Out ino nikake tekinc, nasprotiit», dobrodošlo nam je zruje od tam. DruKi prevoz pa conc domaćih pri-delkuv sedaj bol] iSćiti nego je to storila neikdaj carina. S;ccr p i tud! vcl'ki dol naših kmetov dokupuje žito. Položaj se bode gotovo sprero-jitil v prlojf knitta v splo.t n. pr. na Netnškem tam, k*>r ie razsežnost po-sest'jv raznicroma majhna. SIccr se mora kmtt jsk»> pridi-luv^-nje lokalizirati, razmeram Drilagodti — Ako dob: hr;bovec ceiicjše žito, kakor fa je mojioće pridelati v njegov h težavnih razmerah, pa ima soćne. tećn? travnike in pašnkc, je pać nespameten, če se ubija s poljedolstvom. Mnoj?o je knltur, ka-tcrili se bo mo^ol slov. kmet i dohičkom ntenz-ivnejše poprji'ti. Ako jili sr^čno 'z-bere lokaln'm in tržnim razmeram prf-incrno, se inu ni bati nohene konkurence, /Ja.sti te bo obrnčal več pozornost* kakor dosedaj kakovosti. Vnogradnk n. pr., Ki sadi Ie Smarn'co ali druge malovređne sorte, se mora pač bati. da sCasoma i»t bo spravil svoje robe v denar, da bo Ie cene kaw!l. Dobra kvaliteta bode na trgti dosegla dobre ecn'.1. pr'dciovanjc Ic na množnio pa padec mn. V naše maiijse kmetijskt obrate se moru spraviti već strokovuc zmoinosit, več in bolj Šili sredstev za pridelovujije, pa |ih strn't. v prepotrebne <>wn;zaciie. Re.s Pa je, da nv sme slovciisk; krnet tr-masto ostati na sedajnem nazadnja^kem staliSču, pričaknjoc sreće Ie od nenavad-no visokih cen pii sorazmerno niji kvantitativni in kv;ilitatvni prodiikc'fi. Nišo samo Srein, Banat in Bačka. k; ga znajo na tla pr.t'sniti, tcinveć razmere svetovnega trga s svoi'ni' nc:zpros:iim'. poslcdicami. ! PHiiićne vesti. . Klerikalci Izstonltl iz deielne vUwhx Olasom poroćila 'Slovenca« z dne 14. t. ni. so dali svoje mandate v deželni vlad1 ijubljansk. na razpolajiov ljubljanske dežeine j vlade na znanje, razrešil predsednika in klerikalne poverjenike njihove dolž-nostl, poveril zača?no vodstvo dež. ! vlade notranjenui poverjeniku dr. PJ-I tamicu in i?a pooblastil, da poveri posle odslovlienh klerikalnih poverjenikov najstar«išim resortnim vuadnikom. Kakfina bo nova deželna vlada v Ljubljani? 0 tein vpraSsnju raz-motriva včerei'Snjt »Slov. Narod« ter i pravi, da ste mogoti dve možnosti: ali da sestavijo dežclno vlado zopet stranke po sedajnem raztnerin njih moli v Sloveniji ali p:i — in to ie verjetne-j5:?-•-se bo sestavila uradniška vluda pod vodstvom sedainega račelnika v no-tranjern ministrstvu Viljka Baltića Ako bi sfstavile deŽelno vlado s ranke, bo prišlo v roStev vpraSanje, če bodo klerikalci hoteli sodelovati. Ker najbrže ne, in ker bodo tuđi komunisti iz načelnih razloge/ sodelovanje odklonili, bi sestavile v tem slučaju deželno vlado Sam. kmetijska, socijalno-demo-krutska in ingoslov. dcm. stranka. Notranjl poverjenik dr, Pitamtc je tak oj po ugotovttv i rezultata volitev zaprosil min. svet, da ga razrezi n|e-move dolžnosti kot vod|e poverjcnlžtva. Pi>svef !ti se hr»če svojemu pokliču kot vsenčiliSki proi\ sor in deki pri razme-jitveni komisiji na ra5i severni ineji. Odst.p beo^rajske vlijdf. De-i m'slja sprtjeta. Dne 14. trn. je min. I svet sklenil tn tatvine ,katero so izvrši!; kot vojak; nad domaćim prebivalstvom, ko so. se umikali maja 1919 pri polomu na Koro-škem. Oropal. so liiše Potocn:k v Javor-ju pri Crni, kjer so nasilno n z grožnja-rni odvzeli 430 K denarja, 2 srebrni ženski uri z ver.