UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici niva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. "Prto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto m. štev. 41
GORICA DNE 8. OKTOBRA 1947.
Cena L. 10
Odkrita in resna beseda k zelo važni dušnopastirski zadevi
»Ker ta cerkev rti župnijska,
Sf u ne^e^° 21. septembra ustavi sleherno pridiganje in petje v slovenskem jeziku med sv. ma-= so ob 7. uri.«
To naznanilo je bilo na orne* nJeno nedeljo nabito na cerkve* hih vratih goriške kapucinske cerkve. Mnogi slovenski verniki Sa niso niti opazili. Tudi pevci n}f0 predhodno o tej zadevi obveščeni im so vsi osupli obstali Pred zaprtimi vrati pevskega kora. Še mnogo bolj so bili razo* carani verniki sami, ko jim je zacel med sv. mašo brez vsakega Prejšnjega obvestila neki pater ^variti po italijansko. Celo slovenski pater je o zadevi zve* pel šele na predvečer. Da bo ljudstvo radi tega ukrepa raz* »Urjeno, so merodajni ljudje ve* deli prav dobro že vnaprej, kajti 'e tako si je mogoče tolmačiti, da so bili to nedeljo od 6.30 do 8.30 pred cerkvijo oboroženi prazniki in v cerkvi sami neobi* Cajni verniki. Ta varnostna od* redba je bila pač dana, ker še j^daj odgovorni ljudje ne vedo. kako krotko in ponižno je slo-vc>nisko vemo ljudstvo in kako VeHko krivico mu delajo tisti, ki Sa stavijo v isto vrsto s posuro* Vejimi zapeljandi, ki jih najdete Pd vsakem narodu.
, Gornji ukrep in naznanilo je dal baje v odsotnosti p. gvardi* Jana p. vikar, ki da je izpovedal, da je napravil ta korak v spora* zUinu z neko drugo cerkveno ^Mastjo. Če ljudje valijo za ka* k° dejanje odgovornost drug na drugega, pokažejo s tem, da se Zavedajo nepravilnosti svojega dejanja in da zato nimajo pogu* *Pa reči : »Tako je prav in zato Setn jaz tako odredil.«
Ljudstvo jo razburjeno
Ljudje, ki so hodili h kapuci* P°m k sv. maši, pa tudi drugi slovenski verniki so v Gorici ze* '° razburjeni-radi ukinitve slo* genske pridige pri kapucinih. Mnogi nas neprestano sprašuje* i°. kaj smo storili, da se štor je* Pa krivica ali vernim Slovencem dana zaušnica spet popravi. Na tolik pritisk mora naše katoliško filasilo reagirati, ker noče nositi Pobene soodgovornosti za to, če s® sedanje stanje v mečast in |kodo Cerkve še nadalje ohrani. Naj torej jasno in sine ira et stu* dio povemo, kaj misli o tej zadevi vsak človek, ki je res še katoliški in mu je nekaj do duš }P krščanskega sožitja med raz* ličnimi narodi.
Nehvaležnost
Sedanjo kapucinsko cerkev so Zgradili slovenski kapucini, in sicer predvsem s prispevki in Pbbotami slovenskih vernikov. Do 1. 1923., ko so bili radi faši* stičnega pritiska izgnani, so slo* ven.ski kapucini z enako ljubez* Pijo in apostolsko gorečnostjo služili dušnim koristim goriških Italijanov in! Slovencev. Ne le vcrniki obeh narodov, ampak tudi duhovniki obeh narodov so se počutili med kapucini v cerkvi *P samostanu enako dobrodošle. Niti na um ni prišlo slov. kapu* c'nom, da bi koga poslovenjevali: Pj'ih edina želja je bila ta, da p* vse pridobili za Boga in bi bili ^ deležni blagoslova, ki ga kri -
is. oktobra bo svetovna misijonska "Melja. Molili ln darovali bomo za širjenje sv. vere med pooanl.
je v sebi geslo sv. Frančiška : »Mir in dobro.« Ta cerkev se je Slovencem tako prikupila, da so se od nje tudi pod fašizmom le težko ločili. Misleč, da so bili slovenski kapucini le pod pritiskom svetnih oblasti izgnani, so Slovenci še nadalje podpirali ka* pucinski samostan in cerkev, zlasti ker so patri v svoji modro* sti glede posvetnih reči pošiljali na biro slovenske brate.
Po padcu fašizma in pod pri* tiskom novih razmer so oo. ka* pucini radi ali neradi obnovili slovensko pridigo in petje pri einii sv. maši; pač najmanj, kar so mogli in morali storiti — že iz strahu. Slovensko ljudstvo je s hvaležnostjo sprejelo tudi to drobtino in se je spet z novo gorečnostjo oprijelo kapucinske cerkve. Prav gotovo se z milo* dari ni dalo prekositi v veliko* dušnosti od italijanskih redov* nikov.
Komaj se je izvršila ratifika* cija mirovnih pogodb in komaj so se spremenile meje ter je po mestu zavel nov politični veter, že so tudi oo. kapucini obrnili plašč, ne po potrebah duš, am= pak po političnem vetru in od* pravili slovensko službo božjo.
