131Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 meTka FUrlan o govejem lastnem imenu Hrdagata in kletviCi (h)ardigata Cobiss: 1.01 V prispevku se nastanek narečnega govejega lastnega imena Hrdagata razlaga iz kletvice kot bavarskoavstrijske izposojenke v slovenščini. Ključne besede: goveja lastna imena, kletvice, medmeti, izposojenke, etimologija, slo­ venščina, bavarska avstrijščina The Cow Name Hrdagata and the Curse Word (h)ardigata This article explains the dialect cow name Hrdagata as deriving from a curse word that was borrowed into Slovenian from Bavarian Austrian. Keywords: names of cows, curse words, interjections, borrowings, etymology, Slove­ nian, Bavarian Austrian kRava Hrdagata Med lastnimi imeni krav, zbranimi za Slovenski lingvistični atlas (SLA), izsto­ pa hapaks legomenon χrdaγata,1 ki ga je Tine Logar v letu 1957 zabeležil v baškem govoru kraja Nemški Rut – ta se danes imenuje le Rut (= T158).2 Vpra­ šalnica za SLA vsebuje namreč tudi vprašanje Imena krav (po barvi), Logar pa je za potrebe tega vprašanja ob omenjenem lastnem imenu krave v istem kraju zabeležil še blka, ruṣka, pȉṣana, cȉka, pȋrχa, nȃγca, brẓa, kṣarca, jȃγada, rnda (s pripisom, da gre za temnordečo kravo) in mȕla (s pripisom, da gre za kravo brez rog). Ob njih je Logar − čeprav vprašalnica SLA takega vprašanja ne vsebuje − zapisal tudi lastna imena juncev Štȇfan, rut, cìk, pȋrχ, pȉṣan, ki kaže­ jo, da so bili vsaj v času popisovanja v govoru cȉka, pȉṣana in pȋrχa feminativi iz cìk, pȉṣan in pȋrχ. Skoraj 20 let pozneje je isti govor za narečjeslovno diplomsko nalogo pod Logarjevim mentorstvom raziskovala študentka Zorka Kos in za isto vprašanje leta 1976 dobila naslednje gradivo: ˈliṣka, ˈṣika, ˈika, ṣˈpẹ:gla,3 ˈpirxa. Razvidno 1 Ponazoritev zapisa sledi Logarju, ki velike začetnice pri lastnih imenih goveda razen izjem, prim. spodaj Štȇfan, ni uporabljal. 2 Baški govor se uvršča v tolminsko narečje rovtarske narečne skupine. 3 Gre za kravo, ki je bila tako lastnoimensko poimenovana najbrž zaradi bele lise na glavi, prim. kor. rož. špíhvara ‘koza z belo liso na glavi’ (Šašel 1957: 122) < *špglara in v 17. st. špeg- lasti konj ‘konj jabolčno sive barve’ (Kastelec-Vorenc). O tem pomenskem odtenku nemških izposojenk iz samostalnika Spiegel, ki se je že v nemškem govornem okolju uporabljal tudi za ⏷ 132 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata je, da je število njenih pridobljenih lastnih imen krav v primerjavi z Logarjevim precej nižje in da sta bili ponovno zabeleženi le dve (tj. cȉka : ˈika, pȋrχa : ˈpirxa), pojavila pa so se tri nova (tj. ˈliṣka, ˈṣika in ṣˈpẹ:gla). Med ponovno neevidentira­ nimi pa je ob blka, ruṣka, pȉṣana, nȃγca, brẓa, kṣarca, jȃγada, rnda in mȕla ostalo tudi lastno ime χrdaγata. Čeprav je mreža narečnih točk za SLA gosta, saj jih danes vsebuje kar 417 (SLA 2.2: 43), lastno ime krave χrdaγata razen v Rutu ni bilo zabeleženo nikjer drugje, ne prinaša ga noben drugi slovenski sodobni ali historični leksikalni vir. Čeprav gre očitno za slovenski lastnoimenski hapaks legomenon, bi se v verodo­ stojnost obstoja tega lastnega imena krave težko podvomilo, saj je malo verjetno, da bi bil Logarjev podatek nezanesljiv. V prid obstoja govori tudi tu predstavljena razlaga nastanka tega lastnega imena. lastno ime Hrdagata pRvotno ni bilo poimenovanje po baRvi goveda Dobljeni odgovori v SLA naj bi, upoštevajoč vprašanje, kravo označevali po barvi, a je že Logar s pripisom »brez rog« pokazal, da to za mȕla vsaj v etimološkem smislu ne drži, ker vsebuje pridevnik múl ‘brez rogov’ (Pleteršnik; Bezlaj ESSJ: II, 205). Ker imamo opraviti z lastnimi imeni, pri katerih je še v višjem deležu kot pri občnih povezanost s prvotnim pomenom, determiniranim