K. K. STA ATS A N vVÁLTS C H A FT MARBUR8 m^—t am 2 5 NOV 1914 — n -i Beilagen dne 26. novembra 1914« /J 1 Tečaj XLVIII. ______________ List ljudstvu v pouk in zabavo. Uhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in t Maribora a pošiljanjem na dom aa ceio teto 4 K, poi leta 2 K in a četrt lete 1 iC Naro&liu u NemHjo 5 K. za drage lzv«wvsMjsto deicic 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo .Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Uat se dopošiljado odpovedi. ~ Udje KatoL Uskovnesa draštva" dobivajo list brei posebne naročata«. — Posamezni ltati stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška ceste štev. 3. - Rokopisi se ne vračajo. - Upravništvo: tforošk» ^^ cesta štev. 5, vsprejema naročatoo, inserate in reklamacije. 2» Inserate se piačaie od enoetopne petitvrste a enkrat 1» vta^ za dvakrat 25 vfiu, a trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primere« popust inserati se sprejemajo do torka opoldne. — N» zaprte reklamacije M poštnine proste. Sv. Oče za mir. Sv. Oče Benedikt XV. so priobčili krasno poslanico, v kateri razpravljajo o vprašanjih, fpd so v sedanjem času najbolj pereča in važna. V svoji očetovski skrbi govorijo: „Ko sem z viška apostolske časti opazoval sedanje dogodke in videl obžalovanja vredne razmere v človeški družbi, me je hudo zaskellfelo v srcu. Kako bi tudi ne, saj sem postal k>če vseh ljudi. Srce mi je hotelo počiti, ko sem videl feliko, kaitero nudi sedaj Evropa in ž njo vesoljnf svet, najgroznejšo in najbolj pekočo sliko, kar [jih je menda vjidela zgoclovtit-vina. Zdi se resnično, da so prišli dnevi, o k'aterib je prerokoval Kristus: ^Slišali boste o vojskah in vojskinih govorjicaii . .. . tajiti vstal bo narod proti narodu, država prof državi." (Mat. 24, 6.) Povsod Stoji pred nami strašna podoba vojske in človeški (tuh že skoro ne pozna druge .misli kot misel na vojsko. Veiikl in cvetoči nalrodi se nahajajo na bojnih poljih Kdo bi se torej čudil, ako se spoprimejo, ker so dobro pripravljeni (itn z najstrašnejšimi sredstvi oboroženi, v grozovitih spopadih. Opustošenja, potoki krvi so brezmejni, vsaki d^n moči zemljo z novo krvjo in Jo potiva z, mrliči in ranjenci. Kdo naj Verjame, da ti narodi, ki nastopajo drug proti drugemu z mv^em, vsi izhajajo od enega praočeta,, 'da so ¡vsi iste narave in člani iste človeške družbe? Kdo naj v njih spozna brate, sinove enoistJega Očieta, < tfi je v nebesih? Z nebrojnimi četami jse borijo drug proti drugemu, a doma vzdihujejo celi narodi, družjine, posamezniki. ker jih obiskujeta bolest in beda, žalostna otroka vojske. Dan za dnevom se neizmerno povečuje Število udov in sirot; zaradi ovir pri prometu zastaja ¡trgovina, polja so zapuščena, umetnosti osirotele, bogatag(i so v stralhu, ubogi so zapuščeni, vsi pa V, žalosti. In za to rot'mo kneze ^n vladarj|B, naj se z o-zirom na toliko solz in toliko prelije krvi požurijo, in vrnejo svojim narodom toli potrebne dobrote miru. Kakor ob prihodu božjega Zveličarja na 'zemljo, takb naj i usmiljeni Bog podeli, da bo tudi sedaj ob nastopu njegovega namestnika zadonel angeGjski glas in oznanil mir: Mir ljudem na /zemlji, ki imajo dobro voljo. (Luki. 2, 14.) Ta glas naj poslušajo, (tako prosimo, oni, katerim je položena usoda narodov v roke. Gotovo se bodo našla druga pota, drugi način, da se za storjeno krivico zadobi zadoščenje. Teh se naj o-primejo, ko so položili orožje v, stran, naj se jih o-primejo z dobro jvestjo in z dobro voljo. Ljubezen do njih in do vseh narodov nam narekuje; te besede, ne naši, interesi. Naj se torej ne pripusti, da bi se naše očetovske in prijateljske besede izgubile v praznem zraku!" ________ Orel ¿fidfiii rešen gOtO v & «¿J3Ü! U. Bivši načelnik Mariborskih 'Orla, Kudoit timóme, ki se nahaja na podonavskem topovskem čolnu ..Bodrok", pišo>i'ž Zemuna tekaškemu mojstru g- J. Macuhu v Mariboru naslednji p'snai: I* Drag', mi! Vaše pismo, pisai.o dne 7. septembra, sem še-le danes dne 27. septembra sprejel. Naredilo mi je veliko veselje. TVkoj se čutim srčnejšega, ko vidim, da se me se VI .íjKsuiiiíjute. Poštni promet je bil pretrgan, zato je trajalo tako dolgo, Vam ougovor m. Na čudežen način se še nahajam pri življenju in zdravju. Na mestu, kjer sem. stal med bo'eni, ie smrt o zadela snega, ra Ha pr. t* I mornarje sovražna t pOVSka krogla. Do'go sera ftal na krovu na enem mestu, neka posebna rnoí ros je g ala v stran. Komaj sem se odstranil, že 'e prifrčalo granata in se je razletela na mestu, kjer sem nekaj tre o'.-kov poprej stal. Ne najdem zado t ih besed, s katerimi bi zahvalil Boga za čudežno reš tev. Hvala Bogu, dosedaj sem imel še vedno srečo. Upam. da me ljubi Bog in Mari;a še v i aprej varujeta vsake nesreče. — Težki so bo i! Ako'se še ke-daj vrnem,»-* a,in bom že razložil, sedai se ne more. Žalibog, da ste izgubili g. 'Melzerja, Daj mu Bog večni mir i.i plačilo m- vsa dobra dela! Verjamem Vam tudi, da je sedaj malo dela. U-pajmo, da bo boljše, saj dolgo to nemirno življenje ne more trajaii. Daj dobri Bog dobrie misli vsem, ki vodijo vojsko! Veseli me, da, ste še Vi kakor Vaša družina, zdravi* Prosim, pišite mi še zopet kaj! Izročite moje pozdrave vsem poznanim! Veseli me, da se me spominjate v molitvi. Prosim Vas še v naprej. Najsrčnejše pozdrave! II. Zemun, 8. novembra. Dragi mi nepozabnem! Srčna Hvala za ljubo pismo! Razveselilo me je, da se me še spominjate! Od Prapotnika sem že slišal, da mu je šrapi el odtrgal glavo, res žalostno. Pridni Orel Jos. Mulec je torej tudi ranjen. Hvala za to novico; ni -mi še bilo znano. Nahajam se še, hvala Bogu pri zdravju. Veseli me, da 'ste tudi Vi zdravi, Lojze pa ima srečo. Samo, da jo uporabi dobro. Dan Vseh svetaiko* je bil poseben dan: že dolga leta so ni tako obhajal t.v praznik. V duhu sem vas videl vse, kako ste ob gorečih ■».il t /•• mi- —«o* 00 grobu moLL z u. s-e^L ^ wagin rajnikov. Spomui.am se Ž tHžkim s^eem starih Časov, ko sva pred petimi leti romala \ i !,*? iaz na. mirodvor na !'obrežje.. Oh časi zlat ! Sest tednov še ostanem tukaj, potem pa radi ledu gremo v Budimpešto. Potem upam na dopust alto se mi posreči. Pridem Vas obiskat.. Uprto*), da nekaj dni dobimo. Veselim stf že. ^amo ljubi Bog ohrani še nam zdravje v naprej!' ' 4 Prosim., pišite mi še kaj! Več t soč pozdravov! Vaš Rudolf. mUt* mnogokrat! G. Franc Rodošek iz Sv. Lovrenca na DrajvB-kem polju, visokošolec, praporščak pri inf. polku št. 87 (imed tem Je fbdl že imienovan zai, poročnika!), piše svojim starišem in sestri z dne 26. bktobra: Liubi starfši! Pred par dnevi sem Vam pisal v naglici eno, karto,, toliko, da sem Vam naznanil, da sem še pri življenju Ce boste karto dobili, ni gotovo, ker naša pošta sedaj ne »gre, tudi dobili nismo par ¡tednov nobene vrstice. Zato je treba porabiti še vsako priložnost, da se kaj odpošlje; tako se lahko pismo izroči ranjencem, ki ga (Vzamejo seboj, ali kakemu častniku, če gre v kako, bližnje mesto. Zldrav sem, hvala 'Bogu, še zmiraj popolnoma in tudi zgle-dam zdaj — ne da- bi lagal — bolje kot doma. Res, LISTEK. Navodilo zoper kolero izdano od c. kr. ministrstva!" notranjih zadev, oktobra 1914. 1. Kolera je prenosna bolezen. Ona se zaične s tem, da pride gotova bolezenska kal, kolerarba/iiL z ust v čreva. Bolezen se naleze na vsak način od človeka, ki izločuje bolezenske kali v svojih odpadkih, zlasti v črevesnih odpadkih. To izločevanje se ne vrši samo pri bolanih na koleri* ampak tudi še mnogokrat pri ozdravljenih (trajni izločev^ajlci), včasih pri osebah, ki so ostale zdrave (nosilci bacilov}. 2. Kali kolere se nahajajo v odpadkih, ne pa n zraku, ki ga izdihamo in ne v izhlapevanjih kože-. Nevarnost neposrednega, prenosa kolere je manjši kakor pri mnogih drugih kužnih boleznih. Tudi j o strežba na koleri bolanim ni nevarna, ako se z njihovimi odpadki ničesar ne pomaže (v sobi bolni! a ne ',esti, piti, kaditi!), ali ako se vsako poma,zauje s temi odpadki temeljito očisti in izdatno razkuži. 15. Razven s kolero okuženih odpadkov pridejo pri nadalinem razširjanju bolezni v pošte v z odpadki kolere umazani predmeti (zlasti perilo, obleka, posoda 111 drugi vporabni predmeti, stranišča, onesnažena voda,, onesnažena živila). Gotove vrste opravil, na primer brodniki na rekah, plavci, pristaniški delavci, ki pijejo onesnaženo vodo, perice, ki neprevidno ravnajo z umazanim, ne-razkuženim perilom, so izpostavljeni v večji meri o-kuženju po koleri. 4. Kolera se razširja od enega kraja do drugega potom prometa; po zraku se ista ne zanese. 5. Naj se iz strahu pred kolero ne pobegne — ampak vsak naj ostane v svojih navaidmih racmerah. fi. Najvažnejše osebne varnostne naredbe so: Snaga telesa, zlasti umivanje rok po vsakem onesnaženju (na primer vporaba strariišča), na vsak način pred vsako jedjo; snažnost stanovanja (posebno kuhinje in stranišča); odstranitev muh itd.; naj se ne pije in ne rabi sumljiva voda ter naj se z njo ne pomiva (sumljiva voda se mora skuhat*!). Svari se pred uživanjem pokvarjenih ali težko prebavnih živil, kakor so nekuhano mlekoj prevelikje množine sadja, solate, kumare itd. ter sploh pred uživanjem preobile hrane. Neugodno uplivajo slabo stanovanje, nezadostna obleka, neredno življenje, pogreški prehranitve, vsake vrste nezmernost, Elasti pijanost. Mnogo in z velikim kričemi hvalisana varnostna in zdravilna sredstva (žganje za kolero, kapljice zi> koleno itd.) so brez vsake vrednosti. Alkoholne ::če »imajo nikake varnostne aili zdravilne moči zo. er kolero. V zadnjem času se mnogo priporoča varnostno epljenje zoper kolero. Ali se ima to varnostno cepljenje izvršiti, to ima določiti zdralvnife, v posameznih slučajih, klakor tudi način zdravljenja. 