ž'cami, 1 par če\ljev '.n harmonike. Dalje pri Ataksu Puncengru-berju \tv Jos'.pu 7.wpatvc.\i, Joieiu u IaVL.0-bu Osojii.k v Crni v denarju 1550 K- nekaj obleke n ene harmonike. Pri Jerma-novih, Bizjakov.h in Plaskano\rih v PaškT va& denarja 1150 K. Ker so grozili s pu-škam_ in roćn'mi granatam', so povzro-čili med prebivalstvom mnogo strahu. Zahtevali so tud: povsod hrano, zadovo-lj.li se pa n so s kruhom al kavo, pač pa samo s klobasam, gnjatjo itd. Porotniki so stavljena vprašanja z 12 glasovi po-trdill, na kar j.h .ie sodm dvor obsodl in sicer: Dolarja na 4 leta težke ječe, Kočevarja na 3/s leta iežke ječe in Rostoharja na 3 leta težke ječe, vsein pooštreno z 1 trd.m lešičem in 1 postom vsak me-sec. Ljubljana jo dajmo!« Spisal: Jostp Ogrinec. Režira: Valo Bratina. Začetek točno ob 19 in pol. Kon.ec okreg 22 in sicer izven abonma, V abonma se vrši n-priza v Četrtck 23. decembra. Dvalnpetdeset let ie stara Ogrinč-eva veselo gra "V Ljubljano jo dajmo« in ne 25, kakor jo je hotel pomladiti tiskarski škrat v zadnjero podlistku »Nove Dobe«. Čemu toliko laskanja, saj ni dama! Morala gospe Dulske. V nedeljo, dne 19. decembra 1920 se vrši v mest-neni giedališču popoldanska predstava »Morala tjospe Du'ske« ob znifarsih censh. Z-;čttek ob 16 in pol (412). Ko-nec okrog 19. (7 zvečer). Okoličani imajo po predstavi zveze z vlaki na vse strani. Javno vpt &š*nt}& minif/trstvu prosvcie. Upokojeni učtelj. s\ usojamo inan-strstvo prosvete vprašat, kedai se nam bo vendar enkrat uredila naša PokoW\»a. 2e pred nekaj mesci je bilo v iasHlkih, da se je v ranistrstvu prosvete izdelal nacrt, po katerem bodo dobli vsi upoke-j jeni uStelji na podlagi novega šolskeg« i zakona povišano pokojn no, a zdai je pa vse zaspalo in nihče se ne zmeni več ea nas, ki smo skozi toliko let žitvovalj svoje moči v prld ;n blagor sole in nam Szro-čene mladine. Ze po naredbi od 31. dee. 1919 smo bili upokojene; prikrajSani s tem, da so dobili aktivni državni nameš-čenci za 90% zvisano doklado. kar j m iz srca privoš6mo. mi pa n\č, Ccprav živimo vsi pod enakimi draginjskimi razme-rami. Sedaj pa zopet na nas pozabHalo. Prosimo gospoda mnistra dr. Kukovca^ kojega volile: smo tuđi mi. naj blagovofc pri ministTStvu prosvete takoj posredo-vat, da se nam bo ,x>kojnina do Božica, gotovo pa do 1. januarja 1921 primerno vladajoči drag'nji uredila. kl Še nišo poravnali razlike od svoj čas plaćane do tekom leta zviš.-tne naročnine, prosimo, da to gotova store že pred Novim letom. Upravnfžtva ,.Nove DaDs" Kot zadnj; je prlšel v tem zasedanju pred poroto Anton Hnderle z Buzeta v Istri. Omenjeni je kradel pri posestniku Miih. Joštu v Got ovijah sam, v družbi z Rupertom Mal som, k; ie pa oktobra ušel iz zapora okrajnega sodlšča v Gornjem gradu in katerega se še ni posrečiio dobiti, Pa pri Francu Vrtačn kn v Clornjem | gradu en gramofon s ploščaml vreden 2450 K. pri Mariji Logar na Vranskem razno perilo v vrednosti okol 6000 K, pri Antonu Puncerju v Moz.rju obleke in pe-r.la v približni vrednosti 2000 K. pr' »Kmetski zadmg:« v Gornjem gradu raz-nega blaga za okoli 70.000 K, Mariji f> scher v Gornjem gradu en voz vreden 1500 K. Tatvlna pri čevljarsk zadrug v Vrbovcu, kjer sta tata mela že 31 parov čevljev y vrednosti 15.500 K prlpravlje: uh, pa jma ni uspela, ker j h je nočn: čuvaj prepodil. Ukradeno blago sta prodala v kamnškem. vranskem in brdskem sođ-nem okraju. Del blaga se je pri obtožen-n še našel in vrn 1 lastnkom. Iz načna, kako sta postopala pri tatvinah. se je vide-lo, da sta Finderle in Malis -zurjena :n nevarna tatova. Porotirki so stavljena vprašanja soglasno potrdl;, nakar je soa-nl dvor Finderla obsod 1 na 6 let težke ječe, pooštrene 7 1 trdioi lcžiščem in 1 pustom mesečno. Prosveta. DaneSj Čttrttk, dno 16. rice. :;e vrši prenuprz v^i.t'.