z etimološkim nastankom, pretrgana in se kot lastna imena brez pomena (npr. reka Mislinja) ob takih, kjer je pomen še ohranjen oz. sinhrono prepoznaven (npr. reka Reka, krava Sivka), lahko sekundarno povezujejo tudi z lastnostjo denotata, ki z etimološkim nastankom lastnega imena nima nobene zveze, je možno, da se je lastno ime mȕla v govoru Ruta dajalo le kravam posebne barve/obarvanosti ipd., a tega danes žal ni več mogoče preveriti. Naj možnost pojava, da se poimenovanje začne povezovati z značilnostjo denotata, ki z etimološkim nastankom poimenovanja ni v nobeni povezavi, ponazorim z istriotskim primerom iz kraja Galižana, kjer se lastno ime gaˈjardo daje moškemu govedu belkaste barve (Filipi – Buršić Giudici 1998: 490, op. *), v etimološkem smislu pa beseda označuje močno, krepko govedo, saj je beseda ista, kot je it. pridevnik gagliardo ‘močen, krepek’. Možno je torej, da se je lastno ime χrdaγata v govoru dejansko dajalo kravi posebne barve/obarvanosti, ki pa z etimologijo govejega lastnega imena nima no­ bene zveze. Edina možna povezava χrdaγata s slovensko občnoimensko leksiko je namreč ta, da se poveže z danes redko uporabljanim medmetom ȁrdigȃta, ki služi za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardigata, pijača bi se prilegla!; ardiga- ta, ali ni srčkana! (SSKJ) z variantami ardegata (Kartoteka SSKJ), hàrdigáta in ordigáta (Besedišče 1987). označevanje svetlečih oziroma svetlikajočih oziroma belih lis pri živalih in tudi živali samih, kot kaže n. lastno ime konja Spiegel, Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 97 s.v. špglar in špglavec. ⏵ 2 133Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 slovenski medmet = kletviCa (h)ardigata Čeprav je medmet ȁrdigȃta v SSKJ označen kot narečen, nobena od navedenih variant ni bila neposredno zabeležena v narečju, ampak sta varianto ardigata zapisala pisatelj Ferdo Kozak (1894−1957), rojen v Ljubljani, in klasični filolog ter prevajalec Anton Sovre (1885−1963), rojen v Šavni Peči (v občini Hrastnik), sama pa se je spomnim iz otroštva. Silno redko jo je, ko je bila izjemno jezna, kot edino kletvico uporabljala moja pokojna mama, rojena v Ljubljani. Vari­ anto ardegata poznamo iz Samorastnikov (1940) Lovra Kuharja (1893−1950; psevdonim Prežihov Voranc), rojenega v Podgori pri Ravnah na Koroškem, so­ delavka Tjaša Jakop pa mi je sporočila, da jo je uporabljala njena babica Milka Senica, rojena leta 1923 v Šentvidu pri Grobelnem, tudi v zvezi ˈa:rdeˈga:ta, ˈpi:ška zˈła:ta! Varianta hardigata je bila del besednega zaklada pisatelja Smilja­ na Samca (1912−1995), rojenega v Trstu, saj je zapisal: Hardigata – sakramiš! S tabo je res velik križ (Kartoteka SSKJ), sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pa jo najdemo tudi v humorističnem časopisu Pavliha: »Hardigata, kakšne de- bele svinje imate na Pobrežju!« sem pohvalil tamkajšnje svinjerejce, oni so se mi pa smejali (Kartoteka SSKJ). Varianto ordigata je uporabljal pisatelj Matevž Hace (1910−1979), rojen v Podcerkvi v občini Loški potok, prim. Lepše je, da naša dva pri vojakih lenarita, kakor pa da bi se kje po nepotrebnem vojskovala, ordigata (Kartoteka SSKJ). Nobene od navedenih variant ni najti v slovenskih sodobnih in starejših na­ rečnih virih, je pa iz rojstnih krajev njenih zapisovalcev − ob predpostavki, da so besedo slišali v domačem rojstnem okolju − mogoče sklepati, da je bil medmet oz. kletvica znan na širšem območju slovenskega prostora. To se lahko uteme­ ljuje tudi s pogovornimi in tudi narečnimi4 medmeti ȁrdȗn, hȁrdȗn in ȁrdȗš,5 ki prav tako izražajo (močno) podkrepitev trditve (SSKJ) in so s skupnim vzglas­ jem (h)ard- lahko le križanci med sinonimnimi medmeti/kletvicami (h)ardigata in mejduš/mejdun:6 (h)ardigata  mejduš →7 (h)arduš (h)ardigata  mejdun → (h)ardun 4 Prim. npr. Weiss 1998: 75, 255. 