LetniU VI. V Ciorici, dn6 GO. aprila Števillin 13 .,Prir:a\. List" izhaja vsaki *•, iO.,in 20,, dan v mesecu. Cena za celo leto l gl. 50 ll , za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice iii Šolske ulice po 4 nov. <§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cosaija Uredništvo in upmni&tvi mu je v Gorici, Nunske ulice at. lO. — Nofran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „ Pri morskega Lista". Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarn a. Pastirski list mil, škofa tržaškega. Na veliki petek razdeljevalo se je v tržaški stolnici pastirsko pismo, v katerem mil. škof pojasnuje ves spor nav-stali med njim, in občino radi pridig. Ker vsega pisma, ki je zelo zanimivo, ne moremo hkrati priobčiti, podajemo bralcem le nekatere važnejše odstavke, ki nam jasno pričajo o krivičnem boju proti plemenitemu višjemu pastirju. Spominjajoč svojega nastopnega pastirskega lista, govori o dolžnostih škofa do svojli vernikov ozir oznanovanja božje besede. Zvest svoji nalogi, pravi mil. škof hotel sem. npeljati postne govore za moške v treh jezikih, da bi dal priliko soselno delavcem siušati božjo besedo. Statistika govori. „A prišel je zli duh sejat grdi raz-por, obtožuje škofa, da isti hoče s^ slovensko prepovedjo posloveniti Italijane, in ta tožba se ponavlja nekaj dni sem v javnih listih in tudi v muuicipalni zbornici in drugod. Kaj slabega je storil škof, da bi bil zaslužil taka očitanja? Storil ni ničesar druzega, nego svojo dolžnost. On ni uvel nikake novosti. Odredil je samo, da se imajo vršiti konference v treh jezikih, v katerih se itak prepoveduje vsako nedeljo in praznik, ter da se slovenske konference imajo vršiti v cerkvi pri sv. Jakobu, kjer so se opetovano vršili sv. misijoni v istem jeziku. Kriči Se, da jaz hočem posloveniti I-talijane. Siromašen grešnik sem, nevreden, da bi se skliceval na svete besede Jesuza Kristusa, ali v tem slučaju si dovoljujem ponoviti z mojim Odrešenikom: „Kdo izmed vas me more obdolžiti tega greha ?“ Tu je moja vest mirna, naj kriče nepri-jatelji, kolikor hočejo. Odkar sem škof v Trstu, ostale so stvari glede Slovencev v mestu in okolici, kakor sem jih našel in nisem uvel nikake novosti. Ako sem uvel kake novosti, bile so vse na korist Italijanov. Ko sem opazil minolega leta, da v cerkvi pri sv. Antonu novem ni bilo na Veliki petek propovedi v italijanskem jeziku o pasijonu, sem odredil takoj, da mora biti taka propo-ved. In to je ugajalo jako. Isto sem odredil letos pri sv. Antonu starem. Ako je sedaj v Rojanu kaplan za italijanske propovedi, kakor je bilo obljubljeno že od mojega prednika, je bilo to — lahko rečem odkrito — moje delo, in me je stalo veliko žrtev oziroma na pomanjkanje duhovnikov. In pripravljen sem poslati kaplana tudi v Barko vije in Škedenj, kakor je bilo tudi določeno, čim bodem imel kakega duhovnika na. razpolago. Že dalje časa gojim v svojem sren živo željo, da bi pri sv. Antonu novem preskrbel vsakdanjega propovednika za postni čas. Iz tu sledeče tabele je razvidno, kako neopravičena je tožba, katero je čuti pogosto: (la se zanemarjajo Italijani glede prepovedovanja božje besede. Logika številk (’oka,zuje stanje prepovedovanja besede božje v cekvah tržaških v letih 1857. in 1897. Rednih propovedij je bilo ob praznikih in nedeljah : italijanskih v 1. 1857 : 7 v 1. 1897 : 14 slovenskih n ^ nemških „ \ Izrednih ital. „ slovenskih „ „ nemških „ n Da ne govorim o nabožnih govorili, ki sva jih uvela jaz in sedanji župnik pri sv. Justu, katerih je nič manje nego 120 na leto. Iz tega izkaza je razvidno, kako se je pomnožilo italijansko prepovedovanje v 40 letih v naših cerhvah — bodisi redno, ali izredno — dočim je slovensko ostalo v prejšnjih mejah." Zakaj napadajo Škofa. „Žalibog me v teh časih .— kakor sem rekel v svojem pastirskem pismu: „v časih narodne bolezni": lnsurrezerunt in me testes iniqui sine causa — obrekujejo italijanski listi, me obrekujejo tudi slovanski listi, na da bi se niti brigali za to, da bi spoznali pravo stanje stvari. Iz zakaj vse to? Ker, hvala nebesom, jaz nisem ne italijanski škof, ne slovanski, ne nemški, ampak sem jedino le katoliški škof, šlcof sv. cerkve rimsko-katoliške, v kateri je J. K. podrl vse stene, stoječe med narodi, V kateri — kakor sem rekel v omenjenem pastirskem listu — „smo vsi sinovi istega očeta, odrešeni isto sveto krvjo, očiščeni istim mazilom krsta; smo deležni vsi istega oltarja, in smo vsi, brez razlike, poklicani v isto slavo“. Jaz moram t^raj ljubiti vse, naj bodo Italijani, Slovani ali Nemci: moram povspeševati dobro vseh, moram biti ves od vseh. In tako delani z božjo pomočjo, v kolikor mi dovoljujejo moje moči." Komu velja ves boj. „Zdi se mi, govori nadalje mil. škof, da vsa huda ura, ki je zdivjala te dni. ni naperjena toliko proti prepovedim, katerih se pač ne boji nikdo, ampak proti Jezusu Kristusu, proti njegovemu maziljencu, škofu. Z blatom hočejo ometavati škofa in kakor da je privezan na lcakov steber, mečejo nanj vsakovrstnih lažij in obrekovanj. Dotičniki vedo dobro, da smo Y postu in v najsvetejšem tednu vsega leta, in so se slabotniki — kakor so storili apostoli v noči, ko je bil prijet Gospod — škamlalizovali in se lahko odtegnili, da niso šli v cerkev in da niso vsprejeli sv. zakramentov. Percutiam | a-storem et dispergentur oves gregis. Udan rim pastirja in razprščene bodo ovčieg.... Tako govori katoliški škof svojim vernikom. Tako govori mučenik svojega visokega poklica razburjenim duhovom. Bode ti uspel ? Dal Bog, da se vsi dobri katoličani združijo ter združeni s škofom upre proti brezverskemu toku, ki je s tako silo bruhnil ravno v Trstu. Molimo zai tržaško cerkev ni lije mil, poglavarja?* >1 mm pn m Težko nam je govoriti, a molčati ne smemo ! Ker pa bi bilo grozno veliko šuma in — pohujšanja, ko bi povedali celo resnico, zato priporočamo svojim bralcem zadnje štev. „Slovenca!“ Ta prvi kat. časnik na Slovenskem je pisal o Amicu jako ojstro, a pisal je povsem resnično. Ta list je v najintimniši zvezi z našim metropolitom. Ako bi torej Amicovci imeli količkaj razuma, bi spoznali, kako daleč pod ničlo je padla njih politika. Memo „Slovencau seje izrazil contra Amico tudi eden naj odličnišiii italijanskih listov v kraljestvu: Osservatore Milano ! Enako obsoja trž. razmere Oss. Romano To nas tedaj tolaži, da vsaj v Rimu lahko spoznajo, kaj in kako bije kat. politična žila Amicovcem. Naši kat. italijanski časniki sj kakor se zdi —■ s strastno politiko gospode okoli Arniča, povsem strinjajo! „Eco del Litoraleu je le izrazil par rahlih prigovorov glede na Amic-ovo taktiko nasproti škofu in vEco del Popolo11 je, kolikor se spominaino, vso vnebopijočo zadevo prezrl in si roke umil — kakor Pilat! — Sadove takega vedenja kat. italijanskega časopisja pa žanje Sid — Piccolo ! Dejanjski ni bilo menda' še škofa v Trstu, da bi se bilo nanj režalo in ga blatilo toliko iu ga tako brez potrebe izpostavljalo zasmehu javnega menenja in poulične druhali kakor se to dogaja zadnje tedne p. n. škofu Šterku. In vendar ima ta škof vse pogoja katoliškega škofa svetnika 1 Poznan je kakor izreden častilec Marije prečiste Device sedem žalosti; kar se tiče narodnega uprašanja je Hrvat, pa tako pravičen, da jo bil že kakor kanonik-župnik ljubljenec vse tržaških slojev. In vendar je danes liajobsovraženiš«, osoba v Trstu I Da, danes je lažnik, neznačajnih, panslavist, fanatik pred tržaškim javnim menenjem! Njemu je veljal divjaški krik iz tisoč g1'! kakor se je razlegal ob priliki socijalnega misijona pri sv. Antonu po tržaških ulicah : smrt škofu ! proč ž njim I Ja kdo, oj kdo je kriv teh v Trstu ne- 10 LISTEK 6 JI n G 2 V 1 70 >1 » 350 8 ?? »1 8 18 n »i 18 Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič, (Dalje.) 