Če pomislimo, koliko so storili Slovenci za kapucinski samostan, moramo priznati, da je to deja* nje v škodo Slovencem zelo nehvaležno.
Ali Ni v tem tudi krivica?
Res je, da izvzeti redovi nima* jo dolžnosti, da skrbijo za duše iz istega naslova kot župniki, ki so za dušno pastirstvo od ško* fijske oblasti nastavljeni in so v ta namen plačani. Toda neka pravičnost brez dvoma veže tudi izvzete redove, zlasti mendikan* te. Verniki Idajejo redovnikom miloščino s tem namenom, da jim redovniki postrežejo duhov* no, t. j. da zanje molijo, da jih spovedujejo in jim pridigajo. Sfikakor pa ni namen ljudstva, c o naklanja svojo miloščino od hiše do hiše prosečim redovni kom, ta, da bodo sami v njih cer* kvah zanemarjeni, zapostavljeni ali celo zaničevani. Torej tudi tu gre za nekak »dam, da daš« in za nekako tiho pogodbo, ki veže iz pravičnosti in ne le iz ljubezni.
Kdo je silil oo. kapucine k temu ukrepu?
Ali kaki nacionalni šovinisti, ki jim prav nič ni do Cerkve in duš? Takih bi gotovo ne smeli oo. kapucini poslušati. Upamo, da taki ljudje tudi res niso vpli* vali na nesrečno odločitev. Mor* da so pa zahtevali ukinitev slo* venske pridige kaki pobožni verniki italijanske narodnosti, ker hočejo, da je ob 7. uri sv. maša zanje? Te možnosti’ ne izključujemo. V vsakem primeru je pa takih vernikov gotovo le zelo neznatno število, kajti sv. mašo ob 7. uri so obiskovali v lepem številu (okrog 200 oseb skoraj izključno le Slovenci. — Če je kateri italijanski vernik že* lel biti postrežen prav ob isti uri, je lahko šel v stolnico, ki ni daleč. Saj Slovenci, ki ne morejo k slovenski službi božji, se morajo posluževati italijanske To storijo Italijani še mnogo la^ že, ker imajo po vseh goriških cerkvah neprimerno več prilik
in izbire kot Slovenci. Naša du* lovniška dolžnost je, da vzgaja* mo vernike h krščanski strpnosti in da zatiramo v njih srcih po* gansko nacionalno sovraštvo. Verniki s sovraštvom do drugih narodov ne spadajo v katoliško Cerkev, ampak v kako nacional* no sinagogo.
Ali je bil ta ukrep politično moder?
Pridiga je bila odpravljena v času, ko so duhovi zelo razbur* jeni in ko nastopata močni itali* janski stranki komunistična in socialistična v prid sodelovanju med Italijani in Slovenci in za* i te vata popolno pravičnost na* pram narodnim manjšinam.1 Odpravljena je bila v času, ko ladujoča stranka daje slovesna zagotovila, da se bodo spoštova* e pravice Slovencev v državnem življenju. Odpravljena je bila v času, ko vsaka taka krivica ob* čutljive vernike prav posebno odvrača od Cerkve in jih naga* nja v komunizem, ki se pred* stavlja kot zaščitnik vseh pravic. Odpravljena je bila v času, ko mnogo italijanskih vernikov su* mih obsoja take fašistične metode, Odpravljena je bila v času, ko govorijo in se tudi rojijo, da sedanja meja ni do* cončna. Odpravljena je bila v dobi, ko teče meja skozi samo mesto. Ali mislijo ti gospodje, da bi nasilno zatrtje slovenskega življa v Gorici zmanjšalo kake morebitne zahteve Jugoslavije do Gorice? Ali ne- nudijo tem* več zaželenega povoda, da se ju goslovanske zahteve še bolj po* udarijo?
Ali ni tak nastop redovnikov prav posebnega obžalovanja vre den v tem trenutku, ko italijan* ski šovinisti tako krivično napa* dajo celo vsega pomilovanja vredne slovenske begunce, laike in duhovnike? Ali naj tolče še Cerkev po njih?
OO.	kapucini, ki so od fašiz ma sem pokazali, da urejajo svo* jo skrb za duše po političnih vi dikih, so se v tem trenutku iz* kazali za kar najbolj nepolitične in bodo dosegli prav nasprotno od tega, kar so hoteli doseči. Du še so pač udarili, a narodno za* vest Slovencev so še okrepili pravtako kot fašisti, ki so s svo* jo krivično manjšinsko politiko vrgli naše ljudstvo v Osvobodil* no fronto in komunizem in tako sprejeli nase tudi nemalo sood govornosti za krvavo reakcijo
v	nesrečnih 40 dneh 1. 1945.
očitali, da smo nacionalisti, da smo najprej zagrizeni Slovenci in potem šele katoliški duhov* niki.
Kdor odpravlja slovenske pri* dige, s tem žali vernike in ško* duje njih dušam ter obenem nam očita narodni šovinizem, je člo* vek, ki ne ve, kaj misli, kaj go* *ori in kaj dela.
