ZA NEKAJ VKf f*"~ . C na dik te . . . "GL ^VRODA" PO POfil o 1ST NA DOM (Imonil t d % %> \n praznikov) x----- CITAJTE, KA1 RANIMA GLAS NARODA - List slovenskih delavcev r Ameriki. Reentered m Second Clan Blatter September 25th 1040 at the Poet Office at New York. N. f. Act of ML 181». Tel: GHekea 3-1242 A WAM HALF WON .. • SHOT ±VICTOKrI tW So. 27 — Štev. 27 — VOLUME LIII. — LETNIK LIIL NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 7, 1945 — SREDA, 7. FEBRUARJA, 1945 RUSI ONSTRAN ODRE Rdeča armada je razbila silno močne nemške utrdbe in je vdarila eez Odro jugovzhodna od Vratislave na 50 milj dolgi fronti ter takoj prvi djm napredovala 12 in pol milje od reke proti zapadu. To je sinoči sporočila Moskva, Berlin pa poroča, da so Rusi na treh krajih prekoračili Odro med Kustrinom in Frankfurtom kakih 33 milj vzhodno od Berlina. Nemški radio s svojimi naznanili kaže, da je nemška o-braimfbiia vrta p»nl silnimi vdapl'i rdeče annade 'jxjpolno-ina razpadla. Severno od Vratislave so Iiusi postavili že peto oporišče ob zapadnem bregu Odre, kajti Berlin priznava, da «o Rusi zavzeli »Stei-nau, 133 milj jugovzhodno od Berlina. Moskva je samo naznanila, da je prva ukrajinska armada maršala Koneva prekoračila Odro na 22 milj dolgi fronti med Gorenjo in Dolenjo ►Sležijo, med Vratiskivo in Op-jieliioiiL An nad a maršala Ko-neva je napredovala nad 12 milj od Odre in Berlinu preti ravno od te armade velika nevarnost, da ga obkoli od jugo-vzhodu. Konevova armada je v t tun prodiranju zavzela sest mest in nad 60 večjih in manjših krajev ter je svoje oporišče i izpadajo na celi črti <>b Odri in hočejo eelo reko dobiti v svojo posest. Najljutej-ši Injji pa so ob kolenu Odre, med Kuistrinom in Frankobro-dom, kjer je Odra najbližje Berlinu, namreč 33 milj. Berlin |*>roča, da je na tem "kraju armada maršala Žukova zavzela Kienitz, 33 milj severovzhodno od Berlina in deset milj severozapadno od Kustri-na. Berlin tudi poroča, da so Ritic«i postavili ob zapadnem bregu * Klic dve oporišči južno od Frankfurta in Fuerstenl>er-ga. Rdeča armada je tudi pripravljena, da vdarl čez Odro severno od Frankfurta. V svojem .dnevnem povelju je maršal Stalin naznanil, da je armada maršala Koneva prekoračila Odro južno od Vratislave, glavnega mesta Dolenje Slezije. Moskva, poroča, da je bila Odra prekoračena pod zelo težavnimi okolščinami na 'kraju, kjer je iširoka 554 jardov in ni zamrznjena. Navzlic temu pa je armada maršala Ko-neva postavila dve majhni ♦>-ftoriH^i na razdaljo 22 milj med Ohlau. 13 milj jugovzhodno od Vratislave in Sclnirgastom, 12 milj severozapadno od Oppcl-na. Oldau so Rusi zavzeli s tanki in infanterijo, toda najprej je bilo 11" Oba razbiti močne nemške »utrdbe. Po zavzetju O-liUiua je Koneva armada vdarila dalje proti zapadu in je zabila močno za»gozdo med Brieg Ln Sohi»r|gast, je napredovala 1*2 milj in zavzela Grott-kau, kjer se križa osem cest, 23 milj zapadno od Oppelna. Obenem je bila presekana velika avtomofbiMca cesta. Berlin-Hindeoburg. Nemški radio naznanja, da je prvi cilj maršala Koneva Vratislava, ki je najvažnejše industrijsko mesto v vzhodni •Nemčiji in kjer se 'križajo štiri železnioce in šest cest. Rusi so zavzeli Thomaskireh in presekali Berlin-Hindenburg cesto. Nemški komentatorji izražajo bojazen, da l>o maršal Ko-nev mogoče pričel prodirati proti Draždanoni, 130 milj za-padno od Thomaskirclia, ker bi pri tem presekal prometne zve- sadko, ki se še vedno trdno drži okoli kraljevega gradu. Včeraj je bilo ubitih 281M> Nemcev in Madžarov. ze nemških amad v Avstriji, Italiji in ('elioslovaiški. V Vzhodni Prusiji tretja beloruska armada generala (.'ernijahovskega »uničuje obkoljeno nentško armado južno Franc, urednik vstreljen od Koenigsberga. Rusi so od- R^h Brasillach, ki je ob bili več nemških protinapadov, (xasu nem;ke okupacije Franci-loda Cernijahovskijeva. arma- jt. pisa[ v prjlo£ Xemčije i*od pa so jo zaradi dolgega trpinčenja tako zelo sovražile, da do nje niso ime- Fort Mont Rodge. Bratsillaeli je I»11 gla vni uitednik pariške- ga lista "Je Suis Partout" ua kose. Dekleta, ki so več let pre-'le nikakega usmiljenja in so našale trpinčenje brezsrčne gospodinje, so 24. januarja po- grabile sekire, polena, lopate, motike in kamne in so napadle dva paznika ali oskrbnika na lK)sestvu polkovnika Richarda Richteuiiua. Nato so vdrle v sobe gospe Erne Richtenauo-ve. jo raztrgale na kose Poročevalec je rekel, da je srečal dekleta bose, ko so po snegu liitele rdeči armadi nasproti. Povedale so, da je gospa Riclitenauovta poleg družili dobrot dala dekletom po deset vdarcev na dan. Tito je zavrgel kraljeve regente Maršal Tito je zavrgel dva izmed treh regentov, ka terim je bil kralj Peter pri volji prepustiti kraljevo oblast, vsled česar je bila sestava nove vlade v Beogradu zopet za negotov čas odgoden. Maršal Tito je včeraj sporočil kralju, dsi ne sprejme za regetna generala Dušana Si-moviča in dr. Juraja Šuteja, sprejme pa tretjega regenta dr. Ihušana Serneca, bivšega bana Slovenije. Dr. Serneo je v Jugoslaviji in je tudi član sveta, potom katerega naj bi se po sporazumu med dr. Šu-bašicem in maršalom Titom združila kraljeva vlada v Londonu in narodno osvobodilni odbor maršala Tita. Kralj Peter pa je prej zavrnil dva regenta, katera sta postavila dr. Suibawic in maršal Tito, namreč Aleksandra Belica in dr. Antona M&ndiea. Okolica maršala Tita sicer zagotavlja, da ne bo nastala nobena nova kriza in da bo zadeva v kratkem rešena, t oil a kralj vstraja pri svojih regentih in je pri prav Lien na kak kompromis samo za slučaj, da so zavarovane njegove kraljeve pravice. Dr. ttubašie je nameraval že prejšnji teden odpotovati v Beograd, toda je svoj odhod zopet odložil. Tudi ameriški poslanik Robert Patterson pri jugoslovanski vladi v Londonu je odložil svoj odhod v Beograd za najmanj tri tedne. Oetudi (pa je dr. ŠulNušie kralju Petru zagotovil; da ne lx> otlšel v Beograd brez kraljevega dovoljenja, je še vedno mogoče, tla bo odpotoval in ž njim njegov kabinet. Kralj Peter je včeraj dvakrat govoril s poslanikom Pat-tersonom, iki pa je izjavil, da se njegova vlada ne mara vmešavati v 'krizo jugoslovanske vlade. Od 110 prošenj za konvencije sta bili le dve odobreni Washington. — War Committee on Conventions je od prvih 110 prošenj za konvencije presegajoče 50 oseb odobril le dve. Organizaciji, ki sta dobili to odobrenje, sta Rdeči Križ, ki namerava prirediti niz krajevnh shodov v prilog svoje kampanje za iS H) milijonov dolarjev, in pa United War Fund of North Carolina, ki priredi enodneven shod <»."