^gre v 3 deiaajih *V mvtM r;aviCL. »Uiadni list« St. 144 z dne 11. dec. objavi ja naredbo 0 »carinsko -po-štnem pravilniku. Profesorske plače se glasom sklepa min. sveta izenačijo s plačami pro-fesorjev v Srbiji. Trboveliskl nidarji sr« 14 t. m. ponovno poslali deputacijo k deže'.ni vladi z zahtevo po.134°/0-nem zvišanju prejemkov. Trboveijska družba izjavlja, da mora v zvišanje privoiitt samo, če se zvišsjo cene premoKU. Delavska deputacija je izjavila, da odkianja vsa-ko odgovornost za nadaljni razvoj do-godkov. Bati se je, da izbruhne stavka v Trboveljskem reviiiu f.e te dni. Stipendije za dijake v inozemstvu. Min1-ster prosvete je podpisal sklep, da se po-vlšajo stipendije za državne št'pend ste v inozemstvu, in s cer 00 250 na 450fran-kov na mesec. + Dr. Anton Mahnič. Dne 14 tm. zjutraj je \- Zagrebu po dolgi bokin\ umri škof krški dr. Anton Mahnič. Odkar se je vrnl iz svoje internacije je vidno hiral. 2 nj in je šel v grob mož, ki je glavni krivec strainega bratomornega boja na Slovenskem, ki je ubi s svojim fana-t:zmom pesiika Gregorčiča. k; je ,'zzv.ii kulturni boj, ki je v svoji slepoti vse hotel podred ti interesom cerkve in ubit, v našem narodu vsak svobodni polet. NaS narod pa je zdrav in premagal je duševno nas'lje. Znač'lno je, da je ustvariteij slovenskega klerikalzma umri kmatu potem, ko je dož-ivel klerikalizem pri voli tvah polom. Štetje prebivaistva preloženo. Iz Beograda iavljajo, da k vsled tehn'čnh ovir preloženo štetje preb valstva, popis živne in poslopij, ki b; se melo izvršit1 1. jan. 1921. Enot'ne polic'jske nn'lornie za vse polic'jsko uradn'štvo v državi bodo uvedene po vzorcu dosedajne srbske poli-c\iske uirforme. Iz poštne službe. Za poštne oiic jan-te so imenovani asp;rant. Ignac Kislinger v Celju, Anton Količ v Z dar.em mostu. Davor n Šteianec v Gor. Radgoni. Stefan =.u ,$ V, \ A V. 0 6 •rr*' Oe/sanc v rirastniku, Ivan ledenik, Maks Kosir, Anton Prijatelj v Mur. 5o-liotu Val. Pećnikar, Viljem Smerdu, Ant. Giogovšek v Hol. Lendavi. OJpravniška nesla so podeljena: post. pomoču'c; G-/eH Dšuban Križevci v Prekmurju, post. aspirantki Fiane. Ćampa Gor. Lendavn. pošf. pomoćnici Aniai Singcr Vel. Doline:, post. oficijantk; Mileni Mursa Sv. Juri v SI. Gor., post. pomoćniku lanezu Tika« Rankovci. Premeščeni so: poštar Franc Ftndenrk ;-/. S;nčevasi v Crno pr; Pre-valjah, poštar Cril Naval / Fale v Brer-no. Trajn-o upokojena je poštna oficijant-Ka Viktori ja Linek v Ormožii. »JuKoslovensko akademsko podpor-imi društvo u Beču« je izdalo za 1. l°19-2% »izvještaj,, ki je prav poučen. V pr-vein dolu pr naša pod naslovom »Svjet-loaošc il' grobar;« o nemškem Sehulver-e'nu, in drug članek pod naslovom: 'Prednosti studija na bečkim školama«. V drtrgem uelu- nrlnaša stat;st ko članstva društva v preteeenem šolskem letu. ki je znašalo skupno 6°i '''. vseli krajev Jugoslavije. V nadalhie-m prinaša zam-rnive številke / ekonomskega