7. Med okuženjem in izbruhom bolezni preteče pri koleri doba od pol dneva do pefiih dni (.inkubacijska doba). Torej se po petih dnevih ni~več bati izbruha bolezni. 8. Najsumljivejše prikazni bolezni so pri izrazitih slučajih huda driska navadno brez bolečin (riževi vodi podobno blato) in bljuvanje; povrh, tega še neugasljiva žeja, nehanje izločitve vode (scanja), boleči krči v mišicah (zlasti krči v mečah), hripav, zamolkel glas, močna, utrujenost. Bolezen včasih tudi lahko preteče brez težkega motenja zdravja kot poj aH' samega črevesnega katarja. Sigurnost, ali je kolera ali ne, da samo bakteri-oloeična preiskava. 9. V časih kolere se mora na sumljive bolezenske pojave obračati večjo pozornost. Vsak bolezenski ali smrtni slučaj, kakor tudi vsak samo sumljiv bolezenski ali smrtni slučaj, se mora naznaniti zdravstveni oblasti, kakor je v zakonu predpisano, takoj in po najkrajšem potu. 10. Bolniki in osumljenci bolezni se morajo osamiti in sicer najprimernejše v bolnišnici. 11. Osebe, ki dojdejo iz krajevl, kjer je kolera, so podvržene petdnevnemu zdralvstveno-policijskemu nadzorstvu v kraju dohoda (brez omejitve občevanja in brez osebnega nadlegovanja). Pri posebni nevarnosti nalezljivosti (zlasti tudi pri nosilcih bacilov), se tudi lahko odredi osamotbeno opazovanje. 12. Uspešnemu razkuževanju (trajno razkuževanje na bolniški postelji, konečno razkuževanje) ce morajo podvreči: odpadki bolnikov (blato, kar bolnik izbljuva, scalnica), kakor tudi vsi predmeti, katere je 1x)lnik oneisnažil, ali bi jih bil lahko onesnažil (n. pr. posteljo in telesno perilo, obleka, jedilna posoda in posoda za pijačo itd). 13 Na javno varstvo zdravja se mora v, časih kolere obračati večja pozornost. Očividni zdravstveni nedostatki se morajo, odpraviti (pred vsem glede preskrbe vode in odstranitve odpadkov, ravno taiko tudi nedostatki v prometu z živili, pri množinskih prenočevanjih itd.). V krajih z dobrimi, zdravstvenimi razmerami, in kjer je za vodo dobro preskrbljeno, kjer se skrbno odpra.vl.iajo odpadki, se aizijska kolera ne bode u-domačila in se lahko uspešno zatira,, ako tudi se je za,trosila. Natisi tega navodila se dobijo brezplačno v sanitetnem oddelku c. kr. ministrstva notranjih zadev, kakor tudi v zdravstvenem oddelku c. kr. namestni-štva v Gradcu. Najnoveiia por&iil& se Rah^lsl^ ssred Stran 2. ,S L O V E iM S K i GOSPODA K." 26. novembra 1914, včasi trpimo silno, poseono pretekle tedne, ko smo imeli tako velike pohode, a potem bi zopet počijemo in si nič ne pritrgamo. Živimo. Če se naim Količkaj da, prav dobro, navadno vse „fašemo", tudi žganje, vino, čokolado, cigarete, cigare itd., ali si pa tudi kupimo, če se kaj dobi, n. pr. peruit/hjino. Denar v-obče nima pri nas nobene veljave, kier se navadno za denar prav nič ne da dob!'ti, za to' ga pošilja navadno vse domu. Doma mora biti denar sedaj že najbrže prav drag. Kakor sem Vapi že naznanil, ležimo sedaj 1 že skoro 14 dni y nekem gozdu; dve stotniji smo namreč prideljeni topničarjems naš popito pa je daleč od nas, niti ne vemo, kje se bojuje. Mi nismo sedaj v nobenem boju, pa vendar zrni raj v največji' nevarnosti. Naša naloga je, da stražimo tope, ki Streljajo tu pred nami, posebno po noči. Ruski topovi pa so se veda v prvi vrsti namenjeni za nage topove, in «tako smo tudi mi v veliki nevarnosti. Pa človek se počasi vsemu navadi. Ce se. razsipavftjejo ruske bombe v naši bližini, tičimo v jamah in poslušamo, katerega bo doletela usoda. Več kot stokrat sem že rekel: zdaj je zadnja, pa Bog še je zmiraj na dobro obrnil, vsaj za mene, ker mnogo, (mnogo se jih pri tem ponesreči. Predvčerajšnfem so granate tako razsajale v naši bližini, da so deli trupel in oblek viseli po drevju. Pred par dnevi sem izgubil tudi dragega prijatelja pri moji stotniji, nekega barona iz Gradca,. Pogledal je zjutraj malo iz jarka, la Zadela ga je krogla v trebuh ; siromak jiei morial že drugi (dan -izapu-stlti svet. Kako se je veselil domovine in vrnitve domov. Pa pri nas je že tako: danes Ti,, jutri jaz! Zato pa ne poznamo tukaj prevelike žalosti, človek se, kakor rečeno, vsemu privadi, (se mora, Če tudi težko in če tudi samo n'a videz. Kako pa, kaj doma? Ste vsi zdravi? Upam in želim, da vsi. Jaz sem, JBe imam le količkaj Časa, v duhu zmiraj prt", Vas doma; da bi mogel kedaj sedeti Še doma v Vaši sredini pri topli peči, to se mi zdi ravno Itako kakor sanje, ki se težko uresničijo. In Če se morebiti res ne bi uresničile, kar je čisto lahko mogoče, žalovati Vam radi tega ni treba preveč, je pač človeku tako odločeno. Pri meni Iše to ne bi bila tako velika nesreča, klakor pri takem, ki ga čaka doma lačna družina, in takih je večina. Ce Vam pišem, da smo tako dolgo že v gozdu, nikar ne mislite takoj, bogve, kakšni trpini da smo! Posebno prijetno seveda ni, a vendar se da prenašati. Globoko jamo Skopati y gozdu, noter stopnice, zgoraj pokriti s trami in na vrh ¡veje in prs|ti; znotraj pa malo peč v steno z dimnikom in precej slame na tla, pa, se že prestoji, posebno če nam naša kuhinja vs'aik dan opoldne pripelje dobro menažo. In čuj, kavo in krompir si pa sami kuhamo. Samo da sem, hvala Bogu, zdrav. Ne vem, če bi me sploh še poznali, debel sem in obrit že tudi" nisem bil, odkar sem v vojski, a mi sicer» dobro stoji. Da se ne morem po .več dni nič umivati in cele tedne ne preobleči in da je treba včasi pod srajco pogledati, se razume samo ob sebi, to pri nas ni nič novega. Najbolj pogrešamo časnike; jpopolnoma, smo odrezani od sveta, ne zvemo nič.' Mi samo to vemo, kar se pred nami godi; zat'o ¡si lahko mislite, kako se vsaki razveseli, če dobi od koderkoli par vrstic. Doma gotovo več veste o vojski, kakor mi sami. Z&r to mi pišite prav mnogokrat! Želim, da Vas najdejo Jte vrstice vse pri najboljšem zdravju. Vem, da tudi y domovini sedaj nimate prijetnih časov, p)a to si le mislim in hvalim Boga, vsaj mir imate doma), obvarovani ste pred vsemi grozami vojske, in če drugo ne, vsaj krompirja i-mate gotovo toliko, da Vam ni treba stradati. Akcrtbi jaz padel, se Vam bo kovček, ki ga i-mam seboj, poslal domov. V njem je več spominskih predmetov iz vojske, shranite si jih v spomin! Pišite pridno, jaz se bom tudi ipogosto oglasil, dokler mi bo le količkaj mogoče! Srčne pozdrave Vam pošilja Vag Franci._ Veseli !» žalostni doživljaji iz Galicije, (Piie ranjenic vojak, doir.a iz Oseka pri Sv. Trojici v Slov. gor.) Po dolgih in težavnih marših je dospel naš 20. domobranski pešpolk dne 25. avgusta blizu sovražnika. Na predvečer prvega spopada nam je bil dovoljen še majhen odpočitek. Vendar meni ni Ibilo dovoljeno, počivat , moral sem na poljsko stražo. Okoli 11. ure sem bil oproščen in komaj sem se vlegel ter truden malo zasmrčal, kar zaslišim prve, tako čudno doneče strele. Ze sle tudi glasi povelje „Alarm" in odmarširali smo proti sovražniku. Se enkrat sem se v duhu poslovil od domačih er se skušal popolnoma u-dati uso !i. Tako smo potem korakali do jutra, ko pridemo do neke vasi. Grozote, ki smo jih tukaj zagledali, se ne dado popisati. Najsrčnejši so se sire-sli ob teh pogledih. Tu je ležal mož-vojak, ki je prvi žrtvoval življenje za domovino, z razklan o glavo; poleg njega drugi z ra; o v prsih, in zopet konj itd., da ni za popisat : na drugem koncu zopet kosi obleke in druge reci. Pri pogledu na žrtve sem v duhu pomolil za nje in bil sem potolažen, saj mislil sem si: Tudi mene re čaka kaj boljšega. In mogoče še danes. Le naprej, prisega je sveta in za sveto reč se gre! Odgovoril sem si: „Za domače, za stariše, brate in sestre". S temi in podobnimi mislimi sem korakal z drugimi vred. Zunaj vasi še nam podeli naš vojaški duhovnik (če se ne motim, se piše prof. Kociper) sv. odvezo in blagoslov za naš prvi spopad. Ia res v par urah, prvikrat smo sprejeli ognjeni krst, ki bo nam ga dal Rusi s kroglami, i i marsikateri se „e stresel, vsled sitnih in nevarnph muh, kajti takšnih pri nas ¡¡i. Vendar to je trajalo le prve trenotke. ¡S tem več.;o hrabrostjo smo se potem vrgli proti sovražni ovi premoči, kar smo takoj spoznal,. Res so se čuli že tu i. tam grozni kl.ci ranjencev, kajti sovražnik ,e z grozno s lo sipal šrapnele med nas, grajate so , ele j. o zraku smrt ;o pesem in krogle iz pušk, ve dur te, kakor smo hitro sprevidel, so šle previso o. Moral smo se vendar prot večeru umakn ti rus i .