> oscib v Raleigh-u. KONFERENCA TREH VELIKIH Konferenca treh velikih je sicer v teku, t»nla kje iiboru-j«\jo, ni nikomur znano. V zavezniški L krogih je bilo prvič naznanjeno, da so trije veliki na konferenci, ko je sir Walter Citrine, vodja angleških strokovnih unij, pri o-tvoritvi angleškega strokovnega 'kongresa rekel, da imajo Winston ( hurcrTill, predsednik Roosevelt in maršal Stalin konferenco. Angleško časopisje pa pra- javljeno v Londonu, Washington u in Moskvi. Sir Citrine ni povedal, kje imajo svojo konferenco trije veliki, toda francoska brzojavna agent ura pravi, da so v Soči ju, ruskem pristanišču ob Črnem morju, 20 milj severno od Stalinove rodne province G jo rge. Nemški radio pravi, da je konferenca ali na kaki bojni ladji na Črnem morju ali pa v kalkem mestu oJ> Črnem Od strahu je umrla Mrs. Alma Belle Hat ten, ki je stara 58 let, v Kalmath Falls, Ore., se je vedno zelo hala psov. Včeraj je iz neke hiše pritekel proti njej majhen pes. Žena je tekla pol 1>locka, do postajališča busa,j nato pa »se je zgrudila na tla. vi, »ln ne bo o zaključkih treh morju velikih ničesar Objavljenega,' Bela liiša v Wasliingtonu ni-dokler se vsi . t rije ne vrnejo v.kakor noče priznati, da je pred svoja glavna mesta. In to na-1 sodnik Roosevelt na konferen-znanilo bo ob istem času ob-L-i treh velikih. Štiri prošnje Strica Sama Washington. — Vlada uuj-no potrebuje in prosi državljane, da: Si poiščejo službo v vojnem naporu, ako še ne delajo za vojno. Podvojc svoje napore za nabiranje papirja. Začno takoj delati načrte za Victory vrt ... z nakupom semen, orodje, gnoj i L, dokler je še mnogo izbire. Pomagajo pri kampanji za bolničarke, in pomagajo odpraviti njih pomanjkanje: počakajte z operacijami, ki niso nujne. Vzemite si posebne bolničarke le v slučaju skrajne potrebe. & EXTRA WAR BONDS "IZVESTJA" POŽIVLJAJO K V E R I Ruski listi so včeraj Rjavili poziv sveta škofov pravoslavne ruske cerkve na ves krščanski svet, da moli za kmalošnjo zmago ter zahteva ostro kazen za fašistične zločince. Skupno s 'pozivom škofov je vladni list *4Izve«tja', objavil pastirski list, ki obsoja razširjenje proti verskega naznanja, zanemarjanja cerkvenih obredov in mlačnosti nekaterih duhovnikov. Kaj takega tše ni 'bilo objavljenega v kakem ruskem listu od boljševiške revolucije. "Bratje in kistjani celega sveta, sedaj je jasno, čegave roke je Gospod Jezus Kristus blagoslovil in čegavih rok ni blagoslovil," pravi škofovska poslanica. "Na&a rdeča armada prinaša in je že prinesla svobodo mnogim sosednim deželam. Verujemo, da bo eden in edini vladar ndba in zemlje, ki je pomiril vihar ma Galilejskem jezeru, pomiril tudi svetovni vihar. . . " Pastirski list pravi, da se je versko življenje prieelo zelo vzbujati in Ji koncu pravi: 4'Vedite, kot v prejšnjih časih, slava svetega imena Očeta in Sina in svetega Duha naj ostane nad našo deželo." TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja slo in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je ie na tisote darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da retite življenje. 1. in 3. armada v zapadnem zidu Ameriška prva in tretja armada *ta včeraj na treh krajih napredovali dve milji v zapad. zidu na 40 milj dolgi fronti in nemška obrambna črta se ruši pod silovitim ameriškim artilerijskim ognjem. " Tretja armada uen. l'alt«»-nst j<» zasedla skoro vse vrhove Kifelove*?a pogorja in napredovala dve milji na fronti, ki .se razteza (»d SSohauscn-baelia. pet milj severozapadno <»d Prnma, pa do Lutzkampe-na, devet milj .ju^ovzliodno

razbitih. Na tem kraju si> A meri kanci z naskokom zavzeli trdnjave v zapadnem zidu Seliluasenbaeh, Hafos-scheid in Lutzkampen in so odbili nemške napade, s kate-rimi so zopet hoteli zavzeti Brandscheid, pet milj \'zhodno od P ruma in ki «5»viaduje zelo važna prometna križišča za za-hi^inje zapadnega zid;:. Prva araiada gen. Hod^esa višje proti severu je tudi prodrla dalje v zapatdni zid ter je napredovala dve milji severozapadno od Steckenburga. Po-roeila s fronte pravijo, da prva armada razbija vse nemške utrdbe iz jekla in cementa. Zavezniški glavni stan naznanja, da je bilo v štiridnevnem prodiranju prve in tretje ameriške armade do 3. februar. vjetHi 6912 Nemcev, pri Kolmarju na južni fronti pa je 'bilo vjetih 3500 Nemcev tekom zadnjih 48 ur. Na 'zapadni fronti general Eisenhower pripravlja splošno šeito umetne megle preizkuša moč nemške črte db Rocru severno od Roermonda. Pekel ni hujši kot bombardiranje Potniki, ki so prišli iz Nemčije v Stockholm na Šved skem, pripovedujejo, da je siloviti ameriški zračni napad v soboto povzročil tako veliko razdejanje v Berlinu, da so ljudje kar podivjali in bi raj ši videli, da ^pride v mesto rde ča armada kot pa bi morali doživeti vše eno tako bombar diranje. Prebivalci vzhodnega dela Berlina morejo jasno slišati grmenje ruskih topov in po »traliovitem bombardiranju v sofboto se prav nič ne zmenijo za poraz. 4 4 Tudi v peklu ne more biti hujše," pravijo Berlinčani. Ruski častniki Sprašujejo nemške sabotažnike, katere so Nemci pustili za seboj ▼ Varšavi, da porušijo poslopja in razne naprave, ki bi mogle biti kake koristi za Ruse Kam Kredo ameriške cigarete? Stocfchobnski list "Afton-bladet" poroča, da je na poti na Švedsko pošiljatev 20 mi-_ _ _ _ lijonov ameriških cigaret pod ofenzivo in nemški radio po-( varstvom spremljevalnih ladij, roča, da se more pričeti vsak List pravi, da so bile cigarete čas velika ofenziva na 75 milj dolgi fronti med Durenqm in Nijmigenon na Holiandskem. Nemci pravijo, da feldmar-eal sir Montgomery pod za- naročene že pred veo meseci, da pa je 'bik posiljatev za-kasnjena. Lansko leto so Švedi pokadili 200,000,000 ameri-ekih cigaret Berlin že gori štiri dni Poročevalec za Tnansocean poi-oča, da Berlin od zračnega napada v sol>oto še vedno gori. "Svoje poročilo narekujem v kleti hiše, ki je v soboto *ta-la kot f>kala sredi morja o-gnnja," pravi poročevalec, — 4 4 Bombe so padale okoli hiši*. Katlar pričnemo svoje delo v kleti, hotlimo mimo žrtev strašnega napada. Pokrite so s plahtami. Nekatere dobre duše so položile nanje nekaj cvetja ali smrekovih vejic." Japonci zažgali trgovski del Manile V pondeljek }K>nočd je bil trgovski del Manile v plamenih, ko so obkoljeni japonski vojaki zažgali Escolita okraj. Požarna bramba je bila sicer pridno na delu, toda vodni pritisk ni bil dovolj močan in gasilci so biK brez pomoči. Ja-ponei so že »pred nekaj dnevi razstrelili vodovodne naprave^ Escolita, poglavitni trgovinski del Manile, je na severnem bregu Pasiga. V tem kraju so bile pred vojno največje trgovine. rv Ni čudno, da nam cigaret primanjkuje. «BLŠS ICMMmA"—NEW TOMK WEDNESDAY, FEBRUARY 7, 1945 V9TAN0VLJEN L. IMS "GLAS NARODA" _("VOICE OF THE PEOPLE") Owned and Pabliabad by Slorenlc Publishing Company, (▲ Corporation) Prank Sakatc, Fnrident; Ignac Hoda, Treasurer; Joseph Lapaha, Sec. Place of bnMinna of the coporation and addreaaea of abore officer«: _2H WEST 18th STREET, NEW TOBK 11,-N. X. :: 52nd Y £ A R :: '•Glas Naroda" la issued every day except Satui^a, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE TN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA <3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. »Glas Naroda" lxhaja vsaki dan lxrzemSt sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA." 21« WEST lffth STREET, NEW YORK II, N. T. Telephone: Chelsea 3—1242 Vojna na Pacifiku imena vseli velikih evropskih bojnih jwljan so ljudem, ki so oitali evropsko zgodovino, doihro /liuim, kajti razun bitke pri StalLngradu, vršile so se skoraj vse bitke tekom hcd&njc vojne v Avropi ob onih istili strategical h točkah, kakor pred mnogimi stoletji. Tanikaj -so se vršile bitke meti Ktts-i in Tatari, Turki, Švedi. 