življenja našega dijaštva na Dunaju, -iz katerega izhaja nujna potreba, da se naša javnost toplo zavzema za našo mladino, ki studira na Dunajsi. Tud! b' se morali razn1 vladu' činitelj1 za zboljsanje položaja na-šege d-ijaštva na Dunaju toplo zavzeti. Trst je stel po poroc lu statist'čnega '■:r.w\a dne I. nov. ti. 242.214 prebivaleev. ———-————^—■, Turisttka in šport. Tcksia za svetovno prvenstvo « Ce^ju I — K|e? — Kedaj ? Občni zbor »Slovenskega planinske-«a društva« v Ljubljani se vrš: v četrtek 30. trn. v restavracuskih- prostorh Na-rodnega doma v Ljubljair. Začetek ob 8. uri zveeer. Dnevni red: Poročilo odbora, ioločitev društvene članar ne ter pn-spevka podružn c, rifidomestne volitv*. samostalni predlog' in slučajnosti. Sport, 25. št. prinaša članke: Smn-ški sport — Telovadns organ zacije in sport. — Smuška term'nologija. — Dalje razne vesti ned-: Nogomet, Zimski-sport. Kolesarstvo in motooklistka. Avtomob'-Ustka, Aviiatka, Konjski sport :n SluŽ-feene objave. Ptlnaša \epe s\ike-. Pred Križko kočo, Velika Planna nad Kamn!-kom. Ivje, Opoldanski počitek pred Kam-Hiško kočo. Kr ?ki dol nad Koprivircanr. V z'mi vrh Gr'ntovca. Iz Trbovelj. (Sad komun stičr.ega hujskanja.) V soboto, dne U. trn. je za-bodel v prepiru komunist Franc Lebar svojega tovariša socijalista, oženjenega očeta treh otrok. Hribovška z nožem v prsi z vzklkom: »Dol s socjalnm patri-jotoir!« Ko je orožništvo aret:ralo Lebra. s katerim so imeli dost: posla, predno se im je to posrećio — in ko so ga gnali na orožniško postajo, je med potoma vp'I: »2'vijo republka^. Dr, Lerhež in Koren sta lahko ponosna na tak cvet republ;ke. Mi pa z tega v d'mo, kako bode v jugo-slovanski republ:ki, će bodo vladali tak'; itivjaki in razboju ki. Hvala lepa! Vransko. Notarski nameslnik g. Fran Presečnik je imenovan za notarja. Malanedelja. Malonedeljski tamburaški zbor priredi dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne veselico v Soli. Čisti dobiček ie namenjen kmetii^kemu bral-nemu tiruStvu. K obilni udeležbi vabi odbor. Apače. Prvikrat se je dne 1. decembra slavil v ponemčenih Apaiiah jugoslovanski državni praznik. Pokazalo se je, kako neurejene so raznere v Apački kotlini. Tuka^nji župan Furst je ta dan z nekat?rimi .1rug!mi veljaki cdpotova! v Gradec. Šo!«!ca mladin-i se ni udeležila službe božje, ker se otroci še vedno vzgoiivejo za »Deutschoster-reich*. Trgovine so bile zaprte (ražen Hodlove), ampak nastava )p. vise'.a samo na vojaški pisami. Ko so svoj čas Avstrijci zasedli Srbijo, so srbski du-hovniki morali služiti maJe ?a avstrij-skeira cesarja, ki so se iih morali ude-ležiti zastopniki občin, soiška deca i:d. Kdor bi pokaza! upor, bi ga obesili na drevo. Apače n;so zasedene ?gno za-časno. temvei" so stalno pripadie lugo-s!av;i;. Toda z nemčurfi rostopsrno tr.i Ji.i^oslovani drugače. kakor so orw ne-koč postooali z našimi sopienieniaki v Srbiji: pustimo, da lahko vsakdo, kdor hoče, javno ignorira naš narodni praz- nik. Značilno je. da so tukajSnji nem-čurski rovarji ostali na svojih mestih in so še vedno v neposrednih zvezah z Gradcem. Pošljite nam že kmalu ju-goslovansko učiteljstvo! TRGOVINA. 