informativni glasilo ravenskih železarjev Leto XXIV Ravne na Koroškem, 13. novembra 1987 Št. 11 STREZNITEV Razmišljanje o naših devetmesečnih poslovnih rezultatih ne more biti veselo. Ker smo na zborih delavcev zvedeli vse potrebne številke, jih tu ne bomo ponavljali. Dejstvo, da smo s poslabšanjem vseh ključnih rezultatov dva meseca pred koncem leta prišli na rob izgube in da je malo časa, da se s tega roba rešimo, bi moralo biti dovolj močan razlog za dokončno streznitev. Kljub pravočasnim opozorilom številk in kljub ponavljajočim se opominom vseh vrst na poslovodnih konferencah smo kar predolgo vztrajali pri utvari, kako smo dobri. Pustimo ob strani, kakšen delež ima pri tem gospodarska kriza v državi. Dovolj dolgo že traja, da smo se ji lahko prilagodili in zadosti svarilnih zgledov je dala, da bi jih lahko upoštevali. K vsemu imamo še zmeraj relativno ugodne pogoje za delo v primerjavi z marsikom drugim, čeprav seveda že tudi primanjkuje naročil in recesija ni mogla obiti Raven. Se pravi čas smo pred leti sprejeli prve ukrepe za izboljšanje delovne in tehnološke discipline, le izvajali smo jih z nejevoljo in nismo jih hoteli vzeti za svoje kot spoznano nujnost za preživetje. Sledili so novi ukrepi do zadnjih, najnovejših. Zal ni mogoče drugače, ker če ne gre zlepa, mora zgrda. Kažejo pa tako devetmesečni rezultati kot ukrepi in naše reagiranje nanje, da je zlo globoko v nas in to je nevarno. Kdor v sredstvih obveščanja ne išče samo razvedrila, ta ve, da v tržnem gospodarstvu že zelo dolgo veljajo surovi zakoni boja za obstanek, v katerem preživijo samo najboljši, najbolj iznajdljivi in prilagodljivi. Ali je treba dodajati, da so njihove osnovne lastnosti pridnost in vestnost, redoljubnost in skrb za kakovost? Prav grozljivo je tedaj na eni strani dobro vedeti, kakšna pravila in navade veljajo v vseh uspešnih industrijah na svetu, na drugi pa iz dneva v dan gledati, kako se obnašamo mi, kljub alarmom, ki nam zvonijo z vseh strani, kljub prošnjam, prepričevanjem in ukrepom. Se zmeraj lagodnost, pohajkovanja, vrste pred vratarji konec izmen; še vedno začarani krogi, ko bentimo zaradi pomanjkanja naročil, a zraven trmasto pozabljamo, koliko kupcev smo izgubili zaradi nespoštovanja rokov in kakovosti. Zdaj je streznitev tu. Na srečo že tudi možnost, da se z uspešnim referendumom bolje organiziramo. Seveda pa bo sama reorganizacija premalo, če bomo vanjo vgradili tudi vse svoje slabosti. Potreben bo generalni remont in posodobitev dosedanje miselnosti in navad, ki so nas privedle v sedanji nezavidljivi položaj. (Vir: zapisniki s sej poslovodnih konferenc) Železarna Ravne se je z novim izdelkom — fleksibilno robotizirano metalurško čistilno celico — predstavila na sejmu Sodobna elektronika in robotika ’87 Naše delo v septembru Plan skupne proizvodnje smo v septembru dosegli 93,6 odst., v kumulativi 90,8 odst. Za 12.890 ton prodanih izdelkov smo iztržili 16,12 milijarde din, od tega na domačem trgu 10.731 ton ali 13,67 milijarde din. Izvozili smo 2.159 ton ali za 2,45 milijarde din. Za to smo dobili 2,76 milijona $, od tega na konvertibilnem tržišču 2,08 milijona $. ZNAČILNOSTI PROIZVODNJE JEKLARNA je dvanajstino letnega plana dosegla 98,7 odst., operativnega pa 102,7 odst. Obe 401 elektro peči sta pričeli obratovati neprekinjeno. Zaradi zmanjšanih dobav Jeklolivarni (dvoizmensko delo) se je zmanjšala proizvodnja na teh pečeh. Glavni problem v Jeklarni je nekvaliteten vložek, predvsem prisotnost legiranih komponent v jeklenem odpadku. Za planom je v septembru znatno zaostala JEKLOLIVAR-NA, 25,2 odst. Glavni vzrok za tako nizko doseženi skupni plan proizvodnje je pomanjkanje primernega asortimenta na pesko-metu in form-avtomatu. Tako kot v avgustu so tudi v septembru na peskometu obratovali namesto v normalnih treh le v dveh izmenah. Pri tem je zaloga surove litine v čistilnici padla na minimalno količino, kar že zelo ovira normalno delo v posameznih fazah čiščenja in termične obdelave. Pomanjkanje naročil v Jeklolivarni postaja vedno bolj kritično. Zastoji v VALJARNI so v septembru narasli zaradi mehanskih okvar (okoli 30 odst.), zato se bo treba lotiti sistematičnega preventivnega vzdrževanja. Proizvodnja gredic je bila presežena za 3,2 odst., zaostala pa je proizvodnja na srednji progi za 19,5 odst. in na lahki progi za 36,6 odst. Proizvodnja v KOVAČNICI je bila nižja od avgustovske, za planom je zaostala 20,7 odst. Zastoji so v glavnem zaradi pomanjkanja naročil, najbolj občutno pri nizko legiranih jeklih, in to na 18001 stiskalnici in kovaškem stroju. Predvsem je nizka interna proizvodnja. Nekoliko je narasel tudi izmeček, vendar je še vedno v mejah normale. Kvaliteta dobavljenega vložka se slabša tako v površini ingotov kot tudi pri zgrešenih analizah. V JEKLOVLEKU so za planom zaostali 9,8 odst. Luščenega jekla so izdelali po planu, pri brušenem jeklu so zaostali 13,3 odst., pri vlečenem jeklu 23,4 odst. in pri vlečeni žici 54,1 odst. Precej več bi lahko izdelali vlečenega jekla in žice, če bi bilo dovolj naročil. Delno je bila motena dobava vložka iz Valjarne. Od mehansko predelovalnih tozdov so plan presegli Pnevmatični stroji za 3,3 odst., Vzmetarna 9,3 odst. in Monter 11,4 odst. V Orodjarni so za planom zaostali zaradi pomanjkanja naročil za orodne plošče. Strojem in delom primanjkuje naročil za obdelane ulitke in odkovke, povečala pa se je tudi stopnja finalizacije drobnejših pozicij. V Industrij- skih nožih nimajo najustreznejšega asortimenta. V TRO je prišlo do večje in daljše okvare brusilnega stroja. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Količinski plan prodaje na domačem trgu je bil presežen za 6,3 odst., vrednostno za 22,1 odst. Po posameznih tozdih je bil količinski plan presežen v Valjarni, Kovačnici, TSD, Ind. nožih, Pnevmatičnih strojih, Kovinarstvu, Bratstvu in Monterju. V tozdih primanjkuje naročil, ponekod samo na nekaterih oddelkih, v Jeklovleku za vlečeno žico, v Orodjarni za orodne plošče ter v Strojih in delih za obdelane ulitke in odkovke. Bolj kritično pa je v Jeklolivarni in Kovačnici. NABAVA Ustavitev dobav starega železa je trajala še ves september, tako da nam je uspelo zaloge zmanjšati na 15.000 ton. Ker pa je Jeklarna sklenila pripravo vložka popolnoma očistiti, še vedno sprejemamo staro železo v minimalnih količinah. Pri legiranih odpadkih se nam pojavljajo velike zaloge pri CrNiMo jeklih, kar je pogosto vzrok napačno raztaljenih šarž. Stanje na področju ferolegur je normalno, s tem da nam proizvajalci nenehno želijo vsiliti količine izven dispozicij. Na področju ognjevzdržnega materiala in livarskih peskov je potekala dobava v mejah normale. Med ostalimi materiali postaja vedno bolj problematična nabava hidravlične opreme za strojegradnjo. Zahtevamo kratke dobavne roke, ki pa jih dobavitelji ne morejo izpolniti. Kasni nam tudi dobava težkih zvarjencev zaradi nespoštovanja dobavnih rokov. Težave smo imeli tudi pri oskrbi s solno kislino. Dobava drugih pomožnih materialov za vzdrževanje in reprodukcijo je potekala zadovoljivo. IZVOZ V septembru smo presegli operativni plan izvoza na konvertibilno tržišče za okoli 19 odst. Vsi tozdi izvozniki razen Vzmetarne in Valjarne so svoje obveznosti v celoti izpolnili. Kljub intenzivnosti izvoza tako izdelkov metalurške predelave kot tudi mehanske obdelave in prizadevanjem tozdov, da načrtovane izvozne cilje realiziramo, še vedno prekoračujemo dobavne roke, kar ima velike negativne posledice pri zaključevanju novih naročil. 2e nekaj časa ne uspemo dobiti dovolj naročil za Kovačnico in Jeklolivarno. Trg je s temi proizvodi zasičen. Na splošno imamo velike probleme zaradi nizkih konkurenčnih cen in kratkih dobavnih rokov. V septembru smo izvozili večjo količino nožev, valjev in armatur na klirinški trg in tako presegli septembrski klirinški načrt za okoli 108 odst. V 3. kvartalu smo izvozili za okoli 16,9 milijona $ na konvertibilno področje, kar je 83 odst. letnega načrta. Da bi ga lahko izpolnili, bi morali do kraja leta izvoziti mesečno za po 3 milijone $, kar pa ni realno. UVOZ V septembru so bile izvedene dejavnosti za zagotovitve A materialov v 4. kvartalu. Tako smo povečali pogodbo z ACM Zagreb za dobavo poljskih elektrod, pa tudi pogodba s Feroimportom za izvoz valjev in uvoz elektrod je začela veljati. Na sozdu je bila opravljena licitacija ferolegur v višini 790.000 $, in če bodo načrtovani tokovi prek kooperacije SM realizirani, bo oskrba z A materiali v 4. kvartalu normalna. Dosti več problemov smo imeli pri uvozu rezervnih delov, pomožnih materialov in uslug. Le-teh v večini primerov ni možno voditi prek kooperacij, dodelitve plačilnih pravic in DPRT prek LB GB pa so bile dokaj pičle. Kljub naši izrecni zahtevi na sozdu tudi v septembru ni bil izvršen obračun DPRD in evidenčnih plačilnih pravic in torej danes ne vemo, s čim razpolagamo in na koliko teh pravic smo še upravičeni. Velike težave, pogojene z izvrševanjem plačil v tujino, smo imeli tudi pri nabavi repromate-rialov za namensko proizvodnjo. Najtežje je pri orodjih, kjer imamo odprtih za okoli 70.000 DM zelo nujnih naročil. IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V septembru je znašal izkori- stek delovnega časa 71,53 odst., odsotnosti 28,47 odst. in so bile razdeljene takole: — letni dopust 17,70 %> — izredno plačani dopust 0,61 °/o — službena potovanja 0,30 «/o — boleznine 7,17 «/o — prazniki 1,38 «/o — druge plačane odsotnosti 1,13 «/o — neplačane odsotnosti 0,18 o/0 Skupaj 28,47 o/o — ure v podaljšanem delovnem času 2,16 °/o ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ton ODPREMA ton FAKTURIRANA REALIZACIJA din IZVOZ IZVOZ din DOMAČ din I TRG septem. zbir septem. zbir septem. zbir septem. zbir »eptem. zbir septem. zbir JEKLARNA 98,7 94,1 - - - - - - _ _ _ _ JEKLOLIVARNA 74,8 84,8 61,3 76,5 93,8 83,5 100,3 98,2 124,9 88,6 90,3 82,9 VALJARNA 92,7 87,5 102,5 107,5 109,1 100,8 81,0 79,1 99,9 72,6 111,4 107,7 KOVAČNICA 79,3 96,3 92,5 102,4 144,4 112,6 44,8 60,9 60,0 57,9 156,8 120,6 JEKLOVLEK 90,2 76,3 88,1 75,0 101,5 77,6 80,0 63,2 99,4 59,2 101,9 80,8 TEŽKI STROJNI DEU 98,1 90,3 100,5 122,4 160,3 100,6 - _ _ 160,3 92,4 ORODJARNA 61,7 93,2 95,8 100,8 115,6 97,2 108,5 79,0 135,7 85,0 115,1 97,5 STROJI IN DEU 65,6 85,4 62,3 85,6 103,6 