44Avstrijci*Napoleonovimi Krnnoozi in tudi Nemci za časa zadnjega nemškega cesarja Viljema. Toda naša domača, ameriška vojska, mornarica in letalstvo, je morali pričeti z vojno na nadaljši fronti, kar jih kedaj bilo v zgodovini človeštva. Naša vojska, mornari-ea in letalstvo, se namreč neprestano od pričetka vojne nadalje bori vse od Dutch Harhorja, oziroma od vhoda v Be-rin^A-o morje na skrajnem severu, pa vse proti jugu in •»reko ekvatorja — do Darwina, v Avstraliji. Na vsej ti velikanski fronti so se dosedaj bojevale krvave bitke tako na morjih in v deželah, ki so izdatno oddaljene od takozvane civilizacije in splošno znanih oceanskih potov mednarodne plovitbe, ♦ , k * « % j ►Se pred štirimi Jet i, bi se sedanja ibojiača na. in vb Pacifiku smatrala nekako fantastičnim, toda sedaj je postala ] acifična fronta istinito najdaljša bojna fronta tekom sedanje svetovne vojne. Pred štirimi leti, je bila Japonska med nami znana le kot dežela na Daljnem Iztoku, katera je skr-1 ela za to, tla so naša, dnierraka dekleta dobivala dovolj svilenih nogavic., katere je naše izvozno trgovstvo plačevalo— t- stroji za izdelovanje strojev, staro železnino in ]>etrolejeni. Naši izvoziti trgovci, ki so pošiljali imenovane vojne potrebščine na Japonsko, so najbrže pozabili vse ono, kar t o se v svoji mladosti učili z oziroma na zemljepis je, ker i-nače bi prav gotovo vedeli, da je v zemljepisjih, kakoršne i-luajo v vsaki ljudski šoli na razpolago, zapisano, da šteje prebivalstvo Japonske 1»7 milijonov ljudi; da ima Manchu-kuo, ali Mandžurija 34 milijonov, in Koreja ali Chosen, milijonov prebivalcev; tako, da ima Japonska tekom sedanje vojne nekako 24 milijonov moških več na razpolago, kakor iZjedinjcne države. Te ljudi zamore Japonska mobiHzo-vati, tako za potrebo na vojni, kakor tudi na domači fronti. Vpoštcvati je tudi trt*ba dejstvo, tla ima Japonska na razpolago v Manchukuo in v Koreji več prirotlnili bogastev, kakor na domačem jajioiiskem otočju. Medtem, ko razdejanje japonskih domačih mest Tokio, Yokohama, Osaka, Kobe, Nagasaki in Shimoiioseki ne bode lahko—potem, v slučaju ntzdejanja teh velikih mest, še vedno ostane Japonski na razpoLago prvovrstna ni}>ouska vojaka, ki šteje nekako tri ali štiri milijone mož, in ki je nastanjena v Manchukuo in Koreji. Tudi ako naša vojska jkj-za to, da ImmIo komunikacije meti Japoiteko in azijsko teMno |K»\sem razdejane in onemogočene, oziroma ;iko osvoji vso pravo japonsko ozemlje, zamore Japonska še vedno (»listati, kajti v leni slučaju bodo imeli Japonci na razpolago ozemlje, ki je najmanj trikrat tako veliko, kakor Francija, »lasiravno -'bi prebivalstvo na niponskih otokih potoni ameri-f-Kc blokade. mnogo trpelo, ker bi uvoz iz Manchukuo in Ko-icje prestal. Ako se naši in angleški mornarici posreči ločiti pravo .Ia|M>nsko od Koreje in Maiiclnvkmo. to japonski vojski v Niuiichirkuo. katera šteje txl tri do Štiri milijone mož, nika-r n«' bode škodovalo, kajti imenovana dežela zamore vedno •/.alu;rat i t<» vojsko s hrano in streTjivoni. Japonsko vladanje v Manchukuo sloni tudi na trdnejši podlagi, kakftr rtnri na Niponu, iu. naloga, katero bode imela-naša vojska--prepoditi Japonce iz azijske celine —, bode največja in tudi najtežavnejša, kar jih bode imela naša vojska v bodočnosti. Našli letalstvo lahko osredotoči svojo napadalno silo na velika mosta domačega japonskega otočja in zamore tudi vsa ta mesta razdejati, toda v Mancliukuo se l>ode moral l>oriti vojak proti vojaku toliko časa, da prežene tamoŠnja japon-bka vojaka, ki šteje tri ali Štiri milijone vojakov, v valove sinjega Pavifika. * Potem, ko botlo vsi, dokaj zaprašeni evropski prestoli" v Evropi zopet postali sedeži vladarskih karikatur, in potem, ko botlo v Evropi odstranili - vso kafro iz kraljevih maškaradnih oblek, tako da 'IkkIo zamogli evropski kralji in kraljice zopet " vi« dati" po uavodilib raznih kartelov, hode še vedno ol*stalo kočljivo vprašanj«' in "načrt. - pomočjo katerega bode mogoče prepoditi več milijonov japonskih vojakov i z Manelii&kuo. KANADSKI DOMAČIM (Nadaljevanje) Povsem drugačne so pa ra-pac-ifičneni obrežju več, kakor zemere kunadskiii domačinov, v kateremkoli drugem kraju Amerike. Nekatere izmed teh hiš .-*o bile izredno velike in okiašene z takozvanimi "to-tem-stebri", o katerih smo v f'Klasu Naroda" svojedobno objavili dokaj natančen popis. Te »vasi so bile razdeljene v trojne vrste: vasi glavarjev, navadnega ljudstva in — sužnjev. Slednje imenovani seveda niso bili domačini, teinA'ee jetnik domačinov, katere so polovili v drugih, ne baš od daljenih krajih, ter njihovo ]K>tomstvo. Ker je bilo v onili krajih vedno vsega v izobilju, zlasti pa hrane in rib, bilo je življenje domačinov dokaj lahko in tudi brezskrbno. Tekom jeseni in zime so se med tamosnjimi domačini vršile skoraj neprestane zabave, in s-icer družbiuske in tudi verske. Njihovo plemstvo, katero je bilo dedno, je nietlso-bojno tekmovalo, kdo bode pri redil večje in tudi dražje ve^lice. Pri tozadevnih »veselicah. pa bile drnžbinske ali verske, je bil vsakdo oblečen niki in lesne družbe so pričele kaj* jia debelo uničevati pre-kriisAe gozde \ British Coluni-biji. Domače prebivalstvo, ki je tedaj živelo še v takozv^ni kameniti dobi, moralo se je prilagoditi razmeram moderne obrti in trgov ine. Toda domačini so postal dobri delavci in so prijeli delati za omenjene dražbe. Na ta način so si lahko nabavili obilo potrebnih jest-vin, odej in drugega blaga in NOVA NEMŠKA VLADA V MOSKVI Tekom zadnjih mesteev je t ni kov, katerim predava o ža- naše časopisje večkrat objavi- lostnem položaju v Nemčiji, in Jo poročila, katera Vsa so zal r-| čestokrat v svojih ratlio-govo- - . . . • * i• jJevalil' so v jet i nemški ge- rili, kateri so naslovljeni nem so čestokrat prirejah veUkej lluraIi v Mi)fikv[ lLM;movili hl! *kt.mi| ,.ivi,pn.|liv!lUtvlu Klevnnst, m v^eliee, kar joor^lllizoVaU Ilovo i>,-oVizori- pripoveduje, kako lepo R„>i Kdo preje dovoljeno le članom 6lu> vlmU, za |>odo-o x,m-ijo; *Utpt%]u 1 takozvanega domačega pleni- k'.m- v%. \ , , j i\t i >e \oJna \ rj\ r«»ju brez- stva. Istočasno so med doma L|vt,.ni.o bliža čmi priseljene, tudi uvedli je-, Vsi.m rioveštvn kleno orodje, kar je pospešilo, ki»it(*ti ropi svojemu. ]»Oi jetniki. K«, ^ /. nem.^Kuiii vojnimi ki žive ob obrežju Pacifika. Ta mošn je podnebje je milo in tudi rastlinstvo in živalstvo je povsem drugačno, kakor v takozvanih prerijskih provinci jah in na kanadskem iztoku. Vsak narod in rod domačinov, kateri se je preselil preko gorovja na skrajni zapad, oziroma do Pacifika, st» je takoj prepričal, da so tamkaj tživ-ljenske razmere mnogo bolj u-godne, kakor one v prerijskih in tudi iztočnih -pokrajinah. Posledica temu je bila, da se ti narodi in posamezni rodovi niso nikdar več vrnili v .iztočne kraje. Tudi se je dognalo, da so domačini polagoma prihajali od severa, oziroma iz Alas-ke, proti jugu, in sicer večino ob »pacifičnem obrežju. Ti narodi, ki radi vremenskih razmer na skrajnem severu, niso bili poljedelci, so se južnim pokrajinam izredno hitro pilila godil i in so prav lahko živeli od dežele v kateio so prišli, kajti tu so dobivali vse, česar so potrebovali, v izobilju. Iz ju v nemški i»e-je do-edaj vedelo |«» toliko, da v ru » >kem V(»jlieui jeluištvu. ti neraii. o katerih se ifenenila Walter von Seydli-tza. ki j«- I »i i poveljnik "»1. nemškega kora v .Staliuuradii. Ta general je služil v nemški vojski oil lHa nadalje, j Tekom prve ^velovne vojne j«-IVtdeset generalov, nu-il ka j služil pri nekem Ziipaduo-prn-terimi je tudi eden aiaršiil. injskem topničarskeiu polku in je na tisoče nižjih nem-kili ča>t-j bil v imenovani vojni trikrat in kov in podčastnikov, ji- te-| nm.ieu. Ostal ji- tudi pri iicui kom svojega jetništva v |{u>i- Aki vojski, ko j,- Nemčija po ji ustanovilo >voj.» or^aniza. i- stala republika, oziroma, k<» je jo, katera je potem izvolila po- štela nemška vojska le lDO.tKHi sel k* li od'nor, ki je znan pod i- mož. Tekom sec I meiioiil"UillHM Svobodne .\ein inje vojne je liržil najpreje na ztipadni ein rada vedela, kako morja in zapadnili rek so do- v kar najboljših in najdražjih SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! ' • v Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s 6i mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kliče: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V RIDGEW00DU, L. L, je skladišče na WAR RELIEF FDND OF AMEEICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V NEW TORKU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 161 PERRy 8TRgKTt NEW YORK, N T. Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošljite na gori otnaftnia naslova! bivali izredne količine rib, tudi je tamkaj ob Pacifiku mno-£0 divjega sadja in v arozdo-vili rastejo največja drevesa na svetu — v kolikor jih beli vni-čevalei niso pokončali. Domačini niso nikdar vničili niti eneua dievesa. ako yra niso ]>o-trebovali v stavbene svrhe in ako les ni bil izredno mehek, tako, da so ira lahko olnlelo-vali z koščenim orodjem. Pied prihodom evropskih priseljencev, bilo je ob paei-fičnem obrežju vse polno vasi domačinov; njihove udobne koče so bile izdelane iz lesa. Teh vasi je bilo ob kanadskem AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je uatančno popisano Ijeoje poaamesnili živali, živečih na fcuhem, t morju in ▼ zraku, tako da bo Tiakdo. ki Uubl naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral a velikim ■anUnanjem, ker bo ▼ njej uM marsikaj is življenja divjih ilvali, kar mu doaedaj Se nI bilo anano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Udatl v petih knjigah, toda Jo slednjič Iz&a v eni sami knjigi, ki P« pri vaem evojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMB-alSKE DlVJAdXJL Knjigo bo a užitka« kral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; faniii, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter sled* dJM ribič, ker ao v- knjigi nafttete V SB KIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fotografij) ; -g alflt m naravaih barvah, v nlikooU celo straai. ter im» m stranL Velikost knjigo JeJil ttev. KaJIgn opisuje aemkvee. ptiče, ribe, k» fe ia živali, ki ao ravaoUko kot r vodi doma, — Vesana Jo v platno * zlatim) Črkami. er y ANGLEŠČINI Cena Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 316 West 18tb St. New York 11 oblekah. Na ta način se je med tamosnjimi tlomaeni razvila izredno dobra in l^pa o-bit tkim.ia, slikarstva in kiparstva, kakor tudi umetnost glasbe in drame. V tem oziru so pacifieni kanadski domaei-ni dnleko nadkriljeivali vse o-st;»le kanadske domačine in njihovo kiparstvo je zaslovelo po vsem svetu. Koncem IS. stoletja dospelo je nekoliko evropskih jadrank do kanadskega paeifiene^a o-brežja, oziroma v British Co-lumbijo, toda kolonizacija v belimi priseljenci se je priče ia šele tekom prve četrtine 19 stoletja Ln sicer le v .primeroma majhni pokrajini kros: seda-njoga me>*ta Victoria. Sredi 19. stoletja je pa pričelo prihajati »vedno večje število inozemskih priseljencev, kateri so k malo pokvarili vse izborile razmere v katerih je preje živelo kanadsko domače pre bivalstvo ob Pacifiku. Priseljenci nainireč niso nikdar delali razlike med raznimi sloji domačega prebvalstva; poleg tei;a so tudi odpravili suženjstvo in uvedli nove pojme bona stva, katero je bivši suženj zamogel v nuioprili slučajih hitrejše nabaviti, kakor prejšnji plemič in njesrov' lastni; priseljenci so tudi odpravili vse lokalne oblasti domačinov in so istodobno tudi ustanovili velike tovarne za konservira-nje rcb. Tedaj se je tudi pričela po vsem svetu doba strojev. Ob obrežju so pričeli pluti par- » v sepleinbru znželjciiemti nemški vj.-ti ča>tniki ustanovi med domačini izdelovanje postavljali,,. , , , , v. ' . ' . J t\edela, kdo večje totem-stehre, kakor -o jih preje imeli njihovi vladarji ali jtrlavarji. Tudi so piej-Šnji sužnji prirejali dra^e za baive, in vsakdo je želel na«l-kiiliti v tem <1ziru ^vojeura >o-seda. V svrlio takih prireditev sn nekateri delali in hranili po več let, zjLrolj iz ra^lo-.ii:a, da so potem lahko jm>vabili k taki zabavi kar po :ifMM> do 4o osmih ali devetih dni. oziroma za vso dobo take rodbinske slav-nosti. V nekaterih pokrajinah so pov<»dom takih slavnosti tudi dajali svojim arostom lepa in drasrocena darila, kate ra je vsakdo zamogel zamenjati za kak druir predmet, ka-tereira je kdo imel, tako da je to poiueujalo nekak .primiti ven bančni sistem. To je pa seveda povzročilo med doma čini in sosedi nekako ljubosumnost in zavist in slednji so postopali z svojimi prihranki na isti način. Radi tejra je potem >ledilo >plošno siromaštvo, tako da je končoo vlada zabranila prireditve t«1 vrste med domačini. V vaseh domačinov je potem zavladal mir. toda s tem so bile vničene tudi njihova politična načela. Glede te zadeve je na stalo tudi vpra-anje. če se je morda v jet in i nemškim častni kom posrečilo prevaliti Kn.-e tako, da so začasno postali nasprotniki naeijev, da -i na ta način redijo življenj«'. Ameriški ea>ni>ki ptprmVval-ei, ki se mililo v Moskvi, naznanjajo. da so ee^t<»krat govorili z elani otiieujem* vlade bodoče svobodne Neilleije. in so se docela uverili. da I^n-si ne varajo, ko zaupajo onn--njenim nemškim častnikom.Ru-si so naiiireč prei>kusili svoje nemške ujete ča-tnike prav temeljito. tako da .prav dobro za konsenviranje rib :ili so pa pričeli z ribolovom za omenjene družbe. Pri tem delu so pa moiali tekmovati z japonskimi lileči, ki so bili medsebojno dobro ori^anzovani. (Nadaljevanje sledi.) vodo. komu zamore jo zaupati, pa pričela delati v tovarnah TlIlii x<.lliei. ki so ob pričetku vojne pribežali *v Rusijo, ker se niso strinjali z nacizmom, so ujete nemške irt-neral«- čestokrat obiskovali. in -lednji so imeli timoiro }ioirovori»v t n-«11 z častniki ru-ke^a genera 1-neira štaba \* bli/ini Mt»skve. Poleir teU'a -o omenjeni čitst-niki čestokrat dobili po-ebne Halone, pri izvnšitvi katerih jib Rtisi skrbno, toda tajno i nemški častniki POROKA \ nedeljo ob treh popoldne s*- bo v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi poročil Raymond Medved, sin Mr. in Mrs. Charles Meti ved iz Ridgewood. r,. L, z Miss Marion Lauriha iz Uniondale, Pa. Bilo srečno! opazovali. \ so ruske vojaške oblasti prepričali, da so posvetili v<<- svoje znanje in tlelo v -vrbo — I lit lerjeve propast i. Meti omenjenimi nemškimi LEP NAPREDEK j častniki i«- tudi Bismarekov JUGOSLOVANA | j >ravuuk, i?rt»t" lleinrieh von Poveljstvo W" rig] it Field,' Kisiedel. kateri je l»il počet-0-, naznanja, da je bil Joseph kom /vojne med prvaki nem-P. Vidove, 11.") Beaeh Street,j§kih IctaJeev. Pri Stalin-rra«lu Jersey City, N. J., povišan iz y,, |»lf>j nat n»plau po-Čina Captain v Čin Major. škodovali iu nje^a vjeli. Ka- Major Vidošič je doma iz Istre in j«* dtMvršil Stevens Institute of Technology v Hobo-ktii, N*. J. Četudi je v vojaški službi, je začasno na dopustu in je profesor na Engineering1 Drawing1 and Mechanics na Georgia Institute of Technology v Atlanta, Ga. kor hitro je postal ruski jetnik, je takoj prieel s svojim proti-liacijskim tlelt»vanjem. Tutli setlaj pottmi radija ,^t»vori svt>-jim bivšim prijateljem, kateri še vetlno služijtt v naeijski vojski; on t nit n je od taborišča do taborišča nemških vojnih je- SLOVENSKO PEVSKO in DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA" NA PUSTNO NEDELJO, 11. FEBRUARJA, V SLOVENSKI DOM Irving 1945 Avenue Brooklyn, N. V. I'rlivtek «•!» 7. uri »večer. ZBOR NASTOPI IX IGRAL B<>L>K ORKESTER VSTOPNINA PROSTOVOLJNA Otlbor. Polovica dobička bo za Honor Roll Sklad. pOr Aieiieral. \'<»n Seydlitzev vpliv je bil tako Vsestranski meti o ti ljudje} vjetinii 11« luškimi častniki, da jili .ie takoj kar !