22.JUHIJ- 
PRAZNIK OBČINE ŠIŠKA
Piše: dipl. inž. Tone Kovič, predsednik OK SZDL Ljubljana-Šiška
PRAZNIKI, ki jih praznujejo občani posameznih občin, nas spominjajo na pomerabne dogodke iz naše polpretekle in pretekle zgodovine, ki so se odigrali na področju občine. Tudi naš praznik je spomin na veliko dejanje, ki ni pomembno samo za našo občino, temveč tudi za zgodovino in bodočnost slovenskega naroda. To veliko de-janje se je zgodilo v dneh, ko je bil okupator slovenske zemlje v svojem največjem osvajal-nem zanosu, ko so bili mnogi ljudje zelo zaskrb-Jjeni nad usodo naroda. Našli so se tudi taki, ki so svojo bodočnost iskali v sodelovanju z oku-patorjem. Tedaj je bila Komunistična partija Slovenije edina povsem pripravljena na dogod-ke in akcije. Ena takšnih akcij je bila ustanovi-tev »Poveljstva slovenske partizanske vojske« 22. junija 1941. leta v Bernardovi hiši na Vodni-kovi cesti v Siški. V spomin na ta dogodek je Skupščina občine Ljubljana-Siška sprejela odlo-čitev, da 22. junij proglasi za občinski praznik — praznik občanov Šiška.
Slovenska zemlja in Jugoslavija je bila po napadu 6. aprila 1941 plen nemških, italijanskih in drugih fašističnih hord. Naš narod je bil raz-kosan in zasužnjen, kajti stara vojska je bila razkrojena in zaradi korumpiranega vodstva po-vsem nesposobna braniti naše narode pred faši-stičnimi napadalci. Vlada, stranke in generali so prepustili naše narode strašnemu mučenju, iztrebljanju in uničevanju, sami pa so pobeg-nili, ali pri tem uničevanju tudi sami sodelo-vali.
Po zaslugi Komunistične partije je bila tudi v slovenskem narodu v tem trenutku že močna zavest, ki ga je vodila v samoobrambo, odpor, boj za svobodo in nacionalno ohranitev. Po letu 1936 je že začela KP pod vodstvom Tita močno opozarjati na nevarni razvoj fašizma. Njena ocena razvoja, ki je temeljila na bogatih revolu-cionarnih izkušnjah, na marksistični znanosti in jasnem pogledu v prihodnost, je v slovenskem narodu našla veliko podporo. Zato je bila na po-
budo KP že 27. aprila 1941. leta ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je povezala vse napredne sile na Slovenskem, in postala v kratkem času vseljudsko gibanje pro-ti okupatorju v Sloveniji. Gibanje je kmalu pre-raslo v oboroženo vstajo.
Centralni komite KP Slovenije je že v maju 1941. leta osnoval svojo vojaško komisijo, orga-niziral vojni center in vojne komiteje v okrož-jih. Na partijski konferenci 1. in 2. junija je to-variš Kardelj v svojem referatu izrazil sum o bližnjem nemškem napadu na Sovjetsko zvezo in poudaril, da je potrebno istočasno priprav-ljati Ijudsko vstajo, v kateri se bomo z vsemi silami uprli okupatorju. Udeleženci konference so dobili vsa navodila za pripravljanje vstaje na svojih območjih.
