„$tajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 ktone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin, za celo leto; za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 64, za •/i strani K 32, za '/» strani K 16, za '/» strani K 8, za «/i« strani K 4, za •/„ strani K 2, za '/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. L V Ptuju t nedeljo dne 22. januarja 1911. XII. letnik. Današnja številka ima zopet 2 strani pri-in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Kmetje v okraju sv. Lenart slov. gor. pozor! V nedeljo, dne 22. januarja 1911, popoldne ob 3. uri se vrši v ,Vereins-hansu" v Sv. Lenartu slov. gor. veliki kmetski shod, na katerem se bode o važnih zadevah razpravljalo. Treba je, da tudi kmetsko ljudstvo šent-lenartsko enkrat odločno svoje mnenje pove I Treba je, da odločno protestiramo proti zločinski ob8trukciji v štajerskem deželnem zboru, ki nam prizadeva tako velikansko škodo. Treba je, da se tudi napredni kmetje tega okraja združijo in da, trdni kot skala, zahtevajo svoje ljudske pravice. Zato pa naj pridejo vsi na ta shod, kateri imajo srce za ljudstvo in voljo za delo! Tudi nasprotniki, ki se znajo in hočejo dostojno obnašati, naj pridejo. Seveda ne bodemo tega trpeli, da bi nam kakšni nahujskanci shod motili ali ga celo razbili. Somišljeniki! Agitirajte za shod in pridite vsi! Sklicatelji. Proti papežu! Kje so tisti stari duhovniki, dobrotniki ljudstva, ki so dvigali duše v raj pravega krščanstva, ki so živeli, čutili in trpeli s farani, ki bi kot dobri pastirji žrtvovali svojo srčno kri za svoje ovce ? ... Kje so častitljivi starčki, ki so imeli vedno le Božjo besedo v ustah ? . . . Pomrli so in pod zeleno grndo počivajo! Za njimi pa je nastopila politična klerikalna duhovščina, ki z neverjetnim fanatizmom hrepeni po posvetni nadvladi. . . „Moje kraljestvo ni od tega sveta", tako je učil On, ki je dal božansko svoje življenje za narode vsega sveta. Te Božje besede danes ne čujemo več. Mlada duhovščina jih je pozabila. Pozabila je na duhovniške čednosti, pozabila na ponižnost, pohlevnost, pokornost. Bolj posvetna kakor lajiki sami je mlada duhovščina in ponosno dviga svojo glavo, stiska svojo pest ter skuša vpreči vse ljudstvo v jarem svoje nazadnjaške politike. Res, kje ste, vi pravi, nekdanji duhovniki, katerih se starejši ljudje še z globoko ljubeznijo spominjajo ? V grobu počivajo. In ako vidijo divjanje in zape-ljavanje in zatiranje njih novodobnih naslednikov, potem se morajo pač v grobu obrniti . . . Kristus in aposteljni so prepovedali duhovščini politično delovanje. Vsak politi-kujoči duhovnik izdaja tedaj 8 v e t o p i s m o. Ali kaj se brigajo naši mladi kaplani za to resnico! Svojo pot grejo naprej brez ozira na vse zapovedi in določbe. In nikomur se ne pokorijo! Kolikokrat smo že doživeli, da so mladi kaplani, ki so nosili še lemenatarake hlače, napadali in vlačili po listih svoje lastne župnike. Šele te dni je kočevski kaplan in hujskač Ko- pitar ruval in ščuval Stoti svojemu dehantu g. Erkerju. Vsak duhoviK ki mu je Božja beseda več nogo politični dirinaaj, mora biti pripravljen, da se bodejo lastni rjteovi duhovniški tovariši v njega zaganjali kaHPf brencelj v konja, da ga bodejo črteli, zatifmdenuncirali in mu škodovali na vse plati, fflfliko tozadevnih slučajev bi lahko našteli! Pa "ne samo to! Tudi proti cerkveni oblasti kot taki, proti svojim od Boga in države postavljenim."predstojnikom se politični kleriki zoperstavljajo. ' Iz političnih, narodnih ozirov se n. pr. _ niso udeležili zadnjih »Kato-liških shodov." Škofijskim odredbam glede jezikovnih razmer se v uradu ne pokorijo, pastirska pisma razlagajo po svoje, ukazom, da naj se ne pečajo s politiko, se naravnost krohotajo. Župnik, dehant in- škof so takemu mlademu k a p 1 a»n a deveta briga; njih ukazi se ne vpoštevajo . . . Ni čuda, da se je ta upornost mladih političnih duhovnikov -»zvila še huje in da ti fantje ne v p o.g n-KljjO svojega tilnika niti — pred svetim Očetom! Slovenski župnik F. S. Šegula je p. kr. enkrat javno povedal, da ti mladi politični kaplani vedno pri papeževih ukazih premišljujejo, ako je »pokorščina razumna." Par tednov je minulo od te izjave in že stojimo pred dejstvom, da '86 slovenska politična duhovščina z neverjetnim pogumom upira ukazu papeža samega! 0 tej stvari treba obširneje izpregovoriti! novembra p. 1. izdal je sv. Oče ukaz, ki je zlasti za naše razmere velikanskega pomena. Zapovedal je namreč v svoji oblasti kot vrhovni cerkveni poglavar in Kristovi naslednik, da ne sme biti noben katoliški duhovnik v posojilnicah, zadrugah, denarnih podjetjah itd. odbornik, predsednik ali blagaj-n i k. Tisti duhovniki, ki so že doslej v takih poslih, morajo tekom 4 mesecev odstopiti. Utemeljil je papež te svoj ukaz z določbami tridentinskega cerkvenega koncila. Gotovo pa je, da je ta prepotrebni ukaz posledica grozovitega klerikalnega poloma na Koroškem, nadalje poloma klerikalnih konzumov na Slovenskem sploh in ednakih gospodarskih grehov. Kajti mi vemo dobro, da je stotero kmetov pri milijonski slepariji na Koroškem in polomu „konzumov" izgubilo zaupanje v duhovščino in da je to dejstvo tudi veri grozovito škodovalo. Klerikalni konkurzi in bankeroti škodujejo veri veliko občutneje, nego vsi »brezverni listi" skupaj. To je tudi sv. Oče izprevidel in vsled tega je izdal svoj ukaz. Ali bilo je, kakor da bi kdo podregal v sršenovo gnezdo . . . Komaj se je namreč na Slovenskem največje razburjenje vsled propadanja „konzumov" poleglo, ko so pričeli klerikalci že svoje denarne zadruge in posojilnice ustanovljati. Z njimi hočejo v prvi vrsti kmete gospodarsko odvisne napraviti. Kdor je dolžan, ta je od svojega upnika odvisen, — to je stara pesen. Tako odvisne ljudi pa hočejo črni klerikalci potem zlorabljati v svoje politične namene. Pri vsakih volitvah so klerikalcem dolžni ljudje za črnuhe „zanesljivi" volilci, na vsak klerikalni shod morajo priti, pokoriti se morajo v vsakem oziru klerikalni komandi. Tako bi bila utemeljena klerikalna nadvlada za večne čase. Znano pa je, da so voditelji klerikalnih posojilnic na Slovenskem skoraj izključno poli-tikujoči duhovniki. Predsedniki so, blagajniki, odborniki in sploh komandanti. Kar oni zapo-vejo, to se zgodi v teh denarnih zavodih. Nekaterim duhovnikom se to tudi prav lepo izplača. Tako ima n. pr. duhovnik dr. Krek kot načelnik klerikalne »Zadružne zveze" baje 8000 kron letne „plače." Tako svotico niti najpohlevnejši človek ne izpusti rad. In naši klerikalci so že taki, da nabirajo zaklade, ki jih žre rja in molji. Take so pri nas razmere in zato je udaril papeževi nkaz kakor strela iz jasnega neba. Ako bi se ta ukaz uveljavil, — koliko nerodnosti v posojilnicah bi prišlo na dan, katere zdaj pokriva črna suknja! Pa ves vpliv politične duhovščine na denarne zavode bi izginil, kmetje bi si uredili sami svoje kreditne zadeve, — nikdo bi posojilnic ne.mogel z l O: rahljati v s t r a n k a r s k o - p o 1 i t i čn e namene. Vse to so naši politični duhovniki takoj izprevideli. In zato so sklenili, da se natihoma uprejo in zoperstavijo papeževemu ukazu. To je pravzaprav tako nebovpijoče dejstvo, da zgodovina katoliške cerkve zadnjih desetletij kaj edna-cega sploh ne pozna. To je revolucija zoper R i m, ki jo vprizarjajo tisti, kateri so prisegli Rimu pokorščino. Odkrito se seveda ti duhovniški politiki ne upajo zoperstavljati papežu. Zato iščejo lisičje zvijače in jezuvitska zavijanja. Naročili so n. p. svojim pokornim peto-lizcem v posojilnicah v strogo zaupnem pismu, da naj ti v od lajikov podpisanem dopisu zahtevajo, da se mora duhovnikom sodelovanje pri posojilnicah dovoliti. S tem se hoče torej p a-peža prisiliti, da prekliče svoj ukaz. Ali papež je vendar nezmotljiv in zapoveduje ! A klerikalni kolovodje hočejo sv. Očetu peska v oči natrositi, hočejo papeža naravnost ogoljufati. Kako bode končalo ? . . . Res, daleč smo prišli, — katoliško ljudstvo mora papeža braniti pred napadi katoliških političnih duhovnikov. In potem se gotovi ljudje še čudijo, da vera peša. Politični pregled. Državna zbornica je pričela pretekli torek zopet svoje zasedanje. Baron Bienerth je predstavil svoje nove ministre in Cehi so pričeli zopet z ropotom in škandalom. To je že stara navada v našem »dragem" parlamentu. V splošnem je politični položaj jako zmeden, kajti z novo vlado pravzaprav nikdo zadovoljen ni. Med nemškimi klerikalci na Štajerskem vlada hud notranji boj in očitajo drug drugemu politično sleparijo. Zdaj je klerikalna stranka posl. Pantza in urednika Neunteufel iz svojih vrst izključila. Po našem mnenju pa velja tukaj nemška beseda: Pack schliigt sich, Pack ver-triigt sich ! Odstopil je papežev nuncij na Dunaju knez a _ Granito di Belmonte. Kakor znano, se je svoj čas spri z našim zunanjim ministrom. Narodna pogajanja v Pragi so zopet popolnoma pretrgana. Zopet ni prišlo do spora-zumljenja med Nemci in Cehi. Gospodarska škoda, ki sledi tej norosti, je naravnost velikanska. Ljudsko štetje je v nekaterih mestih že končano. Dnnaj ima n. pr. 2,004.291 prebivalcev (pred 10 leti jih je imelo 1,648.335). K temu pride še 26.543 aktivnih vojakov. Prvaško gospodarstvo. Slovenski listi vedno vpijejo, koliko občinskega denarja izdaja mesto Gradec v nemško-narodne namene. Ako vse skupaj zračunamo, znaša ta svota letnih 6155 K, kar za tako veliko mesto gotovo ni pretirano. V Ljubljani pa gospodarijo že leta sem slovenski narodnjaki. Glasom zadnjih podatkov izdajajo ti prvaki v enem letu v narodne namene 62.200 K. Premisliti se mora, da ima Ljubljana le 40.000 prebivalcev, vendar pa izdaja 10 krat več nego Gradec v narodne namene. Ni čuda, da je ta prestolica prvaškega gospodarstva in prvaških polomov tako grozovito zadolžena, da njeni prebivalci že komaj izhajajo od samih plačil. Občina je prvakom ravno tudi le molzna krava v njih politične namene. Stajersko-kranjska železniška konferenca. Da se doseže nekak sporazum glede nameravane zgradbe novih za zvezo Dunaj-Dalmacija vele-važnih železnic, sklicala se je konferenca, ki se je vršila 14. t. m. v Gradcu. Za Štajersko so se jo udeležili Edmund grof A11 e m s, deželni odbornik dr. Link in deželni poslanec Jos. O r n i g, ki se je za te načrte že velikih zaslug pridobil. Kranjsko deželo pa sta zastopala deželni glavar pl. S u k 1 j e in stavbeni nadsvetnik K1 i m a r. S to konferenco napravil se je v tem vprašanju velik korak naprej. 