¡remoči. Zbrali smo se zopet v lepem redu ter ta .o v poslednjih dnevih uspešno napadal, sovražnika. Ta'o so pretekii potem dnevi v skoraj ved ;ih ho; i, o . mo se umaknili končno blizu do Grodeka, kjer smo imel malo alpočitka. Vendar dne 8. septembra se „e z pet začelo in dne 9. septembra je b!l za mene da , ki ga ne pozabim celo življenje. Zgodaj z i.traj so že začele žvižgati kroglo po zraku i a pgdel je moj tovariš ob moji strani. Ni bilo dolgo, že zade e tudi me ne. Ležal sem pdtem v nepopisnem og.iju celi da za .nekim majhnim okopom v grozit h boleč' , ah. Glave nisem smel pokazati iz okopa, Gra ¡ate so udarjale s tako silo ob zemljo, da me je skoro zasulo. Ko-nečno ob 10. uri zvečer zasliši moje up tie vojak sanitetnega oddelka, kateri me oprost mojega eprijet-nega položaja ter tudi obveže» Ob 12. uri me pre' e-sejo na obvezališče in drugi dan smo se odpeljal, proti Ogrski. Radodarni Ogri in Slovaki so nas obsipavali z jedjo in krepilnimi pijačami. Otroška hvaležnost me je navdajala ob pogledu na dobre ljudi. Pripeljali smo se po petdnevni vožnji v mesto ¡Sol o-grad. Prišel sem v bolnišnico čč. sester (bolnišnica Sv. Janezaj),, kjer je bila prav izvrstna postrežba,. Postrežnice Rudečega križa so bile imenit e osebe iz cesarske rodovine, kakor sestra Nj. Vis. prestolona-slednikove soproge nadvojvodinje C,te. Sedaj sem se zopet vrnil zdrav nazaj iz dopusta ter čakam udano cesarskega povelja, da zopet odrinemo proti krutemu sovražniku, ki hoče trgati našo lepo Avstrijo. Zmaga, mora biti na naši strani! Slovenec ujel 25 Rusov, Pravnik Marčič iz Sodražioe na Kranjskem je rezervni poročnik pri 3. tirolskem deželnem strelskem polku. Pred kratk'm se je vrnil ranjen iz severnega bojišča. Ranjen je bil dne 23. oktobra, ko je ponoči sam zasledoval rusko patruljo, ki je bežala pred nim. Pozneje je stal 14 dni neprenehoma v ognju. V noči od 21. na 22. oktobra je njegov pojk pregnal z bajo-netnim napadom Raise iz raznih postojank. Marčič, kot junak, vedno naprej"! Po spopadu, ico so bili Rusi pregnani, se je polk na novo razvrstil. Poročnik Marčič je pustil svojo kompanijo na določenem mestu in je šel — bilo je okoli YA2. ure ponoči — v gost temi in megli sami, oborožen s puško, nekoliko opazovat položaj. Naenkrat se pred njim zabliska in počijo streli proti njemu. Marčič, namesto da bi se umaknil, je vzel puško in začel streljati v smeri, iz katere se je bilo bliskalo. Naenkrat se prikaže kopa Rusov. Slovenski junak jim ukaže postati — vsi so vrgli orožje proč in so se udali enemu samemu neustrašenemu Slovencu. Bilo jih je petindvajset — en nadporočnik, dva, praporščaka in 26 mož. Poročnik Marčič jih je gnal sam k svojemu krdelu, ki je bilo k sreči zadosti blizu, da Riusi niso še prišli do zavesti svoje velike premoči. Tako se bo ju j e j o S 1 c-venci: eden za 25. Slovenec v Jadranskem morju, Valentin Kaučič, doma od Sv. Antona v Slov. goricah, sedaj v vojaški službi v utrdbah, na otoku Mali Lošinj, ki leži na južni strani Pole v jadranskem morju, piše našemu uredniku: 'Mali Lošinj, 22. novembra. Spoštovani gospod urednik! Ker ste me zadnjič bili omenili v „Slovenskem Gospodarju", ste mi s tem namignili, da hočete kaikih poročil o zanimivih dogodkih na" Malem Lošinju. Oh, to vam je čudna kamenima puščava! Kamor se človek ozre, ne vidi drugega, kot samo golo gričevje. V umetnih vrtovih zorijo sect^j pomaranče in citrone; fige in rožiče smo pa poje|dli že pred petimi tedni. V krasnih vrtovih je videti sedaj mnogo lepo cvetečih cvetlic. In če ibii nas' gospod urednik' sedaj ob'skal, bi rekel, da smo v raju. V mestu vlada sedaj strašna tihota. Ljudje so tu zelo pobožni; v nedeljo in skozi ¡teden je cerkev vsak večer natlačeno' polna. ' Tu molijo ljudje bolj pobožno, kot tam. pri Vas in človek bi mislil pri taki molitvi, da mora vernikom biti usli šana prošnja, Vi Sedanjih tako resnih časih. Močna trdnjavska posadka varuje otok in prihod sovražnika v vojno pristanišče. Nekje idalleč ¡proti izhodno-južni strani hodi sovražnik ropat in vznemirjat dalmatinske otočane. A prav blizu trdnjav si ne upa, ker ve, da bi dobil !te-žko granato v pozdrav. Sem v LoŠlinj si ¡pa 'še bolj ne upa, ker čuti, da je trdnjava zasedena od, krep-kfili fantov, ki so od Slov. goric doma. ¡Mogoče že v|e-ste, gospod urednik, da je tu svetovno znano kopa-išče. Morebiti bi se le kedaj sovražniku ¿ljubilo, pa bi se |prišel sem kopat. Oh, to pot jo bo skupil. Skopali ga bomo mi trdnjavski topničarji, ¡oziroma skoraj sami Slovenci, in sicer tako, da. mu bomo vso prišedšo brodovje na dno morja priimazaii; samo poveljnik sovražne mornarice sh sme preje obuti velike čevlje, da bo lažje po morju zbežal nazaj na propalo Francosko. Pisali ste v „Slovenskem Gospodarju", da je trdnjava' IPrzemysl obkoljena. Oh, ikako je nam težko se bodo zbrali avstrijski junalki na velikem boj-s stricem Rusom obračunali že stare račune,, katere nam dolguje. Tudi smo izvedeli,, da jje ta stari Jlis-jafc1 v Galiciji dobil par naših mest V kratko posest. No, pa to nič ne škodi! Bodo prišli skoraj že časi, ko se boáo zbrali avstrijski junakli na velikem^ bojnem polju in zagrabili starega tacarja za veliko brado ter ga znižali tako, da se mu nikoli več ne. bodo siine cedile po" avstrijskem ozemlju. Ker vidim že delj čatsa gospoda urednika, ko mi - kaže velike škarje, češ: končaj, drugače romašnv koš;, pa ra e, ko bi romal y koš, sklienem svoje vrstice-in pozdravljam gospoda urednika, da bi nam še dolga leta urejevaf lepi list „(Slov. Gospodar." Tem potom tudi pozdravljam iS., g. župnika in č. g. kaplana lepe iantonjevške fare ter vse znance in prijatelje po zalih Slovenskih goricah. Ljubi Bog naj jim podeli zdravje ter prepotrebnega blagoslova-Oni pa naj molijo za, nas vse, ki smo pod Orožjem, da bi rodi)o blagoslovljenega sadu. Vaš udani Valentin Kaučič. Z lopato 8 Rusov. Slovenski vojak tržaškega pešpolka piše iz Galicije: ,,Že devet' dan ležim v zakopu pri strašnem vremenu, in celi dan, vsaki dan nam pošiljajo Rusi nebroj lahkih in težkih granat in šrapnelov; vedro udarjajo 20 do 50 korakov od mere. Cez aše glave streljajo 3 naše in 4 ruske baterije in grozno hrešči, šumi in doai po zraku. V zakopu sni1 stisnjeni kot suhe ribe v sodu in ne moram n t pošteno stegh t' noge. Umil se nisem že 3 tedne, zo >e tudi ne, ker je voda nezdrava in vode še nisem p 1, od kar sem šel od doma. Napravil sem že en juriš in ujel sem z lopato v roki 8 Rusov, Vsi so me pros li : „Ne streljajte!". Do sedaj sem še zdrav, kako dolgo, ne ,em." Oče išče sina na bojišču. Iz Budimpešte se poroča: V tukaijšnjem klubu ustavne stranke je pripovedoval neki odlični poslanec sledečo zanimivo vojno prigodbo:, V moji soseščini, gori v Gomorerskem komi tatu, živi (star kmet, ki ga poznam in penim že celih 40 let.i Mož dela neumorno in si prizadeva ustvariti boljše življenjske pogoje. Sčasoma si je pridobil manjše premoženje: živino in polje. Pred približno štirimi tedni je prišel k meni in rekel: „Gospod! Moj sin je Ipadel na bojišču. Grem tja in ga pripeljem domov, da (ga pokop-ljem v domačem kraju." ' Te besede so me |ire>tresle in globoko ganile. > Bile so izrečen^ tako mirno in skromno, Ja kljub temu v tonu, iz katerega je (odmeval trden, resen sklep. '.Trudil sem se, da mu dopo-vem, da bi bilo njegovo potovanje na vsak način — brezuspešno. Vofna še ni končana in le vojaki smejo biti na bojišču, sem mu rekel in še marsflkaj drugega, sploh vse, kar bi moglo potolažiti globoko potrtega očeta. Kmet me je gledal osupnjeno in mi odgovoril: „Toda, gospod, delal sem le za svojega sina). Hotel sem mu izročiti polje in živino. |A sedaj ga ni in zato ne potrebujem nobene stvari več. Prodal sem vso živino in sedaj grem, da spravim svojega sina domov!" (In odšel je. Bil je dva do tri tedne v Galiciji in je poizvedoval o svojem padlem sinu, seveda brezuspešno* Te dni se je vrnil in je pif šel zopet k meni „Bilo je, kakor ¡mi je pripovedovala Vaša milost. Niso me spustili na bojifšče. 'Toda, jaz ne odneham. Kakor hitro bo končana vojna, grem zopet tja, ker sem prepričan, da najdem svojegai mrtvega sina, nakar Iga spravim k večnemu počitku v domačo zemljo." Ne sramujem se povedat',, je rekel imenovani odlični politik, da so imli solze zalile oči, ko sem segel sivemu starčku, k)ajkor da bi onemel, v roko. Zadnje svidenje dveh bratov. Iz /Kraljevega Gradca se poroča: Kaplan Bogomil Bftecha iz Solopiška na Češkem je bil takoj po izbruhu vojne poklican k vojakom kot vojaški kurat. V neki bitki pri R ... je hitel v največji' naglici |k ranjencem. Ko se je obrnil k nekemu težko ranjenemu in mu pogledal v obraz, je spoznal (v njem svojega lastnega brata. Ranjenec je še enkrat odprl oči in milo pogledal svojega brata, potem jih pa zai vedno zatisnil. Ni bi! njen sin. Udova nekega Kiss Jianoša, v Bekeš St.Andražu na Ogrskem je prejela obvestilo, da je njen sin umrl 'za ranami, ki jih je dobil na, bojišču. Udoivihj je datlia prepeljati sinovo truplo domov, kjer so ga pokopali z velikimi svečanostmi,- Kalko pa je bila udova veselo presenečena, ko je neklaj Časa pozneje prejela od svojega- sina, ki naj bi bil že pokopan, pismo iz bolnišnice, v katerem jej ie naznanjal, da je pač ranjen, da pa že okreva. Očividno so ga. zamenjali s kakim drugim vojakom, enakega 'imena. Rusi in Madžari pri krompirju. Zanimiv dogodek iz galiških bojev opisuje Bledeče pismo z gališkega bojišča z dne* 17. nov'.: 2G. novembra 1914. slovenski gospodar. Stran 3. Včeraj zvečer se je pripetil neznaten dogodek a postalo nam je vsem toplo okrog srca,. Naši domobranci, ki so stali že, dolgo v kritjih, so dobili po-željenje ¡po krompirju. Nekemu podčastniku je šinila misel v glavo, ko je videl velike krompirje poleg o-kopov. Vojaki, je rekel, kako dobri t bi bili sedaj pečeni krompirji. Komaj je izpregovoril te blažene besede, že je nastalo živahno gibanje po |vsem okopu. Kar po vrsti so se. javili vojaki: gospod četovoidja, jaz j]ih prinesem, gospod četovodja, ali jih bo dovolj en krušnjak? Rečeno, storjeno! Dva domobranca sta se splazila iz okopa, njima so sledili trije,, štirje, a potem pet, konečno deset mož. Vse njihovo orožje je obstojalo iz lopat. Plazili so se po trebuhu kakih 100 metrov daleč, dokler niso dospeli do polja, kjer se je nahajal krompir. Ostali so čakali v okopu x nestrpnostjo, kaj se zgodi. Vsi so bili pripravljeni, da