85,8 42,8 77,6 64,4 69,2 114,6 90,4 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 90,0 93,9 104,0 89,9 135,2 94,5 110,9 98,1 143,2 94,8 129,2 94,3 - GREDICE " 87,8 - - - - - - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 58,0 91,8 105,4 92,2 135,1 96,1 111,3 104,4 143,6 97,8 128,9 94,9 PNEVMATIČNI STROJI 103,3 98,8 101,4 98,5 121,9 104,6 146,2 97,6 173,8 98,1 119,9 104,8 VZMETARNA 109,3 98,1 109,0 98,2 135,1 105,8 933,4 747,8 1.148,7 733,6 112,2 91,6 TRO 63,8 90,7 70,5 &7,0 148,2 110,7 120,9 101,9 150,2 93,3 147,8 114,5 KOVINARSTVO 68,3 81,7 127,4 92,8 132,2 92,9 433,5 69,6 455,4 69,9 122,0 93,6 ARMATURE 84,0 76,9 126,4 88,6 148,4 90,6 171,7 78,1 205,5 76,5 87,8 105,6 BRATSTVO - p| LE 83,7 85,3 112,7 139,8 106,9 93,2 - - - - 106,9 93,2 MONTER 111,4 107,2 121,1 107,9 170,4 116,2 82,7 200,3 79,4 229,3 179,1 105,4 KAULNICA - - - - 109,2 122,4 - _ _ _ 109,2 122,4 STORITVE DRUGIH TOZDJJS - - 117,9 116,7 - - - _ 117,9 116,7 DELOVNA ORGANIZACIJA 93,6 90,8 98,0 99,9 121’2 96,4 88,9 88,6 116,5 84,2 122,1 98,7 „By Air Mail“ po naše Nikjer nobenega letala, helikopterja ali golobov pismonošev, v železarni pa imamo vseeno zračno pošto. »By Air Mail« napišejo v svetu pa pomeni, da gre pošiljka od pošiljatelja do naslovnika z zračno pošto (z letalom). Torej dvakrat zračna pošta, a s pomembno razliko. Enkrat leti po zraku (letalo pa ženejo motorji), drugič — v železarni — pa je zrak prenosnik, sredstvo, zaradi katerega naša pošta leti. Po ceveh jo tišči s 6 atm. Gotovo ste že kdaj na kakšnem križišču vsemogočih pločevinastih poti v železarni, npr. pri mostu čez Mežo pri Energiji, zaslišali zamolklo bobnenje v ceveh. To je naša zračna pošta. Njen začetek je, če ne štejemo še internih zračnih pošt v nekaterih stavbah, na treh mestih v železarni: v stari in novi topilnici in minilivarni. Vhod v eno takšnih pošt vidite tudi na fotografiji. Če ne bi bilo nekoliko zbledelega napisa nad vrati, človek ne bi verjel, da je to kaj drugega kot zadnja luknja v novi topilnici. Pa je važen prostor, kajti »brez zračne pošte«, kot pravi dipl. inž. Marko Pavše, vodja izmene, »si danes dela v topilnici ne moremo predstavljati. Ne gre drugače, kajti nositi vzorce peš v laboratorij vzame preveč časa, drugače, sodobneje pa načina pošiljanja vzorcev v laboratorij tudi nimamo rešenega. Najbolje bi bilo seveda imeti laboratorij ob peči, a to zaenkrat ni možno. Če bi ga imeli, bi dobili analizne podatke o šaržah takoj, zdaj pa čakamo nanje od 15 do 20 minut. Je pa hitrost ,laufanja prob‘ zelo pomembna zaradi manjše obrabnosti ognje-vzdržne obloge na peči. Vse skupaj pa v končni posledici vpliva na naš produktivni čas.« Jože Kosmač, vodja vzdrževanja jeklarne II, pa je povedal, kakšne težave povzroča zračna pošta vzdrževalcem. »Do več nevšečnosti prihaja v zimskem času, ko nam naprave zmrzujejo. Drugače težav ni, razen mašenja cevi. Do zamašitve pride, če se pismo, t. i. bombica, med tekom odpre in se vsebina izsuje. Zelo težko je potem v ceveh ugotoviti neprehodno mesto. Pomagamo si tako, da z obeh koncev pošiljamo zrak in mesto približno določimo. Potem tam cev odpremo. Pomembno je tudi redno vzdrževanje signalnih naprav, da ne pride do trkov bombic.« Konec zračne pošte in hkrati začetek povratne poti prazne bombice je v kleti kemijskega laboratorija. Prostor je kot kakšna delavnica, le v kotu je predalnik, v katerega letijo bombice. Od 250 do 300 jih preleti v 24 urah. Z drugimi besedami, to pomeni, da se mora tisti, ki vzorce v bombicah sprejema (mimogrede: vzorci so iz različnih peči različni), pripravlja za analizo (reže, brusi, številči) in jih nato tja pošilja, sukati kot ura. Kot je povedal Milan Paradiž, vzorčevalec, namestnik delovodja, je to menda edino delovno mesto v železarni, na katerem delavec nima časa za malico. »Dopoldne ni problema, saj mu na pomoč priskočijo sodelavci, popoldne pa je vzorčevalec tukaj sam in resnično nima časa ne za malico in ne za stranišče. Sicer mu hrano prinesejo, poje pa večkrat že prav postano.« »Poleg tega pa smo za takšno delo tudi plačani slabo,« jih je ob menjavi izmene reklo več. »Delo pa je zelo odgovorno, Ce zamešamo številke, so cele šarže vprašljive, to pa so v železarni veliki denarji.« Delo je živč- Oktobra je bila seja Medobčinskega sindikalnega sveta, posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata v občini Ravne, skupni sestanek predsednikov osnovnih organizacij in Izvršnega odbora Konference Železarne Ravne ter več sestankov osnovnih organizacij v železarni — torej bogata sindikalna dejavnost. Osnov.'.e organizacije sindikata v železarni so obravnavale ukrepe za izboljšanje poslovanja in predlog reorganizacije, prav tako so o teh dveh pomembnih vprašanjih našega nadaljnjega razvoja spregovorili predsedniki OO na skupnem sestanku z IO konference. V osnovnih organizacijah so se že tudi začele priprave na letne programsko-volilne konference. Na sestanku vseh sindikalnih predsednikov občine 21. oktobra v Hotelu Merx na Čečovju je strokovni delavec RS ZSS Samo Stupica delegate najprej seznanil z aktualnimi družbenopolitičnimi dogajanji pri nas in v svetu, nato pa je beseda tekla o aktualnih vprašanjih socialne politike (po republiškem gradivu). Na seji Medobčinskega sveta ZSS za Koroško so delegati obravnavali možnosti za nadaljnji razvoj Rudnika Mežica ter odmevnost sindikata v sredstvih javnega obveščanja. no, so še povedali, »če te ni na sprejemnem mestu, te že kličejo. Čeprav smo prvo, saj se s šarža-mi in njihovimi ,probami‘ začne ves proces v železarni, nas imajo za zadnje kolo.