>4 vpisalo v imenovano organizacijo za ustanovitev svobodne Nemci je. političnem pogledu imenovani general ni komunist, temveč konservativen demokrat. ter je večkrat inozemskim poročevalcem zatrjeval, da je pripravljen delovati z vsakim človekom, kateri zamore potna ira t i. da se Hitlerja porazi, kajti Hitler je doveilel Nemčijo do po pol nt* propasti, Meti drugimi ča-luiki. ki >n »lani odbora za t»svobt»ditev Nemčije, je Liuli maršal von Paulus. katerega so Rusi vjeli 11 a« II v Stalimrratlu. Von Pau-lu- je eakal t»seiuuajst mesecev. p red no je izdal svojo prot i-H itlerjevo izjavo. V i-meiiovaiiem odboru so tudi sledeči višji častniki: general von Daniels, poveljnik Tf>t<• nemške divizije pešaš t va: major-general Otto Korses. poveljnik iMMite divizije; general 1 lot'l'ineister in general major Martin Lattman. poveljnik 14-te divizije tankov, kateri je po radi. n že večkrat pozval nem ško ljudstvo naj prične z listajo in prežene Hitlerja. Nedavno -ta postala člana odbora za osvoboditev Nemčije dva vodje katoliške stranke, ki sta takoj oriranizovala pose ben pot loti bor. kateri >e bavi le z verskimi zadevami. Imeni teli dveh odbornikov sta: po veljnik von Mannstein. ki je nečak katoliškega škofa v M uensterju. in grot* von i »alien, ki je po vst-j Nemčiji znan ratli svojih napadov na Hitlerja. kako vspešno j«- tlelovanj«-imenovaiieira odbora tlokazuje t tleli dejstvo. tla je dvajset nemških generalov, katere so Kn-i vjeli tekom niinole^a poletja v Bjelorusiji, mes»s- dni potem, ko so bili vjeti, javno izjavili, da so docela u ver jeni, tla bode Nemčija poražena. Vsi so pristopili k imenovani organizaciji. Rode li osrednji o d-bor imenovanih nemških častnikov poslal nova začasna nemška vlada v pok Kaj i na 11 Nemčije, katere bode zasedla ruska vojska, se za setlaj še ne poroča. POZOR: Vsem tistim, ki so naročili knjige* "Recipes of All Na t ions" tem potom ponovno naznanjamo, da smo bili ponovim obveščeni od zulasrate-lja. da nova zahnra istih žal še ne bo gotova do ".K*, ali 'Jo. t. m. Toliko v pojas-nilo, • ter prosimo šti malo potrpljenja. Knjigarna "Olasa Naroda**. KABODA** MKW TOM WEDNESDAY, FEBRUARY 1 , 1945 VRANOTUEN L UM 11 Kanadski Yestnik Poročila te raznih ■ascibin, kj«r bivajo in delajo Slovene! VLAD INI NASVETI KANADSKIM PREBIVALCEM I/. immtrittlskt'Ka li>1a ''Le ('mittdu" poKiiaiiM'iiio slodt*t*e izltonie nasvete glede Itodoee (^uelx-c, kajti na v.-ukili lt)OQ prebivalcev je prišlo v iniiiu-lmi letu ]h> 24 novo! oje neko v, ponino/itve kanadskega prebi-'kar je za 4 odstotkov več, ka vaMva. jkor letu 19.J9. Pri tem se je lineliov .uii li-t prodlaira, da i na jbolj odlikovala provineija mora vlada. ozironut osrednja j <^u*'Imh\ kjer je prišlo na vsa-ka*uulska vlada, dati \sakijkilt KMUJ jnebivaleev 2S no* o-k.irnutvki rtxlhitii. katera s«>! roj«»iu"kov, — ki-r so tamkaj irdno fH»\«ra /. "prirastki šte-l «lal jsv 111 V* i, kakor v ostalih vila otrok". takozvani bo j provincijali. — Najslabši* se titi"" Ta pivillogr s<» >«» pos»'-'j«- v t<*m jmirlcilii obnesla pr«»-lK-j nanaša na provinci jo On-j vim-ija British Colutnliia. katera v poirledu <4rod-| Kanadska osrednja vlada pravi, da je pred vsem potreb- tano l)ii!-kili piirafitkov*' nikakor in* napreduje dovolj hitro. S<-daj -o pa v Ontario izračunali, «la j«' ilo preliival'st-va provineijc Ontario ........ leta 1!M4 ladi 4-0 10-joni v Kanadi, in* pa v Evropi"'. EVROPSKE NEVESTE PRIHAJAJO V KANADO V januarju je i!o>|h-I v Halifax. Nova Scotia. velikanski parnik Mauritania. :— 111 s tein. tudi z Zvd i njeni li drža-vali dobro »/.nun i 111 pa mikom., je dospelo v Kanado vse polno arnrle^kili nevest, oziroma, d«-klet. katera se v' Angliji poročila z kanadskimi vojaki, ki >*o >e mudili v Angliji, pre-dno so misli na zapadno evropsko fronto streljati naeij--!<«• zajce. Angleške neveste so iz llalifaxa takoj odpotovale k svojim tastom in taščam v raznih krajih Kanade, kjer -o jih lasti in tašče sprejeli ka kor bi bile njihove lastne hčerke, kajti tasti in tašče za >e-daj št* ne \ edo, se li bodo nji-hovi sinovi kdaj vrnili ali ne. kajti vojna je vojna---- ODSTRANJEVANJE SNEGA Z OGNJEM Camp Borden. Out. jaki. ki so nastanjeni v tukajšnjem vojaškem taborišču. o> ravnokar napravili ) »ovseni nov izum z o/.irom na odstia-nj«-vanje pn-obilega snega. — Xajpivje so od: t ran je val i sneg 7. pomočjo lopat, toda snega je tukaj toliko, da niso vedeli kam bi ga metali. — Potem -e j«. n«'ki vojak domNlil, da imajo v tal •rižčil veliko šti~ vilo takozvanlk "o^nj^motal-nih «trojo v" na razpolago. Te stroje Mt potem takoj name- KANADSKfe ŽELESNICE IN VOJNA Ko je pričela sedanja svetovna vojna, niso l»iIt* kanadske železnice v baš najboljšem stanju. toda svojo nalogo z o-zirom na obilico prevažanja 'vojnih potreliš*čin do atlantske obale, so vendarle bile kos svoji nalogi. Na miljone ton vojnih potrebščin se je poslalo potom kanadskih železnic vse od Pacifika do atlantskih Ink in od tam dalje z pa' *ki V razne evropske in tudi v bližnjo iztočne luko zaveznikov. Tekom sedanje »vojne se je ka- ROJAKI. NE POTUJTE V TORONTO Kdor potuje sedaj po opravkih 'v glavno mesto provinci je Ontario, oziroma v Toronto — je O. K. Nikomur pa ni svetovati potovati v imenovano mesto v svrho za I m ve. Tam je namreč »vedno velikanska množica ljudi na ulieali. in kdoi potuje tja, bode postal tudi član te mniočice. T/. Toronta -e namieč jav lja, da s"o vsi t a mošnji hoteli prenapoljnjeni in sicer "kar di» streh«*". Ljudje, ki prihajajo \ restaurante morajo sta ti v dolgih vrstah eakaleev predno zamorejo dobiti svoj obe«I ali večerjo, in kdor za-more pioti na poulične žeh«-11 ice, prav lahko čaka kar oyratel-i... . Vča- Jii tre sein I po celem H ve tu pride v naš se1 nade na Paradise Hill, Sask. nadskim železnicam tudi po- pritlc v seveilli kraj -Ka. sreči In nabaviti mnogo novih potrebščin tako z ozirom na železniške tovorne in potniške vezo ve. kakor tudi V pogledu 11a nove lokomotive, dasirav- no s0 se vse te potrebščine izdatno podražile, radi pomanjkanja delavstva- Tudi dela jrlede poprav na železniških progah se više redno in dovoz potrebnega materijala za po-V,,. pvavo prog in mostov, je dokaj reden. "DEČKI BITDILCI" Radi pomanjkanja ur bn dilnic. so postali kanadski , dečki budilci kanadskih zaspancev Iz raznih krajev Kanade se poroča, da je nastalo med delavstvom in drugimi vlužhen-ci raznih tovarn, veliko pomanjkanje ur-budilnic. Tudi miiogo delavcev obt kazal 44) stopinj P»n1 ničlo! Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je «vojevTHten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet ko v v starem feiovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično ▼ platmi Tesana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA 8LOVENIC PUBL. COMPANY Hew York II so v nekaterih mestih delodajalci ustanovili posebne družite. katere nazirvajo ".Fobs Unlimited**. Te dražbe so v raznih mestih najelo dečke, kate-nih na 1»ura je vsako jutro (»lokaj rano) hoditi od hiše do hiše in buditi ljudi, kateri 1110 rajo priti pravočasno V tovarne in prodajalne na delo. Nekateri delavci iniajo sicer ure budil nice na razpolago, toda ko slednje *vone se enostavna ne zmenijo za nje-. — se- obrnejo in zoj»et počivajo. Dečki, ki pridejo k deUwveem zjutraj ob 5ti ali 6ti uri. jih pa enostavno toliko časa hude. da delavci ustanejo in — jim plačajo predpisano 4'budilno pristojbino**. hružlni ** dečko v - budilee* je nedavno ustanovila organizacija Kivanijev po A^eh večjih mestih kanadskega donii nija. Kdo prohudi dečke, se dosetdaj še ni javnosti sporočilo. Ti dečki eo tudi zaposleni z odvažanjem snega iz »ume tenih ulic, 'kajti V nekaterih krajih je sneg tako globok, a-li 14 visok", da Fegn do oken j prvega nadstropja Malo hočem opisati to naselbino, ker je tukaj precej Slovencev naseljenih. Pred .')0 leti sem pisal in pozival Slovence, da bi se tu naselili in vzeli homestead, ki je bi 1 takrat po $10 1<>0 akrov. Ali ni jih prišlo toliko, kakor sem si mislil. Oni. ki fo prišli, so si uerdili lepe domačije in farme, ki so vzgled vsemu narodu, in danes ne moreš odkupiti nobenega slovenskega farme rja