40 letnico praznuje te dni nemška država. kakor znano, je bila preje razkosana v male državice. Po vojski 1. 1870/71, v kateri so bili Francozi grozovito premagani, posrečilo se je velikemu Bismarcku, zediniti te državice v enem skupnem cesarstvu. Prvi cesar je bil dotedanji pruski kralj Viljem I. V teh 40 letih postala je Nemčija močna in krepka. Obenem postala je pa tudi najzvestejša zaveznica naše države. Na Rumunskem zahteva vlada 200 milijonov frankov za armado. Vojaški moloh žre pač po celem svetu kri in mozek narodov. Dopisi. Iz okraja sv. Lenart si. g. Ljubi „štajerc", vredno bi bilo, da bi enkrat delo našega Ro-škarja in njegovih prijateljev v okrajnem zastopu malo ožigosili, ker to delo je za nas plačevalce naravnost nevarno, ter nam bode gotovo višje doklade prineslo. Preglejmo si samo zidanje cest. Mi nismo nasprotniki dobrih cest, ali kako se pri nas zidajo, je škandal. Preglejmo si zidanje ceste skoz občino Porčič, katera se že 10 let gradi in še vedno ni gotova. Na kratek del je gotova, na kratek del začeta in večji del pa še taka, kakor je bila. Tisti deli ki so začeti in niti gotovi niso, pa so že za popravilo. Tedaj dvojno delo in dvojno plačilo ! Saj Roškar in Kramberger ne plačata, pač pa kmeti. Ta cesta še ni gotova in začel, pa samo začel je okrajni zastop zidati cesto skozi Senarsko na Sv. Anton. Zakaj so to cesto samo zidati začeli? Da bi volilce goljufali, ker obečajo jo že od Abrahama sem. In s to cesto ravno tako delajo, kakor z ono skozi Porčič. En del začeti, nič gotovo, tako da sedaj nihče ne more več voziti. Zakaj pa bi se ne bi tisti deli ceste, katere so začeli delati, tudi izgotovili ? Zakaj pa je okrajni zastop od občine Senarske že prej denar zahteval za to cesto, kak še so je merili ? In zakaj še okrajni zastop od te občine sedaj več zah-tevlje, ko še vendar to delo ni toliko veljalo, kakor je ta občina plačala? Ako mora občina toliko denarja šteti, si lahko sama ceste zida. Zida znabiti okraj dele ceste samo zato, da bode potem lahko višje doklade zahteval? Ako ima tajnik Kramberger toliko časa, da lahko proti nemški šoli agitira, mora tudi za okraj čas imeti. Ker nemške šole ne bode Kramberger in tudi ne okraj plačal, pač pa to kar okrajni zastop preveč in skozi nečuvenost za okrajne ceste izda! To nedeljo 22. t. m. ob 3. uri bode v sv. Lenartu shod. Na tem shodu bode treba tudi o prvaškem gospodarstva v našem okraju govoriti. Iz Vurberga. Smešnica: (V hišo stopi gospod, ki se je nekoč zaklel, da ne prestopi praga dotične hiše. Slo se je menda tistikrat za nekega zgubljenega otroka. Ker pa so se bližale zopet občinske volitve, trebalo se je vendar ponižati, ker v tej hiši je — moč). Na pragu sreča domačo dekle Paulo. Gospod : Kako si bleda, Paula! Kaj ti je, vsaj nisi bolna ? Paula: Tako nekako, slabo mi je. On: Sirotica! dal ti bom jaz nekaj, da ti bo bolje. Na! Ona: Oh gospod, kako ste dobri! (z hvaležnim pogledom). On : Kaj boš hvalila saj ne stane več kot 10 kron. Ona : Oh gospod, kako ste dobri! (z ljubeznivim pogledom). Janez ki je videl je rekel, daje bila pijača, Meta ki je tudi videla je rekla, da je bila — maža. Naj bo kakor hoče, Paula je zdrava in tudi rudeča, odkar zahaja gospod zopet v hišo. Vurberg. Saj Vam je menda znano, gosp. urednik, da je naša fara in občina v obče strogo pobožnega mišljenja. Da je fara pobožna, je pač zasluga našega gosp. župnika. Če pa ima g. župnik tudi za občinsko upravo onako zasluge, presodite Vi, gosp. urednik. Znano je namreč, da je glava vsega političnega in volilnega gibanja župnik. Občina ima nad 6.000 K. v hra-nilnah, 400 K v posojilih, 1.600 K v obligacijah, toraj nad 8.000 K, kar kaže skrbno gospodarstvo občinskega odbora pod pokroviteljstvom župnikovim. Na kak način prištedi občina ta denar, hočem Vam, g. urednik, v naslednih vrstah pokazati; samo če date to v natisk, nzegne krčiti celo papir, če se bo pisalo nanj, kako skrbi občina za reveže. Občinski ubožec Jože Golob je hodil od hiše do hiše. Pretočen teden (bil je že dalje časa bolan) oslabel je popolnoma. Da ne bi umrl pri hiši A. Staneta, najel je imenovani posestnik dva moža, ki sta imela zavleči 80 letnega starčka h kmetu Francetu Krefl. Držala sta ga za pazuhe in vlekla, v tem ko je starec brusil z nogami po trdi zmrznjeni cesti. Ko je pji zagledala gospodinja od daleč, kakega gost* AS.' dobijo k hiši, začela je vpiti in zmerjati, da se je razlegalo po vasi. Moža sta popustila nesrečneža pred listnjakom, od koder se je z zadnjimi močmi zavlekel v hlev. Menda so tudi v hlevu pozabili na njega; šele drngo jutro so ga preiskali, ker se ves čas zganil ni, kajti bil je mrtev. Zanimivo je tudi, da je Franc Krep sin Janeza Krefl, gostilničarja in veleposestnika, o katerem je bila še pred nedavnim časom polna vsa javnost, in kateri pri vseh mogočih prilikah z „Bog nas vidi" in „Bog je pravičen", svojo pobožnost izraža. Tudi je zanimivo, da je Janez Krefl ni sprejemal tega T). reveža pod streho, kak je določil občinski 6d- ■*-' bor; le nekaj dni pred smrtjo, pravijo da — je prenočil v konjskem hlevu Kreflovem, pa še 8e tedaj je baje dobil siromak zjutraj z bikovico kar čez pleča, ker ga hlapec ni našel tam, kamor i?B« so ga zvečer položili. (Če je to gotova rasnica. Sk< Vam bom prihodnjič poročal.) Krefl! „Bog je Ijoj pravičen". — Pred leti je umrla ženska sirota, da Hodila in vlačili so jo slednjič bolno od hiše do P0E hiše. Slednič dalo jo je županstvo vendarle pre-] peljati v bolnišnico, pa prepozno; umrla je naj vozu brez tolažbe sv. vere, ki ji je v občini toliko... Pred nedavnim časom zbolel je ob-J činski ubožec Cvetko. Vlačili so ga jednako prejšnim. Slednjič ga ni hotel nikdo več spre-J jeti, ker se je bal, da bi mu umrl, ter s tem ob-1 čutne stroške napravil; ker občinski naš urad, ne plačuje rad. Slučajno imel je ravno takrat konjederec ali šintar opravka v bližini dotične] hiše, kjer se je nahajal imenovani ubožec. Čujte!j Naprosil je nekdo Šintarja, naj naloži še toj „nadlogo" in jo zapelje v bolnišnico. Konjederec se je pošalil, da kogar ima on enkrat v rokah, | ne bo več nadlegoval nikogar. In res, ko je I pripeljal iz Krčevin na okrajno cesto, ni bilo več Cvetka med živimi. — Pa vsaj ni šintar zastonj vozil ? Pač ? — Toliko za danes od ob-1 čine, njenih članov itd. V prihodnjič več v dru-1 gih zadevah. Gospodu župniku bi pa svetovali, da bi tudi v takih stvareh s svojo politično j modrostjo delovali na in za blagor revežev. Opazovalec. Dornava pri Ptuju. Res redek slučaj, da bi kmet kmeta učil. Dne 15. januarja t. 1. je prišel na željo naših občanov vzoren kmetovalec g. Vičanski Škerlec od Velike Nedelje na gospodarski shod, ki je bil na ta dan sklican za našo precej veliko vas. Gosp. predavatelj Škerlec nas je v jedrnatih in prijaznih besedah marsikaj koristnega za blagor kmeta iz svojih 18 letnih gospodarskih izkušenj podučil. Njegove poljudne besede o napravi novih travnikov, o pripravljanju semen za setev s strojem in o deteljni setvi po najnovejši iznajdbi so vplivale močno in čudno na nas zborovalce, ter smo sklenili, da ! začnemo tudi mi te naprave. Razložil nam je tudi napake pri poljskih rastlinah, ki jih imamo na naših njivah vsled ozkih ogonov s štirimi brazdami, kar v resnici priznamo. Velevažnega pomena za nas je tudi bilo, ko je gosp. Škerlec v 20 minutah v brzoparilniku „Alfa" klajo skuhal, ter smo potem skusili krompir in repo, kar je bilo v resnici tako kuhano, kakor je prej povedal. Ta brzoparilnik „Alfa" je pripeljal ta dan sem nam znani kmetovalec iz Cunkovec. kar smo tudi željno pričakovali. Po naši vasi Boj z anarhisti. Poročali smo že o boju, ki je imela policija v Londonu z ruskimi anarhisti. Kakor znano, so ti anarhisti ustrelili več policajev. Potem so se skrili v neki hiši, iz katere so nre dolgo na policijo in vo jake streljali. Končno so tudi hišo zažgali in našli v plamenih svojo smrt. Naša slika kaže gorečo hišo[— po boju v trenutku, ko nastopa požarna bramba, da zaduši plamena. i A A A A A A A A Ot3 SO c+ p s. SJ p O* SO < ffi! S3 C—I. CD *S O tf CD O 0Q r*- r*\ O ►—■ CD a P 3. ►-• r Nj* dcraešchiessOnq der Anarchisrerii Eurg InHpucrdsdir^iT^Laii^jfTjJ, |! Pri hladnejšemu VreilienU 8^PriP°roča Straschi"'ova flrenčica iz zelenjave]vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. se sedaj govori, da črez to mašino ni nobene, kar jih kmet rabi in da si vsi do prihodnje jeseni naročimo ta brzoparilnik „Alfa". Gospodu Škerlecu pa se spoštljivo za vse nauke zahvaljujemo, ter ga v mesecu maja t. 1. obiščemo, da si še marsikaj novega ogledamo na njegovem F. M. Verače pri Kozjem. Priljubljeni nam „Štajerc"! Blagovoli sprejeti od svojega nepoznanega a vnetega pristaša par vrstic o veračkih klerikalcih, kateri