« Niti slutila nisem, da je z našo zračno pošto povezanih toliko majhnih in velikih težav tistih, ki delajo z njo. Samo neko našo zanimivost sem želela predstaviti, v luči s konca pa žal ni več samo to. Helena Merkač Izhodišče za razpravo pri drugi točki je bilo gradivo Republiškega sveta ZS, Sektorja za obveščanje, politično propagando in dokumentacijo. V temeljiti analizi novinarskih prispevkov o Zvezi sindikatov je bilo ugotovljeno, da je odmevnost sindikata v sredstvih javnega obveščanja (tako republiških kot regionalnih, občinskih in ozdovskih) premajhna. Analizirano je bilo tudi, zakaj, in ugotovljeno, da je krivda dvostranska: tako tistih, ki so za obveščanje zadolženi, kot sindikata. Njegovo večjo odmevnost v sredstvih javnega obveščanja pogojujejo z njegovim aktivnim so-kreatorstvom ukrepov, ki bistveno vplivajo na položaj delovnih ljudi — kajti ne smemo pozabiti, da novinarji radi grejo tja, kjer se kaj dogaja. Sklenjeno je bilo, da tesna povezanost informiranja in politične propagande z metodami in oblikami sindikalne organizacije narekuje čimprejšnje analiziranje dosedanjih oblik in metod dela ter dogovor o novih, sodobnejših načinih političnega dela.« Za Koroško je bilo še posebej sklenjeno, da je treba oživiti delo komisij in odborov za obveščanje, ki zdaj svoje vloge ne opravljajo, kot bi jo morali. H. M. Iz dela sindikata ŽELEZARNA RAVNE NA LETOŠNJEM JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU Mednarodni jesenski zagrebški velesejem, na katerem je razstavljalo prek 3200 domačih in tujih razstavljalcev, je za nami. Obisk sejma in tudi naših treh razstavnih prostorov je bil manjši, kot smo bili vajeni v preteklih letih. Na skupni površini 214 m2 razstavnega prostora smo razstavljali vrsto naših za tržišče zanimivih proizvodov s področja pnevmatičnega in hidravličnega orodja, armatur, rezalnega orodja, industrijskih nožev, valjev, vzmeti, odkovkov in ulitkov, s poudarkom na novitetah. V dneh od 13. do 19. septembra so naše razstavne prostore obiskali predstavniki prek 230 domačih delovnih organizacij in tujih firm. Obiskovalci so se večinoma zanimali za novitete v našem proizvodnem programu, medtem ko je bilo zanimanje in iskanje informacij o našem standardnem proizvodnem programu manjše kot na preteklih sejmih. To potrjuje, da je ponudba industrijskega blaga presegla povpraševanje, tako da kupci z oskrbo proizvodov črne metalurgije in njenih finalnih proizvodov nimajo težav. Predstavniki tujih firm so iskali informacije predvsem s področja specialnih armatur in grelne žice. Tovrstne sejemske prireditve so priložnost, da tržišču pokažemo naše novitete in dosežke s področja razvoja novih proizvodov, zato bomo na zagrebškem velesejmu nastopali tudi v prihodnje. Stanko Golob BESEDA DELAVCEV: Staro in novo (o organiziranosti) Jesen ’87 je v Železarni Ravne v znamenju razprav o dveh izredno pomembnih predlogih za nadaljnji razvoj. Obema je skupni imenovalec izboljšanje gospodarjenja. Kratkoročni predlog se nanaša na takojšnje disciplinske in kadrovske ukrepe, ki jih potrjene že izvajamo, dolgoročni pa na reorganizacijo delovne organizacije. Reorganizacija je preureditev. Pomeni staro razvrstiti na novo ali staro dopolniti oziroma nadomestiti z novim. Staro — novo je tako bistvena relacija. Kako jo pri nekaterih konkretnih predlogih vidijo naši delavci — o tem tokratna njihova beseda. DOSLEJ NISMO IMELI ZINTEGRIRANEGA ZNANJA Marjan Senica, svetovalec v PII: »V novi organiziranosti, kot se predlaga, vidim veliko pozitivnega, veliko odprav pomanjkljivosti, zaradi katerih nam posli ne tečejo tako, kot bi morali. Doslej nismo imeli usmeritev aktivnosti za realizacijo nekega posla, reševali smo ga po več linijah, službe niso bile med sabo povezane. Tako so nam aktivnosti večkrat zvodenele. Naše znanje ni bilo zintegrirano, preveč nalog je na več koncih teklo istočasno. Marjan Senica Danes se vse velike firme odločajo za organiziranost, kot je predlagana tudi pri nas. Izhodišče so ji zadovoljevanje zahtev trga, potem pa je vse podrejeno temu cilju: raziskave, razvoj, projek-tiva, tehnologija, izbira kadrov. Bistvo novega, t. i. inženiringa tržnega nastopa, je naslednje: vi- deti posel, ga razdelati po posameznih službah (se torej odločiti kdo kaj) in ga zanesljivo uresničiti. Zaenkrat je v železarni še od-pr.o vprašanje naše usmeritve. Zmeniti se moramo, katere programe bomo izvajali: ali strojegradnjo ali kaj drugega. Prek inženiringa je namreč mogoče prodajati tudi know-how, tehnologijo, dokumentacijo itd. To je t. i. vprašanje strateškega razvoja. Ce se bomo odločili za strojegradnjo, potem bo potekalo delo po novem tako: ves umski potencial bomo usmerili v strojegradnjo in ne bo treba vsakemu na svojem mestu razmišljati, ali se naloge vključujejo v koncept razvoja železarne ali ne; zintegrirali bomo vse proizvodne dejavnosti v železarni, če bo treba vključili slovensko in jugoslovansko industrijo, kasneje tudi uvoz. Iskali bomo takšne posle, ki jih bomo zmožni uresničiti, in katerim bo osnova naš material. 