5 Tudi gorenjski ȁrdȋčina (SSKJ). Gl. v nadaljevanju besedila. 6 Izhodišče te kletvice (besednovrstno medmet) je besedna zveza *pri moei duši > (po kontrakciji) sln. *pri měji duši > (po redukciji) prmejduš (Ramovš 1952: 93; Furlan 1997: 171, op. 6) → evfemizirano *prmej-dunaj > *prmejduni > prmejdun. Obe kletvici prmejduš in prmejdun sta bili skrajšani v mejduš in mejdun, prva tudi v duš, pa tudi s sodobnim svojilnim zaimkom posodobljeni v prmojduš in prmojdun. 7 Simbol → (tudi ←) ponazarja katero koli (formalno ali pomensko) nesistemsko jezikovno spre- membo, tudi na medjezikovni prehod = izposojo. 3 134 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata medmet = kletviCa je bil izposojen iz avstRijske bavaRske nemščine, izviRa pa iz madžaRščine Kletvica ardigata z variantami ardegata, hardigata in ordigata je bila izposojena iz bavarskoavstrijskih medmetov, ki kot vzkliki služijo za izražanje začudenja in nastopajo tudi v vlogi šibkejših kletvic. Poleg bav. avstr. ardegátta in hardigátta, ki ju kot predlogi izposoje za sln. ardigata po WBÖ: I, 321 navaja Reichmayr 2003: 186, se v WBÖ l.c. omenjajo tudi sinonimne variante ardagatta, hartegatte, hardigatti, hardegāta,8 v Schatz 1955: 290 pa tirolsko herdigati. Kot herdegatta! je bila kletvica znana tudi v du­ najski nemščini (Schuster 1985: 77). Kletvica se je na bavarsko območje razširila iz madžarščine, se ugotavlja v WBÖ l.c. in navaja madžarsko predlogo ördögadta (z ördög ‘hudič’), ki kot pretekli deležnik glagola ad- ‘dati’ pomeni ‘verteufelt, verdammt’ oz. dobesedno ‘od hudiča dan’.9 Zaradi fonetičnega razhajanja med madž. ördögadta in bav. avstr. arde- gátta, hardigátta itd. se v WBÖ l.c. sklepa, da je bila v bavarski avstrijščini kletvica madžarskega izvora delno formalno preoblikovana pod vplivom nem­ škega vzklika Herrgott! ‘O moj bog!’ (WBÖ l.c.). Ta vpliv je viden v varian­ tnem vzglasju a- : ha- in variantah hårdigotti, hęrdigoti z -got(t)i, ki nakazujejo, da je bila madžarska kletvica v bavarsko narečje najverjetneje izposojena pred madžarsko labializacijo e > ö, ki se na zahodni meji madžarskega jezikovnega prostora še v 16. stoletju ni popolnoma zaključila, in da se je replika madžarske kletvice v bavarski avstrijščini glasila *erdegatta.10 Možnost mlajše bavarsko­ avstrijske replike *ördögatta, ki naj bi bila delabializirana interno bavarsko­ avstrijsko, bi bilo treba izključiti, ker se je bavarska delabializacija zgodila pre­ cej prej, že v 13. stoletju (Kranzmayer 1956: 39). Postavlja se vprašanje nastanka bav. avstr. a- iz prvotnega *e-. Možno je, da je bilo prvotno avstrijsko zaporedje *erdeg- in pod vplivom Herrgott! nas­ talo *herdeg- še nadalje pod vplivom vzklika Herrgott!. V tirolskih govorih se prvotni -e- v njej kaže kot tak v hergot, kot diftong ea [eǝ] v heargot pa tudi kot a v hargot (Schatz 1955: 290).11 Lahko pa sta se zaporedji *erdeg- in *herdeg- 8 Poleg teh pa še varianti hattigatta in hattįgattį (WBÖ l.c.), ki sta z medglasnim -tt- namesto pričakovanega, z nastankom besede determiniranega prvotnega zaporedja r + dental sekundarni in za razumevanje slovenskega gradiva z zaporedjem -rd- nerelevantni. 9 Za pomoč pri morfološki analizi madž. ördögadta se zahvaljujem lektorici madžarskega jezika v Ljubljani, ge. Évi Schwetter. 10 Za pojasnilo o prvotni madžarski fonetični podobi deležnika in kronologiji madžarske labializa- cije se zahvaljujem dr. Elődu Dudásu. Neposredno iz madžarske predloge pred labializacijo e > ö je bila kletvica lahko izposojena v hrv. kajk. erdegata, ki služi za izražanje nerazpoloženja, jeze, neprijetnega presenečenja in je bila zapisana že ob koncu 18. stoletja, enkrat pa jo je upo- rabil Miroslav Krleža v Baladah Petrice Kerempuha (1936), in sicer v Keglovichiana: tratarata, erdegata, / nebe je za Grofa, a je ne za tata! (RHKKJ: I, 540sl.; Tjaša Jakop, ustno). 