so v veliki nevarnosti, da od samega napaha, kakor žaba v pravljici, ne počijo. Med njimi je seveda v prvi vrsti veraški župan. g. Jakob Broha, po milosti župnika Kranjca, s katerim najraje kvarta — cerkveui ključar na Bučah. „Babulčov" Jaka je znan vsled svojega plitvega življenja, kot slab denar, daleč na okoli. Goloto svojega življenja skuša prikrivati s tem, da se laska in prilizuje osebam, katere potrebuje pri svojih spletkah in ki bi ga znali razkrinkati. Vsled svoje neprimerne častihlepnosti je postal marsikaj, o katerih stvareh nima niti pojma, še manj pa zmožnosti izpolnjevati vse dolžnosti svojih stanov, ter odgovarjati vsem zahtevam svojih služeb ; pač pa premetnje politične kozle in strelja prazne luknjo v zrak. Najbolj mu smrdi „Štajerc" in ljudi, kateri ga berejo ali v njega dopisujejo, ne more kar žive videti. Nekemu mladeniču-bolniku je odrekel „ubožni list" samo zato, ker je vnet zagovornik »Štajercijanske" stranke. Nekemu živinotržcu sta hotela z župnikom Kranjcem vzeti cerkveni sedež in to vsled tega, ker ne trobi v njegov rog. G. župan Jaka Bovha je prisegel na „sveto" bandero dr. Korošca, ter se je proti volji njegove boljše zakonske polovice, ki je nekoč hotela, da opusti županovanje — zavzel, da uniči vse „Šta-jercijance". Obžalujemo, a do sedaj se mu to še ni posrečilo. Koliko skrbi naš župan, o povemo oh'pri-liki redoma, ker naš namen je : razkrinkati naše klerikalčke. Bili smo mirni, dokler se nas ni preveč izzivalo in politično preganjalo ter nam kratilo splošne pravice. G. urednik! Vas pa prosimo, da poučite Jakata, da pred postavo smo vsi ednaki in da nima pravice „Štajerci-jancem" utrgavati njihove „gepire". Kje se še nahaja človek, ki bi verjel priliznjenim besedam klerikalnih škrijcev, ki gledajo le na svojo korist, kajti nesebičnosti ni opaziti v klerikalnih vrstah, dasiravno se klerikalni „Slov. Gos." v imenu svoje stranke toliko ponaša z njo ! G. J. Bovhatu pa povemo na uho: Kdor ima masla na glavi, naj ne hodi na solnce ! Nadaljevanje prihodnjič! Gradiva dovolj ! — V imenu tukajšnjih naprednjakov: Selsky. Dol pri Hrastniku. Orka štelaža! Kaj pa je to ? kaj neki imajo zopet Dolanci, da tako letajo dolski frakarji gor in dol; ali kje gori ali kaj je? To moram pa bolj natanko pogledati ! Hitro skočim po svoj rešpetlin in ga nastavim doli v vas. Kaj vidim ? Od šole gor koraka ena trupa ljudi, na čelu jim je učitelj Jurko-benko; vsi se nekak jezno drže, kakor žaba, kadar vidi sovražnika. Kmalu za njim pride en možic z drugo bando ; no, kdo so pa tisti ? A ja, žnidar Stefančič je ; morda grejo kam novo leto piskat ali svečnico pet, si mislim in gledam dalje. Kar pride vun iz Babčove hoste eden, opirajoč se na debelo palico in teška sapajoč, sem precej spoznal, da ta človek je bolan, če ne na duhu, pa saj telesno. Ko ga bolj ogledam, vidim da ima „Ilerzklopfen"; ej revež ubogi, kam tako hitiš ? Gotovo mora biti nekaj posebnega na Dolu, ker pri cerkvi te že dolgo nismo vidili, so vsi rekli. Spet gor po cesti pridrdra en parnč, na katerem sedi' Malovrh ; tam zopet gre nekaj frakarjev, Rošov ,dohtar" Franci in še nekaj drugih nebodi-treba, kakor: Zore, Strahovnik, Bedene, Musar, Joškovkni Jošk, na čelu jim Šuštar Dolinšek brez šušterskega stola, katerega je nehote doma pozabil. Cisto od zadaj pa pridejo neki debeli gospod ; to so pa gotovo kak stotnik ali general, ker jo tako urno mahajo, misleč dohiteti svojo „forpatrolo"; sera jih komaj vjel na svoj rešpetlin. Kaj vidim ? Njih ekscelenca gospod dacar so, ki tudi mahajo na vse strani, loveč teško sapo, proti občinski hiši. Ko premišljujem, kaj imajo tam opraviti, pride neka stara ženska in. mi pove. da so danes občinske volitve na Dolu. Oj ubogi Dolanci, danes Vam je odbila zadnja ura, ker vse gre nad Vas, Šuštarji, žnidarji, učitelji, dohtarji, bolniki in po vrh še nekaj zaslepljenih rudarjev, ki so jim šli na lim, da morajo z liberalci vživati zasmehovanje. Oe pa vas dane* no denejo v žakelj, potem pa niso vredni pol fajfe tobaka! Sama „inteligenca"! Ce v prvem razredu ne zmagajo šušterji, bodo v drugem žnidarji, če še ti ne, pa v tretjem čisto gotovo svetovno znani gosp. Cuzatov Jaka, profesor nenmnoslovja, makrature, odbornik faflovcev, piskrovescev in druge šušmarije; temu se ne boste vstavili. Pa kako, da so eni šli v občinsko pisarno, drugi pa ne ? No, zunaj so ostali tisti, ki nimajo in jo nikoli ne bodo imeli volilne pravice na Dolu, to so : Roševi fantiči, Peklarjev modrijan in Gnusov „ kikiriki". Pa kakor sem vidil skozi moj rešpetlin, se jim presneto slabo godi pri volitvah, ker so še ta starega Gnusa spravili na noge. O ubogi revež! koliko so se trudili sloveči zdravniki s teboj, pa te niso mogli spravit več mesecev na noge in tudi v šolo ne, čeravno je trikrat manj pota, kot do občine. Ali bi ne bilo boljše, če bi lepo doma ostal v postelji in ne vžival- sedaj tolike blamaže ? Saj ste vidili liberalci, kako ste v državno-in deželnozborskih volitvah slavno pogoreli in sedaj pa še pri občinskih. Nikar se ne silite in repenčite, za liberalce na vDola ni prostora. Odklenkalo vam bo kmalu! Se nekaj moram povedati. Ko so se vrata občinske hiše za starim Gnusom in dacarjem za vselej zaprla, se je dacar na cesti še enkrat žalostno nazaj ozrl in ko bi ga sram ne bilo, zavpil bi s celjskim grofom Lirhom : „Se danes občinski odbornik in nikdar več!" — Mi Vam pa kličemo s prerokom Menelikom : Ura je prišla, štruca je pečena in dobili ste vsak svoj delež ! Iz šmarskega okraja. Mislili in želeli smo si, da nas letos ne bodo več v Božiču naši božji berači nadlegovali; pa nekaj izjem je, vsa čast jim. Leto je že bilo tako slabo. Pa ti nikdar siti berači so vsako hišo in kočo obiskali; posebno bi morali imeti tdo kočarjev usmiljenja, ker še morebiti v praznikih niso zabeljenih jedil imeli. S tem so pokazali usmiljenje do bližnjega. To jim jemlje vsak ugled pri ljudstvu. Že vaški otroci se iz tega norčujejo in pravijo: Glejte jih, že pa fehtat grejo! Mi smo bernjo že zdavno poplačali, kakor tudi domače berače siromake pri občini plačujemo in če bi kak žandar zdaj takega siromaka beračit videl, bi ga gotovo zasačil, ker je odplačan in nima pravice več beračiti. Čudno pa je, da kak žandar kakega odkupljenega božjega berača ne vlovi, ki je tudi odplačan. Na predganci se pridiguje, da je vsako hlapčevsko [delo o praznikih prepove- dano ; dobro, ali ni to hlapčevsko delo, če nosilci z vrečami o praznikih od hiše do,hiše beračijo in zrnje nosijo? Se bolj krivično pa je še tam, kje je eden duhoven, že na praznik. Štefana pri rani maši popoldanske večernice opravijo in ljudem na ta praznik z beračenjem skrb in nemir delajo, in tako ljudem, ki v jutru k maši ne morejo, pa še popoldansko službo božjo odjejo. Praša se, kaj je na praznik bolj potrebno, služba božja za farmane ali pa beračenje po fari ? Ali se mil. škofu od svojih podložnih to postopanje in beračenje dopade ? Ko je letos neki mladi gospodek svojo božično beračijo dokončal, se je potem v nedeljo, namesto, da bi se za podarjeno mu blago farmanom zahvalil, jih je na predganci le osramotil s tem, da je pripovedal, kako je pri in v hišah vse nesnažno in grdo našel, kako grde, stare in umazane podobe na stenah visijo itd. Mi smo se pa le pogledovali in jezili, pa tudi smejali nad takim nehvaležnežom ! Zdaj pa vidite, far-mani, zakaj se po bernji hodi. Res lepo ogledalo in vesela božičnica za farmane. Leskovec. (Prisega »deviške" ter-cijalke). Gospod urednik, sprejmite tudi od nas iz Stermca, ki spadamo pod Leskovec, par vrstic! Tudi naše farške „ device" so take, kakor povsod drugod. Evo Vam dokaz ! V tej občini stanuje posestnik Jože M., kateri je prisiljen vsled svojih družinskih razmer (on živi sam na svojem posestvu) najeti si deklo. Nekega dne leta 1908 se priklati v Stermec dekle in prosi, nagovorjeno od drugih ljudi, pri imenovanem gospodarju službe. Gospodar se je usmili in jo sprejme v službo, čeprav je vedel kot naprednjak, da je dekle popolnoma klerikalno in da prav za prav ni njegovega mišljenja. No dobro, dekle se je hlinilo in je bilo kratek čas vrlo pridno. Kar naenkrat pa prodere tercijalke lastnost na dan, t. j. mačka je pokazala svoje kremplje. Gospodar sprevidi, da dekle ni za posel pri njegovi hiši ter jo odslovi. Na to se je klatila ta tercijalka nekod po Kočevju na Kranjskem in drugih krajih blizu dve leti, tako da si je konečno »zaslužila" (vzor leskovških deklet) toliko, da je dala življenje' nezakonskemu otroku na deželni poroclišnici v Gradcu dne 8. marca 1910. Pa kaj je to! Otrok se mnogo porodi in in če se to tudi Juliki zgodi! Jeli bila kriva tercijalka Julika sama ali ne, tega ne vem, pač pa vem to, da so zagnali njeni sorodniki vik in krik, češ, brez očeta ni prišel ta otrok na svet, — kje pa je oče? — Ja, kje je oče? Najboljše, podolžiino prvega gospodarja J. M. v Stermecu za očeta, ker ta je dober posestnik in ima de- Naša nova vlada. Tukaj prinašamo slike naših ministrov, katere je baron Bienerth za treljo svojo vlado zbral. Od zgoraj (levo proti desnem) vidimo zaporedoma: dr. pl. Glombinski (železniški minister in poljski žlahčič), dr. Weiskiichner (trgovinski minister in član klerikalne stranke „Bog poba8aj"), vitez pl. Zaleeki (minister brez opravka, kar so sicer pravzaprav vsi), grof Kari Sturgkh (minister za bogočastje in baje tudi za poduk, »črni grof" iz Štajerske), Bienerth III., (vodja in poglavar), dr. pl. Hochenburger (minister za pravosodje, katerega je že prav malo), pl. Georgi (dežolnobram-beni minister, ki zahteva vedno nove kanone), dr. Mayer (finančni