2e zdaj pa vemo, da na področju strojegradnje zahteva trg kompletno tehnologijo, stroje, orodje in vso opremo, ki spada zraven. Nam v zvezi s tem še manjka znanj s področja orodij, procesne opreme in elektronike. V strojegradnji smo v Železarni Ravne dobri, nimamo pa elementov za fleksibilne linije in izkušenj v procesnem vodenju. To zahteva dobro poznavanje tehnologije, regulacijskih elementov, elektronike, informatike — na teh področjih se bomo še morali izpopolnjevati. Seveda pa je pri tem bistveno spoznanje, da je vse samo človek. Organizacija mu mora zagotoviti le, da bo človek tiste naloge, za katere je postavljen, opravil.« POGOSTO SE SREČUJEMO S PREKINJENIMI INFORMACIJSKIMI POTMI Boris Jocič, vodja službe za standardizacijo, tozd RPT: »Živimo v času nastajanja informacijske družbe. Ekonomske rasti ne spremlja več večja raba surovin, pač pa raste količina informacij, potrebnih za proizvodnjo izdelkov in storitev. Vzrok je v dejstvu, da materialno intenzivne izdelke nadomeščajo tehnološko intenzivni. Posredovanje informacij je pogoj napredka ter bistvo za razvoj vsakega področja dela. zaposlenih na obdelavi informacij, ki pa pogosto zaradi neusklajenega dela in ne dovolj jasnih ciljev ne daje pričakovanih rezultatov. Eden vzrokov prekinjenih informacijskih poti je tudi v različnih računalniških sistemih v železarni, ki med seboj niso povezani in nimajo zasnovane enotne strategije, kar izhaja iz dosedanjega iskanja poti, potreb in možnosti pri razvoju informatike. Edina prava pot je, da te sisteme v železarni združimo pod ,eno streho' in informacijsko tehnologijo povežemo v enoten sistem s cilji: — postopna izgradnja lokalne računalniške mreže, v katero bo vključena obstoječa oprema, ki se bo ustrezno potrebam lahko širila in bo istočasno omogočala povezovanje navzven — izdelavo programa uvajanja in uresničevanja enotnega razvoja na področju informiranja in s Boris Joc č tem v zvezi poenostavljanja informacijskih poti — oblikovanje računalniško podprte baze podatkov za potrebe proizvodnje in razvoja z nosilci izdelave in vzdrževanja — zagotovitev izobraževanja. Obstoječo in novo strojno opremo bi morali ustrezno temu razporediti tako, da bi bila najbolj učinkovito izkoriščena in uporabljena. To pomeni širjenje informacijske tehnologije od ključnih mest, kjer se baze oblikujejo, k uporabnikom informacij.« NOVO PRINAŠA NAMESTO PROIZVODNEGA TRŽNI KONCEPT POSLOVANJA Mira Blodnik, vodja oddelka za raziskavo trga, tozd Komerciala: »V Železarni Ravne smo pričeli že nekaj let pred gospodarsko stagnacijo razmišljati, kako do boljše organiziranosti, da bi še bolje gospodarili. Pričeli smo z inovacijami našega razmišljanja in postopoma spoznavali, da moramo od proizvodnega koncepta V železarni se pogosto srečujemo s prekinjenimi informacijskimi potmi. Posledice se odražajo domala v vseh težavah, s katerimi se trenutno soočamo: od neuspele proizvodnje, neusklajenost proizvodne oziroma tehnološke dokumentacije, podvajanju dela v različnih službah ... Istočasno se povečuje potrebna količina podatkov za proizvodnjo različnih izdelkov. Reševanje teh težav povzroča stalen pritisk za večanje števila Mira Blodnk preiti na tržni koncept poslovanja. Nastal je projekt razvoj poslovanja in organiziranosti železarne v sodelovanju z VEKS iz Maribora, ki naj bi pokazal na določeno problematiko, ki je sami nismo opazili. Pričeli smo kritično spoznavati probleme ter jih z našimi svetovalci razčlenjevati in skupno iskati rešitve v osnutkih in predlogih za boljšo organiziranost. Če govorimo o tržnem obnašanju DO, moramo povedati, da se k tradicionalnemu upravljanju podjetij vključuje trženje, ki postane integralni del poslovne strategije, kar pomeni, da trženje mora ugotoviti vsa dejstva in pojave na trgu v procesu menjave blaga. Posebno pa mora dobiti vse informacije o odjemalcih, ki so tisti udeleženci, od katerih je odvisen dohodek DO. Ker je na vseh dejavnostih trženja večja odgovornost za uspeh DO, razvoj ter eksistenco, bi morala vsa funkcionalna področja v DO usmeriti v tako razmišljanje in poslovanje: izdelovati take programe po zahtevah in željah kupcev, da bo zagotovljen razvoj DO. V tržni usmerjenosti naj bi se predvsem prilagajali trgu z obstoječimi programi, obenem pa reševali probleme kupcev z novimi programi ter tako pridobivali nova tržišča in kupce. V organizacijskem predlogu tozda Trženje je upoštevano načelo fleksibilne organizacije, kar pomeni, da naj bi bila taka organizacija vedno pripravljena na vsak izziv tržišča ter ga tudi uspešno reševala. To pa pomeni, da je v strukturi organizacije trženja mnogo večji poudarek na pridobivanju in vrednotenju vseh tržnih informacij ter novih metodah, ki bodo omogočile boljše odločanje o sedanjih sprotnih ukrepih in strategijah v naslednjih letih.