priskočijo tovarišem takoj na pomoč, kakor (hitro bii bili napadeni. Pretekle so minute in minute. A glej! — Kar nenadoma se je tudi iz ruskega okopa priplazilo deset mož z lopatami. (Tudi oni so imeli za cilj: krompir na njivi. Prišli so zelo oprezno. In tako smo Kopali potem na eni strani njive krompir mi, a na drugi strani,pa Rusi. Rusi so se nam pričeli vedno ibolj približevati. Na naše velikansko začudenje in strmenje smo opazili, da so se naši in Rusi, potem ko so si nabrali dovolj krompirja, [veselo pozdravili in odšli nato vsi brez vsakih skrbi nazaj v okope. Ni trajaio pol ure in med obema sovražnima i o kopoma se "je pričelo zopet strahovito streljanje. Na bojišču se moli rožni venec Anton Goljat, doma v Mihovcah, župnija Cir-kovce, ki služi pri 87, pešpolku, piše iaGal crje: Dragi stariši in sestre! Srčno vas pozdravim in vam želim vse dobro. Tukaj nas pa Rusi ved o pozdravljajo z granatami in šrapneli, mi pa nje. Cele noči ni miru. Na god Vseli svet likov smo v strelskih okopih skupno molili rožni venec, pa smo moral j.ehati, ker je začelo tako grometi, da nismo več vsak svoje besede slišali in začeli smo tudi mi pokati. Tako je zmi-raj. Kdor ni zraven, si tudi ne more misl ti, pa tudi ne verjeti, kako je tukaj, 'Med bo>m vied io molimo. Marsikateri doma ni poznal Boga, a, tukaj ga ki'če vse na pomoč in pa Marijo. M Hindenburgu obkoljevalno postopanje posreč lo, gotovo pa je, da smo mi v polni meri storiti svojo dolžnost. Umaknili smo se v Karpatah, da smo ruske čete t i.m dalje proč zvabili od glavne ruske moči, pusti.i smo obkoliti Pr-zemysl, smo zaposlili tem več ruskih čet i;i med Kra-kovem in Censtohovem smo začeli krepko napadati, da se tudi od tukaj proč ne morejo vzeti ruske čete za pomoč proti Hindenburgu. Vendar se v vojaških krogih dvomi, da b! se Hir.de.iburgu posrečila obkoV-tev, ker so dobili Rusi iz domovine novih svežih čet, ki so jih postavili proti Hindenburgu. Avstrijske čete so pri Pili i in AVolbromu seve-roizhodno od Krakova dosegle lepe uspehe. Težavna borba z Busi. Dunaj, 23. septembra. AvstrPski generalni štab nradno razglaša: Na Rusko-Poljskem fee odločitev ni padla. Naša in nemška armada napadata sovražnika na izhodni strani Censtohova in severoizhodno ,ci Krakjova. Pri zavzetju mesteca Pilica. (severno od Krakova) so naše čete včeraj (nedeljo) ujele 240 0* Rusov. Ogenj naših težkih topov ima veliK uspeli. Ruske čete, ki so prekoračile spodnji tok reke Dunajec, niso mogle prodreti rtaše bojne čete. Vojni položaj se je tako razvil, da je naša armada posamezne gorske prelaze v Karpatih Izačasno prepustila sovražniku. Dne 20. novembra je posadka v Przemyslu — napravila izpad in je ruske obkoljevalne čete potisnila "daleč nazaj. Rusi Si sedaj ne upajo več tako daleč pred trdnjavo, da bli (jih zadeli trd-njavski topovi. Položaj na bojišču ugoden. Berolin, 23. novembra. Vojaški strokovnjak-poročevalec angleškega lista „Morningpost" je mnenja,, /cla je strategičril položaj avstrijske in nemške armade na izhodu proti Rusom sedaj ugodnejši, kakor fe bil tedaj, ko sta zavezniški armadi udrli na Rusko-Poljskb. Nemci se borijo sedaj v bližini nemške meje in se jim /pri nar daljnem bojevanju ni treba bati posebnih težav, a Rusi imajo za svojim hrbtom povsod le slabo izboljšane ceste za z,vezo med posameznimi armadami. — Rusi imajo zvezo s svojo armado, ki stoji pri Krar kovu in v Galiciji, le po velikem ovinku. Ruska armada razpolaga sedaj z jako močnimi rezervami. Rusko uradno poročilo. Milan, 23. novembra. Iz Petrograda se brzojavlja: Poročilo ruskega generalnega Štaba, izdano dne 20. novembra, se glasi: Nemška armada se trudi, da bi rusko bojno črto, ki se razprostira med rekama .Wartho in JVislo, predría. Ruska ofenziva, s katero so pričeli v četrtek, dne 19. novembra, je imela delni uspeh. Posrečilo se je namreč ruskim četam, da so severoizhodno od mesta Lodz odvzeie Nemcem težko baterijo in 10 strojnih pnšk Poleg (tega so Rusi ujeli več sto Nemcev. Na črti Censtohov—Krakov se vršijo hudi boji, ki p!a| se pravilno razvijajo. Bitka se ugodno razvija. Dunaj, d e 24. novembra opoldne. Avstrijski ge ;eralni štab uradno razglaša: Bitka na Rusko-Pol skem se kljub hudemu mrazu na obeh straneh krepko nadaljuje. Naše čete so zavzele več važnih postojank, so pridoble posebno v prostoru pro:i Wolbromu in na obeh stra .eh mesteca Pilica prostor ter so ujele mnogo Rusov. Splošno je položaj nespremenjen. V naši državi so nahaja sedaj 110.000 vojnih ujetnikov (Rusov in Srbov), med njimi 1000 'čast ikov. Boji za Karpate s j manjšega pomena. Dunaj, dne "4. novembra. List ..Nenes \V e:er Journal" je dobil iz Budimpešte sledečo brzojavko: Istočasno ko je naša glavna armada na povel o vrhovnega poveljstva nastopila splošno umi kan :e, kar je b;lo že poprej v vojnem načrtu določe .o, se je moral umakn t tudi oni del naše armade, ki je imel zasedeno karpatsko gorovje na gal ški strani. Akoravro se bo b tka, ki se že celih Ü dni bije na Kmsko-Poljskem, odločja na ruskem o-zemlju, vendar se lahko z vso gotovost'o trdi, da bodo Rusi začeli napadalno prodirat' tudi preko Karpatov. Boji pa, ki se biiejo ob in na Karpatih, nimajo skoro nobenega upliva na razvoj boev na Rusko-Poljskem in so tudi v vsakem drugem oziru le malo. pomembni. Mimo Krakova in čez Slezijo se vsak dan odpošlje na t:soče ruskih ujetnikov v Avstrijo. Na Rusko-Poljskem preti povoderj. Krakov, dne 24. novembra. Poljski list „Czas" poroča: Oporni jezovi rek Visle, Sana, Wisloka in Wistok, ki tečejo čez zahodno n srednjo Galicijo ter Rusko-Poljsko, so vsled vojske zelo poškodovani. Ti jezovi, ki so bili svoj čas zgrajeni z velikimi žrtvami in težavami, so dosedaj leta in leta obvaroval: obširne pokrajine in doline gori omenjenih rek pred jese skimi in spomladnimi po-vodnjimi. Ker se je z okopi in topovskimi kroglami te jezove na, mnogih mestih zelo poškodovalo, se je bat, da nastopijo vsled izredno mnogo padlega s e-a velike povodnji, ki bodo ogroževale tudi armade v Galiciji in na Rusko-PoPskem. Avstrijsko=srbsko bojišče. Mar bbr, dne 2,5. novembra. Belgradš eni padel! Oi bojih, ki se bi-jejo okrog Belgrada, uradna poročila molčijo* Naši to povi so porušili že vse vojaš :ire in javna poslopja v Belgradu. Da je padec mesta b'izu, izpričuje dejstvo, da se morajo vse ženske in otro d izseliti iz Belgrada. P r i L a z a r e v c u (25 km severoiziliodno od Valjeva) so naši zasedli višine, na, katerih so :meli Srb močne poshvaiike. Naša glavna armada, ki stoji na južri in južnoizhodni strani Valjeva, je imela večdnevni odmor, da se okrepi za i ovo fcit';o. Naši so p r e g n a l i z a d n j i t e d e n Srbe i n Črnogorce iz j u ž n o i z h o d n e Bosne. Vse z veliko radovednostjo pričakuje, kaj bo storila Bolgarija, Nekateri glasovi pravijo, tla bo postavila Bolgarija pri ti Grkom 100.000 mož in proti Sr-:oin ravno toliko, kakor hitro kodo naše čete dospele do Niša. Naše prodiranje v Srbijo. Graški listi poročajo: Srbi se vojskujejo v poletnih uniformah. 'Iz Beljgrada so odstranili prebivalstvo. Na deželni cesti se vozi na vozeh na tisoče žen in otrok iz Belgrada proti (Kragujevcu. Naše postojanke so izvrstne. 'Za Valjevom so zadele naše čete na trdavraten odpor, a naša artilerlja neprestano obstreljuje sovražnikove strelske jarke. Novo zbiranje srbske armade. Graški listi poročajo iz Sofije: Srbski listi v, Nišu presojajo položaj srbske armade še vedno kot ugoden. Trde, da gre zdaj le Jza to, da se zberejo srbske čete na ¡mestu, ki je za nje ugodnejše. Srbski tskovni urad poroča o bojih zadnjih dni, dat se je položaj začasno izpremenil, a da se že čez nekaj dni slika Srbom ugodno spremenij.. Širša javnost pa seveda zavijanjem ne verjame in se ne pusti varati, ker skrbe ranjenci za resnična poročila o položaju. Vkljub temu hočejo Srbi braniti svojo tieželo ¡do zadnjega moža. Ciganski otok naši osvojili. Ciganski otok leži med Zemunom fin Belgradom. Naši so ga zapustili iz taktičnih [razlogov, nakar so ga zasedli Srbi. Zadnje čase so ga naše čete zopet z žrtvami iztrgale Srbom. Nove srbske izgube pri Valjem Solun, 21. novembra. Srbi so imeli v novejših bojih v prostoru pri Valjevu zopet velike izgube. Do sedaj so poslaN v Bitolj v Novi (Srbiji nad 800 ranjencev, katere so spravili v zaseona stanovanja, kjer so bolnišnice in javna poslopja že prenapolnjena, samih ranjencev. Slovanska Belgija. Petrograjski list „,Ut'ro Rosije" piše pod nadpi-som „Slovanska Belgija": Dvozveza je predpisala Srbiji isto Jvlogo, kakor Belgiji. Črni dnevi čakajo nam sorodno Srbijo. V teh težkih dneh so jo nam odtrgali naši odkriti in tajni sovražniki. (Srbija je pa nastopila junaško na pozorišče in junaško prenaša slovanska Belgija svojo drugo preizkušnjo. V teh za Srbijo žalostnih jn težavnih trenutkih bije srce celle Rusije za Srbijo. Tudi nad Belgijo se vlada, a, Belgija še ni premagana. Zgled in usoda Belgije je občudovanja vredna, iTudll Srbi naj se pripravljajo na to usodo, lin naj bodo pripravljeni, da nastopajo na tisto pot', na kateri sveti luč slave. Srbi in Črnogorci pregnani iz južne Bosne. Sarajevo,, 24. novembra. List „.Bosnische Post" poroča ¡dne 21. nov.: Ko o naše čete pregnale Srbe in Črnogorce i iz izhodne osne, posebno iz okolice Sarajeva, ter so osobito v ojih za Romanjo-planino prizadjale sovražniku velike izgube, je bilo potrebno, da se upadle sovražne čete reženeio tudi iz južnoizhodnega, boslanskega kota.. )b lenem, ko je naša giLavna