Vse užaljeno goriško sloveti* sko ljudstvo pričakuje, da se znova uvede slovenska pridiga
Bodimo kristjani v duhu in dejanjih I
Nam je pa do blagra duš. Mi želimo, da se naši verniki čutijo vsaj v cerkvi popolnoma enako* pravne. Mi ne moremo molče dopustiti, da se vernikom daje pohujšanje, ker je tudi med na* mi že dovolj razpasena nevera Nam niti na um ne pride, da bi kakor koli delali krivico Italija nom. Nasprotno, mi radi poma gamo italijanskim vernikom v jeziku, v katerem najrajši spre jemajo božje nauke. Tako smo delali, delamo in kot krščanski duhovniki nikakor drugače de lati ne moremo. Toda prav take ga katoliškega mišljenja in delo vanja pričakujemo tudi od itali jamskih duhovnikov in vernikov Zdaj nam bodo seveda spet
pri oo. kapucinih in tako popra*
vi	storjena krivica.
‘) Opozarjamo, da je komunistični Primorski dnevnik 2. X. že izrabil to kri* vico na škodo Cerkve v članku:-»Gonja proti Slovencem se ni ustavila niti na cerkvenem pragu«. Ali ni mogoče, da bo nekega dne vstal Togliatti v ustavodajni skupščini in tam napram italijanski kat. stranki prevzel obrambo pravic slovcn* škili vernikov V kapucinski cerkvi v Gorici?
r
Slovenci u novih mejah goriške nadškofije
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo vprašanje, koliko Slovencev in koliko slovenskih župnij je po novi razmejitvi še ostalo v goriški nadškofji.
Oglejmo si najprej slovenske župnije, katere so v celoti ostale v novih mejah Italije oziroma STO - ja.
1. Devin ....	z	okroglo	800	verniki
2. Doberdob. . .	z	n	900	»
3. Gaberje . . .	z	n	700	n
4 Jamlje ....	z	n	200	tt
5. Mavhinje . . .	z	n	500	„
G. Mirnik ....	z	yt	500	„
7. Nabrežina . .	z	n	2100	„
8. Pevma . . .	z	M	1000	M
9. Podgora . . .	z	n	2(XX)	n
10. Sovodnje . . .	z	n	950	>*
11. Šempolaj . . .	z	»	900	n
12. Števerjan . . .	z	n	1200	n
13. Štmaver . . .	z	n	300	n
14. Štandrež . . .	z	n	1900	»
15. Zgonik . . .	z	n	900	»
		14.000		
Ostalo je torej še 15 župnij	s	približno 15.000 verniki		
ih župnij pa so pripadli Italiji še deli sledečih župnij:				
1. Miren ....	z	okroglo	350 verniki	
2. Medana . . .	z		230	n
3. Cerovo ...	z	„	230	n
4. Slov rc-ne . . .	z	n	230	n
5. Solkan ....	z.	n	300	„
G. Opatjeselo , ,	z	n	IGO 1.500	n
Poleg teh
Če prištejemo še 7000 Slovencev iz goriškega mesta, dobimo sledeči obračun:
15 celotnih duhovnij . , s 15.000 verniki
ti frakcij...................s 1.500	„
goriško mesto .... s 7.000	„
23,0(X)
Vemo, da bo kdo našemu računu očital pretiravanje, zato ga že vnaprej opozorimo, da smo imeli do danes slovenske ljudske šple v Krminut Ronkih in Tržiču, kjer računamo lahko še na 3000 Slovencev ne glede na one, ki so v Ločniku in Moši.
Dejstvo je, da imamo v škofiji skoro 'I, župnij in skoro »/„ prebivalcev slovenskega jezika.	Soectator
__	J
Vzgojna" in obenem »velikodušna" obsodba povzročiteljev neredov v Lanišču
Po poročilu »Primorskega dnevnika« dne 3. X. bi, bilo tre* ba tako označiti obsodbo, ki jo je izreklo Okrožno ljudsko so* dišče v Pazinu dne 2. X. proti župniku Ceku in soobtožencem.
Obsodbo je prebral s sloves* nim glasom ob grobni tišini v dvorani p redsednik »v imenu ljudstva...« Obsodbe so slede* če :
Cek Štefan na 6 let odvzema osebne svobode s prisilnim de* lom ter na dve leti izgube poli* tičnih in državljanskih pravic.
Dr. Jakob Ukmar na en mesec odvzema svobode. Ker pa je to dobo že prestal, zastražen v bol* nici, je bil takoj po izrečeni obsodbi izpuščen.
Laniščani so bili obsojeni na sledeče kazni:
Grbac Ivan na 10 mesecev, Žrnak Josip na 8 mesecev,^ Gr* bac Joahirn na 8 mesecev, Grbac Anton na 7 mesecev, Žrnak Pe= ter na 7 mesecev, Križmančič Josip na 8 mesecev in Grbac Ivan * Ivič na 6 mesecev prisil* nega dela. (Ti ljudje so se pre* grešili, ker so hoteli preprečiti razgrajačem vstop v cerkev in delitev sv. birme.)