08BT IN NARODNO GOSPODARSTVO. Pravila o tari. (Dalje) Ćlen 11. V prometu ncobićajni /unanj' zavoii so podvrženi plnčilu carine po svojem materijalu ;n izdelku. Po tem se mora pri blagu z zunanjimi zavoji, ki nišo priznan kot tara (zavoji iz kozje dlak^, klobuče-v'iue. tepf'hi, preproge, kovčeki, torbe iz usnja, povoščeno platno, omare ;td.) neto teža vedno s premerjenjem najti. a carina se bode vedno posebej za taka zavoje plačevala. Ce pa je v njih blago, ki se carini po bruto-to?i, se bode posto-palo ž nj'm Po predpisu čl. 24. teli pravil. Deklarant pa ima pravice« zahtevati od carinarne, da se inu tak komad, ako se v njem nahaja jednostavno blago, od katerega se plaća višja carina, kakor >xl tega zavoja, zacarini po bruto-teži zajedno t blagom in po postavki za blago (v čl. 23 b teh pravil). Kakor z neobčajnimi zunanjimi zavoji se bode postopalo tuđi z onim' pri-znanimi zunanjimi zavoj1, ki se uvoz jo z nepopolnoma oz'r. z malo napolnjen'Tn blagom. • Ćlen 12. Kadar priznan-. zunanji zavoji po svoji teži ali obsegu ne odgovarjajo običajni teži, ozir. obsegu tak'h zabojev, to je, če so lažji od občajnih zavojev, ali so po obsegu večj; od njih, dofčno blago v tak" h zavojih pa ima pravico biti zacari-njeno po čisti teži, se bode cariirlo po č-sti teži po ugotovljenem tehtanju, zavoj pa se bode posebej ocarin'l. Toda. če se dotično blago car m po bruto teži, se bode ocarn'lo ?ajedno s težo zavoja po bruto-teži, ko se ti bruto-tež; doda 5e 10 kg na vsakih 100 kg. Tak; zavoji se smatrajo za nepopol-ne. kakor tud-, zavoj, iz čl. 15. teh pravif. Cicu 13. Ako se čisto in gibljvo blago uvoz; v kakem zavoju nepriznanem za taro, tedaj je treba v prijavi točno navesti njega nazivanje (kanglja, balon, loneo :z kamenite mase). Take oblike zunanjega zavoja se vračunajo v težo blaga samega, če se blago carin; po neto-tež: in v kol:-kor se ne smatrajo za dragocene, v ka-terem slučaju se bode postopalo po alineji 1 čl. 5 teh pravi. Ce se pa tako blago zacar'.n; po bruto-tež , se bode postopalo po alineji 3 člena 24 teh prav 1. Ćlen 14. Komad;, pr: kater h je več delov ali komadov blaga brez zunanjoga zavoja samo zvezan'h z žico. sukancem, ali z okov;, se imenujejo vezi. Pri vezeh se ne dovoljuje odvzetje teh žc. vrvij itd. o priliki ugotovitve teže za carinjenje. Člen 15. Določene stopnje tare veljajo za za--voje, k blago od vseh stran: zapirajo, kar za nepopolno zavoje — sod brez dna. za-boj brez kake stranice, zabojčke brez pokrova, bale, ki predmet samo deloma po-krivajo — se ne bode devoljevalo odbijanje tare, in tudj ne ugotovJjenje neto-teže s tehtanjem pri jednostavnem blagu. Pri blagu pa. k; se carini po bruto-tež:, uvozi se pa v takem nepopolnem zavoju, se bode postopalo po členu 12 teh pravil in plačevalo nadatek 10 na sto. bjemno se bode smatralo kot popoln zavoj korbe s pokrovom od drugega materijala (de-sek, azure in prost h tkanin). Z raznovrstnm blagom v takih ne-popolnih zavojiih, če se tud. vse car:ni po brirto-teži, se bode postcpalo po členu 18 točka 1 teh pravi, in nepopoln zavoji se bodo ocannili kakor blago po kako-vosri, kakor tuđi neobičajni zavoj (člen 11). a po tehtanju se bode ocarin lo bla-?o, ki se carin po neto-teži. a z blagom, ki se carini po bruto-teži, se bode postopalo po aliin. v 1 čl. 24 pravil. Clen 16. Kakor rečeno, ugotovitev neto-teže z odbijanjem tare od bruto-teže se mora vršiti samo pn jednovrstnem in jednostavnem blagu. Clen 17. Clen 16 velja tud' za jednovrstne te- kočine, ki imajo pole,1- reposrednih zavojev posode, k; se računa v neto-te-7.0 