« USMERITEV, DA ZAČNEMO BOLJE VREDNOTITI __________STROKOVNO DELO, JE PRAVA Branko Krautbcrger, vodja vzdrževanje Jeklarne v tozdu ETS: »Strokovno delo je v naši železarni v primerjavi z vodstve- nim premalo vrednoteno. Ker je osebni dohodek vendarle pomemben, se marsikdo odloči za vodstveno funkcijo samo zato, da več zasluži, ne pa iz veselja do DELAVCI NERADI VERJAMEMO V NOVOSTI takšnega dela. Drugo so seveda imenovanja na vodstvene funkcije, ki izhajajo samo iz potreb dela. Sam sem funkcijo, ki jo opravljam zdaj, prevzel predvsem zaradi potreb dela, in priznati moram, da me vodstveno delo — v primerjavi s strokovnim — ne veseli posebno. Če bi bil strokovni delavec, bi se specialno zanimal le za nove naprave, razvoj, vodil bi rekonstrukcije itd. Zdaj pa zaradi mnogih vodstvenih opravil moje strokovno delo trpi. Saj se ne bi pritoževal, če bi lahko ,vodstveni del šihta* opravljal, kot bi želel, saj se zavedam, da brez vodenja proizvodnja in sploh železarna ne more obstajati. Toda jezijo me takšne vodjeve funkcije, kot so stalno drezanje, npr. za kak rezervni del. Ko ga naročim, moram še ne vem kolikokrat spraševati, ali je že, priganjati, da naj bo, opozarjati, da je nujen. Namesto da bi služba sporočila, zakaj ga ni oziroma kdaj bo. Moti me tudi prerazvlečen potek naročanja rezervnih delov, neodgovorne odločitve ,nespeciali-stov‘ o tem, katero naročilo je pomembno, katero pa lahko počaka (toda zaradi pokvarjene žarnice na žerjavu lahko stoji vsa proizvodnja) itd.. Tudi nad sestanki nisem preveč navdušen, sploh takšnimi, na katerih jih je Branko Krautberger zbranih veliko, teme pa so zelo specializirane. Sestanki naj bodo skupnega pomena, drugače so izguba časa. So pa še druge stvari, ki jih kot vodja moram opravljati — tudi na račun strokovnega dela. Tako je treba npr. vedno znova delavce opozarjati na pravilno delo z napravami in agregati, pisati vrstni red dežurstva, pri katerem so pogoste težave, itd. Zaradi takšne operati-ve potem strokovno delo zaostaja. Menim, da je usmeritev, da v železarni začnemo bolje vrednotiti strokovno delo, prava. Tako bo manj ,lova‘ na vodstvena dela samo zaradi OD, strokovno delo pa bo spet dobilo svojo veljavo.« Jože Karničnik, žičar na vreten-skem stroju v tozdu Jeklo vlek: »Povedal bom tisto, kar se delavci v zvezi z reorganizacijo Je-klovleka pogovarjamo. Vemo, da staro stanje ni zadovoljivo. Ze leta in leta se vleče problem nezadostnih in nerednih dobav za naš tozd iz Valjarne. Zato je cilj novega predloga ta problem odpraviti. Da ga je na neki način res treba, to delavci razumemo. Ni pa nam všeč predlog, ki ga zdaj imamo. Menimo, da bi bilo treba staro stanje temeljito oceniti, potem pa v njegovem okviru poiskati rešitve. Ni nam všeč tako temeljita novost, tako korenit preobrat, kot se predlaga. Delavci neradi verjamemo v novosti, ker ne vemo, ali bomo imeli kaj od njih ali ne. Zdi se nam tako kot skočiti v vodo, pa ne veš, ali boš prišel ven ali ne. Poleg tega pa se v naši praksi novosti že večkrat niso obnesle. Bojimo se začeli čisto na novo. Razmišljamo o vsemogočih možnih kombinacijah. Ne verjamemo, da bo reorganizacija sama kar dajala več vložka za naše stroje. Čeprav bi bili v okviru drugega tozda, še ni rečeno, da bomo ime- li dovolj dela. Če ga ne bomo imeli, pa bomo verjetno morali poprijeti za druga. In tega se v Jeklovleku najbolj bojimo: pustiti znanje, ki sem ga pridobival na nekem stroju deset let, in se nekje drugje začeti učiti za novo delo od začetka. Ne bojimo se dela, ampak začeti na novo, tega se vsak boji. Zdaj pa smo zadovoljni. Če ne bi bili, bi si že zdavnaj iskali delo drugje. Zadovoljni smo, le z enim pogojem — da imamo kaj delati, da je dovolj materiala. Delavci menimo, da bi ga morali zagotavljati v obstoječi organizaciji, ne pa se zanašati na novo.« V VSAKI ORGANIZACIJI JE NAJPOMEMBNEJŠI ČLOVEK OSNOVNI CILJ NOVEGA JE VEČJA UČINKOVITOST Ivan Stražišnik, elektronik, vzdrževanje telefonske centrale, tozd ETS: »Opažam, da kadrovska politika pri vzdrževanju ni taka, kot bi lahko bila. Imamo kup ljudi, nimamo pa strokovnjakov za posamezna področja. Strokovnost pa je na elektro področju izredno Pomembna. Napake ne moreš videti, ampak jo moraš zmeriti. To je bistveno. Zato je struktura zaposlenih zelo važna. Nujna je specializacija, ki pa je je pri nas še vse premalo. Včasih bi bilo dobro, da bi se vsak na vse spozna1, kar pa ni mogoče. Ivan StražiSnik V smislu večje strokovnosti bi bile zato spremembe pri vzdrževanju ETS nujne. Takšno naj bi bilo, kot je v tujini — učinkovito, tako je rečeno v predlogu reorganizacije. Toda pri tem je neki zelo pomemben pogoj: bolj učin- kovito bo, če bo pri nas ,zašpi-lalo‘, kot je treba. Kajti v tujini so vzdrževalci strokovnjaki — inženirji in če ti napaki niso kos, pokličejo na pomoč specializirano ekipo čez cesto. Mi pa se bojimo, da pri nas tako ne bo moglo biti, saj je mišljeno, da bodo vzdrževalci priključeni tozdom, v katerih delajo, novi ETS in SGV tozd pa zna biti kadrovsko slab in torej ne boš imel strokovnjaka čez cesto. Osnovni cilj novega predloga je torej še večja učinkovitost. V ETS smo