minister, ki ima le en opravek : iznajdeti vedno nove davke), grof Wickenburg (notranji minister). To so torej naši — »očetje"! ,Frtl_Fnffir.v;n6*ora;. • • rfnan;uiiini&icr Čas af ufi ciii.rrgic.Ciismfi/l[fli6iSriu.ra, -- ~U> nar. Sklenjeno, storjeno! Julika podolži svojega dobrotnika in pridnega gospodarja za očeta, pride z njim pred ptujsko sodnijo, ker ta dokaže svojo tozadevno nedolžnost in gre popolnoma oproščen domov! Julijana pa nakoplje si pri tej priliki na svojo dušo prisego, pri kateri je zvala vsegamogočnega večnega Boga kod pričo ! Cela stvar je imela vsled ugovora državnega pravdništva v Mariboru posledice in je bila dne 23. decembra p. 1. obsojena Julijana v dvomesečno težko ječo, poojstreno vsakih 14 dni s postom.' Pa nič ne škodi! Sedaj je že tam, kamor jo je obsodila višja sodnija. Tam si vendar enkrat premisli, kaj je prisega, kdo je oče in kako se po nepotrebnem meče blato po takih ljudeh, ki so ji izkazali zgolj — dobroto! — Gospod urednik! Zahvaljujem Vas, da ste sprejeli ta-le dopis, katerega Vam je doposlal v svarilo naše Leskovške klerikalne mladine napreduj ak. Prošnja. Huda je zima, sneg in mraz vladata! Ne pozabite v teh težkih časih nedolžne živali, ki hudo trpi. Mislite na 0^* ptico, -^j| ki nima ne hrane, ne toplote. Potresajte ji zrnja! Po leti vam stoterokrat povrne! Nekaj razgovora. (Za vse, posebno pa za Dravsko dolino.) Naša dravska dolina bi se dala v gospodarskem oziru bolj izrabiti, kakor se to dosedaj zgodi. Dandanes mora pač vsakdo priznati, da svet napreduje in da dirjajo dežele in države in pokrajine in občine vedno naprej, v vedni konkurenci naprej. Zaspanci in dolgočasneži seveda ne dosežejo ničesar. Do zmage in do boljše bodočnosti pridejo le tisti, ki znajo oči odprte držati. Stara govorica pravi, da grč enkrat mimo vsacega človeka sreča; takrat jo je treba zagrabiti . . . Svet napreduje! To vidimo danes tudi že na kmetih, kjer so se stare, nekdanje razmere najdalje obdržale. Danes že opazujemo vse drugo, umstveno gospodarsko delo, vidimo med kmeti gospodarske knjige in kmetijske časopise, vidimo tu in tam poljedelske mašine, — z eno besedo: napredek v delu, napredek v setvi in žetvi! Svoj čas so bili naši pradedje veliki nasprotniki zgradbe novih železnic. Rekli so, da železnic ne potrebujejo, da imajo dobre konje in vozove, da je škoda tiste zemlje, ki bi se porabila za nove proge, da so železnice nevarne in grešne novotarije itd. Vse to so rekli naši pradedje in kimali z glavami. V drugih krajih zopet so bili pametnejši ljudje, ki so rekli: pa naj se železnica tukaj na naši zemlji gradi. In danes ? Tam, kjer se je železnica gradila, zrasla je vrednost zemlje, tam je veliko večji skupiček za kmetijske pridelke, tam napreduje gospodarstvo v vsakem oziru, tam ni visokih troškov za vožnjo, tam se razvija industrija, ki daje zaslužka in pusti denarja v deželi. Tam pa, kjer so nasprotniki »novotarij" kimali z glavami, zaostal je vsak razvitek, tam ni napredka, tam stojijo stoletni gozdovi, ki se ne morejo podirati, kčr je vožnja predraga, tam živi kmet na svoji grudi kakor berač ob cesti. Vprašamo : ali ni to res ? ali nimamo prav ? Mi gotovo nismo prijatelji vsake nove vpeljave, ker dobro vemo, da je tudi na tem polju mnogo plevela. Mi se ne navdušujemo za vsako stvar samo zaradi tega, ker je nova. Treba je tudi tukaj slamo od zrnja ločiti. Ali kar je med novimi vpeljavami dobrega in koristnega, to pozdravljamo z veseljem in za to se navdušujemo ter to tudi ljudstvu priporočamo. Kratkoviden v gospodarskih zadevah ne sme biti človek. Kajti drugače si koplje sam sebi grob ... O vsem tem hočemo v teh člankih po domače in polagoma razpravljati. Mi hočemo namreč zlasti o nekaterih zadevah govoriti, ki so po našem mnenju važnega gospodarskega pomena za ptujski okraj, v prvi vrsti za dravsko dolino. Ne maramo, da bi vsak čitatelj kar z obema rokama naše nazore in naše mnenje podpisal. Ne, prav veselilo bi nas, ako bi se tudi posamezni posestniki k besedi oglasili in v ,, Štajercu" svoje lastno mnenje povedali ter brezobzirno zastopali. Kajti to smo že od nekdaj povdarjali, da pozna kmet svoje razmere najbolj sam. Kmet ve najbolje, kje ga čevelj žuli . . . Toliko smo hoteli kot uvod za danes povedati. Prihodnjič pa preidemo k stvari sami. (Naprej prihodnjič!) Nova ministra. V tretjo Bienerthovo vlado vstopila sta tudi dva nova moža, katerih sliki prinašamo danes. Prvi je Adalbert Adalbert Freirj.v.VVidmann, ^l.neue <5srerr.AcKerbau-Ministe.r Karl fWeh. ' MniarcrfuroffsnHAr&e.rer) pi. Widmann, ki je imenovan za novega poljedelskega ministra. Drugi pa je minister za javna dela Kari Marek. Novice. Polom V Ljubljani. Grozni polom prvaških posojilnic že kaže svoje posledice. Te dni so v Ljubljani svinjskega trgovca Elijo Predovič za razmeroma malo svoto zarubili. Predoviča so imeli doslej splošno za milijonerja. Bil je eden voditeljev in glavnih priganjačev Hribarjeve stranke. Na njegovem posestvu je več kot en milijon kron denarja vknjiženih. Najbolj važno pa je, da je ta svinjski trgovec glavni akcionar tiste prvaške „Glavne posojilnice", katero so zdaj likvidirali. Predovič ima namreč za 2.000 K deležev in jamči tedaj za osmi del vsega po-sojilničnega dolga. Ker je zdaj že sam na boben prišel, seveda to jamstvo ni nič vredno in bodejo morali dragi za tega poštenjaka plačavati. Ako pride Predovič v konkurz, kar je zdaj vsekakor pričakovati, potem mora tudi „Glavna posojilnica" v konkurz stopiti. In gorje upnikom! Med upniki se nahaja poleg drugih zavodov tudi ljubljanska „kreditna banka".. . Pač žalostno, kakšni konec jemljejo prvaška denarna podjetja, ki jih je ustanovila nezmožnost in prevzetnost zapeljivcev slovenskega ljudstva! Švindel! Pozor! Kakor razni dragi listi, objavili smo tudi mi v zadnjih številkah plačani inzerat firme „Metropole Hungaria A. Hackenberg, Buda pest a". Inzerat je kazal veksirno sliko in obljubovalo se je v njem tistemu, ki reši to uganko, ne vemo kaj že vse. Zdaj dobimo od raznih strani pisma, v 'katerih se ljudje pritožujejo, da so uganko rešili, da so svoto 170 K na dotično firmo poslali, da pa ali sploh nobenega odgovora, ali pa kakšno ni« je bil vredno stvar za svoj denar dobijo. Dotičmga zda; firmaje torej sleparska in njenbgo odj inzerat navadni švindel. Opozarjamišnops i torej javnost na to goljufijo! Sicer pa smo žf skupaj večkrat omenili, da mi za inzerate napram oMejo iz činstvu ne moremo nobene odgovornosti prevzeti.il ga ji Mi — kakor tndi vsak drugi list! — sprejpa s tre mamo ravno inzerate, od katerih list v velikipsa v meri živi; ali mi vendar ne moremo pri veam se S kemu inzeratu poizvedovati, ali je dotičnik poi in kc štenjak ali lump. Čitatelji morajo biti torej žt — zd sami toliko izvežbani, da ločijo inzerate poštenil; Šega in one falotovskih firm. Kadar izvemo o kakšni Deže slepariji v inzeratih, seveda nastopimo protiopejski temu. Ali več se od nas ne more zahtevati. Mnišmca smo torej, to mora vsak pametni človek priznati, ima v nedolžni na slepariji omenjene madjarsko-jula vedi dovske firme, katere goljufivi inzerat seveda mtine l bodemo več objavili. Toliko o tej stvari! sloviti. Iz Spodnje-Stajerskega. ^ bi & Plojeva „8loga" je zakotni listič, ki je tgat'- 2 vsej svoji ljubljanski poulični predrznosti vendar*6™1 c grozovito smešen. Pomena seveda nima nol»T6oa' • nega, kajti list je brez vsake stranke in alirnira njim ne stoji nikogar. Tudi čitateljev in naroč*0^* nikov ima tako malo, da imajo gotovo prostora^1 in dovolj v postranski sobi ptujskega „narodnega,cmo> : doma". List ima le en namen in en cilj: hoPs,t°ra rata Ploja, pardon, senatnega predsednika Ploja'*1 svc ne mara danes noben dragi časopis hvaliti; zatoDa 6>> pa je ustanovil a svojim denarjem ,Slogo", i Nev katero pisari po največ v stare čase zaljubljeni tndi fajmošter Šegula ter nekaj fantkov, ki si rja™"- i drug način ne morejo kruha služiti. ,Sloga" jekega torej tisto za hofrata Ploja, kar je reklama zaplan ' židovskega trgovca in kar je za cirkus tisti ba-t°l>šk jaco, ki pred vratmi vpije „Nnr herrrrrrrein-tO"°k spaziert"... Vse to je splošno znano. No, Ploj1^00 je dajal in dajal denar za ta smešni listič, ki F&j mu je pač bolj v sramoto nego v čast. Ali* ° a vsaka stvar ima svoj konec. Ploj se je pričelm08^ za ušesmi praskati. Njegovi prijatelji so sicer16*8'" Ploju ploskali, ali evonka niso dajali. Ploju je1, tam bilo pa tudi žal za drobiž, ki bi ga lahko na'11"-, ■ drag način porabil. Lista pa tudi noče opustiti.'rociti Kaj torej storiti? No, slavna „uprava" „Sloge"' Je : se je vsedla in je spisala nebroj drobnih pisem.30" *° v katerih je točila solze kar na litre in v imenn'ga *' vseh svetnikov s krvavo glavo prosjačila terca™,1 fehtarila za podpore. Povsod je fehtala, prav1Pni'c povsod, pri liberalcih, pri klerikalcih, pri na->z *' prednjakih, ja celo pri Nemcih. Ako bi to vse1* ka ne bilo tako grozno smešno, rekli bi, da je0^8, to vagabundovsko fehtanje naravnost škandal>n08I] in da je Ploj podoben razcapanemu Bvandrovcu",aa'ce ki pobira po vaseh mile darove. .. Ako potre-, » buje Ploj res hvalospevov v tiskani obliki, po-1™^1 tem naj si za sto vragov sam svoj „list" plačuje.tnJa-Drage ljudi pa naj pusti s tem beračenjem prPzn,c miru! Sicer je pa gotovo, da jetični nSlogi'^00-tudi to ne bode pomagalo. Par ljudi je bilo™0, J morda tako neumnih, da so vrgli par kronicr''J1^ Ploju v klobuk. Ali nafehtana svota pač nen68a bode nepotrebno „Slogo" pri življenju obdržala.0 Je „ Sloga" naj svojo obliko devetkrat spremeni, — )e Je pomagalo ji pač ne bode. „Narodni dnevnik11 no ji je zapustil pot za seboj in smrtni zvonček? re' ji bode kmalu zapel. G. senatni predsednik,1 na čimpreje vstavite izhajanje „Sloge", temmanj'^'' dolga bode v tiskarni in tempreje bode Vasi'1' s: politični blamaži konec! apus Šegula v luknji. Jermenar Šegnla v PtujuloDr" se pač krvavo kesa, da je sedel na prvaške li-;avai manice. Mislil je pač, da mu je treba le dr.