izpod $2,000. To je lep napredek. Vaj omenim nekaj farmarjev v tej naselbini: pievec sih nas obišče kak Slovene**. Letos je bil tu na obisku John Likovič iz Mountain Park. Alta., in sicer pri Martin Savo-renu. Martin ima lepo urejen billiard room in farmo. Pred vojsko nas -o v«-ekrat obiskali. Slovenci iz Evelcth in Klv, Minn. Želim, da bi bilo te vojne kmalu konec, tla Ihjiiio mogli obiskati na-e prijatelje v* 1". K A. Zadnjih par k*t **Gla>- Naroda** piše dosti od Kanade; posebno rad čitam od Sloiven-cev v Kirkland 1-Kike. Namenil sem se, da kakor hitro bode konec vojne, hočem obiskati Slovence v tej naselbini. Ni-.los^ph Kobe, ki je prišel iz kdar ne Ikjui pozabil leta li>42, Kveleth. Minn., ima lepo ure- ko sem obiskal Slovence v A-jeno farmo in se pe*-a z živi- meriki, posebno na Evelcth in nore jo. Martin l^remel, ki je prišel iz Kveleth. Minn., • ma inoth-rno ianno in živinorejo: je ~e sanu»c in čaka, da pride njegovo dekle Lz Rveletlia Ton«- Palsicli ima farmo in ži vinoi ejo. .Tolin K«*ivn ima lepo farmo. Frank Keren ima farmo in je izvrsten mizar. Martin Savorn ima farmo in v iiii-stn pool hall. Ludvik Kennel ima lepo fc.rmo. .Toseplia M ushich ima lepo farmo in živinorejo. I družine nas fan tierjc v imamo farme, drutri so zaposleni po trgovinah. Fantje in dekleta so s«. |H>možili z druyimi narod. SoVvenci, ki imajo tu trgovine na Paratlise Hilln so: Tone Palsicli ima garažo in taxi agency. Joseph Palsicli ima mesnico. Frank Novlan in Tone imajo garažo -in Massev Harris* machinery in farmo. Tukaj farmerji delajo največ z modernimi »troji. Žito tu doforo ra.ste, posebno pšenica in oves, kakor tudi vse drugo, z mesta Paradise Hill pošiljajo dosti živine in prašičev vsaki teden, Ako bode ta- 1 te!v, Minil. Kako so bili Slo-venci nam po-trežui; kaim»r sem prišel sem videl staro slo-. vensko veselje, pose-Kno .pri Joe KJmiti na Klv. ki je peve<» ki mu ga ni para.... Moram se omeniti malo o vojni. Tu na severu, more biti boste mislili, da tu lepo mirno spimo! Pa ne. Aeroplaiii ftčijo nad nami vsaki dan Imeli smo dosti nesreč. Nekega dne, ko smo gledali aeroplane. je krožil nad nami pol ure in ni/is lil i smo. da je Japonce in smo šli nad njega, ko se je v sedel na neko farmo. Tukaj pa smo se razočarali, ko smo ga na!31i. Seveda je bil kanadski, ki mu je zmanjkalo gasolina. Smo ga dobro pogostili. ... U'red n ika * * Glas Naroda' * prosim, kadar nas bo obis-$kat, da naj nam naznani naprej, da ga ne bomo tpomotiio gledali, tla prihaja Japonec. .. Predno zaključim, pozdravljam vse Slovence an Slovenke širom Kanade in Amerike po-, |Wl w|. yse sk aj >e ^ Be. selmo pa Slovence na Kveleth! ko|iko zavleklo radi razIlill želja .pretežne "veČine tukaj-J to v zelo kratkem času. Na šnjih slovanskih naseljencev(tem bodočem sestanku upamo, vse od St. Catharines do> da Ih» prišlo do povoljnega za-miltona. jključka. da se začne z delom Lansko leto namreč smo se kolikor najbolj hitro mogoče, zbrali večkrat pri našemu r«»-! kaJtl »Nadina željno pri jakn J. Primožiču v Bearn^j «"akuje tistega dneva, ko se bo vilic. On t. Na teh sestankih je. lM>^ti,vl1 l>,,vi prve- prislo do kompromisa za sezi-J^1 Slovenskeag Doma v Ka-davo C^ovens-kega Narodnega m:m'k Ker F. Novlan. Sr. J *a rad i se Hill. B. C. ZA SLOVENSKI DOM V KANADI potožkoč. ki so r reši vsako vprašanje ter vse podrobnosti. zatorej pridite v-: brez izjeme. Povedati nio ram. da bo doliil ivsaki pisme-dopusti postav-j no obv estilo, kdaj iti ob kateri ■t a vb. Toliko v, uri -v bo začelo zborovanj«* I jat i velikih pojasnilo, tla bi se ne zvračala Sestanek l»o vršil pri zgoraj Vaprnšam uredništvo, da kak-na krivda na o«lbor. ka j omenjenemu rojaku, .loe Pri-objavi bledeči dopis, linam teri je bil izvoljen na oincnje- možiču. v IVain-ville. namreč ntkaj. kar bo tukaj-; ni h sestankih. Omenjeni od« šnjo okolico gotovo zanimalo, l»or jf prišel po v«»eini do za-vsij želel l»i tako, pa upniuj kijučka. da se skliče zopet vse kar je moja želja da j«- to tudi rojake omenjfti«* naselbini- in \ v vednost, celokupni odbor: Vinko Poirarhar HELP WANTED The War .Man Power Commission has ruled that uo mu> in this area now employe«! in essential aetivity may transfer to another joh without statement of availability. TYPIST - CLERK $100 PER MONTH $110 — automatic increase in three months. STEADY WOK K EXCELLENT OPPORTUNITY IM>ST WAR U TI KK ( ON(.E\L\L SI RKOL NUIXUS MUZAK CORP. 250 W. 54th ST. \. Y. C. ill I! I N I) E R Y Hoole numbers aiul rarbon collator-«. t'Xljt.'rieiM-«'«! : aUov«* steady. Also TABLE WORKERS, in. \jH>ri-i'liiiHl ;in IS NKVV niAMBtn: ST.. N Y. • i UtT Itruoklyti ttri»lir«- Station i rail: RK 2 lit*: 1 --1 DELAVKE ISCEJO 1114.II Sdiooi. »ml COLIJiliK tiRAIIt ATES T» TRAIN AS TKIJ.KKS OK CLERKS in SIBSTANTL\L FIRMS K.\ri;u.Kvr HI'I'mltimtv FUR A1" V A N« "KM i:.VT I'arl «»r Full Time. Y(.ur Fee Paid. A j •] .!y : VV11 „V| A N A«; 1 IN«' V It .IOHX ST. X. Y. C. i _■» :a» i š 1 V A L K K I/VKŽliANK NA 7. t:\SK A KRILA Najviije (»tače. — t/.vr>tm- ilclav>ke| m/uuTc. Sretlobua tovarna. J. I /. A S 1» n R T S VV K A R li:;l Rt^-kaway Parkway lt'klyjij i—-"S» G T R li S LIGHT FACTORY WORK PLEASANT Sr itRUl NIUNCS time »š for <»vi:rtimf: t: r r [' p r o i» t" t; t s VS.'. WEST -*Ktb ST. X. Y. C. , «-j i > ( HELP WANTED SIVALK i: IZVKŽBANK iti l'< KNKK MERROW in SINGER STROJI STALNO l»KLO — IHI1SRA l'U\(.\ MOULD FIT PAD CO. 535 — 8th Ave., N. Y. C. 11 "or. ::Tr It Sr. t BIN UK K V WOlfKKKS: TAHt.K WORKERS: EX PERI ENt "El». WELL PAH» . . .ALSO INEXPERI EXfEl«. 1AM) WHILE LEARNINti Steady. ylea>:iiit work. A|t|-ly : STAR Li M »SI". LEA!" ltjr. I H ANK ST. X. \ < <"_• 7 -J!H GIRLS—YOUNG WOMEN S^l-'.'H* PER WEEK To START Pieee work after two weeks EASY WORK No EXPERIENCE PLEASANT SI RRoCNUINUS A MERlt'AX PEARL JL BEA!> CO. I! »01 STEIN WAY ST. ASTORIA. L.4. (iv :;i > CROCHET HEADERS IZVE Ž P. A X E l>KI.o V TOVARNI XA TEIiEXSKI PoIU.ACl S IREC-1 EM H Rt >1 HE R Y :MIT W. :i8tli ST. X. Y. C. (Tfittli Floor« « in F I X I S H E li S NA ŽENSKIH OI5LEKA1I Vr4u >510.75 in višjo Š I V A I. K K na ŽENSKIH oRLEKAII V r-ta *0.7."i St;iJm» delo -. Vi>^»k«' j>ta<'-»-Notranja dolami<-:i SAPI'HIRE HRF.SS Co. HM WEST _7th ST. X. Y. C. • "J."> 'J T • Š I V A L K E TABLE WORK; Coo|» PLEASANT PAY na Wi iR K1 .M: CC»ND1T1 oXS SINiiER IN STROJE ZA KOŽI" HE S T K A D Y IZVRSTNE hei.avski: RAZM1 .RK HAILY BIXHEBY. K. lotil ST. lMiRRA IMJ KA STALNo l»l :L« i X. Y. «'. rj4 :ut i WORLD HIliSOX ToY MFC. CORP. ST. X. ^ c. s iro E s Angles Molitv^iiki iTlimiiiHiHiHimiiniiiiiiiiimi) V'krasni vezavi, najfinej-šeisa izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usujr $1.75 NaroČite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 Wert 18th Street New Tork 11, N. T. F 1 N 1 S II E U S I Z V K Ž It A N K IZVRSTNE HLLAVSKE RAZMERE iHiBUA 1'LAO'A — STAI.Nt *» KKLO I iN 1 V TKI »NI" A L I «* E o R o V A N. INC. 7sT. FIVTU A VE.. N V. i". I .V.Hli SI HH't > < •_*•> 1'7 I FLOOR illRJ^S TRIMMERS — HANDSKVVEKS .1T> l'RNl TEHEX VIŠEK PLAČE IK ISTI I N AJ U RXK<; A I »Ki. A JERRY BLtU SK Ji} W. -tsth S I". X. Y. C. Š i v a 1 k e Izvežbane ali Učenke Izvrstne delavske razmere Visoka plača Stalno delo REBEC UNDIE < O. ki vAinrr st. rrro: Xud-ttrtio delo: Preuuijo za pouoOiio delo: Avt<>uiati«hii |tttriški CELI AIJ HELXI i""AS Jutranji, PoiK»Maiire delavski* razmere. Stalno. Vprašujte: MR. VAX Dl'YXK .M«* RIVEltSIHE I iRI VE. X Y «". pokličite: Moitmm-nr 'JsTtut t jr. :;i. ALL AROCNH EXPERI EN« "E1» CIRLS FOR BINDERY COLLATORS PACKERS (IN SLIPPERS MACHINE OPERATORS :tu.