'Vojaki. R6jice so bile ob ugodnem vremenu vsakdanje vojaško vadišče. Ko sem šel poleti zjutraj v šolo, moral sem iti mimo čet in četic. Kakšenkrat je meril kteri izmed raztresenih strelcev (Pliinkler) s pušo. na-me; ker sem se pa smejal, vedel je brž, da imam vse le za šalo. Vse sem opazoval in poslušal; vsa znamenja, bodisi z bobnom ali trobento, sem razum ‘l in znal posnemati; vsi tehnični poveljski izrazi so mi bili znani; leta 1848. sem si zapomnil cel6 tudi vojaški šematizem, namreč lastnike, številke in barve, pa tudi domovino vseli polkov. — Vojaške reči so ma mikale tem bolj, ker smo imeli doma mnogokrat med letom, sosebno pa o glavnih jesenskih manovrah (brigadnih koncentracijah), raznotere vojake iz vseh avstrijskih dežel nastanjene. Naši kmetje so znali kaj malega nemški iu od vsacega slovanskega narečja toliko besedi in rekov, da so za silo z vojaki občevali. — Ivo so prišli potujoči vojaki na R6jice, je „tuku z/ion" in od vsake hiše je hitel gospodar, sin ali hlapec p6-nje, kolikor jih je bilo njegovi hišni številki odkazanih. — Ker so tipkaj pri nas „laška vrata", imeli smo v Št. Andreži prav po gostem nasta-njence od krdel potujočih v ali iz Italije. O času raznih puntov v Italiji je čakala tu ob Soči reserVa. Tako smo imeli leta 1831-32 več mesecev vojake doma, in sicer Poljake ali Rusine. Eden teli, po imenu Berg, se je rad z mano igral. Tudi še dobro pametim, da so so ti vojaki na dvorišči meseca januarija na solncu prali, drugi drugemu z mrzlo vodo hrbet polivali. Znabiti, da so bili Rusini, ki so na ta način slavili svoje praznike — božične ali Razglašenja Gospodovega (po staro-verskem koledarji). — Jeseni pa, o času vsakoletnih koncen-trdcij, sta bila ne le Gorica in Št. Andrež, temuč bilo je še 11 družili občin okoli mesta z vojaki napolnjenih. Naši dom& so imeli navadno vrle kanonirje ali pa konjike, večkrat tudi kakega častnika. Med nastanjenci in domačimi ljudmi je nastalo v boljših hišah prijateljstvo. O vendimi so nam pomagali ka-nonirji trgati grozdje, so pa tudi z nami večerjali. — Moje naj veče veselje o počitnicah so. bile mano vre in zlasti veličastne mašne parade na R6jicah, o kteri U se je zbrala vsakrat tudi obilna množica civilne gospode in kmečkih ljudi iz vseh bližnjih vasi. Ena naj sijajniših takih parad — naj sežem tu čez gimnazijsko dobo — je bila 18. oktobra 1840. Krasen dan je bil. Po nepopisno lepem redu in defilovanju, v so šli lovci v Podgoro in Ločnik, kjer_ so bili nastanjeni. Čez Sočo pa ni bilo mosta. (Most na čolnih‘je bila odnesla Soča okoli 1. 1835. Vem, da smo otroci vpili: „Mati, mati, most /ira dol’ po Soči“ !) Ljudi in vozove so in prepeljavajo še zdaj z „barko". Omenjeni nesrečni dan je bilo na buliji krdelo lovcev in mnogo družili, ljudij. Vse bi bilo šlo dobro, če bi ne bil začel majorjev konj sred ladije nekaj nagajati. Ljudje so se umaknili večinoma na eno stran, ladija se je nagnila in lovci in civilisti so se zvrnili v globoko vodo. Hvala Bogu, da nisem sam videl groze-polnih prizorov, kterih so cel6 daljni gledavci pri moji rojstni hiši koperneli. Vojaški kapelan je pritekel tudi nad Skale ter dajal umirajočim sv. odvezo. V mestu smo nesrečo brž izvedeli; popoldne je romalo vse mesto k Soči, tje doli do blizu Sovodenj. Povsod so ležali celi kupi oblečenih in že slečenih trupel. V torek potem je bil v Gorici pogreb ponesrečenih vojakov, večidel lovcev, pa tudi nekterih „fuhrweznov;‘, skup 42 mrličev M so jih "peljali na šestih vojaških vozovih na mestno pokopališče, kjer so jim postavili lep spominek. — Civiliste so pokopali v dotičnili domačih krajih. Sveto Telo. V Gradcu mi je rekel pred 4—5 leti neki gospod, da najlepšo, procesija sv. Rešniega Telesa (lan, ali kakor rečemo mi: „na sveto Tel6", je v Gorici. Da setn rekel, ali ko bi jo bili Vi videli pred 50—60 leti ’bi jo bili še bolj občudovali. Slovesna tihota med gledavci po ulicah in po oknih, sprelepi red povsod iu vernih ginljiva pobožnost — to je delalo procesijo še le prav veličansko. Ko smo stali mi ki jo je altarjem je sijajno slavnost tudi ta zunanjost, da so se je razen vojakov in meščanske garde, udeležili tudi „soldatiči" t.j. vojaški gojenci iz nekdanjega tukajšnjega zavoda na Studencu, zdaj via Alvarez. Streljali so navadno preciznejše, ko uni dve krdeli. — Ginljiva je bila meščanske godbe budnica že o zgodnji uri in po procesiji meščansko-gardna maša pri nunah. Src6 Jezusovo. Jez sem bil od mladih dni in sem še zdaj bister opazovavec in premišljevavec vsega, kar vidim in slišim okoli sebe. — Kar smo se v šoli učili, ni mi zadostovalo, širil sem si obzorje tudi zunaj šole ; škoda, da nam je bila studijska knjižnica malo da ne zaprta. Zlasti cerkvene reči in obred© sem po mestnih cerkvah sam opazoval, ker nismo v šoli nikdar nič slišali o njih. God sv. Sveti Jezusovega n. pr. nam je bil neznana ivč. Najslovesnejše so ga ža tisti čas obhajale nune Uršulinko. Cerkev in trg pred njo sta bila lepo ozališana in celi dan je bilo izpostavljeno sv. Rešuje Telo, zvečer procesija po trgu. Jez, ki sem moral biti vsako leto povsod zraven, stal sem nekega leta pri kropilniku in vse premišljeval; kar naenkrat začutim tujo roko na svojem desnem ramenu; roka prihaja čedalje teža in me prisili, da pokleknem. Ozrem se in vidim velečastitljivega, jako pobožnega nunskega spovednika, g. Jož. Baccia. Aha! Cape tibi hoc 1 — si mislim: kedar je izpostavljeno sv. Rešuje Telo, moraš klečati. Mestno pokopališče.^ Ker sem hodil v šolo in iz šole po tržaški (mirenski,) cesti, imel sem priliko, sozuaniti se z mestnim pokopališčem (odprtim eno leto pred mojim rojstvom 1. novembra 1827). Kapelo na-njem so zidali 1. 1833; podaljšali še za toliko na zahodno stran proti sedanji železnični cesti so je 1. 1850. Na tem pokopališči sem poznal vsak kamen in vsak križ: križev, železnih ali lesenih, je bilo veliko več, ko kam- nov. Malokdo znabiti je spremil toliko mrličev >ia to pokopališče, kakor jez; ni ga bilo slovešnejšega pogreba, zlasti z muziko, brez mene. Gorica se je do 1. 1848 (z Gradcem, Dunajem, Holomucem, Prago) ponašala, da je imela svoje meščan-sko-vojaško krdelo (Biirgergarde), infanterijo in granatirje (^ vispko, kosmato — medvedovo , — kapo); rekli so jim vulgo „i Cittadini*1, ,,i Cittadinš", mi Št. Andrežnje pa smo izgovarjali „Cuti*diiii“. Vsacega teli „c«tndinov“ so pokopali z muziko igrajočo krasno Beethoven-ovo mertvaško popotnico, (ki sem jo jez potlej domii tužno-srčno žvižgal). Mikavni zd-me so bili tudi pogrebi plemenitašev z grbi in služabniki v livreejah. — Srečaval pa sem, ko sem šel v šolo ali iz šole, tudi prav borne pogrebe. Revežev iz boluišca ali ubožnice namreč niso nosili v župnijsko cerkev v mestu, ampak naravnost na pokopališče iu opravljali mrtvaški obred v pokopališčni kapeli. Tudi niso imeli lastne krste taki ubogi, ampak nepobarvano „omnibus"-krsto; cerkovnik s križem, duhovnik, 4 nosilci .... to je bil včasih ves sprevod, Truplo so zvrnili v jamo in krsto spet odfl6*1*' (Dalje prih.) zaslišanih, v Evropi sploh tako redkih škandalov? Te tvornice tržaškegajavnega mnenja so zraven Piccola nihče di ngi, nego v prvi vrsti gospoda okoli Arniča! Piccolo je nanneč neposreden čini-telj vseh surovih in židovsko peklenskih demonstracij proti nedolžnemu jagnjetu — mil. Škotu! A isti