*0'"1 Jurtelovega prijateljstva in vse bo dobro. Ali*"*6 Segula, Šegula, prvaki imajo ljubezen le toliko '^uj časa, dokler se ti nič ne zgodi. Ali misliš, danora bode šel zdaj Jurtela za-te ričet jesti ? Ne.,re^1 Jurtela se bode s pohanimi piščanci mastil, ti?un< pa se bodeš na trdem ležišču postil . . . Jermenar šegula je namreč pri ljudskemu štetju ko-f Pr misarja ozmerjal in skozi vrata pahnil. Vpil je,JPao^ da ne zna nemškega, da ga mestni urad ničneQaro briga itd. Preteklo soboto se je imel zaradiras^ tega pred sodnijo zagovarjati. In glejte, jerme-z nJ nar je postal tako majhen, tako ponižen, da bikaž« kar iz roke jedel. Tudi nemškega se je v teh™01; par dneh prav hitro nančil; kdo bi mislil, dazaaJ ima tako brihtno glavico ! Pred sodnijo je go- B*a voril namreč izključno nemško in od zatajenihr~ '" z je bil kar nahoden. Jamral in javkal je, ga zdaj „Stajerc" za nos vleče, da izgubi logo odjemalcev, da je bil takrat pijan, ker šnops in mošt pil itd. Ali pomagalo ran pa e skupaj ni. Sodnik ga sicer ni obsodil, da dejo iz njegove kože jermena delali. Ali ob-dil ga je na 3 dni strogega, poojstrenega žara s trdim ležiščem in postom. Nič ne bo veliki opsa v luknji, nič ne bo mošta, nič matrace. m se Segula iz srca smili, skoraj bi se zjo-i in komaj se nazaj držimo. Vbogi jermenar! — zdaj veš, Segula: osel gre le enkrat na i; Segula, ne hodi več na politični led... Deželna bolnišnica v Ptuju je res že pravi pejski škandal. Pomisliti se mora, da je ta išnica določena za okroglo 150 občin, da ima vse skupaj komaj 70 postelj, ki so seda vedno zasedane, medtem ko se .mora na itine bolnikov zaradi pomanjkanja prostora Isloviti. Kriv tem žalostnim razmeram je pač prvi vrsti slovenski deželni odbornik R o b i č. ;ož bi se moral vendar za take velevažne stvari gati. Zakaj ga pa imamo ? Ali misli, da je ;elni odbornik le zaradi svojih lepih očij ? veda, kaj temu Robiču mar, kako trpi, boleha umira vbogo ljudstvo ! Robič mora v imenu odnjaške hujskarije s Korošcem obstrukcijo ■ostora pati in deželni zbor razbijati. To je pač več )dnega edno, nego umirajoči bolniki, ki ne najdejo : hof- 'ostora v bolnišnici in morajo tako rekoč na Ploja psti svojo dušo izdihniti ... O vsem tem bode .; zato «ba enkrat odločno besedo izpregovoriti! go", v Nevarno krstno ime. Daleč smo prišli: zdaj ibljeni » tudi že krstna imena 0nevarna" in „politi-si na im". Zadnjič so hoteli pri ptujskih minoritih ^a" je ikega otroka na ime „Friedrich" krstiti. Ali na za lP'an 8e Je postavil po robu, češ da ta ime ni iti ba- itoliški. Oj sveta Simplicitas! Koliko dobrih rrrein- itoliških Friderikov je že živelo! Ali mora res , Ploj "Bakdo Honza ali Blažek ali Lipe biti? ič, ki Fajmošter Som Obsojen. Poročali smo svoj 3t. Ali is o neverjetnih svinjarijah, ki jih je uganjal pričel jmošter Som v Belivodi. Črnosuknež bil je v ictako fanto zaljubljen. Vabil jih je v farovž, tam pogostil, jim kupoval obleke in potoval z imi. Nekega fanta ni hotel iz „ljubosumnosti" ločiti. Ko je pa to vendar moral storiti, hoji je z njim nadalje »občevati". Mlada žena je |ed tega celo zadevo sodniji naznanila. Tože-iga črnosukneža je pred sodnijo zagovarjal kle-:alni vodja dr. Benkovič. Ali pomagalo ni. pnik Šorn je bil obsojen na eno leto ž k e j e č e. Upamo, da ne bode v ječi zo-kakšno „ljubezen" pričel in da se mu bode kri ohladila. Klerikalni prvaki pa so lahko nosni: v Slovenskih goricah imajo Vresnikove dke bratce, v Savinjski dolini pa Sornovce... Bosonogi šribar. Leopold Gajser v Ptuju je bar pri slovenskemu advokatu dr. Fermevcu v uju. Zadnjič enkrat je šel nad purane v Ro-znico. Obiral je tam bedre in pil vinsko ka-ico, to pa boij, kakor prenese šribarska natura. pino je močnejše nego prvaški šribar, to je pribita resnica. Mladega Leopolda je vinček tako mešal, da ni vedel, kako je prišel v Ptuj. In io je srečno ptujski rotovž zagledal, ni vedel, je je doma. Sel je torej v kavarno „Europa" n hotel tam počiti. Ali brezsrčneži v kavami o rekli, da nimajo prostora za take gospode, :i naj bi raje prenočišča v „narodnem domu" skali. Leopold pa si je mislil „aufbiks" — milil si je to, ne da bi to rekel! — in ni hotel apnstiti gorke kavarne. Naposled je prišel hu-obai policaj in je prijatelja puric peljal vis-a-vis tavarne, v gostoljubno veliko hišo, v kateri se ahko brezplačno prenoči. In tam je Leopold že-le izprevidel, da je na poti iz Rogoznice v Ptuj — svoje čevlje zgubil. Fejst je moral biti natrkan, da tega preje ni videl, kajti Bredi zime smo in sneg je visok. Oj te presnete purice ! Ljutomerski prvak dr. Grossmann stoji zdaj v prav čudni luči v javnosti. Kakor znano, spada ta „sokol" med najzagriženejše nasprotnike narodnega mira. Do kosti je zastrupljen od pr-vaške hujskarije in opetovano že smo se morali z njim pečati. Zdaj pa se je zgodil slučaj, ki kaže tudi njegov osebni značaj v prav čudni luči. Stvar sicer še ni končana, a vendar je že zdaj vsega zanimanja vredna. V letih 1905—1907 e g0_ rta bila namreč pri advokatu dr. Grcssmannu jenih 88- Vouk in Vrabl kot solicitatorja uslažbena. pisem, imena a ter prav ri na-a vse da je andal •vcu", potre-, po-ačuje. n pri Slogi" i bilo uronic ič ne ržala. ai, — vnik* unček cinik. imanj Vaši Ptuju ke li-e dr. >. Ali x)liko , da Ne, 1, ti >rme-i ko- jl je, ič ne aradi >rme-3a bi j teh 1, da Tam sta baje videla, da je dr. Grossmann raz starih aktov že rabljene koleke jemal, da je tinto z neko tekočino odstranil in potem koleke še enkrat porabil. Toraj navadna goljufija! Do-tična tekočina, imenovana »Sphinx", nahajala se je v dveh stekleničicah; z njo je bilo mogoče tinto popolnoma odstraniti, tako da so bili ko-leki podobni novim. Vso to stvar sta omenjena solicitatorja advokatski zbornici naznanila, katera je tudi preiskavo proti dr. Grossmannu pričela. Solicitatorja sta tudi izjavila, da sta vsak dan pripravljena, da prisežeta gledč istini-tosti svoje trditve. Medtem sta pa to svojo trditev v neki gostilni v Ljutomerju ponovila. To je slišal sedanji solicitator dr. Grossmanna in je stvar svojemu šefu povedal. Dr. Grossmann je vložil vsled tega tožbo zaradi žaljenja časti. Pri sodniji sta obtoženca nastopila dokaz resnice. Predlagala sta dokaz, da je dr. Grossmann m. dr. od nekega starega akta snel kolek za 35 K, da je s tem kolekom potem s tekočino „Sphinx" ravnal in kolek še enkrat za neko potrdilo ljutomerske posojilnice (katere zastopnik je dr. Grossmann) porabil. Nadalje sta predlagala dokaz, da se je nahajal na nekem drugem potrdilu, ki se je izročil vodji zemljiške knjige g. T8chataritsch, tudi že preje rabljeni kolek. Vodja zemljiške knjige je kot priča to tudi potrdil. Isto-tako solicitator Missia v Celovcu. Zastopnik obtožencev dr. Juritsch je stavil poleg tega še celo vrsto drugih predlogov, da se stvar dokaže. Ali sodnik je vse predloge odklonil, češ da ti dokazi ne zadostujejo in je toženca obsodil. Seveda se je proti tej obsodbi vložil priziv. Sicer je pa getovo, da ima dr. Grossmann zdaj svoj prvaški vrat v zanjki, iz katerega ga nikdo ne reši. O stvari bodemo še govorili. Mesto Ptuj ima glasom ljudskega štetja skupaj 4637 prebivalcev, medtem ko jih je imelo pred 10 leti samo 4223 ; število prebivalcev je torej naraslo za 414 oseb. Nemcev je 3489 (torej za 573 več kot leta 1900), Slovencev pa 392 (za 154 manj kakor 1. 1900). Slo-vonci so v Ptuju močno nazadovali. Prebivalstvo je večidel katoliško. Protestantov je 170 (za 65 več kakor 1. 1900), judov pa 36 (za 1 manj). Hišnih številk je bilo 1. 1 !>00 304, zdaj pa jih je 328, torej za 24 več. Reja remont. Piše se nam: Oni posestniki konj, kateri imajo boljše in plemenite kobile in se hočejo za rejo remont odločiti, se povabijo, njihove kobile poveljništvu c. k. drž. žrebčarne v Gradcu k dokazu zmožnosti za pleme in spar-jenju v temu letu na spodaj omenjenih mestih ob 9. uri dopoldne pripeljati i. s. dne 6. svečana v Račju (hlev za žrebce), dne 7. svečana v Spodnji Polskavi (hlev za žrebce), dne 8. svečana v Cirkovce (občinski urad), dne 9. svečana v Ptuj (hlev za žrebce), dne 10. svečana v Mošganjce (hlev za žrebce). — One kobile, katere so zmožne za rejo remont, se bodejo vpisale v knjigo remontnih kobil. K onim, v pri-puščalnih postajah v Račji, Spodnji Polakavi in Ptuju postavljenim plemenitim žrebcem se smejo samo one kobile pripeljati, katere so v knjigo remontnih kobil vpisane, črez vsako vpisano kobilo se bode posestniku potrdilo izročilo. V Pobrežu pri Mariboru so imenovali referenta nemškega „Schulvereina" g. dr. Baum in nadučitelja g. Wemitznigg zaradi njunih zaslug za tamošnjo nemško šolo častnim občanom. Za župnika v Pernicah imenoval je knezo-škof duhovnika g. Joh. Hauptmann. Podružnica kmetijske družbe v Ptuju obdržala je 15. t. m. v Osterbergerjevem hotelu svoje zborovanje. Predsednik g. Jos. Fiirst pozdravil je mnogobrojno došle člane, nadalje g. R. Klammer kot zastopnika glavnega odbora, g. podžupana Steudte kot zastopnika službeno za-držanoga župana Orniga, g. M. Straschill, ki jo zastopal okrajni odbor, nadalje glavnega tajnika g. Juvana. Le-temu je podaril tudi besedo. Glavni tajnik je omenil, da je predsednik svoje mesto odložil. Povdarjal je, da je treba podružnico na novo