blaga samega tuđi druge zunanje zavoje (dvojni sod, sod, v balah, azurah, steklcnice v zaboj h. korbah itd.) za ka-tere je priznana tara. Te stopnje targ. za zunanje zavoje (zaboje, korbe, bale ,td.) se ne smejo pri-dejati, če se v nj'h uvozijo tekočine v ne-običajnih, neposrednih zavoj;h — poso-dah (v čl. 13 teli pravi!). (Dalje prih.) Kako bodl^ČLsost ima iztoz ns8eys hmelja na Annjeikr-? »Saazer Hopien- und Brauer-Ze:-tung« objavi v 48. štev. z dne 25. nov. ti. članek z zgoraj navedenim napisom: ker je njegova vsebina zanimiva tuđi za naše hmeljarje, hoćemo ga objaviti tud; v slovetiskem jeziku. »Iz Londona piše nekdo v »Allgem. Brauer- und Hoptcnzeitung* sledeče: Po dosedajnih uradnih določ'tvah je Angleško letos pridelalo 279.000 centov hmelja, toraj za S0.000 več nego 1. 1919. Ker je uporaba hmelja na Angleškem pa-dla od 600.000 centov na manj kakor 550.000 centov, rabio bi torej še okros 300.000 centov tujega hmelja. Ker pa hoče angleška Inndjska kontrola obnoviti vsa opuščena hmelj'šča, se uvoz hmelja tuđi v to svrho natančno nadzoruje, da se ga ne uvozi će^ potrebo; morebitnt preostanek b; namreč škodoval cem hmelja iz 1. 1921. Z veliko napetostjo se pr čakuje razglasitev letošnjih cen. Pn-čakuje se, da hmeljski komite pred novim letom ne bo končal svojega dela ;n da bode še le potem trgovina s hmeljem prosta.« »Iz tega je razv'dno •— piše Saazei Hopfenzditung — da skrbi angleška hmeljska kontrola natančno za to, da se ne uvozi več hmelja, kakor ga Anglija rabi 'n da se bode skrbelo za to, da bo Angleško samo pridelalo toliko hmelja, koikor ga potrebuje. Brez dvoma je, da se Jm bo to s pomočjo države tuđi po-srečilo. Kaj bo pa potem z našim češkim In posebno žatešk:m hmeljem? — Kam naj potem eksportiramo naš hmelj? — Po naredbi ćehoslov. izvoznega urada se je onemogočilo nakupovanje češkega hmelja p jon-irjem žateškega hmelja — trgovcem z N^mčje; le-t; se danes pečajo Ie še z nemškim hmeljem. Če pa bo v teku nekaj let prišlo do tega, da Angleško ne bode več rabio tujega hmelja, potem se bode hudo mašceva'.o gospodarstvo če-škoslovaškega hmeljskega sind:kata, ka-teri ja kupcem z Nemćije Ze dve leti zabran 1 In otežkočl nakupovanje našega hmelja; le-ti pa tuđi pozneje ne bodo hoteli več kupovati našega blaga. Odjeinaf-o: našega hmelja bodo le še češkoslov. S/'mtikati, kateri pa bodo potem hmeljske cene sam; dolot-iR ;n hmeljarje tlačili. To so češkoslov. s'ndikat; že zadnje dve leti nameravaK. pa se jim ni posrečlo. Na-stop.l je zvesti zavezanec — Angl ja -pa ne na ljubo češkoslov. sindikatu, nego lastnemu dobičku na ljubo; pa če bo Anglija pridelala sama dovolj hmelja, potem so si nd kati :ia suhem. kar jim pa ne bo škodovalo, ker bodo med tem že imeli svoje milijonske dob;čke na strani. Udar-jen bo le hmeljar, katen bo prisiljen *s-kati pomoč države. Ni še vse zgubljeno — še je čas, da se mars'kaj reš'. Izvoz hmelja se naj o-prosti vseh ovir, da zamorejo hmeljskri prekupc — brez razločka na narodnost in državljanstvo — iskati kjerkoli novin odjemalcev. Ce pa teh ne najdejo, potem bodemo šl, s hmeljem krošnjarit v last-no, kakor tud; v škodo države.« Kaj sledi iz navedenega članka iz nemškega časopisa za nas slovenske hmeljarje? Evo: 1. Nadprodukcija na Angleškem nam ne bode v dobiček — to je sigurno. 