Žid se glede na corpus delicti škofa sklicuje na Arniča, češ ta le je bil prvi, ki je Škota postavil na laž, češ da ni res, da bi bil konzistorij enoglasno sklenil, da se ima vršiti slovenski misijon! Piccolo se sklicuje na tri može! Ti so po našem skromnem menenju zaslužili nič manj in raje še več — nego suspenzijo! Kam pridemo sicer po poti Amicove politike ? Socijalne govore pri sv. Antoniu je namreč preprečila ista druhal, kateri je šel — moida neiiote — na roke Amico s svojo skrajno zagrešeno taktiko nasproti posebnim slov. govorom pri sv. Jakobu m njih odrediteljem škofu. Ista druhal je zaustavila žalibože, tudi le te ! Nato pa pridejo na vrsto one redne slov. pridige, katere je gospoda okoli Amica že davno hotela odplaviti s spomenicami in konečno pridejo na vrsto sploh vse slov. pridige v Trstu in v okolici ! I11 poiem V 1 No, in potem bode tako vzgojena socijalistiška pošast v židovskih rokah onemogočila tudi italijanske govore ter tako ustvarila v Trstu Eldorado Izraela ! Jeli mar to tako nemogoče? Pri takih politikih, kakor se nahajajo zdaj okoli Amica bo tč naravna posledica, dasi nekaj najmodernišega v vsej kulturni Evropi! Le tako napiej! Iz cerkve sv. Antona si ustvarite se naposled tržaški Fun-theon! Mi gospodo okoli Amica iz srca pomilujemo 1 in le prosimo, da bi se Bog usmilil zaslepljencev 1 Milostnemu školu pa izražamo tem potem svoje najglobočje sočutje m prisrčno ljubezen. Zajedno poživljamo vse čč. sobrate v tižaski škofiji, da potom udanostnih pisem izrazijo svojemu tako žaljenemu nad-' pastirju neomejeno zaupanje I biavna naša vlada pa naj si zapomni da, če bode l naprej tako mlačna v zagovorih kat. Škota in kat, slov. vzgoje našega ljudstva v Tistu, da si s tem sama omaja svoje stališče in izkoplje jamo revolucij.-soeijali-stiške iredente, v katero pade 1 Dopisi, Iz Šempetra.. Danes imam spet nekaj novic, ki utegnejo zanimati bralce „Pr. L.-* Najprej naj povem, da naša kasti dobro napreduje. V zadnjem času je razširila svoj delokrog tudi na Vogrsko. V prvih treh mesecih imela je do 25.000 g id. a. v. prometa. To je jako lepa svoia, ce pomislimo, da je v njej z Večine oso beli kieuit m prav malo vknjiž-benega. Naprej sploh ne bomo dajali več na vknjižbo, ker miamo za-lo slovenskih uenainin zavodov v mestu, kamor bomo pnpoi očali do Učne stranke. Naša t. j. kmečka posojilnica ima namreč prvi m bistveni naiiieu odpomoči nujnim poneham kmetov zadružnikov, lesevaii jih tako oderuhov, pomagati jun h zboljšanju zemljišča, žiVinoieje, reševati Jih prodaje biaga (žtviue) o nepravem času 111 pod ceno itu.: nikakor pa nimajo take posojilnice namena odpomagati zemijisktinn t. j. vknjižbentmu ali trajnemu kieditu. Za la namen je treba drugih zavodov, tfedajni zavodi, ki v prvi vrsti posojajo proti vknjižbi, so sicer res dragi; aii za-to pa tudi posojajo za več let. bodimo pa, da je prav maio razlike mej vknjiž-neninu slroski n. pr. 8 gid. za obrok 4 let pa mej stroški HO gid. za dobo lu let. Ako se slroski razdele, dobimo lia vsako reto 2 gid. t. j. v obeh slučajih po ž7o več, nego je sicerna obrestna mera. tt lem pa nikakor nočemo trditi, ua tako zvane mestne posojilnice so lde-jal ah vzor, lu ga mote poželeti kmet; ne, ampak prepričam smo, da se bodo za kmečki vknjižbeiu kredit prej ali slej morale ustanoviti posebne kmečke banko. Dokler pa teh ni, zadovoljimo se z narodnimi zavodi, kakor jih že imamo. Nasa posojilnica ima glavno oporo pri ljubljanski ljudski posojilnici. Ako bi te ne bito, ne vemo, kako bi shajala ako bi utegnila biti, kar Bog ne daj, se letos tako piskava letina, kakor je bila Vlahi l — Mohle dl Tlela v Gorici nas kakor višjeroutn milostno podpira. Mi srno mu prav hvaležni za to nakionje nost, ali zakaj ne bi mogli na Montu raztegniti dovoljeni „tekici račun" 1000 vsaj na 2—oOOO gid. a. v. tega res ne urnemu „ dvoj no mero“: eno za Italijane, drugo pa za Slovence !! Vso zadevo predložimo bodočemu nadškofu. Za sedaj pa prav toplo priporočamo, da vsi kmetje iz Vertojbe ju Vogerskega svoj denar, ki ga utegnejo imeti na Montu morda le po 3 V/o ali po 4% koncem t. m. iztegnejo in ga vioze v svojo kmečko hranilnico in posojilnico v Šempetru po 4V/o. Sempeterci so to z večine že storili. (Jasi jun I Sicer pa menimo, da bo dobro, če kmali ustanovimo ,,Zvezo vseli kmečkih posojilnic" na Goriškem. — Kakor smo namreč čttli, se v kratkem ustanove dve novi kmečki posojilnici v Brdih ! To je prav in potrebno'! Kaj pa naša Vipavska: Černiče, Kihemberk,? Kaj dalje naš Kras: Komen, Kostanjevica? Da bi bilo le nekaj več zanimanja za kmečko organizacijo, pa bi bila kmalu ,,Zveza" mogoča in gotoia! Toliko o posojilnici m pusojilnistvu na Goriškem na sploh ! Naj vendar še omenim nekaj kar bo morda zanimalo mladi svet! Na belo nedeljo je bil v Šempetru do viauskega leta javen ples. Tudi letos so sodih nekateri mladi možje »- napredek — da bi bilo za naše kmete m delavce v Šempetru jako koristno, ko bi se na belo ltedeijo plesalo. Slavno glavarstvo v Gorici pa jim je njih ponižno prošnjo odbilo, češ da naj počakajo še eno telo 1 Ne binem nadalje pozabiti naše lepe cerkve. Trijazno lice kaže že od zunaj, a čedna, da nad vse krasna je bila za pretekle Velikonočne praznike, Celo Podturenci se' niso mogli dovolj načuditi cvetličnemu okrasu na vseli in posebej 'še na velikem oltarju. K temu je pripomogel grofov, Marketov in morda še kateri drugi cvetličnjak in pa okus našega mladega Cerkvenika. Lepo je bilo: „Mostroš di S. Fe-ranš ! Kako so bravi za cerkev !“ tako so vsklikali šanrokarji. Šempeterci sploh slujejo kakor posebni prijatelji cerkve in njene lepote ! Bog jih živi! Toliko za danes! Prihodnjič morda Š*e kaj. Iz Kanala, dne lil apr. — „Kaj se li je zgodilo, ubogi Pr. i„ da si tako pomazan?" mislil sem si, ko sem slučajno dobil v roke cenjeni Pr. i. v našej čitalnici. Ko natančneje pregledujem ta list staknem res v njem nekaj, kar so tržnih z zanimanjem čitali. Pod naslovom „Čudna znamenja,, namreč je nek „Popotnik“ . priobčil kulturno črtico iz Kanata. Ker se zdi, da dotični ..Popotnik" hudo občuti, kar je videi in je užaljen zapustil naš mili trg, tedaj bo prav in umestno, da nas bo še lad poselil in nas tudi vesel zapustil. Kes je, da je lia oljčno nedeljo zvečer in v ponedeljek potem zj. tukaj v Kanalu običajna skupna spovtd, prt ka-teroj pomagajo čč. gg. kurati m vikariji nase uekainje. Dela pa so imeli vsi čc. gg. izuzemsi enega dovolj od litb. do 7. oznoma 8. ure zvečer. Ge jih je bilo pa takrat, ko je „Popoinik" prišel v cerkev, le kacih bO spovedancev krog 4 spovednic, ne siedi se iz lega, da so .bib samo ti pil spovedi, ker ljudje odhajajajo po opravljenem duhovnem opravilu uoinov m drugi zopet prihajajo. Zraven tega pa jo treba pomnili, ua so spovedovati trije čč. gg. tudi v sakristiji, katerih „Popul-nik" ni mogel videu. Ni bilo torej obha-jancev od skupne spovedi tistega dne le oU, ampak do uOO jih je bilo. — A vse to je malo pri toiikej fari, ki šteje nad 2200 duš; torej do 140u spovedancev. Tuui za ta ponustek imamo tolažila, bkupna spoved je v Kanalu tudi veliko sredo zvečer m veliki četrtek zjutraj, pri katerej je tudi mnogo spovedancev. — bicer pa ne smemo pozabiti, e,a tudi domača dva dušna pastirja pridno spovedujeta od prvega začetka velikonočne spovedi ter imata oblino dela ne le vsako soboto pozno v noc in v nedeljo zjutraj bd rane zore do pozne ure (ker ne spovedujeta le domačinov, ampak tudi marsikaterega iz sosednih uuhov-mjj, ampak precej dela imata tutu mej teunom. Torej naj bo potolažen