oživeti in pojasnil velike koristi kmetijske družbe. Povedal je, da ima družba mnogo sredstev za pospeševanje, živinoreje, svinje-reje, perutninarstva in sadjarstva; treba je, da se ta sredstva tudi gospodarsko koristno porabi. — Nato so člani svoje doneske vplačevali in novi vstopili. Vršile so se tudi volitve novega odbora. Za predsednika je bil ednoglasno izvoljen g. Rudolf Wibmer, ki je to čast tudi sprejel. V odbor pa so bili izvoljeni gg: Fr. Osterberger, Ig. Rossmann, Jos. Ornig, O. Arzt, Fr. Rudi, M. Straschill, R. Klammer in E. Hintze. Kot delegata za občni zbor c. k. kmetijske družbe sta bila izvoljena gg: R. Wibmer in Fr. Rudi, kot namestnika pa Fr. pl. Hellin ter 0. Arzt. V imenu mestnega zastopa je podžupan g. Steudte novo izvoljeni odbor prisrčno pozdravil. Istotako g. M. Straschill v imenu okrajnega zastopa. Predsednik pa se je zahvalil odstopivšemu mnogoletnemu načelniku g. Jos. Fiirst. Razni člani so še o gospodarskih vprašanjih govorili. Nato je bilo to velevažno zborovanje zaključeno. Upamo, da bode podružnica z novimi močmi svoje pre-koristno delo nadaljevala! Velika sleparija. V Pilštajnu so aretirali trgovca in krčmarja Schmidt in ga oddali sodniji v Kozjem. Schmidt je bil popolnoma brez vsacega premoženja. Vendar pa je napravil pri raznih tvrdkah velika naročila. Dobljeno blago v vrednosti 4.000 K ni plačal. Prodal je to blago globoko pod ceno, deloma ga je pa tudi pošen-kal popolnoma tujim osebam. Sluti se, da je Schmidt druge osebe najel, ki so dotičnim firmam napačne podatke o njegovem premoženju dali; drugače bi gotovo ne dobil toliko blaga na up. Preiskava bode dognala, kaj je na tej stvari in bodemo o nje poročali. Vlomil je delavec Johan Stene v delavsko barako v Laškem trgu in ukradel več ur, prstanov, verižic ter 100 K denarja. Zasačili so ga, ker je hotel neko uro zastaviti in je tudi svoji ljubici prstane podaril. Kaj je resnica? Johana Povoden iz Gera-dorfa prišla je s svojim možem k fajmoštru in mu povedala, da je v drugem stanu, da se pa tega ni upala svojemu možu pred štirimi očmi povedati. Pravila je, da je bila enkrat sama doma, ko je prišel lesni trgovec Petin iz Ruš k nje in jo je, vkljub temu, da se je hudo branila, posilil. Župnik Cernko je celo zadevo sodniji naznanil. Ali državni pravdnik je preiskavo proti Petinu vstavil, ker je ta po izpovedi svojega hlapca dotični čas doma bil. Zdaj toži Petin Johano Povoden zaradi žaljenja časti. Prva razprava je bila preložena in se je akte zopet državnemu pravdništvu izročilo. O celi zadevi bodemo še govorili. Surovi Sin. Krčmar Bogovič iz okolice Brežic je svojo lastno mati hndo pretepel in težko poškodoval. Surovež je sodniji naznanjen. Lepi gospodar je Miha Arlič v Novicerkvi. Svojega hlapca Jurja Kamšak je tako pretepel, da se bode moral pred sodnijo zagovarjati. Zaprli so v Trbovljah polirja Karla Scho-binger zaradi raznih sleparij. Oj te babe! Dekla Ana Ratej potovala je „per šub" v Celje; tam pa je ušla. Ko jo je policaj hotel v zapor odgnati, ga je napadla in udarila v obraz. Šele z drugo pomočjo so nasilno baburo ukrotili. Obsojena je bila na 6 tednov zapora. Nesreča. „Hunt" je v Trbovljah delavca Miho Spitaler težko poškodoval. Oddali so ga bolnišnici. Srčna kap je zadela v zgornji Negovi posestnika Antona Kobula. Bil je v Kostrivnici in prišel vinjen domu. Drugo jutro so našli nesrečneža mrtvega. Trpinčenje živali. Mesarski učenec Ernst Maučič v Ptuju je gnal teleta in je vbogo žival pri temu grozovito mučil in trpinčil. Smrkovega lerpobiča bode oblast že naučila, kako ima z živalmi ravnati. 25 bi mu jih naj našteli . . . Revolver. Fantje Reberšak, Sanek in Novak iz brežiške okolice so v Obrešu razgrajali in brez povoda z revolverji streljali. Pri temu je bila Marija Bogovič smrtnonevarno ranjena. Nasilneže eo orožniki zaprli. Mladi tat. 12 letni Jože Cretnik v Sv. Jnrju j. ž. je ukradel posestniku Žgoncu 90 K in jo potem z vlakom neznano kam popihal. Zaprli so hlapca Žmiber iz Rimskih toplic zaradi raznih tatvin in sleparij. Vola ukradel je posestnici Heleni Jakob v Kozjaku pri Slov. Gradcu vžitkar Jaka Podle-snik. Orožniki so našli še mnogo mesa. Podle-snika, njegovo ženo in mati so dali pod kljač. V farovž vlomil je Anton Kunej v Koprivnici. Ko je ravno denarja za skoraj 16000 K pobasal, so ga prepodili. Orožniki so »a kmalu vjeli in oddali sodniji v Kozjem. Požar. Iz neznanih vzrokov pričelo je goreti hiša v goricah g. Jos. Fiirst v Svetincih pri Ptnju. Zgorelo je tudi mnogo žita in krme. Lastnik ni zavarovan, škoda je pa velika. Tepež. V Otičniku sta hlapca O. Visočnik in F. Struinpfl napadla fanta Andreja Oder in ga težko ranila. Brata pretepel je Johan Potočnik v Stern-steiriu pri Celju. Skregala sta se zaradi neke „erbijeu. Na ledu umrl je pri delu na Dravi v Ptuju delavec Anton Pravdič. Zadela ga je srčna kap. Težki 8IW1. Zandarji so odali sodniji mizarja Johana Žlahtič iz Brega pri Ptqju. Sumniči se ga, da je neki Mariji Žunkovič ukradel hranilno knjižico v znesku 3.361 K. Nadalje je Žlahtič na sumu, da je v zadnjih letih dve ženski umoril, s katerimi je imel ljubavno razmerje in ki so se čutile od njega matere. Iz Koroškega. Vihar, Strašni vihar divja med prvaškimi vrstami; ako bode tako naprej šlo, zgradili bodejo politikujoči kaplani še barikade in farovške kuharice bodejo metale bombe. .. Kaj se je zgodilo? Poročali smo to že v zadnji številki. C. k r. vlada je namreč „K a t o 1 i š k op o-litično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" razpustila. In — bodimo pravični! — prav je imela! To društvo je svoj čas pokojni Einspieler ustanovil. Imelo je takrat namen, biti nekako politično orodje slovenskemu narodnjaštvu na Koroškem, Gibalo se je pa takrat vsaj v postavnih mejah. Ali pred par leti je hotela nesreča, da je pri-romal advokat dr. Janko Brejc iz Ljubljane v Celovec. Vzel je takoj vajeta slovenske politike v roke, — s kakšnim uspehom, to vedo prebivalci lepe Koroške sami najbolje. Z dr. Brejcem namreč se je pričela brezvestna gonja, ki kali narodnostni mir, ki hujska soseda proti sosedu, statiše proti otrokom, ki seje le sovraštvo in ubija gospodarski napredek. Dr. Brejc se je polastil tudi takoj omenjenega političnega društva in je zasejal tudi v njem to gonjo. Od tega časa sem je postalo to društvo zbirališče protikoroške, panslavistične politike, ki je imela in ima le en cilj: razbiti koroško kronovino in /družiti slovenske Korošce s Kranjci! Društvo je bilo zdaj le še instrument v rokah Brejčevega fanatizma. Vse žalostne pojave zadnjih let ima to društvo na vesti. Prirejalo je sbode in vsak teh shodov je razbil slogo in prijateljstvo v dotični občini. Prav posebno hudo, brezobzirno in protipostavno je nastopalo to društvo ravno v zadnjem času z ozirom na sedanje ljudsko štetje. Brejčevi agitatorji in pri- _ 6 — ganjači so lagali, grozili, zavijali, postavo kršili, ljudstvo sleparili, da je zasmrdelo do — oblasti. In tako je morala ta oblast končno v zmislu postave to droštvo razpustiti. Zdaj pa je ogenj v strehi! Dr. Brejc kot načelnik razpuščenega društva se repenči kakor petelin na gnoju, pr-vaški listi cvilijo in tnlijo kakor tepeni psički in vse vpije navskriž, da se je „Slovencem na Koroškem velikanska krivica zgodila". To pa je seveda velikanska laž! Kajti prvič se sploh nobena krivica zgodila ni, kajti postava velja tudi za kranjske pritepence in hujskače. Drugič pa pretežna večina slovenskega ljudstva na Koroškem sploh ne mara za Brejca in njegovo protikoroško politiko. Zato pa je ves prvaški vihar le — komedija! Zopet obsojeni prvaški fajmošter. Kakor znano, vlačijo politikujoči farji svoje zagrizene nazore tudi na gospodarske shode. Istotako je znano, da taki farji splošno mislijo, da zanje ne velja postava. Evo zopet slučaj: V preteklem poletju vršil se je v Skocijanu za konje-rejce važni gospodarski shod c. k. kmetske družbe. Slo se je zato, ali naj se odloči za no-rično pleme ali ne; torej čisto gospodarsko vprašanje. Domači fajmošter Poljanec, ki je znan kot hujskač in prvaški zagriženec, pa niti tega shoda ni hotel v miru pustiti. V svoji brezobzirnosti spravil se je na vrlega konjerejca g. Štefana Knlterer iz Grafensteina. Ta mož je namreč poštenega naprednega mišljenja in se ne pusti podjarmiti od farških bajskačev. Zato ga čedni župnik Poljanec ne more videti. Vstal je torej ta „duhovnik" in pričel brez vzroka g. Kulterer napadati in psovati ter mu očitati šviudel in lumparijo. Čudimo se, da g. Knlterer ni zavrela kri in da pobožnega obrekovalca ni s pestjo na lici mesta kaznoval. Ali Kulterer je bil pametnejši in je šel žegnanega gospoda tožiti. Pri deželni sodniji je črnosukneža seveda dr Janko Brejc zastopal. Ali ponujani dokaz resnice se je Brejcu in Poljancu popolnoma ponesrečil. Zato je bil obrekovalni fajmošter na 100 kron globe odnosno 5 dni zapora ter na poplaček velikih troškov o b s aj e n. TožnMftP je zastopal g. dr. Knapitsch. Tako je prav! Črnim dolgojezičnežem se ne sme ničesar zaprinesti. Postava velja za vse, za kmete kakor za farje! Iz Maria Saala se nam piše: Tudi tukaj je na nesramni način znani umazani Peter Se-rajnik glede ljudskega štetja agitiral in hujskal. Stvar je oblasti naznanjena. Županom v Vrbi je izvoljen g. Ernst Ulbing in to že sedmič. Cerkveni rop. V Greifenburgu je bil cerkveni nabiralnik že dvakrat odprt in denar ukraden. Zato so zdaj nabiralnik vedno v zakristiji hranili. Ali tat je zdaj tudi tja vlomil in zopet kradel. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika Johana v sv. Lenartu. Škode je za 10.000 K. Vojaško uniformo z bajonetom vred so našli v Pliberku pod kupom drv. Bržkone jo je tam kakšni dezerter zapustil. V led udri se je na sv. lenartskem jezeru neki hlapec z vozom in konji. Hlapec si je k sreči življenje rešil. Surovež. Sodniji naznanili so ključarja Johana Winkler v Beljaku, ker je posestniku Jo-hanu Thaler najprve čašo v obraz vrgel, potem ga pa še v prst ugriznil. Z bajonetom ranil je v Beljaku neki vojak Petra Walpitscheker. Vojak je namreč krčmarico pretepaval; ker se je zadnji zanjo potegnil, ranil ga je z bajonetom. Angelj-varuha imajo menda tudi starčki. V sv. Valpurgi je prijel vlak kretina Jožeta Vuše in ga 40 korakov daleč seboj vlekel. Potem ga je vrgel v sneg. Vuše je ostal nepoškodovan. V lastni hiši zgorel. V Eichiorstu je gorelo pri nekemu kmetu. Da bi vsaj svoj denar rešil, tekel je kmet v gorečo hišo. Ali plamena so ga zagrabila in potegnili so ga kot sežganega mrliča iz razvalin. V vodnjaku je delal pri Beljaku delavec Joban Brenner. Kar nakrat &e zemlja nanj podre in ga zasuje. Vkljub temu, da je prišla takoj pomoč, ga niso mogli rešiti. Nesrečnež zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Nesreča. Pri Beljaku se je vozil neki na skijih. Pri temu je ponesrečil in bil tj ranjen. , Ptuj, te Ponesrečen zrakoplove^____ Pri poletu čez trdnjavo v Belgradu padel \ velike višine letalni stroj avstrijskega zrakoplovca Edi.enlca ;čmen )ves . . Luruza . roso . . ijda . . Lrompir . 'ižol . . .eča . . irah . . lasa . . šenični gi ,iž . . . ladkor . ešplje . ebule (lul imel . . rinjeve js Iren . . elenjava stna mol <3& Avi^fKer Rusjan t. toka za i Rusjan. Pogumni mož je pri tej nesreči svoje ^,ientna r nje izgubil. Ruyan je bil rojen v Gorici in slovt • m. narodnosti. Star je bil nekaj čez 20 let. jiniska rr Kedaj in na kakšni zemlji se sme Tomaževo moko -,eh frišn Za »pomladno gnojenje na travnikih in poljan ne zamudite, pen okaj pravočasno Tomaževo moko, kajti čimpreje se izvrši gnojcnjf.navc . . sigurnejSi je vpliv. Na njivi zadostuje zdaj potreianjc na key brazdo, v spomladi naj se ne pregloboko podorje, da si z* r,.;:-.,, polni uspeh. ltcr. lr,M ---------- ,r, štajers jca . . oveje mi Loterijske številke. Gradec, dne T januarja: Prst. dne 14 januarja: 86, 34, 26, 48, 60, 28, 70, 26 elečje m -lado svi za takojšno nabavo gotove g-oveje juhe so priznano najboljše! evesno ips olje . Večc, ste lijfa nav: .nje ivo 39[inski je: leko, fri leko bn ss, trdi, ;s, meh! ;sni ogc > > •emog ( Climax-iS XIX/6 Heiligen- Najcenejši promet. Nobene finančne koiv trole. Najmanjša potreba vode. Nobenel nevarnosti za razstre & Co., DunajPki m stadterst:. 8*. VII. »H"?' fisviniča star iko od tve s stoječe li pra- ■ •,-.••, i »lopie Pri vsaki hiši je treba \^Q galic. Kupnjte in zahterL £n po vseh trgovinah „Stajp0jian čeve užigalice"! Glas zal. firma brata Slawi v Ptuju. neki ofi bil tej >vee. padel ie vca Kdw . Plenica . . Rž ... . Ječmen . . Oves . . . Kuruza . . Proso . . . Ajda . . . Krompir . . Fižol . . . Leia . . . Grah . . . Kaša . . . Pšenični gris Rii . . . . svoje .n slovel Tržna poročila Ptuj, tedenski sejem dne 18 januarja 1911. Vrsta Mera in teža Sladkor . . . Cesplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava . . Ustna moka . Moka za zemlje z" Polentna moka " Soveje maslo . Svinjska mast . ipeh frišni . . ipeh okajeni . trr.avc .... Sred. cena K vin moko troi tmudite, k gnojenje, tjc na kosi |q] da si zai futer frišni........I 1 kila Sir, štajerski.......i 1 kila 25 kom. 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila 1 kila 1 kilaj; 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila lkila 1 kila 1 "»K 1 "'*$ 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 10 10 7 4 8-15 e. G, 48, 0, 26, ajca . . . Goveje meso Telečje meso dlado svinjsko meso . irevesno olje..... ips olje....... eče, steklo..... Eajfa navadna .... ganje....... ivo........ /inski jesih..... ileko, frišno..... lleko brez smetane . . .es, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi .esni ogelj trdi .... » mehki . . Premog (Steinkohle) . . kn»IS3 Ido 1 kila od |dO: A, kila kila kila kila I liter liter I liter klrva >lama lama (Lager) (stelja) . td1: lelje, glava 1 liter — 1 liter 1 kub. met. 1 kub. met. hektoliter 50 kil Pj 50 kil 1° 50 kil 50 kil 50 k. 1° 50 25 40 40 38 36 30 28 80 10 76 10, SO 26 90 ai- iromct. čne kon-njša po-Nobene razstrelbo Dunaj i. VII. Mestni urad ptujski, dne 18. januarja 1911. Sprejme se konjski hlapec poljsko delo, plača na leto 240 kron in hrana. Graščinsko oskrbništvo Novi klošter, Sav. dol. pri sv. Petru. 66 ViniČar, pki mož od 40—45 let, z najmanje 3 de- ikimi močmi, se takoj sprejme. Dnevna plača rasi viničarja 60 h, za ostale 50 h, jako lepo ve- stanovanje, 2 orala jako dobrega polja, |o od ene krave in prosta drva. Troški pre- e se povrnejo. K. Kiibler, Altenberg pri Št. IIJU. 67 treba zahteva1 »Staj "! Glav lawits Posestvo, Stoječe iz 4 johov njive, 2 lesa, travnik, je fli pravica do pašnika. Hiša in gospodarsko ilopje je vse zidano; vknjiženi dolg 2.600 K, iko gori ostane; cena 8.400 K; se takoj za-jo družinskih razmer proda. Vprašati je pri Poli an VVičar v Digošah (Lendort) št. 17 pri Mariboru. 65 Tudi za spomladni opravek naj se ravna vsak kmetovalec po temu od znanosti in prakse priporočenemu nasvetu. Kot najboljše in najkoristnejše gnojenje s fosforjevo kislino priporočamo jI Garantirano čisto in polnovredno Tomaževo I moko oddaja spodajšna firma samo v plombiranih vrečah z varstveno znamko in 74 opombo vsebine. Tomaževih fosfatov arke z. z o. z., Berlin W 35. Zaradi ofert obrnite se na znane prodajalne ali direktno na zgorajšno firmo. Opozarjamo vse inzerente nato, da razpošiljamo ■=z vsaki dan borzno poročilo, === v katerem se vse dogodke strogo objektivno in stvarno raztolmači. Najvrednejši pomoček za vsakogar ki se zanima za efekte. Mesečna naročnina 3 K, v zaprti kuverti 5 K. Zahtevajte brezplačno osemdnevno poizkusilo pošiljatcv. ..Osterr. ungar. FinanzprQ6.se" Dunaj 1., Sehulerstr. 3. 61 K Viničar z večimi delavskimi močmi, ki se razume temeljito na vinogradniška dela in krčmar na račun, ki zamore opravljati krojaško kot postransko obrt, se pod dobrimi pogoji takoj sprejmeta. Kje? pove „Štajerc" 59 Na prodaj je pod ugodnimi pogoji dvanadstropna zidana hiša tik okrajne ceste, v kateri se nahaja že s koli 40 let dobro idoča gostilna. Okoli hiše je krasni sadni vrt z kegljiščem, 2 njivi, travnik in gozd; se zavoljo odhoda v Ameriko takoj proda ali oda v najem. Več se izve pri lastniku. Math. Centrich, pošta: Planina pri Sevnici. (Štajersko). 64 R6K0RD izvrst. voda za lase. okrepča živce, dosežena proti glavobolu, izpadanju lae, pojavljanju Sup, neprecenljivo za gologlave; garantirano neškodljiva, vpliva po kratki rabi, 1 steklenica Š'50 K, zadostuje za dolgo časa. Omeniti je, ali za temne ali svitle lase. eccfl-PomflDH, 'pospešuje rast las In brade, napravi lase ]mehke in polne. Neštevilno zahvalnih pisem. Odlikovanje zlata meda|la, častni križec. dica K 8— in 350, 8 posodice K o— in K 850. Vse le po povzjetju ali naprej plačilu svote. Se dobi pri nnimni Unmili Mifiliu Unrihnr n lir iznajditeljici Goethestrasse 2 b. 828 Thomas [iz dobre hiše se sprejme pri krojaškemu mojstru Hedschet v 71 Ptuju. Dva učenca Ml dobrim Šolskim spričevalom, slovenščine in nemščine zmožna, se sprejmeta v Irgovini J. K. Scheseherko, sv. Jurij 72 ob južni železnici. 7o Posestvo leži v strajnskih Makolah l1/, uro od Poljčan, obstoji: hiša je zidana z dvema stanovanja, kuhinjo in Stale, 4 johe loga, njive in -eden majhen vinograd, pri hiši so tudi brajde, se vse skupaj proda za 3000 kron. Vpraša in ogleda se ravno tam pri Janeza Wao.pl, hiš. štev. 7. 8 dni za poizkus! Ne kupujte nobene ure, brez da bi isto preizkusili. Jaz pošljem vsakomur na naročbo pravo 14 kar. zlato Plaque-uro za gospode, dvojni mantelj, za K 20'—. Pri naročbi vposlati je le K 10— (ali po povzetju) in ostanek je plačati po poizkusili dobi. Garancija 8 leta, da gre dobro. Naročila na Joh. Weiaer, Dunaj, XIX/l.Bosch-stp. 217. 60 Proda se malo posestvo, V* ure oi kolodvora Store. Dopisi na ..Smoilej" gostilničar v Laškem. 62 Krepki lončarski učenec se pri 3 letni učni dobi, oskrbi in 6 K mesečne plače, takoj sprejme pri g. Alois Weiaaen-keek, lončarski mojster, Stall-liulcn pri Voitsbergn. Fantu treba veselja, da si nemščine priuči; mojster in pomočniki so spodnji Štajerci. 6S Priženiti 69 se Želi 50 letni mož; even tu-elno se oženi dotičnik s starejšo, premožno osebo. Ponudbe pod J. F. 49, posestnik, poste restante, Pragerhof. Mala hiša s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, lepo sadno drevje, veliki vrt, na okrajni cesti, proda se za 3.600 K g. Jesehofnik Poljčane pri kolodvoru. 68 Hlapec za kmetijo se proti 16 K plače sprejme pri g. Herrmann v zgornji Pulskavi. Vstop 1. svečana. 77 Močna kuhinjska dekla, čedna in pridna, plača 18 K na mesec, se takoj sprejme v hotelu rSiyria" v Nenhans- Dobrni pri Celja. 75 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito na_ stalo gluhoto, Učenje ii nSes Šumenje po nsesih in nagla' host tudi ako je ze zastarano Steklenica stane 2 gld. z navo-' dilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 772 Apotbeke „2nr Sonne", Jake-miniplatz 24, Uradee. Maribor 808 Domgaasc 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, Sose, predpasnike, perilo po meri. M. VVesiak. Malo posestvo proda Georg Stern pri sv. Marjeti dr. p.; dvojno stanovanje, klet, živinski hlev, Skedenj in vse potrebno; vse z opeko krito. Cena 2.400 K. 49 nedosežen 2dra- Tilni vpliv. 