Sankovič Slavko (torej ne Stanko, kakor pravi 10. IX. naše poročilo o umoru g. Mira Bule* šiča.) je bil obsojen na 5 mese*
cev, Medica E1 v i j na 5 mesecev, Bačič Josip na 3 mesece in Braj* kovič Srečko na 3 mesece od* vzerna svobode. (Ti ljudje so vdrli v župnišče in tam zagre* šili nasilje nad rajnim Bulešičem in msgr.*jem Ukmarjem.)
Ta obsodba je zares zelo vzgojna, ker uči državljane FLRJ, kake zločine naj delajo, da jih ne doleti kaka huda ka* zen. Zelo morajo paziti, da bi duhovnikov in cerkve ne branili; če pa kakega duhovnika pobije* jo ali smrtno ranijo, bo kazen tako majhna, da »sladkost maš* čevanja« ne bo predraga.
Obsodba je tudi neverjetno »velikodušna«. G. župnik je bil namreč velikodušno hudo, ubi* jalec pa velikodušno malo kaz* novan.
»Primorski dnevnik« imenuje to obsodbo tudi »milo«. Glede ubijalcev, razgrajačev, pretepa* čev in motilcev službe božje je obsodba zares silno mila, a tudi razumljiva ob pasivnem zadrža* nju varnostnih organov ob prili* ki motenj cerkvenih funkcij v Lanišču in drugod.
Kar se pa g. župnika Čeka ti* če, moramo reči, da njegova ob* sodba ni tako mila, kakor je go* tovo bilo g. župniku samemu mi* lo pri srcu, ko je pod skrivnost* nim pritiskom javno obžaloval,
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 41
_ T— •
da je vršil ves čas priprave na sv. birmo in ob birmi sami le svojo duhovniško dolžnost. Prej* šnji »grehi« pač niso bili tako strašni, če pa ga do te afere no* bona oblast radi njih ni zašle* dovala.
Dve stvari sta pri tem procesu najbolj nerazumljivi:
1. Da je morilec Sankovič Slavko dobil tako smešno nizko kazen, ker ni bilo ugotovljeno, da je imel nož v rokah. Ali bi bil umor manj kazniv, ako bi bil svoji žrtvi zadal z nohti tiste globoke rane, ki jih je ugotovil preiskovalni sodnik?
2. Da je g. župnik Cek, kate* remu ni .nihče na glavi zlomil stolice kakor g. msgr.*ju Ukmar* ju, v dveh mesecih izgubil du*
ševno ravnovesje v taki meri, kakor jasno pričajo njegove iz* jave pred ljudskim sodiščem. Na zsčetku svojega zagovora pravi sam: »Ker sem duševno vznemirjen, se bom težko izra* žal.«
Fotografija g. Ceka, ki jo je prinesel »Primorski dnevnik«
2.	X., priča, da je ta nekoč krepki in odločni duhovnik doživel grozne reči.
Če se nam bo zdelo koristno, se bomo še kdaj vrnili k sodni razpravi iz dežele, nad katero bi »goriški slavček« plakal:
Pravico v grob dejali so, oh to dočakal sem; na grobu tam plesali so, bridko jaz plakal sem!
(S. Greg >rčič)
DOK NOVICE
Še en dokaz verske svobode v Jugoslaviji
V začetku julija letos so v Pakracu na Hrvatskem posvetili novega vladiko — pravoslavnega škofa. Kot posvečeva* lec je prišel iz Beograda neki nadškof. Navzoča sta bila še dva druga škofa. Slovesnost je potekla v redu. Proti ve* čcru so škofje sedli na voz, da bi se od* peljali na železniško postajo. Komaj sc je začel voz pomikati, jih je napadla številna najeta drhal in jih začela obde* lovati z gnilimi jajci in jabolki. Voznik je naglo pognal konje, a zastonj. Mno* žica jih je sramotila na vsej poti do postaje. Tu so se škofje zatekli v čakal* nico. Tedaj so navalili še huje, in sicer tudi s kamenjem. Pobili so okna in škofe celo ranili. Postajenačclniku so se škof* je smilili. Odprl je vrata glavnega urada
in jih povabil notri; sam pa se je posta* vil pred vrata in zaklical proti razjt r* jeni drhali: »Navalite še sem, če si upa* te! To je državna last«. Ojb teh odločnih besedah je drhal nehala z divjanjem Škofje so se nekoliko očistili in nate odpotovali.
Vzrok napada je bil baje v tem:	ti
škofje so nasprotniki politike, ki jo je začel stari patriarh Gavrilo, ki hoče ustanoviti neko filokomunistično cerkev, ki bi bila popolnoma odvisna od partije.
Pa pravijo, da vlada v Jugoslaviji po* polna verska svoboda.
Čudno je pa le, da teh škofov niso vlekli pred »ljudsko sodišče« kot »pov* zročitelje« neredov.
OKNO V SVET
V HOLANDSKI VLADI je pet katoliških ministrov: notra* nji, prekomorski, prosvetni, voj* ni in gospodarski.