skrben „Po-potnik" ; mlačnost v tem oziru med našim vernim ljudstvom do sedaj še ne vlada in smelo trdim, da so svojo krščansko dolžnost glede velikonočnega sv. obhajila skoro vsi duliovnjani pred veliko nočjo opravili, ne le iz nižjih stanov ampak tuui p. n. gg. zasebniki in uradniki, ter bilježtti bi imeli le izmed zadnjih par oseb, kateri se spovednice boje. Razposajenost otrok pa, liau katero se nas „Topoinik" žalostnim srcem spod-tika, je tudi nam dobro znana m vemo, da ta nedostatek se ne nahaja le tukaj to dobro vemo in sami vidimo, tako moramo uidi priznati, da si čč. gg. dušni pastirji vzajemno s slavnim učiteljstvom posvetujejo m opetovano ukrepajo, kako lu se prišlo takim neredom najlaže okom. Veliko se je že storilo in še več se bo tudi v tem oziru z Božjo pomočjo s trdno voljo in doslednostjo storilo. Tudi mi imamo odprte oči in vidimo, kar bi ue videli radi m da ne bomo, delamo pridno na to in trdno upamo, da ko nas v prihodnje naš prijatelj „Popotnik“ poseti, oo videl vstrajuega dela dober uspeli. Kar pa nočno vpitje in razgrajanje zadeva treba pomniti, da Kanal je trg, kamor prihaja tudi od - drugod veliko sodrge. Naši Občinarji se poprašujejo: kdo bi ti ruzgrajaici bni in nekateri trde, da sta bila dva mladeniča, ki. sta bila isti dan izpuščena iz ječe s par pajdaši — kar je prav verojetno. — Tudi ima županstvo pomnoženo policijo (2 moža), ki je tudi studia svojo dolžnost — kakor da izgred je kmalo dragi „Popotnik“, pojasnilo. (Je bos se sliši. Resnica je, ponehal. Toliko torej sprejmi v blagohotno pa v prihodnje želel kaj več, smo vedno pripravljeni. k Iz Zapotoka. V zadnji št/ Pr. 1. je nekdo označil tužno stanje Idrijčanov, ki nimajo nikake ugodne zveze za izvoz pridelkov do Gorice, kjer bi mogli vse v denar spraviti m se v speti do boljšega blagostanja. Zato pa propadajo naši I-drijčani leto za letom na slabše. Skrajna potreba je, da bi vendar enkrat kaj uči-nili v prospeh boljšega blagostanja obmejnih zaviženili Avstrijcev . ob Judriji. Kolovoz od Vihoylja proti Kobalarju (ua lvobališče) je tako strma iu nevarna, da si človek ni svest življenja ako gre z vozom. Dosedaj je namreč dognano in žahbeg dokazano, da se v maio letih ni ponesrečilo nič manj nego osemnajst ubogih ijudij, ki so vsed tega umrli. Da bi bila enkrat popravljevana pot od Vrliovljega na Kobahsče m nadalje-\aiia do Llga-Marljnega Celja skozi Kostanjevico m potem dalje na Kambreško m morda na Kočmj do državne ceste ob Soči ali od Kambrežke na Srednje bilo bi to našim okrajnim občinam v veliko korist, ker promet po nji bil bi velikanski. Od nas, to je iz Idrijske doline, se izvaža vino, sadje vseh vrst. les, drva, oglje siahiia, pšenica, krompir zelje, koli za trte, seno itd. iu skoraj vse le v Italijo in le malo na Gorico. Če gre blago v Gorico, morajo kmetje vse le na hrbtu znositi do dtžavne lepe ceste dve uri daleč. Na tak način pa gre ves dobiček kmetu v nič. Pot iz Kanala-Avč do sv. Lucije je v zadnjem času dobila precejšno državno podpoio; potrebna je m koristna naprava iste poti; a ravno tako in še bo j je naša potiebna dižavne podpoie. Ravno tako in se bolj bi Avstriji koristila cesta* za kojo prosimo, ker kakor sem že omenil, se izvaža nase blago iz Avstrije, ker v njo ne more. Veliko, veliko let se je že prosilo, m slednjič je bna liasa prošnja za zgradbo cesie vpostevana celo v naj višjih vladnih krogih. Vis. uunisterstvo je namreč v svojem razpisu uo tižaškega c. kr. namestništva z dne id avgusta ldUil A. 20.207 tudi pokazalo dobro voljo, kaj vkleniti v korist m v gmotni prospeh nasnu nesrečnim krajem. Inženirji so bili cesto ze. zmerili in sicer med Kostanjevico Ligom do sv. Jakoba čez Ko-bansče do Vihovlja do Briško skladovne ceste, ki perje v Uorico. kasluga pristuje našima v nima državnima poslancema, katera sta krepko delovala lia to, potem ko sta se osebno prepričala o potrebi. Označena cesta bi bila za Avstrijo velictga poltema iz vojaških obzuov, ki zahtevajo vteruitev branika ob J udriji. Priporočamo se vsem vplivnim merodajnim ciinteijem, v prvi vrsti visoki vladi, v drugi, uižavmm poslancem, kakor tudi županstvom, ki imajo za to skrbeti, da bi se vendar enkrat pričeta cestna zveza z Golico izpeljala. Ko se to zgodi, bomo mogli nase pridelke v denar spraviti na dosiojuejsi način, nego sedaj. Tako pa se objeunem povzdigne tudi y naši soinčni Gortoi promet. To so naše želje, to je naša jediua rešitev. Zdrav vrli pT. list! Politični pregled, Kolcanje Utžele. Ogri so velikonočni ponedeljek obhajali siavnost petdesetletnice spominskega dne, ko jo bili 1. 1848 potrjeni ustavni zakoni za dežele ogeiske krone Ube zbonnci ste poklonili cesarju slavnostno adreso. Toda ljudstvo in hotelo nič vedeli za Le slavnosti. Tak patlljo Govori se i sictT, da ima p- n- da ta nedostatek se ue nahaja le tukaj, nic veueu za ie smvnosu. v*A ušiv d .pvtUt pia ickuM Ltčmi J jmijpaJs amo& ni >R mmp Jju kakwj lizolu vzg aja jibw»Auu Državni zbor je zopet zbran. Položaj se dosedaj ni pienienil. Do vilmija jia pride, ko se prične zazpravijati o jezikovnih predlogih. Vlada želi, da se izvoli poseben jezikovni odsek, ki naj bi vso stvar zavlekel ter tako vsaj za nekaj časa vlado rešil iz zadrege. — Mla-dočehi so vedno uestrpneji, ter tirjajo od vlade, da vstreže njih tirjatvam, drugače ji odreko podporo. Desnica je y nevarnosti, da se razbije. Podobna je leseni baraki, ki jo vsaki veter maje. Na Reki so pri občinskih volitvah zopet zmagali avtonomisti. Hrvatje se volitev niso udeležili. Vlada pa novi občinski zastoj), ako se bode dosledno ustavljal vpeljavi ogerskih zakonov na Reki, gotovo zopet razpusti. Tako se bode pričelo zopet z novega. Vnanje države, Prusko državno ministerstvo je dalo vsem pokrajinskim predsednikom ukaz, v kateiem jim zabičava, naj krepe nemško narodnost in pi tiski državni čut. Občinskim uradnikom 111 učiteljem se posebno polaga na srce, naj se tudi izven službe trudijo za prospeh nemštva med neiieiiiškimi narodi. B tein je dala vlada novo orožje nasprotnikom Poljakov. V Nemčiji je pravičnost že zdavno umrla. S Kubanci je Španija na priporočilo papeževo sklenila premirje, da tako piidobi čas za poganjanje s zveznimi državami. Vojna med Španijo in Zveznimi državami je menda neizogibna. V obeh državah delujejo na to, da se razpor mirnim polom poravna, toda v obeh preva-gujeti že bojaželjni stranki. Obe državi sje tudi pridno oborožujeti in pripraljati boj. Predsednik ameriških držav je izbruh vojne za teden dni oddaljil, a kaj bode potem, je negotovo. Vojni svet francoski je sklenil ul ožiti novo tožbo proti Zob. Veliko veselje je zavladalo v židovskem taboru, ko je bil Zola oproščen, a najprej« je veselje bilo prezgodnje. Zadnja beseda še ni rečena, Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. — Umrl je znani slov. veljak, notar g. Jernej Zupanec. — V Ljubljani se je rudar A, Pelhan dvakrat vstreiii v prsi. Ranil se je le neznatno, vzrok temu je neznan. •— V Ljubljani je bila ua velikonočno nedeljo zaobljubljena potresna procesija ob ogromni u-deiežbi občinstva. Nemci v Ljubljani so za občinske volitve postavili svoje kandidate. — Veliki petek je ogenj uničil posestniku Ant. Dolarju v Reki pri Vačah vse imetje. — Pri streljanju sta se v Kropi na velikonočno nedeljo ponesrečila dva mladeniča. Na Štajerskem. Pri'Sv. lakobu v Slov. goricah sta Malija Walch ul nje sin ubila 84 letnega staičeka, ki je imel 800 gl. premoženja! Oba sta že pod ključem. — Vojaško kazino so si ustanovili mariborski častniki. To je hud udarec za nemško kazino, v kateri heilajo Solidne-njanci. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju so pogoreli štirje posestniki. —Na Piagar-bktm je zginilo b poštnih zavitkov, v katerih je bilo okuio Suuu giu. — V Kozjem je jetnik umoril svojega solovo-nsa v ječi. Ubil ga je iz strahu, da ga ne ovadi. — Na Zdoiah blizu Brežic utonil je v luži 2 lelnr otrok. Starisi pazito na otroke. — Nit Koroškem. Sodišče je obsodilo č. g. župnika ‘Pavšiča v Hodišah m g. Prusekaija v Kotmarivaši, da razširjata list bMu'“. Oba sta se pnzvala iu bila oproščena. Tudi „Mii je c. ki. gospodom na poti. — V Gelovcu se je ustanovilo društvo, ki bode napravno zavod za topoglavce. — Bhod, ki je imel biti niinoio nedeljo v Pievaljah, je,glavarstvo prepovedalo, češ da na Lešau razsaja legar. Koroški Blovenci imajo res smaio s shodi. Vedno jih prirejajo tam, kjer razsaja bolezen. Za bulezem pa že skrbi Mac Nevm. — ... H«?1U Gorica. Pievzvišeni naš knez in nadškof so v poudeijek položili prisego v roke presv. cesarja. Visoki gostje. V Gorici prebiva nadvojvoda Teruinand. —■ V Gorico je dospel tudi železniški minister pl. VV ittek. Pri Bv. Luciji si je ogledal lamo cerkev ter šel pogledat po Baslu dolini do Logarja. Usobne vesti. G. kr. sodni pristav v Podgradu, g. Jožef Pon pride v Gorico k okrožnemu sodisču, na njegovo mesto odide novoimenovani pristav g. Makso Hrovatin, kje pojde tuui g. Rudolf Grup,* tarj c. kr, ayskuRant v Ganci- Romarji v Jeruzalem. 12. aprila so se odpeljali avstrijski romarji v Palestino. Na pot je šel tudi č. g. Jožef Kosec, vikarij v novakih. Preč. g- Fr. Janežič, profesor ve-ronauka na višji gimnaziji celjski, je obolel ter se zdravi v Gorici. . Vipavska železnica. V Gorico so prišli inženirji ki bodo merili železnico in zaznamovali tir. Pri volitvi v komisijo za cenitev osebne dohodnine cenilnega okraja »Gorica dežela1* so bili izvoljeni : v I. volilnem razredu Budin Ivan, podžupan in posestnik v Dornbergu in Nemec Franc., veleposestnik v Biljah, kot uda ; Benko Ivan. nadučitelj v Savodnjuh in Furlani Leopold, nadučitelj v Štandrežu, kot namestnika. V II, volilnem razredu : Saimig Matevž, veleposestnik v Biljah in Šinigoj Mihael, veleposestnik in župan v Mirnem, kot uda; Casagrandt Angelj, trgovec in posestnik v Ajdovščini in Drufovka Anton, veleposesmik v Mirni, kot namestnika. V III. volilnem razredu: Klančič Anton veleposestnik in župan v Podgori, in Bajc Anton, nadučitelj in posestnik v Renčah, kot uda ; Zega Mihael, posestnik in župan v Kanalu in Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini, kot namestnika. Duhovščina je želela, da bi imela jednega zastopnika v komisiji, a njen glas je bil glas vpijočega v puščavi! Važna izjava drž. pravdništva. Ko sta zadnjič v neki kazenski obravnavi odvetnika dr. Franko in Stanič zahtevala, da naj se obtožencem prečita obtožnica v slovenskem jeziku, je rekel državni pravdnih : „Obtoženci so sami krivi, da mora državno pravdništvo vlagati laške obtožnice. Oni namreč podpisujejo v preiskavi laške zapisnike, iz česar se 'mora sklepati na njih znanje italijanskega jezika, ali pa njih soglašanje z italijanskim zapisovanjem. Državno pravdništvo pa sestavlja obtožnice v tistem jeziku, v katerem se je vršila preiskava, odnosno so se sestavljali zapisniki.“ Sedaj vemo, pri čem smo. Zato pa ne sme noben Slovenec podpisati zapisnika v tujem jeziku. Dokler bodo Slovenci podpisovali italijanske zapisnike, ne pridemo do jednako pravnosti. Spoštujmo sami svoj jezik, potem ga bodo upoštevali i drugi. Občni zbor Hilarijanske Tiskarne (novej bo dne 28. aprila ob 101/* v v sobani kat. bralnega društva v nunski ulici 14. Ddje vdobijo posebno vabilo, a tudi neudje, ki se želijo poučiti o zadrugi, zlasti čč. duhovniki, so dobro došli, ker je mogoče da bomo Slovenci primorani ustanoviti svojo tiskarno. Torej, gospodje, kateri ste to želeli, dobro došli! „Hilarijanska Tiskarna1*. Vsem p! n. gg. zadružnikom Mil. Tiskarne, re-gistrovane zadruge z omejeno zavezo, in drugemu slovenskemu občinstvu dajemo na znanje, da je občni zbor starega kon-sorcija Hil. Tiskarne dne 18. t. m., na predlog preč. g. Andreja Jordana vničil vse dozdajne sklepe glede razdružitve imenovanega konsorcija in glede prodaje inventarja novi zadrugi. Dr. Tonkli je povedal, da po trgovinski postavi moramo o tem glasovati po številu akcij (kar se še nikoli ni zgodilo), a preč. g. Jordan je na to izjavil, da ima večino akcij on kot zastopnik ordinarijata in deškega semenišča in da če se tudi je kaj v tem oziru veljavno sklenilo, današnji zbor to vnioi. Slovenski zastopniki so prote-stovali proti liekolegijaluemii in brezobzirnemu ravnanju in so zapustili zborovanje pred glasovanjem. Italijani so potem izvolili odbor, ki ima sestaviti nova pravila za ..delniško društvo**, v katero se sprejmč dozdajni udje in morebiti še kateri drugi udje. V odbor so izvoljeni Jordan, Tonkli, Faidutti. Deset mesecev ni bilo gospodov h zborom, mi Slovenci smo p’a lovili slepe miši! Zdaj naj je gredo pa drugi lovit! Občni zbor nove zadruge je sklican za 28. t. m. in bo odločeval o usodi nove tiskarne. Naj bo že, kar hoče, le za norca ne dajajmo se več nikomur ! Soča — pa tržaški škof. Soča piše o zadjem pastirskem listu milostnega škofa tržaškega mej drugim tudi to-le. — Škof je uvedel več novostij Italijanom na ljubo, Slovencem na škodo. Pri sv. Antonu novem in starem imajo italijanske prepovedi o takih prilikah, o kate-rih jih prej ni bilo. Rojan ima italijanskega propovednikay in skoro prideta za njim Barkovlje in Škedenj. Pa še vpije »Piccolo", da hoče škof posloveniti tržaške cerkve, ko se godi baš nasprotno. — Popustljivosti sedanjega škofa in njegovega prednika nasproti tržaškim Židom se jps m w »orano reč prečiiditi J Nobeden slovenski časnik — izimši „Na-rod“ — ne secundira tako židovskemu „Piccolu“ nasproti vzornemu škofu Ster-ku, kakor ravno ,,Soča“. Žalostno! Mi : tako pisarijo kar liajstrožje obsojamo ! ‘ Kdo je določil kandidata za ko- j misijo osebne dolioclarine ? Na razna s vprašanja o tem odgovarjamo, da mi te- j ga ne vemo ! Najbrže in skoraj gotovo j jih ni določila Sloga, ker sodimo da bi | nje odborniki duhovniki ne bili prezrli duhovskega stanu ! Malo čudi o je vse-kako! Ali je morda tudi izven Sloge še kak drugi političen odbor? „Šolski doin“. Preteklo nedeljo se je ustanovil v prostorih gnriške Čitalnice ženski oddelek tega društva. Oglasilo se je že prvi dan do 50 društvenic, ki so vplačale nad 50 gld. udnine. V kratkem bo, kakor slišimo, spet seja ženskega oddelka, in sicer popoldne, v kateri se bo vpisovanje nadaljevalo ter se popolni, kar treba. Odbor ženskega oddelka šteje načelnico in osem odbornic. „Corricre“ je zopet strašno zabavljal proti kat. duhovnikom, jezuvitoin in usmiljenim bratom. Vzlic temu pa je „Cor-rierove** stranke kandidat za mestni gorički zbor, kakor smo danes čitali na lepakih — Don Francesco Zoratti! Ta-blean! In kat. italijanski stranki obeh „Eco“ ? Voditelj v bogoslovnih vedah, list samo za gg. duhovnike in bogoslovce, je pred prazniki izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsi za pravo omiko vneti gg. slovenski duhovniki in bogoslovci so ga močno veseli ter prav pridno pošiljajo naročnino. Vsebina L zvezska je ta-le : „Voditelj“ svojim bralcem. — V znamenju sv. križa. Spisal dr. 1. Mlakar. — O nekaterih znova najdenih spomenikih, tičočih se sv. pisma. Spisal dr. Fr. Sedej. — Katero oblast ima cerkev in katero država v zakonskih stvareh? Spisal dr. M. Matek. — „ Extra Ecclesiam nul la salus**. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Iz časov vernega razumništva. Spisal dr. A. Medved. -- Zakaj nov katekizem ? Spisal dr. I. Križanič. — Priprave za biblične katekeze. Spisal A. Kržič. —- „Saj itak nič ne pomaga**. Spisal dr. Jožef Pajek. — Raznoterosti. --- Književne drobtinice. — Slovstvo. Nekaj o vikarijskih plačali. Pred več časom je nekdo v Primo-skem listu pisal, da naš preč. ordinariat vporablja še ne sankcijonirano postavo v ozir novonameščenih vikarjev. Odkar je blagega spomina prevzvišeni Nadškof Alojzij obolel, ni nobeden vikarij več vdobil spričevala o samostojnosti. To je bilo, da ne rečem več, čudno, neumljivo. Zakaj, če niso vikarji samostojni, kaj pa so ? Ali morda so bili imenovani le za administratorje vikarijatev ? Ali (o bi moralo biti v dekretu povedano. Ali novo nastavljeni vikarji so vdobili ravno tak, dekret, kakor njih predniki, torej so dosledno tudi vdobili iste pravice. Da je to mnenje resnično, priča razsodba najvišjega sodišča v pravdi č g. Blaža Bertranda Bevka, vikarja v Zapotoku. Zastopal ga je Di-. los. Porzer Dunaj I. Schottenba-stei 1. Naj višje sodišče je pripoznalo, da tiče omenjenemu gospodu letnih 600 gl. kakor določa postava od leta 1885. Preč, , ordinariat ni dal itr ni hote! dati spričevala, ali naj višje sodišče je pripoznalo na podlagi poprejšnih razsodeb samostojnost g. vikarja v Zapotoku. Resničen je pregovor, da ne smemo biti bolj rimski, kakor je papež, ne bolj vladni, kakor je vlada sama. Pisec teh vrst je svetoval še poprej naj vikarji vsejedno tožijo, moral je slišati zato pikre besede. Ali sedaj je stvar rešena. Gospodje vikarji, kakor niste vdobili certjlicata, pa obrnite se hitro na Dr. Porzerja, da vas vlada ne prehiti ter nove postave sankcijonira. (Cč. gg. sobratom pa svetujem naj pošljejo prošnjo cumulativno! Op. ured.) t Albert Besednjak učenec I. gimn. razreda. Neizprosna smrt nam je pobrala uadepolnega dečka. Rojen je bil v Biljah 30. prosinca 1887. Mil je nadarjen, priden, krotek in ubogljiv učenec. Obetal je mnogo. Za velikonočne počitnice se je podal domov v Bilje, od koder se je vrnil smrtno bolan. Izdihnil je nedolžno dušo 19. t. m. Na smrtni postelji je sprejel v prvič .Tesusa v presvetem Rešujem Telesu. Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici nam je doposlala letno poročilo za 1. 1897. Iz poročila povzamemo, da se je v preteklem letu zdravilo 1085 o-seb, med katerimi je bilo 758 domačinov, drugi so bili tujci. V bolnišnicah avstrij-sko-češke province je bilo v preteklem letu oskrbovanih 19.902 bolnikov. To je pač krasno delo krščanskega usmiljenja zato pa jih „Comere“ ometa z blatom. 30 gnatij so služabniki magistra-tovi odvzeli kmetom, češ da niso zdravi. Sedflj 0 pršutov .tti fljkjep. Jim M pač zginili ? Radovedni smo, koliko jih je obolelo vsled teh nezdravih prešutov ? ! Za naše ljudi! Železniški minister je. izdal odlok ki določuje, da se naj pri zgradbah železnic pred vsem porabljajo domači delavci ter da naj se pritisk tujih delavcev kolikor mogoče za-branjuje. Pri razpisu gradbenih del bode vlada to kot pogoj zahtevala od podjetnikov. Tudi zasebnim železniškim družbam se bo ta zahteva stavila kot pogoj za koncesijo. Velika nesreča. V Grebenu, vasici marijinoceljske duhovnije, nastal je dne 12 t. m. popoldan Job 4. na nerazložljiv način velik požar. Doma bil je sam gospodar in triletni sinček. Le ta skaklja brezskrbno okrog hiše, mej tem ko počiva oče v sobi. Na enkrat prileti dete, kliče očeta, da gori koncu poslopja v svislih. Ker je bilo ondi listje ih piča in še zraven slamnata streha, bilo je takoj vse v ognji. Pač so prihiteli sosedni Kostanjevci in iz Nekovega, a kaj, ko ni bilo moč pomagati. Zgorelo je do ozidja vse. Gole, osmojene stene Strle žalostno v zrak. Govejo živino rešili so’ srečno, pač pa je zgorel lep prašiček. Pogorelec zavaroval se je, kakor sem čul, pred kakimi petimi meseci za 800 fl., pri kateri banki ne vem, domači gotovo ne, ker je ni! Kmetje, kako koristne so zavarovalnice zoper ogenj in za govejo živino ! Nesreča nikdar ne počiva! Danes bogat, jutri siromak! Želeti je le še, da se čim preje vsta-novi tudi deželna, slovenska zavarovalnica zoper ogenj ! Koliko denarja roma v tuje, nikdar nasičene žepe, ko ga doma tako bridko potrebujemo! Zato, dal Bog, da se more kmalu naš kmet zavarovati pri domači zavarovalnici zoper ogenj! Kar pa že imamo, tega se oklenimo, namreč zavarovalnice za govejo živino! Ne poslušajte onih, ki trobijo v svet, da vse to ni nič, vsega tega ni potreba, ampak glejte na to, kar vam v nesreči more pomagati in rešiti se večje bede, v ka-keršni ste sedaj! Marijino Celje. V sredo 13. t. m. ob 8.10 minut čutili smo močen potres, trajajoč kakih pet sekund. Sunki prihajali so od jugozapada in jih je spremljajo nekako šumenje. Šibe potresa reši nas o Gospod.................. V Kredu pri Kobaridu je sklenilo onilašnje starešinstvo v seji 12. aprila, da v proslavo cesarjeve petdesetletnice bo prispevala občina »Šolskemu domu" v Gorici 100 gld., kateri se izplačajo v dveh obrokih, in sicer leta 1898 in 1899 po 50 gld. Kredska občina je četrta, ki je pristopila društvu- »Šolski dom“ kot ustanovnica s 100 gld. V Soči je na Bulovci 00 letni Anton Komac padel raz pečino ter se ubil. Bil je oče Frančiška Komaca, ki je lani padel v Sočo. V jed nem letu sta oče in sin se ponesrečila nagle smrti. Kje morejo vdobiti delavci in obrtniki na najložji način in najcenejše posojilo ? Pri trgovsko obrtni zadrugi, ki daje1-predujme ali posojfa: 1) proti jednemu dobremu poroku ali po previdnosti ravnateljstva več; 2.) proti zastavi vrednostnih papirjev ali premičnine, predznamba na plačo in penzijo in, če potrebno zastava police o zavarovanju življenja; 3.) proti zastavi knjižnih terjatev katere, so nostale iz opravilnega obrata predujemnika in dospevajo najdalje v šestih mesecih, do 50.% navedenega zneska napodlagi overovljenega izpiska iz trgovskih knjig. 4.) pri večjih posojilih ali piedujmih proti zemljeknjižni varščini. Tri notorično imovitih zadružnikih sme se izpla-čavati predujme in posojila tudi brez poroka ali varščine do zneska, kojega je ravnateljstvo določilo za dobo dotičnega odseka. Kedor vzame posojilo v znesku deleža, plačuje za povračilo vsaki teden 1. krono, deležne vloge in 14 vin. do vsa-cih 100 kr. prispevka kj dopolnitnemu zakladu.'Nekateri prijatelji zadruge raču-nijo teh 14 vin. od 100 kr. za obresti in pravijojrgovsko obrtna zadruga obrestuje po 7 "/o pa temu ni. tako, ona obrestuje okroglo po 4.62 %. Na primer: Nekdo vzame posojilo za 300 Kron; plačevati mu je po 1 kr. 42 vin. na teden skoziri pet let. ista imajo 260 tednov, tedaj bode vsega skupaj plačal 1.42 X ‘400, kar je jednako kr. 369.20 vin. 300 kron je dobil posojila tedaj ostane za obresti kr. 69.20 in sicer za pet let in 300 kron. Na leto od 100 kron pride tedaj 69.20 X 100: 5: 300 *=■ kr. 4.62 vin. Posojilo na girirane menjice daje zadruga proti 5.72 % escomptu. Za posojila v večkratnem znesku 4»sž$y plačMhtije p.4 podpisanih deležev navadni prispevek k dopolnilnem zakladu in od ostalega posojila od vsacih 100 kron 12 vin. n§, tedeil. Mi okoličanskim in mestnim delavcem prav toplo priporočamo napominamo slo vensko obrtno zadrugo, ker za enkrat ni upati, da si delavci sami ustanove poseben delavsk denaren zavod ! Za Alojzijeviščc (VI. izkaz 1898). Duhovniki zbrani pri pogrebu vlč. g. Andreja Brezavščeka 50 gl. Pri obedu o priliki izvolitve, novega župana v Mirnem K) gl. 85 kr. Monsiguor Št. Bensa 30 gl. BI, g. Fr. Faganelj iz Vertojbe 5 gl. Preč. g. Fr. Klanjšček jestvin v vrednosti 10 gl. Občina Novake tri mernike fižola. Preč. g. BI. Grča župnik in deželni poslanec 18 gl. 50 kr. Vic. g. f Andrej Brezavšček je v svoji oporoki zapustil za Alojzijevišče 200 gl. Bog obilno poplačaj vsem blagim dobrotnikom, zlasti njim, ki so se preselili že v večnost; Večna luč jim sveti! Društvo »Šolski tlom,,. (XV. izkaz od 30. marca do 17. aprila.) »Kot pokroviteljica oglasila se je družba sv. Cirila in Metoda v Liubljani z doueskom 1000 gl.