armada začela prodirati Srbijo, so naša kroela, ki so stala na južno-izhodni trani Sarajeva, icrepko preganjala iz našega ozemlja Srbe in ''Črnogorce, Ici so upadli v južnoizhodni kot Bosne./ Z gotovostjo se pričakuje, da. bo (ta del Bone kmalu popolnoma očiščen sovražnika. Iz treh ju-žnobosanskih mest je bil sovražnik že [pred več dnevi pregnan. Od četrtka (dne 19. novembra) naprej se nahaja v teh mestih avstrijska 'posadka.,' Sovražne čete, ki so bile pomnožene z komitaškimi oddelki, so deloma že vržene čez mejo.i Del teh čet pa se je u-maknil proti Cajnici (ob srbsko|-'črnogorski ¡meji, ju-žnoizhodno od ¡Sarajeva), odkoder pa bodo tudi že v kratkem pregnane. Nemško=francosko bojišče Maribor, dne 25. novembra. Ako pogledamo Avstrijci na Francosko bojišče In primerjamo ondotni položaj Nemcev z našim položajem v Galiciji, potem nam pri Bogu ni treba biti malodušnim. Nemci in Francozi so po splošni sodbi na bojišču pribbžno enakoštevilni, Vendar Nemci dobesedno le korakoma napredujejo. Proti nam pa je nastopala v G akcij i večktrrjtna premoč, vkljub temu smo dosegli marsikateri uspeh in svoje umikanje izvedli vsakokrat strogo po načelu in v najlepšem redu. S francoskega bojišča te dni zopet ni nič posebnega poročati, r a zven, da je v obče nemški položaj ugodnejši kakor francoski. Hude posledice slabega vremena za Francijo. Rim, dne 23. novembra. Rimski list „Messagero" poroča, da francoska armada hudo trpi vsled grozne zime, ki se je pojavila v severni Franciji. Vse bolnišnice so napolnjene z bolniki, V Franciji se bojijo, da bo tudli letošnja zima tako huda, kakor je bila 1. 1870 za časa francosko-nemške vojske. Vsled slabih cest se vozovi s streli-om le prav težko spravijo do bojne črte m vojskovanje postaja od dne do dne težavnejše. Vkljub temu, da vlada trenotno mir, se vendar zdi, da snujejo Nemci nove naklepe. ___ Turčija-Rusija-Anglija-Francija. Maribor, dne 25, novembra. Na Kavkazu je prišlo med Turk", in Rusi do spopadov pri Akabi, Zazvctlarju in Kopnkoju. v teh bojih so bili Rusi poraženi in so se morali umakniti, Stran h slovenski gospodar. 26. novembra 1914, Ruske vojne ladje v Črnem morju, ki so obstreljevale turško mesto Trapezunt, so se zapleMe v boj s turškimi ladjami, V tem boju je bila poškodovana ena velika ruska oklopna ladja. Pod poveljem egiptovskega khediveja (podkralj) pa baje prodira 200.000 Turkov iz Sirije in Palestine proti Egiptu. Pri mestecu El Ariska ob egiptovsko-turški meji so se že vršili spopadi med angleškimi in turškimi četami. Turške čete so že, kakor poročajo listi, zasedle ob zal;.;vu jezera Balah, ob obeh straneh Sueški prekop. Turki zasedli goro Libanon. Frankobrod, dne 24. novembra., „Frankfurter Zeitung" je dobila iz Kaira v figi^ poročilo, da so turške čete zasedle goro in po-krajinoLibanon. Angleški uprav telj je zlbežal^Damask. Nadškof v Libanonu pa je ostal na svojem mestu. Molitve za zmago v Jeruzalemu. Jaffa, 20. novembra. Včeraj so bile ,v Jeruzalemu v Omar-mošeji velike ¡prireditve {za voino in molitve za zmago Turčije, Avstro40grske in Nemčije in pa za vladarje teh treh cesarstev,., Av&tro-ogrski in nemški poslanik sta se na povabilo udeležila, nadaljnih prireditev v neki vojašnici, nakar so poslanilfa v častnem spremstvu spremili nazaj v obe konzularni palači. Tudi tu so se ponovili izrazi prijateljsK/ya. Zopet več francoskih brodovij v Adriji. i i Milan, 23. novembra. List „Sera" poroča ' iz Sv,. Ivana v Medui: V Jadransko morje sta dožla dva oddelka francoskega torpednega brodovja. Iz tega se sklepa, da bodo Francozi zopet pričeli z napadi na Kotor. Preko Sv. Ivana se pošilja neprestano mnogo orožja in streliva za Albance, kateri se skoro vsak dan ob ¡črnogorski meji borijo s Črnogorci, Ustaja Burov. Berolin, 23. novembra. Berolinski list „Vossische Zedtung", ¡poroča, da se nahaja pod poveljstvom generala Devveta 100.000 Burov. , Angleži so oborožili mesti Kkpstadt in Johan-nisburg s težkimi topovi, /kter pričakujejo prihod u-staških iBurov. Razne novice. * Duhovniške vesti. C. g. Anton Kuhar, kaplan v Solčavi, je prestavljen na Ljubno v -Savinjski dolini, * Sv. Oče za katoliška društva. V poslani» i na škofe in nadškofe pišejo sv. Oče o društvenem življenju: Ker pa je spodbuda za octuo priznavanje vere in temu odgovarjajoče življenju ljudi najbolj odvisna od tega,, da se bratsko navdušujejo in med seboj tekmujejo z lepim vzgledom, za t; ž i v ah no p o -z d r a'v, 1 j a m. o , ako neprestano nastajajo novai katoliška društva. In ne želimo samo, da se ta društva razt-cvitajo, ampak hoče m o , da stoji njih. okrepitev pod našim varstvom in našim pospešiteljstvom; ta o-krepitev ne bo izostala, če se bodo vedno, in zvesto izpolnjevali oni predpisi, ki jih je sv. Stolica. dala in bode dala. Vsi oni pa, kateri v tahkih društvih posvečujejo svoje moči Bogu in cerkvi, naj ne pozabijo na besede božje modrosti: „Poslušen mož bo govoril 0 zmagi"; kajti abo ne bodo Boga, poslušali, s tem, da se podvržejo cerkvenemu poglavarju, bodo zaman iskali pomoči božje in njihovo delo bo brezusoeš o. Izobraževalna društva. S. K. S. Z. opozarja izobraževalna društva, jda prirejajo vsaj o božičnih praznikih za namene mariborskega slovenskega odbora, ki Skrbi za podporo vojakov na bojišču, času primerno igro „Za dom med bojni grom", spevoigro, kaltero je sestavil g. nadučitelj A, Kosi v 'Središču. Igra je lahka in lepa z deklamacijo in petjem. Društva, ki hočejo prirediti igro, se naj obrnejo na S. K. S. Z. v Mariboru. Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču je prejel nadalje te-le darove: Franc Predan v Mariboru 2 K, Jože Pečnak, kaplan, Novacerkev, dar Mohorjanov za božičnico vojakom 15 K, 'Štefan Rojnik, c. kr. računski svetovaiec v Gradcu, 10 K, stavbenik Glaser v Mariboru 5 Ki, neimenovana 4 K, Neža Bezjak 2 K, ti skarna sv. Cirila je podarila vse tiskovine v znesku 36 K, Spodnještajerska ljudska posojilnica. 400 K, IVan Novak, Sv. Lenart pri Bre-žlicah. 11 ¡K, Dorner Franc, kmet v Selnici ob Muri, 1 K, Dreier Franc 40 v, Dreisibner Jožef 20 v, neimenovan 8 K. Šolska vodstva jia Sp. Štajerskem. Ker so vprašala nekatera šolska vodstva glede darov za vojake za razne nasvete, opozarjamo še enkirat krajno Šolske svete in šolska vodstva, da je slovenski odbor v Mariboru z odlokom c. kr. namestnika izrecno pooblaščen, da pobira darove Za vojaški dan, oziroma za božičnico med slovenskim prebivalstvom Sp. Sta-jerja. Zato opozarjamo še enkrat vse nabirateflje, da osredotočijo svoje prispevke s pošiljatvami v Maribor, da slovenski odbor tem častnejŠe reši svq!o nalogo. — Slovenski odbor za pobiranje darov. Maribor, Koroška cesta 5. * Poroka. Poroč 1 se je pred odhodom na bojiš Če dne 25. t. m. v cerkvi Sv, Magdalene v Mariboru vojakrrezervist, inštruktor novincev, g. Ljudevik Iva-cijanar, z gdč. Pepco S'tuhec, sestro velečaist. gosp. kaplana Stuheoa pri Kapeli, — Obilo sreče in srečno vrnitev z bojišča! * Odlikovan Salezijanec iz Veržeja. Ravnatelj salezijanskega zavoda v Veržeju je dobil pred kratkim od gojenca tamošnjega samostana, ki se sedaj bori v nemški armadi v Izhodni Prusiji proti Rusom, pismo z bojišča, v katerem mu naznanja, da je b i od nemškega cesarja odlikovan z redom železnega križa. Odlikovani salezijanec se je pri naskoku na sovražne okope pri Mali Guji v Izhodni Prusiji posebno odlikoval. * Odlikovani vojaki naših domačih polkov. S srebrno kolajno druge vrste je cesar odlikoval sledeče junake od 47. pešpolka: Polkovni trobentač Ožbalt Gaube, frajtar Adam Pož&rnik, pešci Jakob Mesarič, Franc Sedlaček, Jožef Slamič, Anton Vertnik, kadet Martin Pevk, korporal Anton Supan, frajtar Martin Korošec, Kari Živko, pešec Avgust Leber, Ivan Sene-kovič, rezervist Rudolf PšeniGnik. — Od 87. pešpolka: narednik Alojz Govejšek. Vinko Majcen, četovodja F, Babič, Avgust Dolinšek, Anton Gaube, Jakob Irgl, I. Jazbec, Ivan Kovačič, Tomaž Grašič, korporali Ant. Hudale, Jožef Pridošek, Jožefi Vertačnik, frajtar Luka Stergar, pešci Alojzij Kren, Valentin Poliči, ik, Anton Zorko, rezervist Martin Novak in čast ¡iški sluga Peter Zemlj č. — Ocl dra^onskega pešpolka št. 5: štabni stražmojster Jakob Senčar, korporal Valentin Ferjai.Cič, dragonci Franc Burjak, Jožef Šunko in Vinko Strohmayer. — Od pijouirskega bataljona št. 3: četovodja Pavel Herman, korporal Gregor Rančigaj, fra'iar Ivan Hajden, pionirj- Karol Bratna, Luka Jurjevič, Jožef Piki, Ivan Sla,per, Miha Stuhec, A-dolf Supa.r.ec, Ciril Žagar i i Jakob Zorko. * Dva slovenska junaka. Franc Skrget, ?41etni posest rišk" sin, doma na GomTfii, župnija/ Sv, Bolfenk pri Središču, deset :ik pri 87. pešpolku, je dobil srebrno kolajno II. raizreda za izredno hrabrost pred sovražnikom, Skrget je bil dne 20. avgusta poslan na patruljo in tam je trčil skupaj z mnogo močnejšo 4rusko pfttuljo, s katero so se slovenski fa tie v nekem gozdu s.'O'^rijeli in slavno zmagali. Več Rusov so iujeli in prinesli našemu poveljstvu važna poročila o ruskih post bankah. — Dirugi odji kova-ec je Alojzij R u do 1 f, 21 let*.'i pcscst ik i;i kovač v H.ercmancih pri Sv, Bo'.fenku. Imenovani je reši nadporočnika, ki jo težko ranjen ležal v nekem pctoku. Rudolf se ni oziral na to, da so se nahajali Rusi v neposredni bližini. Nalož 1 je čast lka na ramo in kljub silnemu ruskemu ognju je ocfbežal z ranjenim poročnikom iz prednje bo,ne čits ter ga zanesel na varno. Rudolf je dobM za svoj junaški čin srebrno kolajno II. razreda. Oba vrla junaka sta