SFORZA O SLOVANIH. Italijanski zunanji minister grof Sforza je izjavil nekemu češkemu listu: »Odnosi Italije do slovan* skih držav so dobri, lahko pa bi se še zboljšali:'to je ravno ena izmed smernic, ki vodijo delo mojega ministrstva. Zelo sem bil srečen, na primer, radi uspe* hov trgovskih pogajanj med Ita* lijo in Češkoslovaško... Med slovanskimi narodi obstoji brez dvoma neka plemenska vzajem* nost, ki se izraža med drugim tudi v vseslovanski zvezi. Toda ta povezanost bi se ne smela imenovati »blok«. Beseda »blok« izraža nekaj sovražnega, med* tem ko morajo biti narodi tako gotove bodočnosti, kot so Slo* vani, vedno vedrega obraza«.
V ITALIJANSKI SKUPŠČINI je začela opozicija (vse levičar* ske stranke s komunisti in socia* listi na čelu) veliko ofenzivo proti vladi z namenom, da bi jo strmoglavila in se sama polastila vodstva. Odločitev zavisi v ve^ liki meri od zadržanja kvalun* kvistov.
Hlapec Ferjan
XIV.
Zakon med zidarjem Pepetom in na* takarico Rozko se ni dobro obnesel. Prvo leto seveda je bila med njima sa* ma sreča in radost. Rozka je imela denar in ga je sprva tudi dajala iz rok, Pepe pa je bil zadovoljen, ker mu ni bilo tre* ha sedaj veliko delati in se je vendar lahko dobro imel. Delo Pepetu sploh ni dišalo in mu je bilo prava muka;, zato pa je tem raje posedal za gostilniškimi mizami, se bahal, razgrajal in zabavljal čez nizke plače in slabe čase. Razen pi* jači je bil vdan še eni strasti, namreč igranju. To je šlo tako daleč, da je že večkrat dobesedno vse zaigral — do hlač in srajce. Dokler ga je Rozka po poroki dovolj zalagala z denarjem, je bil Pepe ljubezniv mož: ko je pa začela žena bolj skopariti, je bila tudi že Voj* ska v hiši. Skraja je bilo to le majhno pričkanje, po katerem je prišlo brž do sprave. Sčasoma pa so nastajali prav ostri prepiri, pri katerih so letele psovke in grožnje kot bombe sem in tja. Ne* kega večera, ko je Pepe zgubil pri igri več kot desetak in prišel na pol pijan domov, se je Rozka silno raztogotila in planila kot osa na moža. Imenovala ga
SPET SOVJETSKI VETO. SZ je v Varnotsnem svetu v enem dnevu dvakrat uporabila pravico veta in z njim preprečila vstop med ZN Italiji in Finski. Meseca avgusta je glasovala proti vstopu Italije med ZN, češ da mirovne pogodbe še niso stopile v veljavo. Sedaj pa se je uprla, ker ostale države niso ho* tele pristati na njeno zahtevo, naj se skupaj z Italijo prepusti* jo med ZN tudi Bolgarska, Mad* žarska, Romunska in Finska. Ostali člani VS bi bili priprav* ljeni sprejeti Finsko, nikakor pa ne drugih držav, češ da ne da jajo nobenega jamstva, da bodo izvajale načela ZN. SZ je nato stavila svoj veto tudi za Italijo in Finsko. To je bil njen enain* dvajseti in dvaindvajseti veto
NA ZASEDANJU ZN so delegati od govorov prešli na delo. Začeli so delovati razni odbori: politični, gospodarsko* finančni itd. Načela so se najbolj pereča vprašanja, kakor grško in palestinsko ter vprašanje beguncev. Agencija Reuter po* roča, da se v krogih ZN govori, da misli neka južno*ameriška/ država predložiti, naj se vključi v dnevni red glavne skupščine
je zanikrneža in lopova, ki bo spravil sebe in ženo na beraško palico, nemar* nega lenuha, ki bi ga bilo treba pretep* sti z brezovko itd. Obenem je trdno in odločno izjavila, da mu odslej ne da več niti ficka — in da se ne bo zmenila več zanj, četudi pogine od lakote ali ga uši zgrizejo. Skrbela da bo odslej samo zase. Ce namerava delati in kaj zaslu* žiti, ostane še pri njem, sicer pa da zbeži proč od njega. Pepe se je sprva malo zmenil za njeno vpitje, ko pa se je le vedno huje drla, se je razsrdil in planil ženi v lase. Tedaj se je začelo ravsanje med obema. Ker pa ni bil mož zaradi preobilne pijače več trden v no* gah, ga je užugala Rozka, ki ga je vrgla na tla in ga tam brcala, mlatila in grizla. Naslednje jutro se je pričel ravs in kavs znova, tokrat je pa podlegla žena in jih je hudo skupila. Tedaj je Rozka resno mislila na to, da bi ušla od moža; toda slednjič se je le premislila, ker ni hotela, da bi imeli ljudje prav, ki so ob njeni poroki toliko govorili jn ji prero* kovali, da ne bo z zidarjem niti pol leta skupaj. Štirinajst dni je bilo mračno in zatohlo v hiši, nihče izmed obeh zakon* cev ni spregovoril besedice z drugim. Nato je prišel zidar znova z zahtevo po denarju. Žena pa je trdovratno zadrže* vala svoj denar in izjavila, da nima več
Katoliški mladeniči v Gorici
Kot je bilo napovedano, se je v nedeljo 28. sept. vršil v Gorici prvi kongres ital. katoliške mo* ške mladine iz treh Benečij. So* dijo, da se je zbralo okrog tri iisoč fantov, ki so imeli sv. mašo na prostem na dvorišču goriškega gradu. Po maši so jim govorili razrii voditelji. Glavni govor pa je imel centralni voditelj ital. fantovske veje Katol. akcije prof. Carretto. Z gradu so fantje v strnjenih vrstah korakali k spomeniku padlih vojakov na Starem pokopališču. Ves kon* greš je potekel nemoteno.