11 Prim. enako razmerje vokalizma v tirol. n. hart : heart ob nvn. Herde ‘čreda’ (Schatz 1955: 291). 4 135Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 priključili avtohtonemu preglašenemu besedju tipa gärtner, ki je ob sebi imel tudi nepreglašeno varianto tipa gartner in se je po bavarski labializaciji glasila grtner (Striedter‑Temps 1963: 3): *(h)erdegatta → *(h)ardegatta : *(h)rde- gatta. V drugem zlogu bavarske kletvice se pojavljajo kar trije samoglasniki – e, i in a. Ni jasno, ali so posledica redukcije v nenaglašenem zlogu, ki v predstavitvi vokalizma v Kranzmayerjevi monografiji iz leta 1956 niso izpostavljene, ali pa je morda bav. avstr. zamenjava tipa ä [e] → a delno zajela tudi drugi zlog, kar je lahko dalo ardagatta, delno pa ne, prim. hardegāta. Bavarskoavstrijski hipokoristik hardegg ‘preklet’ in slovensko ardečina, ardičina V WBÖ l.c. omenjeno bav. avstr. hardegg s pomenom ‘preklet’, ki je bilo znano tudi dunajski nemščini (Schuster 1985: 76), je bolj verjetno nastalo po skraj­ šanju bavarske kletvice, kot pa da bi potrjevalo dvočlensko izposojo iz madž. *erdeg ‘hudič’ in *erdegatta ‘od hudiča dan’. Zato je možno, da se je izglasje v hardegg naslonilo na bavarske pridevnike na -ic (nvn. knjiž. -ig), kar je prek *hardigg povzročilo nastanek variant tipa hardigátta. Zanimivo je, da tudi bav. avstr. pred logo hardegg ‘preklet’12 z varianto *hardigg slovenščina posredno potrjuje. Ob ardigata in arduš/ardun se pri piscih, ki izvirajo iz gorenjskega obmo­ čja,13 pojavljata sinonimna medmeta ȁrdičȋna (SSKJ) in ardečina (Kartoteka SSKJ), ki kažeta na domačo izpeljavo s pripono -ina v večalno‑slabšalni funkciji (tipa deklina) iz *ardik in *ardek, kar ne more biti nič drugega kot slovenska replika bav. avstr. izpričanega hardegg in iz bav. avstr. hardigátta predpostavlje­ nega *hardigg. Ker se nemške izposojenke iz predlog vzglasnim h- v slovenščini pogosto odražajo z variantnim vzglasjem hadra/adra, hica/ica, huta/uta (Striedter­Temps 1963: 58), je za slovenske medmete treba predpostaviti bavarskoavstrijske fone­ tične predloge, ki so bile delno evidentirane, delno pa ne. Medtem ko je predlogo za sln. hardigata/ardigata mogoče prepoznati v bav. avstr. hardigátta, za sln. ar- degata pa bav. avstr. hardegāta, je za sln. ordigata treba predpostaviti bav. avstr. labializirano predlogo *hrdigata iz hardigátta. 12 Ta bav. avstr. hardegg je bil verjetno predloga za v dunajski avstrijščini pogosto uporabljan vzklik za izražanje jeze hardex (Wehle 1980: 160sl.; Schuster 1985: 76), ki se je v izglasju pre- oblikoval pod vplivom sinonimnega vzklika fix kot hipokoristika iz medmeta = kletvice Kruzifix (Wehle 1980: 124): hardegg → hardex. S križanjem nastalo kletvico so kot härdeks poznali kočevarski Nemci, ob njej pa tudi härdigata (Tschinkel 1973: I, 298). 13 Iz Kartoteke SSKJ je razvidno, da je varianto ardičina uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871−1962), rojen v Doslovčah, prim.: ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, varianto ardečina pa prevajalec Janko Moder (1914−2006), rojen v Dolu pri Ljublja- ni, prim.: Viš ga, še eden. Ardečina! 