se vrnila zopef v boj. Drugi dan '.o 7^,dol oM ruski šrpipnel. — Naši Slovene.' so res vzorni junaki. * Pet bratov v vojski. Posest ica, Neža Stuhec 'z Li>iho c. župnija Sv. Tomaž pri Ormožu, ima, 5 sirov, kateri so bit poklicani v vojsko. Najstarejši sin Vineenc služi pri 20,. črnovojniškem polku in je star 27 let Si l Martin služi pri 4, trd njavskem polku, star je 35 let. Jožef je narednik pri sanitetnem oddelku št. 17, star je 31 let. Lovro služi pri 87. pešpolku; bil je v Skadru v Albaniji. V Srbiji je bil težko ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Ormožu in je star 24 let, Najmlajši sin Marko služi pri pionirskem bataljonu št. 3 in je star 23 let. Dobil je v Galiciji srebrno hrabrost 10 kclaijno L razreda. Vsi skupaj so odslužili 14 let pri armadi. Pač redek slučaj in težko, če pridejo vsi nazaj na našo krasno slovensko Sta'ersko. Sli so za dom med bojni ?romi, Težka b'la je ločitev od doma, pa vesela bo vrnitev po končani zmagi. Bog daj! * V ruskem ujetništvu se nahaja vrl naš somišljenik in agitator za „Slovenskega Gospodarja", Matevž Deželak, doma od Sv. Miklavža nad Laškim. Dne 25, novembra smo dobili od njega dopsnico, katera, je b'la oddana dne 6. novembra in nosi 5 ruskih ter 1 avstrijski pečat, Deželak piše: „Slavno uredništvo! Pozdrave vam pošliam iz daljne Rusije! Na svidenje po vojski! Vaš nekdanji prijatelj M. D., vojni ujet lik. Akarsk, gubernija Saratov, Rusija". * Rudolf Simonlč, bivši načelnik mariborskega Orla, še živi iu se ni nahajal na ponesrečenem podonavskem čolnu „Temeš", kakor se na,m je zadnjič poročalo. Simonič se nahaja na topovskem čolnu. „Bo-drok", kateri poš lja sedaj z Donave tisočere žareče pozdrave iz svojih topov proti srbskim postojankam pri Belgradu. * Pozdrav iz Dinjana v Istri. Vrl naš prijatelj, somišljenik in naročnik JSloNen'skega Gospodarja", Vinko iStabuc,' doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, nam pošilja iz Dinjana V Istri, kjer sedaj služi kot črnovojnik, dopisnico, katera nam sporoča „. •• •• mnogo pozdravov od slovenskih črnovojnikov, kateri tukaj (v IDinjanu) z veseljem čitamo „Slov. Gosp." in „Stražo." * Hrabrost slovenskega računovoUe. DV>e 8. septembra t. 1. je ruska artilerija zapazila avstrijsko poljsko kuhinjo. Takoj jo ie začela silno obstreljevati. Kuharji so morali zbežat: in kuhinjo z vso oore-mo pustit'. To je videl Karol Blat"ik, računovodja pri prvem bosmsknm polku. Takoj je v družbi z drugim račun o vodjo Intel rešit poljsko kuhinjo, kar se jima ie tudi posreč lo. Nisti, se menila za točo kroa, da vlada namerava dati kovati srebrne novce po 25 vin., da se tako odpomore pomanjkanju drobiža. ' Silni viharji na Blatnem jezeru. Listi poro. čaio iz Velike Kaniže: Krog Blatnega jezera divjajo strahoviti viharii. Dne 20. novembra je vsepovsod zapadel sneg. V vaseh je povzročil vihar veliko škode; izrul fe mnogo mogočnega drevja. * Srapnel zadel medveda. Tz Budimpešte se poroča. da ie v tamošni' bolnišnici pripovedoval ra-den korporal. ki se je udeležil Porbe z Rusi na Karpatih, da je pri mestecu Rabo naletel v gozdu nai vttlikeca ranjenega medveda, kateremu ie ruski šrapnel odtrgal prednji , Grušova. Lovci v ob6ini Grušova so dne 19. novembra darovali za avstrijski Rudeči križ: iiajemnik lova Jožef Krajnc 2 K, Jožef Kraner 2 K, Vincenc Verlič K, Anton Lipovšek 2 K, Janez Rokavec 1 K, Anton Toplak 40 v, .'dva lovska paznika od Sv, Petra Karol Verlič 1 K, Jakob Knuplež 4! v, ppsestnica Marija Verlič 2 K, hčerka Marija Verlič 1 K. Skupaj 13.44 K. Orekovavas. Za avstrijski Rudeči križ se je nabralo v občini Orehovavas-Hotinjavas znesek 32 K. Sv. Anton v Slov. gor. Otroci tukajšnje šole so poslali po g. učiteljici Josipini Vogrinec ..ubogim ranjenim vojakom 35 kg suhega sadja ter približno 50 kg jabolk. iZa nakup volne pa so zložili skupaj 18.40 K. Posnemanja vredno! — G, stražmojster Franc Majhenšek je daroval tukajšnji ( šoli 20 ¡K za nakup volne namesto venca na grob na severnem bojišču padlega junaka in njegovega prijatelja F. ligo iz Fala,, Vsa čast mu! Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor smo svoj čas poročali, je šentlenartski nadučitelj g. Kojpič nabral za družice v vojsko poklicanih šentlenartskega okraja 197, K. Prispevali pa so sledeči dobrotniki: Glavna hranilnica ia posojilnica 2Ž> K, gospa dr. Go-rišekova 20 K, notar Štupiea 20.K, „Pomagaj si.saro" 20 K, S, g. župnik Janžekovič, dr. Ilaunig, dr. Tiplič, Čitalnica, šeritV Sokol, nadučiteli Kopič 10 K, poslanec Rpškar 7 K, gQspa Arnu-ževa, gospa Ana Neureiiter, trgovec Zepaljič, Franjo Wella po 5 K, dr, Leščnik, učitelj in veleposestnik Žabukošek, poštar Fabi-anii, solicitator Polič, č. g. kaplan Cilenšek in knjigovodja Stu-kelj po 3 K, Anton Vogrin, Damiš po 2 K, Minarik, Sebastnik, trgovec in veleposestnik Fr. Breznik po t-K... Sv. Jurij ob Ščavnici. Za avstrijski Rudeči križ so doli, novembra po župnijska.r« uradu darovali p. it.: Bajman Terezija 20 v. Belec Neža 20 v, Bnlehnečka vas 40 K, ! Budja Uršula 40 K, Čagran Frančiška 8 K, darovanje v cerkvi dne IG. avgusta 229 K, darovanje pri Sv. Duhu 68.15 K, J. J. 1.10 K, Košar L. 10 K, Križan Marija 1 K. K. J. 200 K, Lah Frančiška 50 vin., Lah Marija 1 K, Lončarič Josip 10 K, Mladeiiiška družba 10.20 K, Oblak Janez 7 K, Pišec Marija. 4.,90 K, Roškar Marija 50 v, Slana Frančiška 50 v, Slekovec Marija 1 K, Šijanec Marija 2 K, Šijanec Terezija 50 v, Tišlar Janez 2 K, Toš Terezija 60 vin., Zelenko Marija 1 K, Zenkovič Ema 5 K, Žabo t Alojzij 92 vin., Žajda Alojzij za berkovsko občino 30.h^. Skupaj 641 K 27 v. Sv. Jurij ob Ščavniel. Na naslov c, kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru za, avstrijski Rudeči križ je poslalo Bralno društvo 20 K, podružnica Slovenske Straže 20 K ter gasilna društva skupno 15 K. Mala Nedelj) . Kmetijska podružnica priredi svoj občni zbor v nedeljo, dne 13. decembra* ob 8, uri predpoldne, v šoli s sledečim sporedom: 1. Volitev novega odbora. 2. Pobiranje ud-nine za leto 1915. 3. Slučajnosti» Prosijo se tudi vse tiste žene, katerih možjQ so morali oditi k vojakom, naj pridejo in naj one nadomestijo svoje može pri kmetijski podružnici. Staracesta. V naši občini se je nabral znesek 175.03 K za avstrijski Rudeči križ. Znesek se je izročil ljutomerskemu okrajnemu glavarju. Središče. Za avstrijski Rudeči križ so darovali tukajšnji Mohorjani znesek 40 K. Majšberg. Na- praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega, dne 8. decembra, se bo pri nas ustanovila Marijina družba. — Slavnostni cerkveni govor bo imel profesor č, g,, dr. Hohnjec iz Maribora. Vsi pošteno-misleči mladeniči in mladenke, pridite v o-bilnem številu na to lepo slavnost! Celje. Zbirka za obdarovanje vojakov se je vršila tudi v našem mestu In je imela prav lep uspeh, katerega bodo naši vrli junaki veseli. Nabralo se je kljub prejšnjim obilnim žrtvam v prid avstrijskega Rudečega križa 291.10 K v gotovini, 14.210 cigaret, 2000 papirnih ovojčkov in 110 škailjic užigalic. Gotovina se je deloma porabila za nakup dobrega tobaka, iz katerega se napravi še 25.000 cigaret, tako da se bo te dni lahko odposlalo že 40.000 cigaret na domače polke potom urada za vojno oskrbo vojaštva. Tudi ranjencem v Narodnem domu ter takim, ki so na potu okrevanja v Št. Juriju ob južni železnici, se bo priredila božičnica. Zbirko ste oskrbeli gospe dr. Benkovičeva in dr. Kar-lovšekova, ki ste se ^ veliko vnemo postavile v službo dobre te stvari. — Čl. g. vikar dr. Vraber je še posebej nabral 31 K. Zadnja poročila, d»šla v četrtek 26. nov. i» Avstrijci ujeli 29 000 Rusov« Dunaj, dne 2-5. r.ovembra, %' Uradno se razglaša: Velikaborba na Rusko-Poljskem traja dalje. Posedaj so na-še čete v tej bitki ujele 29.000 Rusov ter uplenile 49 strojnih pušk in mnogo drugega vojnega g r a - d 1 v a, Namest lik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, generalmajor. Prodiranje Rusov Karpatih. Budimpešta, dne 25. novembra Položaj v Karpatih, kjer Rusi že nekaj dni pro dirajo, se je spremenil nam v prid. Na nekaterih mestih so bili Rusi zopet pregnami iz Karpat. Avstrijci zasedli gorovje Maljen in Su^obor. Dunaj, dne 25. novembra, Z bojišča proti Srbom se uradno poroča: Naše čete so med težkimi boji že na celi črti prekoračile močvirnate nižave ob reki Kolubari ter so z napadi na višine na izhodni strarii reke pridobile več ozemlja, Več krepkih protinapadov sovražnih., rezerv je bilo pod velikimi izgubami odbitih. Naše čete so ujele rnno^o Srbov, K nam je prišlo tudi mnogo beguncev iz srbske armade. Na južnoizhodni strani Valjeva so naša krdela, boreč se s sovražnikom, prekoračila s snegam pokrite gorske grebene Maljen in Suvobor. (Hribovje Maljen in Suvobor je visoko do 1000 m in leži nekako v sredi pota med Valjevim in Kragjujevciem.) Včeraj (toreki) so naši pri tem prodiranju ujeli zopet 10 častnikov in 300 mož ter zaplenili 3 strojne puške. Bitka,-pri, Lazarevcu se nadaljuje. Sofija, dne 25. novembra. Iz Niša se poroča: Od nedelje, dne 22. noveni-bra naprej se vrše pri Lazarevcu hudi bpji med Avstrijci in Srbi, Od vseh strani se pošiljajo naše Čete na ladja „Z/ je francoske baterije na Lovčenu igra-so se umaknili zadnji srbski oddelki. V Srbiji nastopilo milejše vreme. Budimpešta, dne 25. novembra,. V ozemlju, kjer se izliva Sava v Donavo, to je v okolici* Belgrada, je nastopilo milejše vreme. S tem je prodiranje naših čet zelo olajšano. Naš uspeli zoper Lovčen. Rim, dne 25. novembra. Voj ni poročevalec lista „Corriera deli a sera" o-pisuje položaj na Lovčenu kot obupen. Avstrijska vojna ladja, „Z," je francoske baterije na Lovčenu izra-je uničila. Francoska tež*a artilerija na Lovčenu je -brez moči. Francoske ladje si ne upajo blizu, SMjihj , zadržanje je sedaj kronano z velikimi neuspehi. Uradno nemško poročilo o stanju nemških armad. Berolin, dne 25. novembra/ Iz velikega vojnega stana se z dne 25. novembra predpoldne poroča: V Izhodni Prusiji so odbile nemške čete vse napade Rusov, Protinapadi Rusov iz smeri Varšave so se v okolišu Lowicz—Strykaw;—Brzetny izjalovili, Tudi izhodno od Czenstochowa so b.li pred nemško vojno črto vs' napadi Rusov odbiti. Portugalska mobilizira. London, dne 25. novembra. Iz L'zbon,e se uradno poroča, da so člani portugalske in gosposke zbornice dne 24. novembra dali v skupni seji vladi pooblastilo, da sme Portugalska, opraje se na zvezo z Anglijo, se udeležiti sedanje svetovne vojske na način, kakor se zdi vladi najbolj upoden. Listi porolajo, da bo vlada te dni proglasila delno mobil zacijo portugalske armade. * Vojno posojilo. 