Slovensko Alojzijevišče v Gorici
Vodstvo Alojzijevišča obvešča starše, da bo zavod tudi v novem šolskem letu odprt za gojence, ki žele obiskovati 5. razred ljudske šole ter srednje šole. Star* ši, ki želijo poslati svoje sinove v Aloj* /ijevišče, naj čimprej pošljejo kratko prošnjo za sprejem na vodstvo zavoda, ul. Don Bosco 3, ali pa naj se kar osebno zglase v zavodu v dopoldanskih urah.
Namen zavoda je, dajati dijakom do* bro krščansko vzgojo, podpirati jih v študiju, in to ob kar moč nizki vzdrže* valnini. Lanski dobri šolski in vzgojni uspehi pričajo, da zavod popolnoma do* sega svoj namen. Zato mu starši lahko z zaupanjem izroče v varstvo svoje si* nove.
Vzdrževalnina vkljub draginji ni vi* soka. Da bo pa zavod mogel kriti stro; ške, ki vzdrževalnino presegajo, naproša vodstvo dobra srca, da bi k vzdrževanju zavoda prispevala s prostovoljnimi da* rovi, bodisi v blagu, bodisi v denarju. Vodstvo in gojenci se bodo svojih do* brotnikov hvaležno spominjali v vsak* danjih molitvah. Za dobrotnike zavoda, tako za žive kakor za pokojne, se daruje vsako leto tudi sveta maša.
Ob tej priliki obveščamo starše, da v zavodu deluje tudi slovenski otroški vrtec. Starši naj se radi poslužujejo te lepe priložnosti in naj pošiljajo svoje otroke v yjtec, kjer se bodo pod skrb* nim vodstvom veščih učiteljic igraje na* učili mnogo lepega in koristnega. Vse to jim bo pozneje zelo pomagalo za dobro napredovanje v ljudski šoli.
Vodstvo slov. Alojzijevišča v Gorici, ul. Don Bosco 3
Duhovna obnova za dekleta
V	petek 10. t. m. ob 7. uri zvečer in v soboto 11. t. m. ob 6.30 zjutraj bo v zavodu Notre Dame mesečna duhovna obnova za dekleta. Prilika za sv. spoved. Vabljene vse!
vprašanje o ustanovitvi posebne komisije, ki naj bi preiskala vpliv sovjetske politike v Bolgariji, Madžarski, Poljski. Romu* niji in Jugoslaviji. Ta predlog prihaja prav za prav od »Med* narodne kmečke zveze«, ki ji načelujejo izgnani voditelji raz* nih kmečkih strank iz vzhodne Evrope, kot so: Georgi Dimitrov (Bolgar), Ferenc Nagv (Madžar). Grigore Buzesti (Romun), Vlad* ko Maček (Hrvat) in Milan Gavrilovič (Srb).
Urh in Zef
Tisto nedeljo, ko je '7. Gorice ena oblast odhajala in druga vanjo prihajala in se ne ena ne druga ni smatrala za od* govorno za red in mir, so se dogodile v mestu različne nerednosti, ki so našle v rimski ustavodajni skupščini tak od* mev, da stotine poslancev ob koncu pre* pirov niso vedele, kaj se je prav za prav v tem spornem mestu zgodilo. Rdeči so stvar predložili tako, kakor da je bilo v mestu pol hiš izropanih in požganih in ljudi brez števila (niso vedeli števila) ranjenih. Beli pa so vpili, da je vse to neresnično in da je šlo le za nekaj ob* žalovanja vrednih dejanj ogorčenosti ra* di zločinov iz leta 1945. Gotovo bo pri* šlo radi teh dogodkov kakih sto komisij na lice mesta.
Najbolj točno bi mogel gospode o dejanskem stanju zadeve poučiti Urh, ki je bil tiste dni po goriških cestah.