4.1 136 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata baško χrdaγata ← *χardaγata Lastno ime χrdaγata je z izglasjem -aγata sicer fonetično prekrivno z izglas­ jem bav. avstr. ardagatta, ima pa v vzglasju soglasnik χ-, ki kaže na obstoj bav. avstr. variante *hardagata. Od vseh slovenskih medmetov/kletvic pa se lastno ime krave razlikuje tudi v tem, da v prvem zlogu nima pričakovanega zaporedja -ar-, ampak -r-. Ker se replike mlajših, novonemških (narečnih ali knjižnih) zaporedij -arC- v slovenščini odražajo s polnim ajevskim samoglasnikom kot -arC- (npr. gartnar ← bav. avstr. gartner ‘vrtnar’, gartl ← bav. avstr. gart.l ‘vrt’; gartroža ← bav. avstr. Gartenrose ‘vrtnica’), je verjetno, da je redukcija -ard- → -rd- v χrdaγata namesto pričakovanega *χardaγata posledica inter­ noslovenskega razvojnega dejavnika. V baškem govoru Ruta imajo enako zaporedje r kot χrdaγata tudi crna b/vȉna14 ‘črno vino’, ta ṣtrta lta ‘četrto leto’, ṣrna ‘srna’, ṣrṣan ‘sršen’. Ta r je tako kot v drugih primerih z ȁr odraz zlogotvornega , npr. smȁrt ‘smrt’, wȁrχ ‘vrh’, γȁrla ‘grlo’, ctȁrtk ‘četrtek’, pȁrṣt ‘prst’. Fonemsko zaporedje ǝr se kot odraz zlogotvornega  pojavlja tudi v nenaglašenih pozicijah, npr. tǝrpt ‘trpeti’, mǝrlȉć ‘mrlič’. Redukcije tipa -arC- → -ǝrC- v govoru niso znane, ampak je Logar zabeležil le redukcijo -ri/uC- → -ǝrC- npr. v pǝrjȃtu ‘prijatelj’, lȁdǝrk ‘radič’ ← sln. *ladrik ← furl. ladrìc ‘radič’, prṣu ‘prišel’, dǝrẓȉna ‘družina’. Ta pri reševanju vprašanja, zakaj ima lastno ime χrdaγata zaporedje -r- in ne -ar-, ne pride v poštev. Ker v baškem govoru redukcija -arC- → -ǝrC- v χrdaγata očitno ni bila fonetično spodbujena, je možno, da je posledica leksikalnega vpliva, torej ljudske etimologije. V slovenskem sistemu nastanka lastnega imena χrdaγata ni mogoče razložiti drugače, kot da se poveže z medmeti tipa (h)ardigata. Prav to pa nakazuje, da je bilo lastno ime prvotno negativno konotirano in da je prvotno verjetno služilo kot vzdevek kravam, ki jim gospodar verjetno zaradi nesprejemljivega obnašanja, ki je povzročalo jezo, ni bil naklonjen. Že medmet *χardaγata je bil izolirana izpo­ sojenka brez svoje besedne družine, ki bi zagotavljala fonemsko in pomensko sta­ bilnost besede. Ko pa je bil uporabljen za negativno konotirano oznako krave, je možno, da se je začel asociativno povezovati z narečnim odrazom pridevnika gȓd, f gŕda ‘nelep, slab, neprijeten ipd.’ < psl. *grdъ, ki ga v Rutu Tine Logar sicer ni zapisal, bi se pa, upoštevajoč razmerje odrazov wȁrχ ‘vrh’ < psl. *rhъ in crna ‘črna’ < psl. *čьrn, glasil *γȁrd, f *γrda. Prvotni vzdevek krave *χardaγata se je zato lahko pod vplivom pridevnika v ženski obliki *γrda preoblikoval v χr- daγata. Formalno preoblikovanje je verjetno sprožilo, da se je jezikovna zavest o medsebojni povezanosti med vzdevkom (kasneje lastnim imenom) in medmetom izgubila, raba medmeta *χardaγata pa je tako kot pri drugih sorodnih omenjenih začela pešati. Medtem ko so se sledi nekoč arealno precej širše uporabljanih med­ metov/kletvic deloma še ohranile, je raba *χardaγata popolnoma zamrla. 14 Vse navedeno narečno gradivo iz Ruta izvira iz zapisov Tineta Logarja. 5 137Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Čeprav je bilo območje zgornje Baške doline, kamor ob vaseh Bača pri Podbrdu, Grant, Hudajužna, Kal, Kuk, Obloke, Petrovo Brdo, Podbrdo, Po­ rezen, Stržišče, Trtnik in Znojile spada tudi Rut, v 13. stoletju kolonizirano z nemško govorečimi priseljenci iz tirolske Pustriške doline (n. Pustertal), tu obravnavano narečno gradivo nemškega izvora ni v zvezi s tirolsko kolonizaci­ jo tega območja, ker je medmet na to območje kot tudi na druga v slovenskem jezikovnem prostoru iz bavarske avstrijščine prišel kasneje, najverjetneje ne pred 16. stoletjem. Shema razvojne poti od madž. *erdegadta ‘preklet’ prek avstrijske bavarščine do sln. kletvic (h)ardigata in lastnega imena Hrdagata Madž. *erdegadta (> po 16. st.