'Opozarjamo na današnji insérât, v katerem se vabi na podpisovanje za vojno po-sovlo. Rok za podpisovanje je« podaljšan in še lahko vsakdo izvrši s Ivi o j oi do m o 1, j u b n, o dolžnost. V avstrijski državni polovici se je podpisalo sedaj VA milijarde, v ogrski polovici 800 mitijo-nov. Avstro-Ogrska je tudi gmotno močna! * Slovenski odbor za podporo vojakov na bojišču nujno prosi, da se mu vpošijejo darovi v denarju, kadilnih predmetih, zimski volneni obleki. Slovenci, pokažimo tudi na ta način svojo ljubezen in spoštovanje do vojakov na bojišču! * Občinske volitve v Zagorju v brežiškem okraju so radi nepravilnega razpisa razveljavljene,i * Slovenski živinozdravnik Serbec iz Rajhen-burga. je na lastno prošnjo imenovan začasnim ž'|vino-zdravnikom v nemški del dežele in sicer v Feh-rung. * Dijaški kuhinji v Mariboru in Ptuju sta dobili vsaka po 800 K podpore. Ustnica uredništva. J o ž e f Z e 1 e n k o, Sv. Andraž v Slov. goricah: Vaš spis priobčimo prihodnjič. Pozdravnem! — G. Krpain, Slov1. Gradec: Inserat ne moremo prinesti, ker bi hilo besedilo 'zaple-njeno. Pošljite drugo besedilo. — Gradec: Zal, imamo premalo prostora, da bi priobčevali pesmi o društvenih desetletni^ cah. Pozdrave! Stran 6, slovenski gospodah 26. novembra 1914, ip^iiiptlt ■ ' .'V--ifi:'-'Vri davka prosto 5 in pol odstotno avstrijsko vojno posojilo iz leta 1914 zapadlo dne 1. aprila 1920. Po cesarskem odloka od 4. avgasta 1914. L, drž. zakona štev. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v avrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojaških spletk izdaja c. kr. finančni minister davka proti 5'/aVo^i vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imetaika in so izdani vkosih po 100, 200, 10C0, 2000 in 10000 K ter v kosih, ki ustvarjajo večkrat od 10000 K. Datirani so kosi dne 1. novembra 1£14 1., imajo na Febi posnetek podpisa c. kr. fiaančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega Člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Iidani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksa pa je izdan tadi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. aprila 1920.1. C. kr. državDa uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrn ti zajem tudi pred 1. dnem aprila 1920.1. bodisi v celini ali deloma, prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podagi fredd.če raj map j trimesučne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung". Vojni zajem se obrestuje s 5 v»®/« Da 'eto ,n B'efr v polletnih obrokih 1. dne aprila in 1 dne oktobra vsakega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 11 kuponov, kojih je prvi, dospevajoči 1. dne aprila 1915.1, 5 mesečen, sledeči pa so polretni. Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinakega ali katerega druzega odbitfca proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti v 6 letih od dospelostnega roka. Razpečavanje bl/t°/t vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov. i Na Dunaju, dne 12 novembra 1914.1. C, kr. finančni IWIfllstfeTV Vabilo na subskripcijo. Z ozirom na predstoječi prospekt Njihove Prevzvišenosti gospoda c kr. finančnega m;nistra se razglasa sledeče: Subskripcija se začne 16. dne novembra 1914. 1. Poprejšnja zglasila in podpisovanja se sprejmejo na sledečih mestih: pri c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-orgrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Herzegovini, nadalje pri Anglo-Oesterr. Bank, Dunaj; Wiener Bank Verein, Dunaj; K. k. priv. Allgem. Boden-Credit-Anstalt, Dunaj; K k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt für Handel und Gewerbe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesellschaft, Dunaj; K. k priv. Oesterr. Länderbank, Dunaj; K. k. priv. Bank u. Wechselstuben-Aktiengesellschaft »Mercur«, Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst; K. k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank für Ober-Oesterreich u. Salzburg, Linz; Bielitz-Bialaer Eskompte- und Wechsler Bank, Bielitz; Böhmische Eskompte Bank, Praga; Böhmische Industrial-Bank, Praga, K. k. priv. Union Bank, Praga; Galizische Bank für Handel und Industrie, Krakov; Industriebank für das Königreich Galizien u. Lodomerien samt dem Grossherzogtum Krakau, Lwöw; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesbank des Königreiches Böhmen, Praga; Landesbank des Königreiches Galizien etc.; K. k. priv. Mährische Eskompte Bank, Brno; Mährisch Ostrauer Handels- u. Gewerbe-Bank, Mähr.-Ostrau; Oesterr. Industrie u. Han-oels-Bank, Dunaj; K. k. priv. Steiermärkische Eskompte-Bank, Graz; Ustredti banka českych sporitelen, Praga; Wiener Lombard- und Eskompte-Bank, Dunaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praga; Zivnostenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov med povsod običajnimi uradnimi urami. Poprejšnja zglasila in podpisovanja se mogö vrš'ti tudi s pomočjo drng;h avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih za^odo? in privatnih bankirjev. Za podpisovanje in na prejšnja zglasila veljajo naslednja določila: Podpisovalna eena je določena s 97 50% dodavji 5'/,% obresti od kosa za čas od 1. novembra 1914. 1. do dneva, ko se papirji prevzamejo. 2. Prejšnje zglasilo in podpisovanje se glasi na temelju zglasilnega obrazca, zato določenega, ki se dobi brezplačno pri imenovanih me3th. Snbskripcija je mogoča tadi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročajem na Nom. K . . . 57s°/o nega avstrijskega vejnega zajma od 1.1914, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve". Vsakemu znamenovališču je z dovoljenjem fiaančnega ministra pridržano, določiti vis)kost vsake posamezne dodelitve. 3. Pri poprejšnjem podpisovanju in subskripciji se položi varščina od 10% podpisanega nom nalnega zneska, in Bicer v gotovini ali pa v takih efektih, ki jih dotična znamenovalnica smatra za dopuste. 4. Dodelitev se bo naznanila čim prt d po zaključeni subskripciji ter se bo obenem podpisnik o tem obvestil. 5. Za dodelene obveznice spadajoči iznos se mora takole vplačati: 1. pri dodelitvi do vštevši 2C0 K d e 4 dectmbra 1914.1. s celim zneskom. 2. pri dodelitvi čez 200 K dne 4 decjmbra 1914.1 30%, dne 16. decembra 1914.1. 30%,, dne 2. januarja 1915. 1. 20% in dne 15. januarja 1915 1. ostanek čete protivrednosti. Pri prvem vdlačilu se bode položena vaiščina zaračunala ali povrnila. ~ 6- Zg'asitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, keliko smatra znamenovalnica, da more ustreči. ^ 7. Oddaja se vrši ravnotam, kjer se je znamenovalo. 8. Do izgotovitve definitivnih kosov se znamenovalcem izroče interimni listi, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja zamenjalne pristojbine na istem kraju, kjer so se izdali interimni listi. Za izvršitev subskripeij pri c. kr. poitaohranilničnem uradu na Dunaja in po od njega pooblaščenih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih) veljajo določila, ki jih posebej zezglasi o. kr. poštnohranilnični urad. Avstro-ogrska banka in blagafmca za vojna posojila (Kriegsdarlehenkasse) dajeta proti trmn. da se poloie zadolžnice, oziroma zaiasnice vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila co obrestni meii, ki je inižana za Y, procenta^ namreč po vsakokratni oficijalni es-komptni meri Ta ndobna obrestna mera ostane pa v kiepcsti do daljnega, najnunj pa le eno leto. Omenjena dva zavoda delita posojila po znižani obrestni meri tudi na dinge pripmne vrednsne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo zneska, ki je bil snbskribiran na podlagi tega povabila. Po §§ 4 in 5 cesarskega nkaza od 27. septembra 1914 1. o odlogu ztsebno-pravnih denarnih terjatev se morejo brez omejitve za vplačilo na zajem zazaj zahtevati iznosi na ttkočem računu, iz vlog proti zakladnicam in iz vlog v vtožne knjifice. Na Onmja, meseca novembra 1914. 1. I "i •- ,-• \; • ,"-. -*< '.- i.■■ v ¿V ■-.'•■■ .