Srečaval je gruče fantalinov, ki so zdaj pred eno in zdaj pred drugo hišo vpili: »Ven s titovci! Ven s Slovenci! Ven z belimi in rdečimi! Hočemo maščevati sina, očeta, brata, strica, teto, sestro itd!« Urh je slišal, da so tako vpili tudi po* noči in da so s tem marsikakega miro* ljubnega meščana prestrašili do kosti. Tu in tam je vse končalo z vpitjem. A naš Vipavec je opazil na nekaterih kra* jih, da so tudi pohištvo metali skozi okno in nekaj trgovin in drugih podjetij več ali manj poškodovali. Na Travniku je videl nekaj prav mladih otročajev, ki so splezali pred neko trgovino po želez* nem okviru senčnika tako visoko, da so potem s palico odbili črko za črko z na* pisa. Urh je hotel enemu teh fantinov nalepiti majhen spominček na zadnjo plat, pa je že prišel večji komandant in zavpil nad njim: »Tudi ta je titovec, tudi ta je pobijal Italijane!« Že ga je obkrožila skupina ogorčenih mladeničev in Urh bi jo bil prav pošteno skupil, ako ne bi imel primerne prisotnosti duha m ne bi bil z vsem poudarkom zavpil: »Kaj pravite, jaz titovec?! Vi se še rodili ni* ste, ko sem jaz že svaril pred komu* nizmom. Jaz sem Urh, ali ste razumeli?« Kot da bi jih nekaj pičilo, so razgra* jači odskočili od Urha z besedo »Scusi tanto!« in ga pustili samega. Urh se je čudil in ni vedel, komu naj bi pripisal to svojo rešitev: ali svojemu slovečemu imenu ali svojemu grmečemu glasu. Na vsak način je bil zadovoljen, da se mu je zadeva brez tepežke iztekla in da je spoznal, da se dobe na svetu še mnogo bolj surovi razgrajači, kot so ti neraz* sodni in nahujskani mladeniči.
Toda prezgodaj se je pohvalil, kajti kmalu nato mu je na neki ulici priletela v glavo stolica in mu napravila nad oče* som tako bunko, da bi v zrcalu še sam sebe ne spoznal. Kaj se je zgodilo? Neki gospe ali gospodični, Bog sam ve, kaj je prav za prav, so metali pohištvo s k a* miona in eden izmed zastopnikov lj id* ske pravice je hotel tudi Urhu kot viim* ljivemu neznancu malo posvetiti. Ravno takrat je prišel mimo ameriški policist in Urh se je zatekel k njemu. Mož se je odrezal, da Amerikanci odhajajo in da jih te stvari ne zanimajo. »Spet sem bo* gatejši za novo spoznanje človeške pravice in ljubezni«, si je mislil Urh in jo mahnil naprej, da se mu ne pripeti še kaj hujšega.
Na Katerinijevem trgu mu pride na* sproti Žef: »Si ti ali nisi ti? Kaj se ti je pripetilo?« Urh: »Nič hudega, le ne* kaj novega spoznanja mi je prišlo tu
notri v glavo.«
Žef: ».laz sem te že včeraj iskal, P11 te nisem našel. Potem sem stopil n13'0 na STO, da povprašam, ali bi sc ne n«>* gel tam kje nastaniti, ker bi rad pr|sC na kak košček sveta, kjer ne bom 11J’ komur na poti. Saj vidiš danes tu, da so se ljudje zarekli, da nočejo imeti ne 1 Bogom ne z nobenim človekom na svet1’ miru. Vse je ponorelo.«
Prav takrat je prišlo mimo nekaj kri* čavih otročajev, njim na čelu neki du* hovnik s trikoloro na prsih.
„Kaj pa tisti mašnik tam?“ je vprašal Žef.
»Jaz se temu ne čudim, odkar vem, da se dobijo tudi med Slovenci tako zvani ljudski duhovniki, ki streljajo kozle.«
»Torej ima tudi ta gospod bolezen stu* piditis? Morda je prišel s Stare gi>rci)“
»Pa ne s tiste pri Čedadu! — Pustim« to, saj na vse zadnje so to le otračarije-Gotovo gredo uganjat svoje neumnost1 na še bolj neumno mejo na postaji.«
»Pravkar prihajam od tam. 1 o ti Je cela komedija! Ljudje s te strani >n ljudje z one imajo med seboj vsakovr« stne zelo zabavne prepire, razgovore, P° slovilne sestanke, izzivalne preklanje. itd. Nekateri se obmetavajo čez žico psovkami, drugi s poljubi. Nobena medija sv. Andreja še ni bila tako havna. Najbolj sem se smejal, ko sta se dva znanca pogovarjala tako:
»Oj, Pepi, kako je tam?«
»Dobro, Zanut, glej tu!« in mu je pokazal klobaso.
»Tu je še bolje« — in je pomolil kos belega kruha.
Kako pa je tam s svobodo? Ali jo imate?«
»Tu je največja svoboda.«
»Če je tam res svoboda, reci:
Dol s Titom! Dol s komunistič* no vlado! Jaz pravim tu pred vsemi: Dol z De Gasperijeni!
Dol s Togliattijem! Dol z vlado!
—Vidiš, nihče mi tega ne pre* poveduje.
Reci tudi ti tako o vaši vladi in njenih možeh, ako je tam res prava demokratična svoboda.«
Pepi je vtaknil klobaso v žep in #1* krohotanju vse množice zginil.