| TAltLE a i r L s STKAIiY ilniili I* AY IIoLl I*A Y I'ASl'AI.S t;i4 mtoAliUAY N Y. c. M A N r C r u I s T IZVRSTNA PI.At A. PRLIKTNK HELAVSKE RAZMERE S T A 1. N o I^ot; AVE. -I BROOKLYN NA X-W.M; » -i B 1 N 1> E R V WIRE STITCHERS. CHAIN FEEDERS. SEWERS on N. ■'>. 1-. »r 1« SMYTH: also BOX U I R L S t;o«*l i»ay: stmilv -work. — Appl» : PRACTICAL B«H>K1SINJ»IXI; Co. _M7 \V. "jr.tli ST. N. Y. C. i i BIN'DEIM KXPKRI KNCK1> WORK ON CiRLKT ING CARD (MACHINE). STEAJ>Y WOBK. tiOOll PAY Aj»ply: THOMPSON BIX DEB Y W. 'jsth ST. X. Y C. (32—28) BLND.ERY WORKERS EXPERIENCED TABLE WORKERS AND STITCHERS LEARNERS ALSO. 4u In nr ««-k. 1 Vi for overtime. Steady w«»-k. Pleasant workinir i*oti(liti«*ns. Post war. AmX.v: V.'AVEBI.Y BINDERY W. 40tli ST. Plione «TI I -SJ« N. Y. i"._ GIRLS PAINT DOLL EYES ii O O D S A L A R Y S T E A D Y J O P» r lock doll company •JI 7 HRANI i ST. N. Y. C. ... 1 EXPERIENCE!» J N S E K T E li S. C O L L A T O K S and WIRE-STICHERS. W't-.ll iKiiil. Also LEARNERS. t«ii.l tvhile learninjr. -Slead\ and ploasiui working «-t»ii. Ajn»ly r FRIKH1IE1M ROOKBINlilNti CO m; West ;;im St.. r.th floor. \ y. c i "J7 ^li« š 1 A L K E l/.VEŽRANE NA si;.7.". ŽENSKI". OP.LERK ZASU ŽF.K in I do na TEDLN Prijutno tlt-la^kf ra/mi-n' Stalno uržix«» ltil^iin*ški ljudje. I m iRR.v PLAČA LAHKO SPI AKti lil m" K TI" I »I I M »M A Telefon jHidtievi : Lo :: Htsti Zvni-r [•;■ |M«kii<"iic ; ^ • U7 • ROČNE ŠIVALKE S T A L N o 11 i: R II 1» O B R A PL A Č. A 1' A RIS K N 1 T S 1> O R T s \V E A li \Y. 41st ST. X. Y C. > "_'7 ■:>*_■ i BIN DER V f.iIRLS Table Workers and Wire Siitrlirr>. K\ l»Tifii.-»>. AK«. l«-iiri: ••rs. paid while learning fin«- frado Sr»*:iil» i-ini»loyiuetit. Appl> I - A K A V K'l'TH IM h iKItlNI >l.\i; « « • 1.71 Lalayetti- St.. "nI fl.^.r. X. V C. i |j«-\ili^1.Mi Sll»o\.i\ i BI M >E R V WOK K K R S: Talile W«>rkrr> ami Wirt- Stitrher-. RsiNTiiiuvil li»*lp. fin«- j ki.v : LEARNERS, paiii while l»-aniiii,-. Stf.nl\ work: pl-a»aiit A|»J»I> . FRI MAN BINT»EftY 17 TIH I.vrpsi IX ST. X. ^ « • • Š I \ A L K E IZ VEŽ RANK NA JOPICE. KRILA 4 l il PL RS LAHKO ZASLCŽITI MEH N"A TEliEX CELI A SPORTSWEAR XII VV. -Mitli ST. NEW Yt IRK i Fourth fltnn-1 _____i LI7 I'CZ > M A NICUBIST SPlAiŠNO DOBRA DELA V K A IMkt zaslužek, stalno d»-lo. prijetne delavske raziuere. Vprašajte: FRANCIS A. AM ALI K lil W. ."»stli ST. ,x. Y. <".• Phuiie: IM. "ItiLtl ______t J7 :rj i DEKLETA — ŽENSKE za LAHKO TOVARNIŠKI l L>ELo Izvežlvinost nt iMitrelKiii. lk>tira pla«*-a. Stalno. Nadurno. Prij<-tiia okolica. Izvrstna |irUožiii«(. Vprašajte .-eli teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West ISth ST. N Y. c. WEDNESDAY, FEBRUARY 7, 1945 ▼STANOVLJKN L. 1( "Win... Pisana Mati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (65) "(Jloj, tla mi ne prideš nikdar v«s pred oci!" Te že same na >el)i trdosrene bosede so zad(>bile še liujšo ostrino v s led okolnosti, v katerih se je lialuijal. V najhujši stiski je prosil očeta pomoči, prosil lepo, kakor le more prositi otrok tvojega očeta, a namesto pomoči tak odgovor! Lačen je bil, da str mu je temnilo pred očmi, usmiljenja si je želel, pa je naletel na toliko tndosrčuoet pri lastnem očetu! Občutil je oČet<>v odgovor kot grozno krivico, njegovo srce je napolnila nepopisna grenkoba in zakrkrnilo mu je v čudnem gnevu. Torej nikdar več pred oči? . . . Pa Wli* . . . Preden je bil k vojakom vzet, -si je bil prislužil s pollute vaiijem nekoliko denarja. Ker je bil varčen in v svojih potrebah skromen, tudi pri vojakih ni vsega porabil. Ali ako-ravno si zdaj niti najpotrtibnejšegu ni privoščil, se je ta mali prihranek hitro stopil. Ko je nekega dne pruštel drobiž, ki mu je bil ostal, je imel ravno .še toliko, da je šel lahko carico črne kave pit, ako je hotel. Morda bi bilo pametneje, če bi >i bil kupil kruha. Toda zaužil ni bil že dolgo nič toplega ln za koprnel je |m> gorki pijači. Zavil je torej v kavarno. A potem! . . . Kaj naj stori potem? Bridko se je nasmehnil temu vprašanju. Ves čas se je trudil, da 'bi dobil kako slu-: a bilo je kakor zakleto. Povsod so odklanjali njegovo po-11 udi mi, ali pa za tolažili s prihodnostjo. Zdelo se mu je, ka-kor bi se norčevali iz njega, če mu je rekel kdo: 44Pa se o-glasile p-zneje enkrat. Morda se dobi potom kaj za vas!" S prihodnostjo naj bi ga bili tolažili, ako bi bil za sedanjost preskrbljen! Tako pa prihodnosti niti učakati ni mogel! Polagoma je srebal kavo, dasi bi bil najraje* vso na dušek popil. Opazoval je, kako se pri vsakemu ]>ožirku manjša topla pijana. Še enkrat bo dvignil skodelico k ustom in prazno l»o! A potem.' . . . Zagomazelo mu je po udih. Ali naj nastopi še enkrat trnjevo [>ot, naj gre iznova pop rase vat po zaslužku. . . Preslabega se je že čutil za tako pot in tudi poguma ni več imel. Kaj torej' . . . "Smrt!" mu je šinilo -kozi možgane. "O oče, ko bi vedel, kaj si mi storil! . . . Nikdar več pred tvoje oči! . . . pa bodi!" Poklical je, plačal iu vstal. A ko se dvigne, zapazi, da ima uprte vanj oči človek, ki se mu je zdel znan. Neprijetno inu je bilo to. N(fljenqga znanca si ni želal zdaj v obližju. Nam je hotel biti. Z nikomur si ni želel več govoriti. Hotel s" je zasukati in oditi Toda v istem hipu se sklone oni po-koncu in ga pogliče: "Mlakar!" To ga je izucnadilo tako, da je nehote obstal. "Kaj -i, kaj J.e, da si Mlakar.' Ali ne poznaš vet" svojega IvotuV' Pozdrav je bil tako prisrčen, tla ni mogel biti nevljuden. Iz za hip je ]>ozuft>il svojo nesrečo, pozabil na svoj žalostni sklep, ko je spoznal svojega prijatelja in součenca. Ivo je bif Si«b, doma iz Bclgrada. Šolal se je na trgovinski š-di v Ljubljani, ko je hodil France v latinske šole. Poučeval gft je v nemšt-nni in tu
  • omogol tnl prvega presenečenja. "Trgovinski opravki! . . . Pa kaj bi stala tu, pojtlivu pit kozarce vina. Pomeniti se imava marsikaj." France Mlakar bi se bil m<>ro še hujše I Obljubila sva — dajva iti." * * jg Jelisej je pregovarjal tova *w * /-uaj ua. Miti- ,v . ° u ----- ros* je 'živel doma in redil če- Jt>lim Je premišljeval in •bele. Eden sinov je delal Zl, J premišljeval, na jutro je pri-naj doma, dragi je živel pri očetu, Jelisej je bil dobrodušen in vesel. Ob priliki je pil svoj kozarček žganja, njuhal je t"bak in je nad prepeval. A bil je tih človek, je v.ivel v miru s svojci kakor s sosedi. Majhne rasti, črnkast s kodrasto bradico, je imel kakor njegov patron, prerok Elizej, plešo po celi glavi. Ze davno sta se bila zaobljubila in se domenila, da poj-deta skupno, a nikoli ni Tarasič utegnil: 'komaj je bila kaka stvar opravljena, takoj je moral začeti tlrusro; zdaj je oženil vnuka, zdaj je čakal, da se vrne mlajši sin od vojakov, in ta čas si je zidal hišo. Nekega praznika sta se se-šlia starca in se usedla na tramov je za novo hišo. "Kdaj, 'lioter," je pričel Jelisej, "izpolniva svojo obljubo?" Jefim je nagiibančil čelo. "Treba še počakati," je menil. "Je liudo leto zaane - . . Začel sem zidati hi-so, mislil sem: kaj malega čez cto rabljev pojde za to; in zdaj sem že pri tretjem stotaku in hiša še ni gotova. Pred poletjem se ne bom mogel odtrgati. Poleti pa, če Bog da, se napraviva na pot." "Jaz pa pravim, da ni nič odlašati. T roba iti zdaj. Spomlad imamo, to je zdaj pravi čas." "Naj Ik> pravi čas, l»oter; a delo je enknat v teku — ali naj ga vrže človek v kot?" "Kakor da bi ne imel nobenega! Tvoj sin opravi vse delo." "Kako bo ta vse delo opravil! Moj starejši mi zanesljiv, zapelje ga -kalkišnikrat." "Kadar bova v grobu, o-ter, l>odo izhajali tudi brez naju. Tvoj sin se mora učiti." "Je že prav. Jaz pa bi rati napravil vse poti svojimi o- V • ti <•1111. ' "Ej, ljubi moj, človek nikdar vsega ne opravi. Tu pomivajo zadnjič pri nas ženske, pospravljajo za praznik. To in ono je potrebno, ne morejo dogotoviti vsega dela. Starejša sinalia, pametna ženska, pravi nazadnje: Hvala Bogu, da pride praznik, ki ne čaka na nas. Drugače, je rekla, kolikor bi tudi delale, bi vendar ne izdelale." Tarasič se je zamislil. "Veliko denarja sem potrošil za zidavo; in na to pot tudi ne moreš s praznimi rokami. Ni majhen denar — sto rabljev." Jelisej se je smejal. "Ne greši, boter. Tvoje premoženje je desetkrat toliko ko moje, in govoriš o-denarju. Le povej, kdaj opreva. Jaz nimam nobenega denarja pri . rokaji*, a za na pot ga bonf imeL" šel k Jeliseju. 