2. Obsegi novih hmeljarskih nasadov naj bodo v pravem razmerju k cetemu posestvu; skrbimo, da bodemo pridelali potrebni živež na domaći zemlji. 3. Pridelujmo ie blago prve vrste. 4. Domači trgo%rni se naj posreći, spraviti naš hmelj preko Trsta ali Reke na svetovn; trg. Jugoslovanska moka v Avstriji. .Mo-ka, katero je kup Ia Avstrija pri nas po-\T>rečno za 15 kron kg, priđe s carino -n drugimi stroški vred v Avstriji r,a 80 av-strijsKh kron klog'am. ttalijan\';o. iugoslovanska trgovska zbornica. Ital jansko - jugoslovansk; tx- govski komite, ki ima svoj sedež v Rimn. je dal inicijativo, da se čimpreje priredr sestanek med jugoslovanskimi in italijaa-skimi trgovskimi družbami. Cilj tega ss-stanka naj bi bi, da se pripravi osnutek italijansko-jugoslovanske trgovske zbornice v Rimu. Borza 14, deo. Curih: Berlin 8.60, Newyork 650, London 22.47, Pariz 37.65, Milan 22.35, Praga 7.25, Zagreb 4.40, BudimpeJ.^ 1.25, Dunaj 1.65, avstrijske krone 1.05. Dunaj: Zagreb 399.50-404.50. Tuđim-peSta 99.50-101.50. Praga 734.50-739.5O, Varšava 101.75 103.75, češk; kronc 745 50 -755.50, dinarji 1590-1610. Praga: dinarji 220, marke 119.25, švic. franki 1374.50, lire 306, franc. franki 521. funti 307, dolarji 88, avstrij. krone 13.70, poljske marke 14.25. Zagreb: dolarji 148.50—149.50, avstrijske krone 28-28.50, franc. franki 865-830, nem. marke 202-203, leji 200-205, ital. lire 515 -522, levl 150-160, angleški funt 490-510 češkoslovaške krone 165. BAZNE VESTI. Volkovi so se pojavili na kočevsko-hrvatski mejon. J CENTRALA V LJUBLJANI | Hciieroni fondi nad 45,033.00 kt^ts. j Podružnice v Splitu, T«*štu, Sarajevu, Gorici, Mariboru, Boravljssh in Piuju, sprejema vloge na Knjižice fn fekoči račun proti ttgodnemu obrestovanju. Kupuje In prodaja vse vrste vrednoštnlh papirjev, vaiut in dovoijuje vsakovrstne Rradite. Edina slovenska specijalna trgovina z barvaml in laki. Agentura !n komi-sijsko pođiefie. Iv. IFerlež« Celje 447 156-88 Wair»ocln.i dom r^i<~i»*V>~W»<*mi~ini~ir*vy"Vv*v%jM-^-^n^o^niVnVnrtnm*u%VVVi*-u^yi_r>A.'*wYi*^MM~sy*~*^->»\»^^>fm~w**>w*w *~\_t~t „' stedilnsk na plin in razfično pohištvo se te kaj proda. Mikiošičeva u). 5/11. 1591 1 Prodam lahke sani. fzve se v gostilni »KOPRIVA« v Dre-šinji vaši pri Celju. 1587 2-1 Na zna Milo. V par dneh iziđe kot knjiga „Rodoljub iz HiMFiiie", veseloigra s petjem v treh dejanjih, ki še je igrala z uspehern v celjskem itiestnem gledališču. Ker je igra pripravna tuđi za odre po deželi, jo toplo priporočamo. Naručuje se pri založniku R. Dobovišek, odv. kand. vr Celju, pi-sarna dr. Kariovšek. Cena 16"— K za izvod brez poštnine. Knjigarji dobijo popust. 1583 Svarim vsakogar, ki bi na rhoje ifne dal korhurkoli denar ali de- harno vređnost, ker nisem za ni- kogar plačnik. 1589 1 Ivan AKetainaK« trgovec in krojaški rriojftef. Celje. ^t-i^l Pod gane, »te* ^s fer V68 mrčeg .nora poginiti, Ce se vporabl.iajo moja preiz-kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske misi 10 K, za podgar.e in mi?! 10 K, ščurke posebno močna vrsta 28 K, posebno tnočna linktura ta stenice 12 K. unlieva'.ec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti ušesn pri Ijudeb 5 in 10 K, mazilo z& u5i pri živini 6 in 10 K, prašek za uš! v obleki in perilii 10 in20 K, tirktura proti mrčesn na sadiu in ?.e!enjai1i (uričevaiec rastlir.J 10 K. prašek proti rrravijani 10 K, mazilo proti garjaro 12 K. PoSi.iia no Dovzetju Zavod ta eksport - M.l&nHer, t£a&te%> 37, ^Petrf.ntmHa ulica 8. 