Najbolj zanimiva pa je čudovita >’za' časna« meja, ki so jo potegnili te dni’ Taka je, da se bodo na njen račun sme* jali še naših otrok otroci in vnuki. tu bo rabil kdo potnega lista, da pojde |Z hiše na prag, tam iz hiše v klet, zopet drugod iz hiše na dvorišče itd. Ne^al prečudnega sem slišal na moji STO*Jfl' Tam sem obiskal kmeta, ki mu je h'sl* jugoslovanska, štala v Italiji in stranišč® na svobodnem ozemlju. — Zdaj premisi1 sam, kaj bo v novi dobi ta mož šc svo* hodno opravljal.«
Urh:	»Dovolj, dovolj je vsega tega,
pojdiva k Obljubku, da se nekoliko >'d* počijeva, okrepčava in si še kaj drugeg9 poveva po tolikem času, odkar se nisva videla.«	___
DAROVI
N. N. ob petindvajsetletnici 500; V,J Trsta v spomin umrle matere 500 in v čast Mariji na Brezjah 500; Č. F. pred odhodom v Ameriko 500; N. N. iz Go* rice 100; N.N. v počastitev petindvajset* letnice 500; N. N. na bolniški postelj1 250 L. — Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO -SIROT1ŠČE« Neimenovana pri shodu »Skalniee4 500 L. — Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.  —  ..............
nobenega, pa tudi če bi ga imela, da bi mu ne dala niti počenega groša. Na koncu je bil zopet prepir, zmerjanje in pretep. Poleg tega je zasledoval Rozko tudi Kosmačev Drejc, ki je hotel imeti na vsak način svoj delež od ugrabi je* nega Dolinarjevega denarja. Prežal je na ženo zdaj tu zdaj tam na kaki poti in ji prigovarjal in grozil. Sprva ga je Rozka mrzlo in zadirčno zavračala, ko so pa postajale njegove grožnje vedno nevarnejše, ga je skušala vendar pomir* jevati in zadrževati z obljubo, da mu bo v četrtletnih obrokih izplačala pola* goma ves njegov znesek. Nekoč mu je dala dvajset goldinarjev na roko, potem pa nič več. Medtem so zlobni jeziki še* petali zidarju na uho, da ima njegova žena še vedno skrivno znanje s Kosma* čevim Drejcem. Tedaj je prevzela zi* darja divja ljubosumnost in prišlo je med njim in ženo do tako hudih sporov kot še nikoli. — Nekega dne si je drznil priti Kosmačev Drejc v zidarjevo hišo, da bi zopet zahteval denar od Rozke. Kako se je priplazil do hiše, je pa za* pazil zidar Pepe, ki je delal v bližini pri neki stavbi. Stekel je kot razdražen lev domov, zagledal žareča obraza obeh in zavpil tresoč se od togote:
»Ti nemarni lopov, kaj imaš is-kati pri
moji ženir«
»Ničesar«, je- odgovoril Drejc razka* čeno, »samo svoj denar, ki mi ga je dolžna.«
»Niti gumba mu nisem dolžna«, je vreščala žena.
»Ti lažnivi jezik!« je zavpil Kosmač; »ali meniš, da bom zadovoljen z dvaj* setimi goldinarji, ki si mi jih dala? Ho* čem ves svoj denar.«
Pa že je udrihal zidar z obema pe* stema po vsiljencu, ga prijel nato za vrat in ga vrgel skozi vrata. V njem je kipela taka jeza, da ni bil več zmožen obračunati tudi z ženo. Stekel je narav* nost .v gostilno in je pil j tako dolgo, dokler ni obležal brez zavesti pod mizo.
Naslednje dni sta se pogledovala za* konca le s sovražnimi očmi in sta po« polnoma onemela. Zidarju je venomer tičala v glavi misel: Kaj prav za prav hoče Kosmač od Rozke? Tu nekaj ni v redu. Zame nima že več tednov nobe* nega beliča, Kosmaču pa meče kar po dvajset goldinarjev. Torej ima vendar denar! Samo kje? Le kje? Kje? Nekje se vendar mora najti. ^ Ko je žena neko jutro odšla, kot se je dozdevalo, na daljšo pot, je zaprl mož za njo vsa vrata in začel nestrpno iskati. Po vseh sobah je pregledal, vse omare, skrinje
in predale je prebrskal, tudi po vseh ko* tih na podstrešju je stikal, pa dobil n> niti najmanjšega denarja. Celi dve url je iskal, pa popolnoma brez uspeha-Jezno preklinjajoč je nekaj časa počival, nato se je lotil znova iskati. V najbolj temnem kotu podstrešja je našel kup umazanih cunj in pod ,tem močan lesen kovčeg, ki je bil zaprt z dvema ključa'* nicama. — Hura, to je najdba! Dvig’11' je kovčeg na svetlobo, ga odprl s kleščami in dletvijo — in joj, prikazalo se je bogastvo: v usnjeni denarnici vcc manjših in večjih bankovcev — zidar je naštel tri sto goldinarjev, — nato še nekaj srebrnega denarja in v zelenkast' svileni rutici zavito nakitje: dve zlat* verižici, par zlatih uhanov in prstano' < potem naprsne okrasne zaponke in dve srebrni uri. — Odkod neki so te drago cenosti? Igralni dobitki iz cirkusov? I’rl Rozki bi ne bilo kaj takega nič čudnega-Ali so morda darovi njenih prejšnjih ča* stilcev? Pa za to se sedaj ne zmeni, p° teh stvareh ne seže, saj je dobil že de nar ja dovolj. Vzel je najdeni dena>> spravil nato nakitje zopet skrbno v k»v' čeg, ga položil na svoje mesto, natrosil po njem cunje in odšel dobre volje svojo pot.
(Nadaljevanje)