4 4 Pa pojdi va," je rekel. "1-niiiš prav. Smrt in življenje sta v božjih rokah. Dokler je moč, treba iti." V enem tednu sta bila pripravljena za na pot. Tarasič je imel denar doma. Vzel si je stodevetdeset rn-bljev, dvesto jili je pustil stari. Tudi Jelisej je bil gotov. Deset panjev z zarodom vred je bil prepustil za sedemdeset rabljev sosedu, trideset rabljev je »brskal doma; stara mu je dala zadnje, kar je bila prihranila za svoj pogreb, tudi sinaha je dala, kar je imela. Vsa dela je bil izročil Jefim Tarasič starejšemu sinu; kje in koliko je t raba napraviti sena, kam je treba navoziti gnoja, kako dogotoviti in pokriti hit^o. Vsako stvar je bil preudaril in vse odredil. Jelisej je samo naročil stari, naj mlado zalego v prodanih panjih dene posebej in odda sosedu, pošteno, z zadnjo čebelico. O domačih opravilih ni niti začel govoriti: saj bo videla sama, kaj in kako je storiti. Ženske so jima na pekle pogač, jima naredile malhe iu urezale novih cunj za na noge; obula ista nove škornje, vzela povrhu še opauke in šla. Domači so ju spremili kos pota iii se poslovili. Jelisej je bil veselega srca; ko je bila vas za njim, je pozabil na vse opravke. Mislil je samo na to, kako bi ustregel tovarišu, ne rekel nikomur Žale besede, v miru in slogi prišel na cilj in se potem vrnil domov. Ali je šepetal gredoč kako molitev ali pa je pripovedoval kaj iz življenja svetnikov. Ako sta srečala na j>«»-ti kakega človeka ali prišla v prennočLšče — z vsakim je iz-kusal prijazno občevati in mu reči ljubeznivo besedo. Hodil je — in se veselil. Enega Jelisej ni mogel pogrešati: namenil se je, da ne lx> več njuhal, radi česar je bil pustil doma svojo tobakiro iz brezove skorje: a manjkalo mu je nečesa. Medpotoma je dobival malo tobaka v dar; pa je od časa do časa zaostajal za tovarišem, da bi ga ne zapeljal v greh, in je njuhal. in ni govoril nič nepotrobnega; a manjkalo mu je lahkosti na duši. Skrb za domačijo mu ni šla iz glave. Vedno je mislil, kaj se pač zdaj doma godi; če ni pozabil sinu kaj reči, če bo sin tudi vse prav naredil . . . Ako je videl medpotoma, da sade krompir ali vozijo gnoj, vedno je moral misliti na dom in na sina. Mikalo ga je, da bi se vrnil — rad bi bil dal navodilo in sam poprijel. Starca sta romala že pot tednov; ponosila sta bila opan-ke in si morala kupiti nove. In prišla sta k Malo roso m. Doslej sta bila za prenočišče in kosilo vsak ikra t plačala; pri Malorusih pa so se kosali ljudje, kdo ju sprejme; prenočevali so ju, jima dajali jesti ill niso marali vzeti denarja; devali so jima v malho kruha za pot in tudi pogač. Tako sta bila prehodila stara svojih dobrih sedemsto ve rs t, pre romala še eno guber-nijo in prišla v kraje, prizadete cd hude letine. Ljudje so ju sicer sprejemali poti streho in niso zahtevali plačila za prenočevanje, a jesti jima niso dajali ničesar. Niti kruha niso imeli povsod, včasih ura za (le nar ni bilo dobiti. Pretočeno leto, so pripovedovali ljudje, ni bilo nič obrodilo. Bogatini so bili uničeni, prodati so morali vse; ki so drugače za silo živeli, so obubožali popolnoma; in reveži so ali šli po svetu ali beračijo ali se kako doma prerivajo skozi — po zimi so jedli pleve. (Dalje prihodnjič.) HELP WANTED DELAVCE ISCEJO HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no on« in this am now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. BINDERY WORKER EKSPERTNI KNJIGOVEZN1K v lMX'NEM I »KIJ IX TlIU Z USNJEM: FINO RoČNo 1>EI O StaJuo. i »rije t m* razmere. »lobra plafa. Pokličite: C'I 7-4356 ______(2t; :rjt E L E C T li I C I A N MECHANIC'. CHAUFFER'S LICENSE* AND HELPER DOBRA PLAČA. STALNO DElAJ PO VOJNA SLI ŽBA Telefonirajte: I »I G-5o4J ___< —Ti » POLISHER KIRURGŠKIH INSTRUMENTOV Stalno drlo. (Mira |»laea. priložn<»st. Vprašajte: IA HIS t "ASTRA t 'A N E -•» W. llMIi STREET N. V. C. (Top floor > ______________ (IT* -7) DELICATESSEN CLERK SPLOSNT DELAVEC, Mož SREDNJE STAROSTI SE POTREBUJE. «(». za ZAČETEK; NOISENO KCH1XJSKO DELO. STALNO. 1H>-VOJNO. Vprašajte: u A Y * S 75-13 — :rrth A VE.. JACKSON HEIGHTS. L. I. ___(25-31) OPEK A TORS "7" fMSS MACHINE NOVA HEFKNSK TOVARNA DELO NA PLATNO XTAL.NO VISOKE l'IA("K Telefonirajte: PRESIDENT 4-;m4 1 ali j« vprašajte pri: METACAX MANt-KAt-ri Itl.Nt; Co. 7:21 East New York Ave.. It'ktyn. X. Y. __(25—27) machinists MUtVO VRSTEN. VSE "XET-ri*S-\ IZVEŽBAN. IM »K It A Pf.ArA. STAL- xt> I»EIA». pt»-VOJNO. STAMFORD METAL SPECIALTY Vprašajte: 4-JS lilCOAI »way x. Y C. E P O R T E R J SE POTREItUJE iHUIItE DEIiAVSKE RAZMERE V|»ra.šajte: M It S . 1» F E I L 5<>o RIVERSIDE DRIVE N. Y. C. Tt^-foulrajte: Mt> "J-.SVMt __ cs>-:;i > ČEVLJE MACHINE and HAND LXSTKBS POt Al ALI DELNI t JAS DOBRA PLAČA STALNO DELO Vprašujte: T II A T C II E U JAY STREET BROOKLYN ___ < POLISHER S Izvežlkuiii ua srebrni no iu Luritr F»ol»r.i pla<",i. — Stalno. Izvrstna priložnost. Vprašajte «-«-li ttilen. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West lxili ST. N. Y. C. ("_'T CABINET MAKERS EXPERIENCED BENCH WORKERS IZVRSTNE DELAVSKE 1L\ZMLRE VISOKA I'IjAOA STALNO DELO ZA PRAVEGA MOŽA JOHN LORINCZY IO!» EAST 7«»tli ST. X. Y. C. BI'tterfieM 8-714S _ ._i - -js i TOVARNIŠKI DELAVCI K AKt »R TI.'DI PACKERS ASSISTANT DKILIJ^K—SAWYER AND ('ITT K K SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO WEST .171 h ST. N Y. C. t! & M MANCFACTCKERS CO 5-5881 ____ Opozorite še druge, ki ne ritajo **«. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstreleno. MESARJI IZDELOVALCI KLOBAS P« I-V« »JNA PICILC »ŽNt »ST DOBRE PLAČE STALNO DELO H Y G R A D E PRODUCTS CORP. 152 Broadway. Brooklyn. N. Y. MOŠKI za U V/ VA Ž ATI NAROČILA z ko n join in vozom. Dot»ra plača, stalno delo. 8 ur ua dau. Vprašajte: Mit. MAXSBACH — AVE., (near .Vitli St.i N. Y. C. t.War «th Ave Subway t __(I!5- ol» MOŠKI TOVARNIŠKI DELAVCI POVOJ NA BODO('N( )ST MNO(K> NADrRNEiiA DELA 65c na URO — Višja plača po 6. tednih. MODERXE DELAVSKE RAZMERE PONOCNI IN POPOLDANSKI ŠIFT £ M SI G MANUFACTURING COMPANY 225 W. 60th ST. N. Y. C. (J7 -:;i* • JEWELRY: FILERS NA VLITE PRSTANE STAI.Ni> I >ELO: DOP.RO PLAČAN«» P It 1.1KTNI: R A XXI ERE Vpnišjijte: <•! »LDRKRtJ ant Vprašajte: SHAPIRO & TARTELL 410 E. 54th ST. N. Y. C. ___ • (22—28) OFFICE BOY MI Tt'DI \Tt »ŠTEVALI sta It I LI šE «:a moža. Tutli zu LAHKA NARO-* 'ILA. StjBOTE 1'ltOSTK. stalno Vprašajte: WILLIAM A. CAMP Co 1 MACHINISTS v splošnem izvežbani TUDI LATHE HANDS izvežbani DEFENSE DELO AMERICAN MACHINE PRODUCTS 172 Centre St. N. Y. C. ___(27—2i»» MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) MOŠKI SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Neizvežbani — Prijetna okolica — Povojna priložnost — Stalno tlelo ŽENSKE — Za napolniti steklenice s okisanimi živili. NATHAN FRIEDMAN 527 HUNTS POINT AVE., BRONX IRT Pel ham Bay IJnc to Hunts Point Ave. Station. (03_ GLASS [WORKERS MOŠKI IN ŽENSKE IZVEŽBANI In NEIZVEŽBANI STALNO. DOBRA PLAČA Vprašajte pri: ELTEE MANUFACTURING CO 184 GRAND ST. x y. C (Vzemite elevator.) __(25—27) KUPITE EN "EXTHA" BOND DAN ESI