ördögadta *‘od hudiča dan’, ‘preklet’) ⇨15 bav. avst. *erdegatta bav. avstr. ⇨ sln. →VPLIV VZKLIKA Herrgott! hårdigotti →NASTANEK a- < e- (VPLIV VZKLIKA Hargot! ALI DVOJNIC gärtner/gartner) ardegátta hartegatte hardegāta →NASTANEK -a < *-e- (VZROK?) ardagatta *hardagatta ⇨ *hardagata →VPLIV ADJ *γrda Hrdagata →HIPOKORISTIK hardegg *ardegg ⇨ *ardek →IZPELJAVA -ina ardečina →VPLIV ADJ NA -ic *hardigg *ardigg ⇨ *ardik →IZPELJAVA -ina ardičina →IN NASTANEK VARIANT Z -i- hardigatta ⇨ hardigata →KRIŽANJE Z mejduš harduš →KRIŽANJE Z mejdun hardun *ardigatta ⇨ ardigata →KRIŽANJE Z mejduš arduš →KRIŽANJE Z mejdun ardun hardigatti →PO LABIALIZACIJI *ardigatta *rdigatta ⇨ ordigata 15 Simbol ⇨ le v shemi pomeni ‘izposojeno v’. 138 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata negativno konotiRana poimenovanja kRav Ob predstavljeni razlagi narečnega lastnega imena krave χrdaγata, ki odkriva, da v etimološkem smislu lastno ime pomeni isto kot ‘prekleta’ in da je najverjetneje nastalo iz vzdevka, izvorno pa kletvice, ki je bila v zvezi s kravo večkrat izgovarjana zaradi njenega gospodarju nesprejemljivega vedenja, kar je sprožilo, da se je táko kravo identificiralo s kletvico, je treba odgovoriti na vprašanje, ali negativno konoti­ rana poimenovanja krav v jeziku sploh obstajajo. Klasifikacije lastnih imen krav ali poimenovanj krav praviloma temeljijo na prepoznavanju semantično‑motivacijskih vzorcev, ki se pretežno nanašajo na zunanje značilnosti krav (tu prednjačijo poime­ novanja po barvi), njihov izvor itd., manj pa na obnašanje,16 medtem ko se razmerju nevtralno lastno ime/poimenovanje : nenevtralno lastno ime/poimenovanje ne po­ sveča pozornost. Še zlasti pa ne negativni konotiranosti, ki je gotovo tudi redkejša. Med negativno konotirana poimenovanja krav nedvomno spada belokranjsko sátvara, navedeno le v Pleteršnikovem slovarju in pomensko predstavljeno s ‘(kra­ va) škododelka’, ponazorjeno pa s kam greš, ti satvara!. Čeprav se v ARj: XIV, 705 besedo povezuje s hrv., srb. satvar f ‘kar je narejeno, stvar’ < *sъ-tar-ь, kar im­ plicira, da naj bi bila v Beli krajini uskoški import, je bolj verjetno, da je korensko sorodna s slovenskim glagolom savtáti -ȃm impf ‘hlastno jesti’17 in je fonetično preoblikovana (premet!) iz prvotnega *satvara ter je v etimološkem smislu ozna­ čevala požrešno kravo, ki je lastniku povzročala škodo. Enako tvorjen je sln. prav tako negativno konotirani samostalnik trantȃra f ‘butasta oseba’, ki je bil izpeljan iz tránta ‘vzdevek omejeni, leni ženski’ in ima ob sebi tudi glagol trantáti impf ‘čvekati, blebetati’.18 V kašubščini je z rėver poimenovana krava, ki stalno puli rastline ob cesti, beseda pa kot nemška izposojenka v etimološkem smislu pomeni ‘tat’ (Boryś v SEK: IV, 183). Iz Erjavčevega gradiva iz tolminskih hribov je med negativno konotirana lastna imena krav mogoče šteti Begúnka, ki označuje kravo, ki je pastirju rada uha­ jala (Erjavec 1875: 225). Podobno pomensko motivirani sta vsaj prvotno verjetno bili tudi lastni imeni izpridevniškega izvora Bístrina19 in Hítrina (Erjavec l. c.), v katerih ima pripona -ina verjetno slabšalno funkcijo. Iz zbranega Reichmayrjevega gradiva so taka lastna imena krav Afna (Reichmayr 2005: 81) *‘krava nenaravnega vedenja’ ← áfna ‘kot opica obnašajoča se oseba, zlasti ženska’, Štólca (Reichmayr 2005: 84) *‘ponosna, ošabna’, prim. nvn. stolz ‘ponosen’, Stára (Reichmayr l.c.), Pùsta (Reichmayr 2005: 83) *‘nadležna, tečna, vsiljiva’, prim. kor. pù:st adj ‘nad­ ležen, tečen, vsiljiv’ (Karničar 1990). 16 V zvezi klasifikacijo lastnih imen krav prim. Reichmayr 2005: 133sl.; Čilaš Šimpraga – Horvat 2014: 42sl. 17 Več o glagolu Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 219. 18 Več Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 212. 19 Ponovno evidentirano v SLA v Podbrdu (T159): bȉstna. 