se že zdaj trudili zanjo. V ta namen imamo npr. organizirano tudi dežurstvo na domu. Tudi preventivno vzdrževanje, ki je v reorganizaciji zelo naglašeno, že uvajamo. Skratka — zavedamo se, da so novosti, predlagane v reorganizaciji, pozitivne. Bojimo se jih samo zato, ker bodo izhajale iz zdajšnje organiziranosti, iz zdajšnje ukoreninjene prakse in iz ljudi, kot jih imamo zdaj. Po mojem mišljenju ni odločilno, kje delaš, če daš tisto od sebe, kar znaš, ali za kar si usposobljen. Odnos do dela se mi zdi zelo pomemben predvsem, če gledaš ožje, le v nekem delokrogu, drugače pa je bistvena tudi organiziranost. Eno brez drugega ne gre. Zato bi t. i. vzdrževanje v železarni lahko dobro steklo, če bi za neki stroj skrbel predvsem vsak delavec sam, da bi torej delavec imel odnos do stroja, na katerem dela, in da bi imela pravi odnos do dela tudi oba vzdrževalca, tako tisti iz ETS kot SGV; pa ni važno, ali prihajata iz ene delavnice ali ne.« Jože Studenčnik, inž. za razvojne projekte, tozd PII: »Celotno predstavo o reorganizaciji železarne je bilo po prvih gradivih težko dobiti, bistvene prednosti pa so že bile nagla- šene. Generalno lahko rečem, da so osnovni cilji za ta naš trenutek pametni. Vodilo nam morajo postati tržne zakonitosti — iz katerih potem izhajajo tudi vsi drugi predlogi. Jože Studenčnik Temeljite novosti se predlagajo tudi za naš tozd. Po starem teče delo tako: ko se odločimo za neki projekt, v njegovem okviru določimo skupino ljudi za njegovo realizacijo. V skupini so delavci iz osnovnega tozda, nekaj jih je iz RPT, nekaj iz PII. Nastal je team, v katerem pa večkrat ni bilo sodelovanja. Navadno je vse delo in tudi odgovornost padla na vodjo. Ni bilo nujnih direktnih povezav s tozdom, v katerem je šlo za projekt. Preveč so bile realizacije pogojene le s kolegialnimi odnosi. Ni šlo toliko za podvajanje dela kot prav za nezadostno sodelovanje. Po novem predlogu pa naj bi bilo to naše delo zintegrirano. Delali naj bi pod eno streho, zato je pričakovati tudi boljše sodelovanje, več direktnega kon-taktiranja. To bo dajalo tudi možnost kresanja mnenj, iz česar se bo gotovo rodilo več novih, domačih idej, ki nam jih zdaj manjka, in jih imamo v glavnem le od zunaj. Seveda pa je pri tem treba naglasiti, da je v vsaki organizaciji številka 1 vendarle človek in da je od njega kot posameznika največ odvisno. V novem — glede na staro — vidim torej veliko prednosti. Odražale naj bi se v hitrejšem izvajanju našega dela in posredno tudi v kvaliteti dela. Danes pa je prav čas izredno važen dejavnik.« P. S.: Iz zapisnika 31. seje poslovodne konference z dne 26. oktobra je razvidno, da je poslovodni odbor po razgovorih z vodilnimi delavci vzdrževanja, Je-klovleka in Valjarne odstopil od predloga, da se v Železarni Ravne organizira ena temeljna organizacija za vzdrževanje in da se združita Valjarna in Jeklovlek. Helena Merkač Jože Karničnik Vodenje in poslovni uspeh OZD Vprašanja ekonomskega sistema in ekonomske politike pomenijo za posamezno gospodarsko OZD del zunanjih dejavnikov, ki se jim OZD prilagaja. V okviru posameznih dejavnosti, panog ali podskupin obstajajo tudi velike razlike v poslovnih rezultatih posameznih OZD. Te razlike so ob približno enakih zunanjih dejavnikih za to skupino (z vidika trenutnega ekonomskega sistema in politike) rezultat predvsem notranjih dejavnikov uspešnega gospodarjenja. Raziskave v svetu in pri nas so doslej opozorile na nekaj bistvenih prvin poslovanja, pri čemer je po mnenju nekaterih raziskovalcev ključni dejavnik uspešnega razvoja organizacije kakovost in usposobljenost delovnih ljudi, ki sestavljajo upravljalno in vodilno strukturo. Prav vodilna struktura je tista, ki s svojo iniciativo sprosti delovne in ustvarjalne zmogljivosti vsega kolektiva, ga vzpodbudi, mobilizira, or- Vodenje ima kot funkcija upravljanja zelo pomembne naloge, to je planiranje, usmerjanje in nadzor nad aktivnostmi v proizvodnem in poslovnem procesu. Način uresničevanja teh kategorij lahko odločilno vpliva na uresničitev planiranih ekonomskih učinkov dejavnosti OZD kakor tudi na uresničitev samoupravnih odločitev. Kaj naj bi današnji vodilni upoštevali? Predvsem načela, pristope in metode iz novih, razvojnih organizacijskih teorij in načela našega družbenoekonomskega sistema. To pomeni, da niso več najpomembnejši dejavniki, ki jih vodje upoštevajo, samo formalna organizacijska struktura, tehnologija in cilji, temveč je treba upoštevati tudi neformalne vidike organizacije (vrednote, stališča, norme, prepričanja, odnose,...) s pomočjo spreminjanja katerih lahko dosegamo vidne spremembe. cilji taposlanih cilji organi tacij* / / določan cilj ■kupno ■kupnega uresničevanje interesa ciljev / / Skupni interes zaposlenih in organizacije ganizira in usmerja v določene poslovne učinke ter ustvarja pri tem potreben odziv v kolektivu in ga osredotoča na pozitivne poslovne učinke. Poznamo različne vrste organizacij, ki imajo nekaj skupnih značilnosti (ciljev, obstoj strukture, kadrov, tehnologije, okolja), med njimi tudi vodilne delavce. Cernu MMttM KONČNO - SORTIRANJE ODPADKOV 7f «■ ■ .M. so vodje pravzaprav