“ Kot ustanovniki z doneskom 100 gl. so se oglasili: Klanjšček Fran, kaplan v Kamnjah ; slavno županstvo v Solkanu ; slavno županstvo v Kanalu ; Prvanje Martin, župnik v Idriji pri Bači; Doljak Ivan, mizarski mojster in strugarski obrtnik v Solkanu; Reja Ivan, gostilničar pri »Golobu** v Gorici; slavna banka „Slavija“ v Pragi, »slov. bralno in podporno društvo** v Gorici in Sedej Ianez. vikar v Borjani. Vplačali so: Razpet Fran, vikar v Orehku 5. gl., Klanjšček Fran, kaplan v Kamnjah, na račun ustanovniue 1. o-brok 10. gl., Golja Fran, c. kr. poštar na Grahovem 1. gl. Lazar Ant., župnik v Nemškem Rutu, letnino za 1. 1898 5. gl., Hinelak Fran, veletržec v Lokavcu, na račun ustanovnine 7 obrok 10. gl., Pavletič Gotard, župnik v Mirnem, letnino za L 1897 in 98 10, gl., Slavna Čitalnica v Sežani 5. gl., Stepančič Fran, kurat na Otlici, letnino za 1. 1898 5. gl., Društveni tajnik 5. gl., Namesto venca rajnemu Kanclerju : Rodbina Šatelnova 3 gl.; Ferfila Franjo 1- gl.; profesor Žnidarčič 50 kr.; učitelj Syivec 50 kr. 5. gl, Abram Filip, kaplan Črniški, nabral v veseli družbi v Kamnjah 7. gl. 20 kr., Kosec Iosip, knrat v Novakah, letnino za 1. 1899 5. gl., Žnidar Andrej Graden-ski nabral v župniji šlorenski pred pragom „Lege“ 5. gl., Kocjančič Miklavž v župnik v Ročah, 5. gl., Prvanje Martin, župnik v Idriji pri Bači, na račun usta- ' novnine 1. obrok 25. gl.. Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini, letnin z 1898 10. gl., Slavna banka „Slavija“ v Pragi 100, gl., Po upravništvu „Soče“ št. 25 iz dne 29. marca: Boštjančič Iar. nabral v Št. Andrežu 8.43 gl.; Zafošnik B. 1. gl.; Rakovšček los. 50 kr.; na razvalinah »Delavca** štaudrežki fantje 1.03 gl.; Koren Anton, trgovec v Gorici, 5 gl. 16, gl. Po upravništvu »Soče", kakor izkazano v 26. št. iz dne 1. Aprila 74 gl. 35 kr. Po upravništvu »Soče**, kakor izkazano 28. št. iz dne 8. aprile (med temi darovi sta tudi vzorna rodoljuba Ivan Doljak iz Solkana, ki je položil takoj v gotovini 100 gl. in Ivan Reja, gostilničar pri »Golobu** za vojašnico, kateri je pridobil tudi kot ustauovuik ter vplačal že do sedaj 25 gl. 172 .gl. 30 kr., Rutar Simon, c. kr. prof. v Ljubljani, na račun ustanovnine 5. obrok 10. gl., Hribar Ivan, župan ljubljanski, 5. gl., Zamorec v go-riški čitalnici požrl 3 gi. 43 kr., Pahor Anton, vikar v Kromberku, na račun ustanovnine še 40 gl., Drašček Peter, trgovec v Gorici, 2. gl., Klobovs Ivan, vojaški kurat v Inomostu 10 gl., I. P. v Inomostu 5. gl., Sedej Ianez, vikar v Borjani, na račun ustanovnine 10. gl., Poljšak Iosip, župnik v Prvačini, na račun ustanovnine še 20. gl. Po upravništvu „Soče“, kakor izkazano v 30. št. izdne 15. aprila (med temi darovi je tudi vštetih 100 gl., katere je poslalo županstvo v Kanalu. Živilo !) 245 gl. 93 kr. V Rejevi gostilni pri »Golobu** zamorec požrl 3. gl. 50. kr., Hvalica Anton, dekan v »t. Petru, letnino za 1S98 r 1. 5. gl., lug Anton, vikar v Sbvodnjah 6 gl. — Skupaj 846. gl. 71. kr. V sled prejšnik izkozov 7117. gl. 10. kr., — Do 17. aprila došlo torej v gotovini 8963. gl. 81. kr. Rojaki! »Šolski dom“ se že zida in delo napredujejo, da je veselje; a odbor je prevzel velike dolžuosti in mnogo skrinj s tem, da je pričel zidati, ne da bi imel zadostno denara v rokah. Res, da ni pora požrtovalnosti našega ljudstva za to podjetje, res je tudi neomojeno 4« » je pokazalo v tem, da je več imovitili rodoljubov takoj se ponudilo za poroke, dokler se poslopje ne pokrije, kajti prej ne dobi odbor posojila nanje; pri vsem tem bi bilo odvzeto dosti skr bi j dela in tudi troškov odboru, ako bi imel sam denar na razpolago. Zato prosimo one gospode, ki so že pristopili društvu, a niso še vplačali, naj se odvežejo — če li mogoče — takoj te dolžnosti. Sedaj pač lahko reče odbor: „Bis dat qui cito dat.“ Srčna hvala vsem darovalcem in vsem onim, ki se trudijo na katerikoli način za naše sveto podjetje 1 Bog plati! Trst-Istra. Župnikom v Veprincu v Istri je bil izvoljen č. g. Anton Ellner, župni upravitelj v Poljanah. Demonstracije v Trstu. Povodom socijalnih konferenc, ki jih je imel p. Pa-viscich iz tovarištva Jezusovega v cerkvi sv. Antona novega so združeni liberalci in socijalni demokratje priredili velike izgrede v cerkvi in po ulicah. Že pri prvem govoru so pričeli kričati v cerkvi, po končauem govoru pa so razsajali pred cerkvijo. Policija ni mogla ničesar opraviti, še le vojaštvu seje posrečilo izgnati potepuhe izpred cerkve. Tudi drugi večer je nahujskana druhal nadaljevala svoje delo. Ko so vojaki razgnali množice, zbrali so se razgrajači pred škofovo palačo, ter z raznimi psovkami proti škofu demonstrirali. Potem so se zbrali na Acquedottu. Ko jih je policija hotela razgnati, napadli so jo demonstranlje s kamenjem. Poulična druhal je zmagala. Mil škof tržaški le raarizgredov*''istavil pro-privedj, tako italijanske kakor “slovenske in nemške. Ker je prišlo do krvaviii izgredov, je mj 1. .škof moral' st^ril^ta^korak^ S tem pa so druhal in za njo tičeči žldje dosegli svoj namen. Socijalui demokratje so sedaj očito dokazali, kako oni umevajo svobodo. Svobodo vedno nosijo v ustih, a drugim jo najsurovejšim načinom kratijo. Sedaj lahko spoznajo svojo zmoto tudi oni odlični Slovenci, ki so pričakovali dasocijalna demokracija ublaži narodnostni boj v Trstu. Socijalna demokracija je mednarodna, a le napram Slovanom, njej je vera zasebna stvar, zato preprečuje govore v cerkvi. Zato se druži s p ogressovci, pa saj obojnim gospodarijo j,udje. — Kje je svoboda katoliške cerkve? tako moramo vprašati po zadnjih tržaških dogodkih. Ako bodo pouličnjaki lahko preprečevali besedo božjo, potem cerkev ni- več prosta v izvrševanju bogoslužja. Svobodomiselnost tržaških starešin. Tržaški mestni zbor je protestiral proti socijalnim govorom p. Paviscicha, ter ostro napadal škofa in vlado. Glejte hinavce, liberalni hočejo biti, a le za se, za druge, sosebno za kat. cerkev, pa svobode ne poznajo. Svetovalec Angeli je predlagal, naj mestni zbor dovoli 1000 gld. za ranjene in zaprte. Tudi Cambon je ojstro napadal policijo, češ da je surovo postopala s izgredniki. Vsprejeti so bili predlogi med fcasramovaujem slovenskih zastopnikov. Pilat in Herod, tržaški liberalci in demokratje so postali prijatelji ter skupno s silo prepečili socijalne konference. Umevno je, saj obe stranki vodijo Židje. Zveza je očitna, naj še toliko zanikujejo socijalni demokratje, zveza med demokrati in liberalnimi Židi, med delavci in židovskim kapitalom proti kat. cerkvi! Piran pa tržaški škof. V zadnji St. našega lista se je mej novico „Pirau proti tržaškemu škofu“ urinila pomota. Mil. škof je odpovedal birmo, ki se je imela deliti na belo nedeljo in ne na bin-koštne praznike, kakor je bilo v zadnji št. napačno naznanjeno. K tej notici dodamo še, da je Piransko ljudstvo vsled te odpovedi silno razburjeno. Kakor znano, je bila v tem kraju lansko leto zelo slaba letina, dosledno sedaj velika beda in siromaštvo. Za sv. birmo je bilo vse pripravljeno. Mnogi starši so se zadolžili, da so kupili svojim otročičem novo obleko. A občinski zastop piranski se je brez kakega povoda izjavil proti mil. škofu in župan je baje v nekem pismu naznanil da ne mara škofa v Piran in da če pride, pripravljen mora biti na kake demonstracije (gotovo umetno napravljene od strani gospode same in ne od ljudstva kakor zadnjikrat proti dvojezični tabeli!) Ljudstvo oveščeno odpovedi sv. birme, je bilo ogorčeno, zahtevalo od gospode pojasnila. In ta slednja je nevednemu ljudstvu vtrobila, da se je občinski zastop izjavil proti škofu le, ker bi premilostljivi v Pi-ranu-pridgoval hrvatski (? 