6 139Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Ker je malo verjetno, da bi kmet svoji telici, ko jo je želel lastnoimensko poi­ menovati, dal lastno ime Stara ali pa Pusta, gre pri prepoznanih prvotno negativno konotiranih lastnih imenih krav za izvorno vzdevke, torej oznake, ki jih gotovo niso dobile ob rojstvu, ampak kasneje. zaključek Slovenski narečni lastnoimenski hapaks legomenon χrdaγata = Hrdagata ‘lastno ime krave’ (Rut) je izvorno negativno konotirani vzdevek. Lastno ime je namreč mogoče povezati z danes manj znano kletvico, ki se v slovenščini ohra­ nja v variantah ardigata, hardigata, ordigata in je bavarskoavstrijskega izvora, kjer so medmeti ardegátta, hardigátta, ardagatta, hartegatte, hardigatti, harde- gāta služili kot vzkliki začudenja in so nastopali tudi v vlogi šibkejših kletvic. V bavarsko avstrijščino je bil medmet izposojen iz madž. deležnika *erdegadta, po labializaciji danes ördögadta, ki je pomenil ‘od hudiča dan’, tj. ‘preklet’. Kletvica je lastno ime krave lahko postala, ker je bila očitno v zvezi s konkretno kravo večkrat izgovarjana zaradi njenemu gospodarju nesprejemlji­ vega vedenja. To pa je sprožilo, da se je táko kravo identificiralo s kletvico. Slovenske vsaj prvotno negativno konotirane lastno‑ in občnoimenske oznake krav so npr. tudi sátvara ‘(krava) škododelka’, Begúnka, Bístrina, Hítrina, Afna, Štólca, Stára, Pùsta. viRi in liteRatuRa ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–XXIII, Zagreb: JAZU, 1880–1976. Besedišče 1987 = Besedišče slovenskega jezika I–II: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, sestavile Milka Bokal – Milena Hajnšek­Holz – Marjeta Humar – Zvonka Praznik, ur. Milena Hajnšek­Holz – Marjeta Humar – Franc Jakopin, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1987. Bezlaj ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A–J (1976); II: K–O (1982); III: P–S (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan; IV: Š–Ž (2005), avtorji gesel Fran­ ce Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, uredila Marko Snoj – Metka Furlan; V: kazala (2007), izdelala Marko Snoj – Simona Klemenčič, Ljubljana: Mladinska knjiga oz. Založba ZRC. Čilaš Šimpraga – Horvat 2014 = Anica Čilaš Šimpraga – Joža Horvat, Iz hrvatske zoonimije: imenovanje krava, Folia onomastica Croatica 23 (2014), 39−75. dalla Zonca 1978 = Giovanni Andrea dalla Zonca, Vocabolario dignanese-italiano, Trieste – Ro­ vigno: Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume – Università popolare di Trieste, 1978. Erjavec 1875 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1875, Ljubljana, 1875, 218–228. ESSJ → Bezlaj ESSJ Filipi – Buršić Giudici 1998 = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Istriotski lingvistički atlas = Atlante linguistico istrioto, Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 1998. Furlan 1997 = Metka Furlan, K nastanku slovenskih narečnih oblik svojilnih zaimkov mj, tvj, svj tipa mójga ..., v: Škrabčeva misel II: zbornik s simpozija ’96, uredil Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1997. 7 140 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata Karničar 1990 = Ludvik Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/Obirsko, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990. Kartoteka SSKJ = Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika, leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, hrani Arhiv Republike Slovenije. Kastelec-Vorenc = Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar: po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. Kranzmayer 1956 = Eberhard Kranzmayer, Historische Lautgeographie der gesamtbairischen Di- alektraumes, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften – Graz – Köln: Hermann Böhlaus Nachf., 1956. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894–1895, elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, 2006. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo, 1952. Reichmayr 2003 = Michael Reichmayr, Ardigata! Krucinal!: ein slowenisches Schimpfwörter- buch, basierend auf Arbeiten von Josef Matl (1897–1974) zum deutsch-slawischen Sprach- und Kulturkontakt, Graz: Artikel‑VII‑Kulturverein für Steiermark – Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pav lova hiša, 2003. Reichmayr 2005 = Michael Reichmayr, Von Ajda bis Žuži, Graz: Artikel‑VII‑Kulturverein für Steier­ mark – Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pavlova hiša, 2005. RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika I, ur. Božidar Finka, Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za jezik IFF − Zagreb, 1984. Schatz 1955 = Josef Schatz, Wörterbuch der Tiroler Mundarten I–II, Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1955. Schuster 1985 = Mauriz Schuster, Alt-Wienerisch, Wien: Österreichischer Bundesverlag, 1985. SEK = Wiesław Boryś – Hanna Popowska‑Taborska, Słownik etymologiczny kaszubszczyzny I–VI, Warszawa: Polska Akademia Nauk, 1994–2010. SLA = Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas, hrani dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SLA 2.2 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljub‑ ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I−V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970−1991. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter‑Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies­ baden: Otto Harrassowitz, 1963. Šašel 1957 = Josip Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis iz leta 1957, hrani Inštitut za sloven­ ski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Tschinkel 1973 = Walter Tschinkel, Wörterbuch der gottscheer Mundart I, Wien: Verlag der Öster­ reichischen Akademie der Wissenschaften, 1973. WBÖ = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich, Wien: Kommissionsverlag der Österrei­ chischen Akademie der Wissenschaften, 1970−. Wehle 1980 = Peter Wehle, Sprechen Sie Wienerisch?: von Adaxl bis Zwutschkerl, erweiterte und bearbeitete Neuausgabe, Wien – Heidelberg: Verlag Carl Ueberreuter, 1980. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: Založba ZRC, 1998. summaRy The Cow Name Hrdagata and the Curse Word (h)ardigata The Slovenian dialect hapax legomenon proper name χrdaγata = Hrdagata ‘name of a cow’ (Rut) is a nickname with an originally negative connotation. This name can be con­ nected with what is today a lesser­known curse word that is preserved in Slovenian with the variants ardigata, hardigata, and ordigata, and is of Bavarian Austrian origin, where 141Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 the interjections ardegátta, hardigátta, ardagatta, hartegatte, hardigatti, and hardegāta served as exclamations of surprise and were also used as mild curse words. The interjecti­ on was borrowed into Bavarian Austrian from the Hungarian participle *erdegadta, today ördögadta via labialization, meaning ‘given by the devil’; that is, ‘damned’. The curse word may have become the name of a cow because it was apparently uttered repeatedly in connection with a specific cow due to behavior unacceptable to its owner. This resulted in such a cow being identified with the curse word. Other Slovenian proper and generic nouns for cows with at least an initially negative connotation include sátvara ‘(cow) causing damage’, Begúnka ‘Runaway’, Bístrina ‘Speed’, Hítrina ‘Speed’, Afna ‘Ape’, Štólca ‘Headstrong’, Stára ‘Old’, and Pùsta ‘Annoying’.