-• : - ■ . . .. ; 1 -v - v ■ . M 2(5. novembra 1914. SLOVENSKI 6 O S P O D A R. Btan 7. de! ja §si, dragiuja je vedn * vecja. zasluže« pa mah n Ako hočete z maum trudom, doma v svojem kraju gotov» 10 K Da dan z» lužiti, mi p šlj te v pisrnu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. ios. BATIC. Ilirska Bistrica 26 Kranjsko. Proti NALEZENJU se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinlekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NajprUjubljenejSe razkužilo sedanjosti je nesporno Ly$9F9RM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni tn dro-geriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysofformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega IX Ljrsoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Babili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krono. Lysofform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarlh v vratu, kasiju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostne na kozarcu vode. Originala» steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" pofi-lje na željo gratis in franko kemik HTJBMANN, DtJnaj, XX., Petraschftasse 4. Zahtevajte velik cen«fe brezplačna in poštnine prosto z več kot IOOO stik. P«itnt»a n za««»Jnliw profMa. — Itrruftajntoč^ ■»menjam ali drn^r n«zaj.- Št. 57. Stroj za striženje las, fino poniklan, t dvema nastavkom» ta striier.je, reže čez dva zoba, poniklan držaj. Beže brez nastavka Srnin, I tankim 7 mm. a debelim 10 min, cela dolžisa 15 in pol cm, 17 zob * rezervnim per. som. — Komad KvsO. — Isti stroj za striženle brade, najboljše kako > osti, komad K 5-60. St. 71 Jopi? z rokavi k nor* dt«. „ o £ a Ne zastonj ampuli po nizki eni dobite vse v domači trgovini Ivan VESEL« i. dr v Ormoiy katera priporoča »ne potrebščine za a?.&vbe kako: oeuieat, tra«era<, žičnats ograje itd. Vau žc eznlno za kovače, mis»rje itd. Veliko izbiro nmuufakturnega blaga, floe Stofe (snkno) hi Sevtno itd., najboljše»»'« IPaga za ienake oble, svilnate robce itd., Vso špeon-i O, najboljšo moati itd. po n-4 r.tžli oenl 3Iaku jotranie zrn-ii», sat>. 8 i za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne n galošne najboljše kakovosti prodaia doma in ras-po^ilja po najnižjih cenah veletrgovina R.Stermecki vGelju št.300 = Ptšite po cenik. Tisočim je že bilo pomngano! „Zamorcev" obliž za odpravo kurjih očes odpravi kre» bolečin, hitro i« radikalno tr jše perllno blago za obleke in blaze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, B ago za postelje In rjuhe, brez šiv* in matrace, Sra| :e izgotuv jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov «etika Izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmlfaj invosti roboev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakap lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka ul. M. (Herreng.Mt ne pišete takoj po najnovejše vzorce in krasni cenik, kateri se Vam dopošlje zastonj in p<> štnine prosto iz Prve Gorenjske (azpoSlIjalnloe Ivan Savni <, Krasi 150. S Štefan Kaufman trgoveo z telesom v lf ¿iiigfiTTil priporoča najboljše ooelne n-.otike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajerske železo se dobi po najnižji ceni in solidni M postrežbi. ¡781 Pcžor krojači! Kupujem suknene odpadke (Stoff-fbfalie) kakor tudi bakro, mede nino iu svinec, vse staro ali kosce. G. Oajšek. Foh nsdorf. Zgor. Štaj. * * I * ¥ Velika zaloga ur, dragsasi-iiosti, srebnune in optični stvari po vs sk^ 8ary° ,n Peka- r]J0 v dobr znanih štajerskih toplicah se s 1. decembrom t. J. da v najem. — N idaijnejšdi pojasnila da Hranilnica in posojilnica na Dobrm pri Celju. 882 ■ a Veletrgovina s špecerijskim blagom in deL pridelki. Ivan Ravnikar: Celje Graika ulica Stev. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. K Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in toina postrežba« ä, i * « 5 Za vojake Vam vse zastonj zavijemo in pošljemo natančno po predpisih vojaške pošte, kar kupite pri nas Ravnokar smo dobili novo zalogo zimskih debelih, toplih, štrikanih srajc in spodnjih hlač. nogavic, rokavic kučem, kovčkov, vojaških kart (Feldpostkarte) itd. Pelerine vseh velikosti. Premog za kurjavo (Glanzkohle) Edina zaloga svetovnoznane HalnhOVS kave. Pratike, kmečki koledarčki in vojaške karte (trgovcem 40 odstotkov popusta). Kupim vsako količino fižola in orehov. — S spoštovanjem Alojzij Vršič, trgovec Ljutomer. Naznanilo preselitve. Utojam si p. n občinstva v Maribora in okolici naznaniti, da se preselim s 1. decembrom 1914 z mojo čevljarsko obrtjo iz Tržaške ceste št. 16 ▼ hišo Exsta na Pobrerju št 17 nasproti moški kaznilnici. — Prosim cenj. odjemalce, da mi dosedanje zaupanje tudi v bodoče ohranijo. Z Vclespoštovanjem Franc Greif, čevljarski mojster in saloga čevljarskih potrebščin. MA3IBOR, Poberschstr*sse 17. ZGANJARSKE KOTLE v vseh velikostih in raznih izpeljavah, bogato zalogo peti in štedilnikov po najnižjih cenah p'iporoča veletrgovina v železnino „I4ERKUR" PETER HAJDIC. CELJE Serravallo-voTo Kina-Yino z železom najboljše daPHO ranjene rnijeke in prebolele od zdravnikov priporočano okrepčilno srtdstvo. Se dobi v lekarnah J. Serravallo. Trst-Barkovljie Siran 8, SLOVENSKI eOSPODA«. 26. novembra 1914, Zastonj dobi vsak 2 para moče i h ženskih ali moških nogavic, 3 ¡epe žepne robce, eno volneno ruto za na gtsvo sli moški kloou\., kdor naroČi: 472m finega zimskega volnega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za K 9*50 v boljši kakovosti za K 12*50 SAMO v Prvi gorenjski razpoši!;?'niči Iv. Savnik Kranj 150 Neugaj&jode se zamenja ali vrne denar. Razposilialnica pohištva K. Preis Maribor Stolni trg štev. 6. Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice h mehkega lesa, lakirano od 90 K \ spalnice, i/ trdega lesa, poliirano, od 160 K; spalnice v m ar o nemške n slofju moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10-, sroli K 2 50, močne p stol je 14 K, šifoairane 24 K. kuhinjsk* kredenc« 42 K, spalni di~ vaiii (otomani) 3 i K. Posebni oddelek pohištva iz žeie«a in medeni e ■ otroške omrežne poatel e od 16 K, postelje h želez» 3 2 K, železne ooiarnate postelje 24 K, umi valne mize 5 K, emu j Hrane postelje 40 K, p atelje iz medenine in poimedenine od 60 K i ena in izber brez konkurence, pro 1 ogL d, ilustrovani ceniki br zpl.aČno in poštnin: prosto Najusodnejši vir za nakup Šolskih predmetov ze trgovce in Sok. kakor za raznovrstni kanceiijeki, ' mceptni in strojepisni papir, svinčnike, peresa, peresnibe, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, Šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kred», gobice itd. se dobivajo najcenejše in v velikanski iz beri pri tvrdki Goričar & Leskovšek —Ceiie Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin Ilustriran- cenik brezplačno na razpolago. « <& . m a i a « a ts ■ m a m m • a ! ■ ■ • Briojavnl naslov: Clrllova :.: tiskarna Maribur :.: Trpina tiskarne sv. Cirila Maribor, v lastni hiši Horoška cesta št. S ■ H s m m m m ■ ■ Čekovni račun c. kr. poštne :.: hranilnice št. 25.010 :.: Internrban telefon št. 113 Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, pe-resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, mo-leki, svetinjice, škapulirjL Štambilije za urade in dr. Ceniki na zahtevo zastonj. v», c Pozor? Ceni. kupovalci. Pozor! Narodna trgovina Alolz Brenčič, PM a .tii ceiy občinstva za jesensko in zimsko sezono najnovejše barbmte za baze ¡n cbleke, velike izbiro rno dednega lodna za ženske N akor tudi za d oške, štef od najnižje do na.:fin«! Ae kvalitete, loden za obteke. pelerine in trpežno hiačevino R iz»ovrs nega belega in pisnega platna za penlo, mjnovtjše ssilene, volnene in štrikane robce Prav tople štr kane Mr«jce, spodnje hlad«, nogav ce, moške i«> ženske kakor tadi za otroke. Vsakovrstnega zgotovljenega blag* n. pr. htačf, bele in pisane srajce, p edpp.snike, ovrat-n ke, avratnice, raar-šete, dežnike ter sploh vse, kar v to st'oko spada. Z* i»nogoštevilni obink ne priporoma novi in domali trgovec Aiols Branili v Ptuju 9fm Niikfe oe»*! Pešk na in iutra postrežba! Domala iti naodna trgovina Franc Lenart-Ptuj priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena 1 Cen« prim rne! Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni. - Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! 10.000 metrov volnenega in polvolne-nega blaga s") glob«» <» )m d cen« razpo- š Ija R Miklavo Ljubljana 205 Prva Vranjska rapOŠiljateljska trgovina. Novodobni Brdavs že zopet grozi domovini Martin Krpan je že davno pod zemljo; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa de živi. Prodno pa se poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev In spiti starino. Da bo s to prej gotov, vabi vse prijatelj* in neprijatelje, znance in neznance, da mu pri tem deln pomagajo — na debelo in na drobno. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči se v Slovenjgradcn pod št. 88 — tam blizu slovenske fiole. 849 Vdani Anton Krpan. Važno oznanilo. Ker je za Časa vojne malo denarja in mnogim m mogoče niti najpotrebnejšega bi? ga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica St. 9 da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36. 40 45 50. 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1—. 1 20 1"50 itd -Vzorci in cen'ki se na zahtevo poštnine prosto 830 pošHeK' Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoc a. Usodno kupite v trgovini Spalne sobt oci l-Mi - ■ iOuO K. jedilm jobo od 150—10«. 0 ii ©toffisne, divaoe, mádrace, aagrinjala v irjcbcoih najnovejš ih slogih. — Ženini in (ieV6St@ liti»!© POPUStl Ražp šdja na vse giran i! "1®C Cene primer « - Bres k'-iikurence I — Prosti ¥ tapetarakn in s»iauwuk delavni«» »»sprotf Hotela Mohff Gosposka uiis® 25, MARIBOR O« SI« £3! m/ ^vmJ ladajatoij in zaloZnik: KatoliSko tiskovno druStvo. je zsielieni kaiiiuk-podpetnlk Odgovorni nrednik: Franjo Zebot. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.