465 40 bjudeuil Uunger ESsa cesi-«jjb gasa 3 Prekajevalnica in izde- fj A Iovalnica klobas. Elekt- k U rični obrat. Lastna hla- t 3 dilnica. Eksport se toč- V J^^ no fzvršuje. k tjsasa 1307H-12 ES25C Xm ^ ■ ii "' 'i' ■ ii m ii iji m m it *-^>4b>^bvV^ pristao nofvesdo najboljSe sredstvo proti slabokrv-nosti se dobi v drogeriii 14—7 SANIT3.S, Ćelie. Lepa božična darila ^==s SG CIO O€5 pPl 3 iv Celje, Kr»alja Petra cesta. ===== Offlejto si izložbo. =_r= Oglejte si izložbo. > ■ ■ ■ ■ ■ ~— Hoćete dobro "~3 in poceni kupili? Najzanesllfvejia ura je Suttner»jeva ura! Nikelnasta, jeklfna, srebrna ali zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila! Tuđi verižice, prstane in uhane, vsakovr^tne darove, in potrebščine, kakor: škarje, nože, priprave za britje, Šibičnjake, diamante za rezanje sUkla, doze za smodke in cigarete, zapestnice i. t. d Vse dobro m poceni najdete v cenikn od H. Sutf ner, DuMjana St. 983 Pvoclai ts^ krasen kavni servis (.Karlsbad) in več drugih stvari po niikf ceni. tNaslov se izve v upravnižtvu. 1585 1 Pohištvo! Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, jedilne, gosposke sobe in salone, kuhinje ter predsobe ii3jsolidnejše in v vsakem slogu. Imam v zalogi vsako-vrsten les, kskor javorjev, jesenov, čreSnjev, brezov, hrastov, orehov, ma-iiagonf, poiisandler, rožni in tičar. Elegantne spfilne sobe imam vedno izgo-tovljene v zalog!. Prevzarr.em vsa na-ročila ter ista izgotovim najhitreje in v popoln.o zadovcljnost naročnikov. Nacrti na razpolsgo. Cene 50% nižje, kakor v mestih. Za obilna naročila se najtopleje pripoioča I^&rrjo VlTafjnei?, mizar Sv. «Jur»ij ob Taboru prf Ce/ju. 1580 10-3 Za gostilničarje in vinske irgvvts Sfr-pnporc'ajo stsra. močna crna in bela dl A* t OUTlriliilSHd katera so vsied svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tuđi !iaiprik!adn?j§3 za zboljSanje slabejžih vrst vine. 3S lwafi Mmtkošići Glavni trg S CiiiiB G!av:;I bg 8 0B$f 6amo nss M£-feria> "^9 I^an Mast nali C©ij©* Kralja Paira cesla 15 C©4©t priporoča ceni. občinstvu sukno in vsakovrstne kroja-ške potrebščine za obleke, veliko zalogo vsakevrstnih oblek za gospode in dečke, kakor tuđi izdelovanje oblek po najnižjih cenah. f5W3-i v........_ NA DEBELO I«; NA DROBNO velka ronoiina svilnatega barvanega in krep papirja in rutk za ^ jžič. Pismeni papir v mapah in kasetah, kopirne knjige, stročnice, gobe za tablice 1547 14—8 in vse drage pisarniške potrebščine. Za božio lepa dlar>ila, t>eletr>lst-ičiilli. linjijj y «seh jezilcib ir elegantnih vezih. Goričar ^k» Leskovšek, Celje. Rudolf Pevec, 1582 ^ 26-1 je otvori! svojo podružnico v Beški (S:'em) v blizini Beograda in Nuvem Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje po?treči ćeli Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, moko, v.sa-kovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom (karlovško in banatsko) vse n;iicetieie po dnevni ceni. Naročila se naj pošiliaio direktno na tvrdko: ; RudolfPe*ec, v Beški (Srem). Naslov; Pewey, Beeka (Srem), Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drugo tvrđko konkurirati. Obenem boden tamkaj prodaal deske. les in droge. S'ovencem se bodo dajale brezplačno eventuelne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča RUDOLP PEVEC, prvi slo enski trgovec v Sremu.