Dne 22. junija 1941 je Hitlerjev vojaški stroj napadel Sovjetsko zvezo. Ljubljančani so bili tega dne zgodaj pokonci in po ulicah so v gumbnicah mnogi nosili rdeče nageljne, drugi so imeli rdeče kravate ali pa rdeče rute okoli vratu. Ob 10. uri dopoldan se je v Bernardovi hiši v Siški sestal Centralni komite KP Sloveni-je in soglasno ugotovil, da so s Hitlerjevim na-padom na Sovjetsko zvezo nastali pogoji za za-četek oborožene vstaje. Ustanovljeno je bilo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ter za prvega komandanta imenovan tovariš Franc Leskošek-Luka, za prvega politkomisarja pa tovariš Miha Marinko. Tako je Centralni komite KP ustanovil Glavno poveljstvo sloven-ske vojske brez generalov in generalštabnih strokovnjakov, iz ljudi predanih ljudstvu, izku-šenih revolucionarjev, ki so vedeli, kako se je potrebno bojevati z okupatorjem in so imeli pred seboj jasne cilje in naloge Komunistične partije in Osvobodilne fronte slovenskega na-roda. Rdeči nageljni so na ljubljanskih ulicah po dve in pol mesečni okupaciji in potrtosti do-kazali, da ima Slovenski glavni štab za seboj
(Dalje na 2. strani)
22. junij-
praznik občine Šiška
(Nadaljevanje s 1. strani)
veliko vojsko, vojsko ljudstva, ki se je odločilo sprejeti boj na življenje in smrt z veliko moč-nejšim sovražnikom.
Tega dne je bilo odločeno, da vse partijske organizacije začno takoj zbirati prostovoljce za prve partizanske skupine in čete. CK Slovenije je izdal tudi lepak, v katerem je pozval vse slo-vensko ljudstvo na narodno borbo s prisego, da v tej narodni vojni ne odloži orožja iz rok, do-kler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje.
Sledili so dogodki hitro in načrtno. Glavno poveljstvo je izdelalo ob sodelovanju tovariša Kardelja načrt smeri in krajev partizanskih akcij. Tiste dni se je v mnogih krajih Slovenije začela množična vstaja, ki je vse bolj rasla. Ta-ko se je začela štiriletna herojska borba našega naroda, ki je ob naporih drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti izbojeval svojo nacional-no in socialno svobodo. Hkrati si je slovenski narod znova začel oblikovati svojo državnost in lastne demokratične organe oblasti.
Zmagovita pot narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ki jo je vodila in usmerjala Ko-munistična partija, je izpolnila tudi vsa predvi-devanja, ki jih je o nacionalnem vprašanju na-pisal tovariš Edvard Kardelj pod psevdonimom Sperans in veliki duhovi naše književnosti Can-kar in Prešeren.
Nadaljnja pot ustvarjanja naše socialistične samoupravne družbe je bila povezana z veliki-mi uspehi slovenskega naroda v ustvarjanju svoje zgodovine, ki so bili povezani z uspehi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tu-di današnje obdobje je pomembno; pomeni no-vo stran v zgodovini našega razvoja, ki se od-pira ob razpravi o ustavnih spremembah. Brez dvoma bo od naše široke pripravljenosti uvelja-viti svoje poglede in stališča, dosežena ena od vodilnih misli našega boja o tem, kako si piše narod  svojo  sodbo  in kako  ustvarja v  samo-
upravni družbi najboljše pogoje za svoj nadalj-nji razvoj in napredek.
Kot občani Ljubljane — Mesta heroja in Si-šenske občine, v kateri se je med našo revolu-cijo dogodilo toliko pomembnih dogodkov, smo lahko ponosni na uspehe, ki smo jih v povoj-nem obdobju dosegli. Razvoj občine je potekal z neslutenim tempom. Občina, ki skoraj ni po-znala industrije in je bila generacijo nazaj še zaspano predmestje Ljubljane, je postala ena izmed najbolj razvitih občin Slovenije. Njen na-predek se odraža v novih industrijskih objektih — v novih stanovanjskih soseskah. 2al pa vsi uspehi, ki so jih dosegli s svojim delom naši ob-čani, niso šli mimo brez napak. Zato naj nas dan, ko praznujemo prvi občinski praznik, obve-zuje, da bo takih napak vedno manj in da bomo razvijali svojo občino skladno tako gospodar-stvo, urbanizem in komunalo ter družbene služ-be. Samo ljudje, ki bodo zadovoljni v svojih osebnih in družbenih zadevah so lahko tvorci nadaljnjega napredka. Tega se moramo zaveda-ti, ko govorimo o razvoju občine kot občani, odborniki in delavci v družbenopolitičnih orga-nizacijah.