1) in njih otroke izpraševal v hrvatslcem (? 1) jeziku. iidto je ul9ZQj JJMMop JjudstVP za- peljano in krivo podučeno jelo se jeziti in preklinovati mil. škofa namesto svojo gospodo in ta slednja jo tolaži stem, da bode dala parnik, na katerem se bodo vsi birmanci brezplačno peljali v Poreč, da jih birma škof „itnliano“ in ne „chroato“. Res daleč smo prišli! Al ne bi bilo umestno in potrebno, da se ljudstvo od kompetentne strani poduči, da nima mil. škof, ampak piranska gospoda sama vso krivdo nad tem, da ni bilo sv. birme ? V tržaški stolnici so veliki teden petje oskrbeli dijaki malega semenišča. Tako so se slovesno opravila sv. opravila brez mestne godbe in pevcev. Mladi pevci, kakor poročajo listi, so izborno peli. Tržaški župan se je na Velikonoč demostrativno udeležil službe božje pri Sv. Jakobu. Najlepše po je bilo videti krivonose tržaške starešine, kako so hiteli k maši, samo da so demonstrirali proti škofu. Utopljenca so našli v Trstu blizu pomola „Sanita“. Truplo je ležalo že 14 dni v vodi. Grozen čin. V Trstu je neki Ivan Čergolj iz Rocola na veliko sabo to z vrvijo privezal spečega lastnega očeta na postelj, polil postelj z petrolejem in zažgal. V tem se je oče prebudil, osvobodil vezi ter po sreči pogasil ogenj. Poživi njenega sina so utaknili v luknjo. Človeško truplo je najde! v svoji ogradi kovač Vidmar iz Opčin. Truplo je bilo že tako razjedeno, da ni bilo mogoče soditi, kdo da je mrtvec. Nesrečnež se je sam usmrtil, kajti držal je še v roki že zarujaveli samokres. Socijalni demokratje so jo skupili v Rovinju. Učekar je sklical shod, a vse je bilo proti socijalistom. Žandarji in fin. straža so jih morali spremljati na varno, sicer bi se jim bila godila huda. Družbe sv. Cirila in Metoda kava je izšla. Zaklopnicam v narodnih barvali po 7«, 'L, ‘/s, Vio, kg, vsebina na ovitku je napis: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani11. Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je iz najboljše cikorije. Cene na drobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg. Rojakinje in rojaki 1 Sezite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! Osobito priporočamo našim častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče priznani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto odslej rabila slehrna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo. Dunajski župan dr. Lueger z nekaterimi drugimi somišljeniki so bili velikonočne praznike v Trstu. Obiskali so tudi voditelja tržaških Slovencev g. vit. Nabergoja. Italijanska druhal je poskrbela, da so se gospodje prepričali o „aviti col-turi“ tržaški. Mlad orjak. V Sobotici na Oger-skem živi osem let star deček, ki je 145 cm. visok in telita 1^5 kg. „§ovder, hovder, hovder", ali šaljiva, etlovnica. (Dalje; sp. A. M.) „Begistrovano, Iconfiskovano, deinen- tovano “ oh, kako je vse'to neslano \ Na meji med goriškim tržičem »pred ško-lijo“ in. „semeniško uiico“ se leskeče visoko gori na slovenski hiši ta-le zlati napis : „Trgovska-obrtna registrovana zadruga — z neomejenim jamstvom1'. Pred nekimi meseci se je razlegal po naših časnikih hrup, ker je bil nekdo — pa ne, da bi bil kak Lah ?! — s črnilom pomazal ali hotel pomazati oni napis. Jaz sem ta pomenljivi ponočni dogodek resno premišljeval in prišel do tega-le resultata. Naši sosedje Lahi se učijo — da bodo „Sočo“ brali — skrivši slovenski jezik. V slovnici pa berejo, da ima ne samo nemški, ampak tudi slovenski jezik svoje posebnosti. Neki Italijan, ki se je učil nemški, izrazil se je o Nemcih takole : „Die Deutschen haben den Busen bald vorne, bald hinten“, z. B. „Busen-freund“, „Meerbusen “. Tacih posebnosti mi nimamo, imamo pa glagole „dovršni-ke“ in Bnedovršnike“. Izprva je Lahu težko razumeti ta razloček, s časom pa mu najde konec in kraj in popolnost našega jezika mu imponuje. Kak tak človek, ki je lupino tlieo-rije o dovršnikih in nedovršnikih ravno pregrizel, mislil je sam pri sebi : Kako to, da ti „uebodijiktreba“-Sloveuci silijo nam svoj jezik, pa ga še sami ne znajo ? Lej te tm-te ttiti njilw>y napis v „viu Seminario11: kako kriči proti duhu in slovnici njih jezika oblika „registroy«-w<»*‘ kosmopolitičnega glagola „registro-vati“ ! Tako je s sabo govoril dotični črnilec in pristavil: Jaz jih moram opozoriti na njih blamažo. Pri teh besedah je 'zabrusil dve sklenici črnila v napis in hotel zadeti besedo „registroi>cma“ (Jmportirana") roba, ali po mojem, da je to le „hovder, hovder". — Drugi krat še kaj o strašanski, pisce sramoteči napaki — ovali (za dovršeno dejanje), ki se je vrinila v naše časnike. Včeraj n. pr. sem čital : »Slovenski list" je bil „kontiskoyart“. Koliko let, mesecev in dni so ga kontisko/Wt“ ? Ali bodo znabiti isti, že zaplenjeni, in tudi že v drugo izdani list še par mesecev konfi-skovali ? Gorje nam; kam pridemo po taki pisavi“? (Dalje prihodnjič). n iii v Šempetru pri Gorici vpisana zadruga z neomejeno zavezo- M ~Kmetišk denaren zavod- g| jH Uradnica v knpelaniji. i$ Obrestuje hranilne vloge po 4 v. %. Prodaja iglastega in listnega drevja, vednozelenega olepševalnega grmovja, cvetljic, zelenja, semenja vsake vrste, po najnižjih cenah v .A. E ID E JR Via Vogel, tik vojašnice SYečari$S§|§|Y Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mo* jih sveč g. Iv. Lavreijcicli trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza 1‘iccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA a I prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih briških vin: burgundcca rizlinga, modrc frankinje in druge.J Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20. Otvorjenje trgovine. Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Holcu na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čtije se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem Vincenc Podgornik trgovec, Št. Peterske ulice št. 30 ZSmmmSBM0®8S0S2MSBS2S0S Naznanjam preč. duhovščini in vele-‘slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije. Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen s 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se priporočam udani A.nton JE^ucelj, brivski mojster. «■«« ii §ili® želodčne kapljice. I (Varstvena znamka) * Zdravilna moč teh kapljic je neprenosljiva. — Teka-pjice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan Sv. Anton Padov. P° j^dnO ŽlicicO | popije. Okrepe pokvarjeni Modeč.t « stord, da zgine v kratkem času omo- 1 tiča in životicna lastnost (rartvost). « Te kapljice tudi stord, da človek raji je. Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnik lekarnah | na svetu. Za naročitve in pošiljatve | pa jedno le v lekarni | Cristofoletti v Gorici. nirr7Wir!7Trr^mr!riL!)iii)i( »n »mili SMUK ii’ Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876 J. Pipan & C. v Trstu Hflf Via "Valdirivo št. IS ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseli vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.