6 steklenic franko 6 K. 10 s;eklenic franko 10 K. — Edina razpo- Siljatev skozi ces. svetn. in apotekarja. S. Edelmann, Sambor Ringplatz St. 39. 854 Pridni viničar, ako le mogoče s 4 delavskimi močmi, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Več pove g. fotograf Winkler v Ptnjn. 44 Dobrega vina proda 60—70 hekto, a 50—60 K loko Poljčano Franc Mihe- lič. pošta Studenice, p. Poljča- nab. 48 Učenec za trgov j in papirji hiše, ki z in slftvpiii za trgov:no s knjigami in papirjem, iz dobre hiše, ki govori nemško in slo rensko, se sprejme. W. Bianke v Ptuju. B Grazer Kasse (r. G. m. b. H.) Grai. Sack-atra88« Nr. 14, verleiht field — imeli in grdaaeren Posten — rasen, ohce Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormcrkungen bei mas9iger Verzinsung gegen Bttrgschaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensveisicherung, oder gegen grundblicherliche oder 8onstige entsprechende Sicherheit im Personalkredit-zweig zur Ruckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden konnen), so dass das Kapital in 5 oder in 10 Oder 16 Jahren ruckgezahlt wird, im »allgcmeinen Zweig. aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Schnellste Erledignn^. Auaiahlung der Vorschflsse nach Hcrstellungder Sicherheit sofort Drucksortenversand. Kupujem bukovi les popolnoma zdrav les v deblih od ca. 30 cm naprej po celih vagonih. Ponudbe (od železniške postaje v vagon naloženo) sprejema pod K. K. 73 uprava tega 1 sta. 30 "Krepki Pekovski učenec s celo dobro oskrbo, ki dobi pozneje tudi plačo, se sprejme v pekariji Anton Niesehani, Mitterdorf, Miirital, zgornjo Štajersko. 24 JF Kupite^ 2 ^č druzega proti j Kašelj hripavosti, kalarhu, za-slinjenosti, krinemu in osluvskemo kašlju kakor fino oksne Wm prsne karamele s „tremi smrekami" j not. potr. Ilsprič. zdr. U in privat-"nih jamči gotovi uspeh. Zavoj 20 la 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev. Dobi se pri H. Holltor apoteka v Ptuju, Ig. Behrlbalk, apoteka v P:uju, Kari Herrmann, Laski trg, A. Elsbacher, I.aski trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 53 6083�5 52 66 77 - 10 - Jaz Ana lag! 2 mojim 185 cm dolgim velikan-ikem Lorelei-lasem, dobila sem te lase po 14 mesedli rabi moje pomade, ki sem jo sama iznajdla. Ta je edino sredstvo proti ispa-ilanju las, za pospeševanje rasti las, za okrepčanje lasne podlag*. ona pospeši pri gospodih polno in krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako glav-lim lasem kakor onim brade naravni »vit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitro sivi do najvišje starosti. [ena i pitata K 2.4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpo&iljatev vsaki dan pri naprej-plačilu svote ali potom poštnega povzetja po vsem svetu il fabrike Ana Csillag, Dunaj Kohlmarkt št. II. kamor je pošiljati naročila. Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje iri razpošilja hit l i\\m Sisek (Hrvatska). Odlikovan na PariSki razstavi 1. 1900 ter na Milenijski razstavi 1895. Razvcn tambur in skladb za tambure ima ratna glazbila kakor: gosle, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine itd., za katere se pošilja posebni cenik s slikami. Veliki ilustrovani cenik posije vsakomur zastonj in franko. ■■#«■■ V tej tvornici izhaja strokovni tambu-raški mesečnik pod naslovom = „Tamburica",----- kateri prinaša poleg pouko in krasne tam« buraške skladbe in ko&ta celo leto samo ^r 8 kr. 971 1 do 2 vinarja prometnih troškov za uro in HP z mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom Uohol-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 5 vinarjev -pri mojih petrolin-motorjm in f petrolin lokomobilih, ter 8-8 HP in tudi stoječih motorjih. Fakrika motorjev J. Warcnalowski Dunaj III. PaulnsgasBe 1. Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolin-motorji. 61 Meščanska parna žaga. Na Mvem lentiiem trg« (Lonriplatj) v . ..„ «*»•» klalnic* in pliettnk« hiAe yo»taYij«ria /t sot« para* iaga vsakemu v porabo. Vnkena **> les hlodi, itd. po sahtevi ukej r.-.•;- **g». Viakde pa am« tudi nn oblati, rrtati ia •pahati i. t. d. V življenju nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam mojo pravo kovinsko „Gloria"- srebrno remontoar uro dvojni mantelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kainenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler Izda zaloga za, malenkostno ceno = 6 kron za en kos ss prejšna cena 16 kron. Primerna „Gloria" srebrna verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna hiša ur Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. 1053 ustanovljena 187», konto pošt. hranilnice št. 83203$, I giro-kontopriav-strn-ogrski banki prevzame vloge vsaki dan, izposojuje domače štedilnice (Heimsparkasse), kapitalizim nedvignjene obresli vsakega pol leta in plača rentni davek iz lastnega. Ona daje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wcchscl) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hranihiicnih zadevah. Za vloge jamči ne samo izdatni rezervni fond zavoda, marveč tudi mestna občina ormožka z vsem svojim premoženjem; poleg tega jo ta sparkasa podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 972 Ravnateljstvo. Edina mašina za govorenj« aa ^ ■ plate, ki igra bres igk. kdoiok svetovne firaae Pathfe Frfcres. To je na vsak način pQP~ najboljše. ""fJPI Prekosi vse druge zisteme. Plato se ne obrabijo, <■< ne praskajo; čaje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupa. m C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Jožef Pirich usnjar v novem hramu v Ptuju kupuje vsakovrstne kože, tudi svinjske, po najvišji ceni. Vzame tudi vse kože v delo in jamči, da bode vsako izvrstno in po najnižji ceni izdelal ; ima čevljarsko opravo, jakb močne podplate in dobro usnjo po najnižji ceni. Kdor tam enkrat kupi ali kožo v delo da, bode vedno zadovoljen. 54 Malo posestvo, ki obstoji iz največ travnika, njive, gozda in vinograda (arnerikanski nasad), primerno tudi za gospodarstvo z mlekom, 1 uro hoje od Maribora, se proda. Več se izve pri lastnici g. Rosalia Purgei, Leitersberg P. Possnitz. 32 vrste od 80 vin. naprej na drobno in debelo priporoča posestnik žganjerije Hans Weuk v Poličanah. 36 Vsakdo naj bi se prepričal da je Praško domače mazilo v vsaki hiši neobhodno potrebno. Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoče, vlačilno mazilo, imenovano Praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečino, vpliva hladilno in pospeši zaccljcnjc ter zdravljoive. S«r Poštna razpošiljate* vsaki dan. "^ 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h. se i doze, za K 7*— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. --------- Glavna zaloga --------- 939 B. FRAGNER, t. in ki. toni iihiaiti apoteka „pri črnemu orla" Praga, Klelnseite, ogelj Xerndagaase štev. Ž03. -----------— Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. ■------------- Največje povišanje teže Najkrajše trajanje pitanja! Najfinejša kaki povzroči loj datek k -: svinjski li ki je naj« nejša in 1 vsebujoča 1 ria kima 1 tanje in: V posebni milnih pr| na kr. J živino -na preizkovi v Budi« se je dol da se ■/. i .-Lucullan vo težo j ______________H kg zvl „L«cnllus'' vrsta 1! za rejo 1 60 kil z vrečo vrtf 85 „Lneullu8" vrsta 111 za pilanje j K 1160 od fabrikj Ceniki brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & comp. z. z. s. z. Dunaj-Inzer« »Staje« petek, c nasi« Naročr strijo : 3 kron leta ra sko 4 leto; z. za cele Ameril . za dru računi rom r nine. 1 čati n: štev. s Uredn ništvo Ptuju, si Š loge ii Son Svetovno mojsterstvo v industr vendar pridobljeno! Prevzetje edine razprodaje me spravi v \ za le K 4*90 oferirati elegatitno, ekstra amerik. 14 kar. zlato-dukle Švic. žepno m ima dobri) idoče 36 urno Anker-kolesje pra znamke „Speciosa" in je na električni poti um zlatom prevlečena Garancija za pit -i leta. 1 k. K 4 9» 2 k. K »3D VaakFuri doda se fino pozlačeno verižico i Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev.J -----■ _ Posije po povzetja KOLZER, Krekova, Stradom I8|2 Oblastnijsko dovoljena razprodaj Ivan Berna v Celju, gospodska ulica števl priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko «; zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških oevlja nega in tujega izdelka. Gumi za pete^ vrvice, zaponke vednti] večji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske In: čevlje Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo I popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naroSf povzetju. XXXXXXXXXXXXXXXXXX Viničar sprejme se takoj za Lembah pri Mari Več pove g. 76 M. Straschill v Pf PF~ Ustanovljeno 1752. "^p Josef Goriupp usnjarska delavnica v Ptuju CBiirgergasse 1) kupuje vse vrste kož, tudi svinjake kože, po najboljši*? prevzame vse vrste kož v najcenejše izdetanju in priporo&f zalogo v usnju za podplate, v rujavih, gladkih, narbanih I kožah, pitlinge, lakasto usnje, gemse, Sagrin, satinovo usnjf usnje, blank-usnje itd. ter vse potrebščine za čevljarji XXXXXXXXXXXXXXKXXX Zahvala. Jaz podpisani Mihael Majcen, posestnik v D< 28 obi. Ponikva na j. ž, bil sem vsled požara i 28. decembra 1910 oškodovan. Izjavljam tem polo žarni zavarovalni »Franco-Hongroise« v Gradcu iskreno zahvalo, ker mi je po svojemu zastopa] Joh Zdolšck v Ponikvi polno svoto kulantno itf ter priporočam ta zavod vsakomur. Ponikva, 17./1. 1911. Miha MajeeB[ Fr. Jamniker, Albert Vigl kim zahte ponee vila. se in obstr Krnel hati! vice levo. sklici ned< v Fi \ m i zbon Ome kake sv. 1 ki h Vi k v p( pred i. 8 popi vsi priči. dne me-kor Pai mil ten }®GttO08®0000O0CX}Ga i 2231 08