potrebni? Zgodovino človeka označuje delitev dela. Vsako razdeljeno delo je nujno treba ponovno koordinirati in integrirati, sicer se izpostavimo nevarnosti velike entropije. Z načinom koordiniranja pa vodilni vplivajo na obnašanje delavcev, na oblikovanje vrednot in motivirati in sproščati njihovo ustvarjalno energijo, jih usposabljati in vzgajati za skupinsko delo. Razumljivo je, da morajo biti vodilni kadri zelo dobro usposobljeni, da bodo uspešno izvajali svoje naloge, ki vodijo k razvoju cele organizacije. Dobro poznavanje stroke je premalo. Ustrezna organizacijska znanja in znanja o odnosih med ljudmi niso nikomur prirojena. V naši družbi še vedno preveč sramežljivo govorimo (in delamo) o usposabljanju za vodenje. Postavlja se vprašanje, ka- zaposleni ~ vodstvo psihološki pogodba ekonomska pogodba 1. ZAPOSLENI: Če so pričakovanja izpolnjena: - visoko zadovoljstvo z delom - visoka učinkovitost - ostane v organizaciji Če pričakovanja niso uresničena: - nizko zadovoljstvo z delom - nizka učinkovitost - možen odhod iz organizacije VODSTVO: so pričakovanja uresničena: - zaposleni ostane na delu - možno napredovanje Ce pričakovanja niso uresničena: - popravljalne akcije, disciplina - možen odhod iz organizacije Psihološka pogodba in ekonomska pogodba Poslovodni odbor železarne je pred časom sklenil, da moramo nujno znižati zaloge starega železa v Jeklarni. To nam je uspelo na ta način, da smo zmanjšali dobave, del zalog (okoli 6000 ton starega železa) pa smo izvozili. Tako smo pripravi vložka Jeklarne omogočili, da je lahko začela sortirati dobavljeni in domači vložek po kakovosti. Ker več kot polovico vložka (!) predstavlja domače odpadno jeklo, je zelo pomembno, da se sortiranje začne že v proizvodnih in predelovalnih tozdih, konča pa pri pripravi šarž. Ko bi vsi svoje naloge dobro opravljali, ne bi bilo toliko analizno zgrešenih šarž, kot jih v Jeklarni še vedno izdelajo; trenutno sicer tudi zaradi čiščenja priprave vložka. (Vir: informacija vodja nabave) motivacije, na ustvarjanje ustrezne socialne klime. Vodilni se morajo pri razdeljevanju in koordiniranju dela vedno odločati o: kaj, kako, kdo, kje, kdaj, s čim, zakaj ravno tako. Voditi organizacijsko enoto ali večjo organizacijo je zelo zapleteno, saj nikoli ne obstajajo zanesljive informacije o vseh njenih elementih, še posebej pa ne o zaposlenih, od katerih ima vsak specifične vrednote in interese, znanje in motivacijo. Upoštevati moramo, da so kadri enakovreden, drag in dragocen vir v produkcijskem procesu. Zato jih je treba primerno uporabiti. Z njimi je treba znati delati, da dajo od sebe najboljše. Vodilni kadri seveda niso edini pomemben element uspešnosti in učinkovitosti organizacij. Nobeno še tako sposobno vodstvo ne more dosti doseči, dokler ne poskrbi za usposobljenost strokovnjakov in neposrednih izvrševalcev v proizvodnji in strokovnih službah. Uspešnost in učinkovitost organizacij je v veliki meri odvisna od vrednot, znanja in motivacije zaposlenih. Cim bolj so ti elementi usmerjeni v visoko učinkovitost, tem večje bodo razlike s primerljivimi organizacijami, kjer vrednote, znanja in motivacije zaposlenih niso ustrezno razvite. Potrebno je torej sistematično oblikovanje delovnih in poslovnih vrednot pri vseh zaposlenih v organizaciji. Z naraščajočo mehanizacijo, avtomatizacijo in informatiko prehaja vse več delavcev iz rutinskih na kreativnejša delovna opravila. Pogoj za uspešno izvajanje zahtevnejših del je seveda dvig splošne izobrazbene ravni. Od zaposlenih se pričakuje ustvarjalnost. Dobro izobražene, ustvarjalne ljudi z dinamičnimi delovnimi nalogami pa je dosti teže voditi in upravljati, saj jim je treba predstavljati cilje, jih ko ljudi mobilizirati, da bodo predani organizaciji in bodo res dali vse od sebe. To preučuje teorija o organizacijskem obnašanju (orga-nizational behaviour), ki je integracija družbenih znanosti, ki preučujejo ljudi pri delu. Glavni elementi organizacijskega obnašanja so: ljudje, struktura, tehnologija, okolje. Človeško obnašanje v organizaciji je dokaj nepredvidljivo, ker izhaja iz človeških globoko vsajenih potreb in sistema vrednot. Delno ga lahko razumemo s stališč vedenjskih znanosti, vendar pa ni preprostih, kuharskih formul za delo z ljudmi. Med zaposlenimi in vodstvom obstajata v bistvu dve vrsti pogodb, ki izražata pričakovanja obeh strani. Glavna naloga vodilnih je, da zagotavlja optimalno skupno uresničevanje ciljev. Za organizacijske probleme ni idealnih rešitev. Marjana Merkač IZREKI Politik misli na naslednje volitve, državnik na naslednjo generacijo. Clarke Napredek je uresničenje utopij- Wilde Tisoč reči se premika naprej, devetsto devetindevetdeset nazaj — to je napredek. Amiel Civilizacija je vrsta zmag nad naravo. Harvey Nova ravnatelja RUDOLF RAJZER, RAVNATELJ PFS Leta 1967 se je zaposlil v Tovarni rezalnega orodja na Prevaljah, kjer se je izučil za orodjarja, naslednje leto je dobil delo v tedanji mehanični delavnici Železarne Ravne. Kmalu je postal tehnolog, po izobraževanju ob delu pa se je usmeril v komercialo. Leta 1976 je prevzel prodajo pil in rezalnega orodja, od leta 1979 pa je bil vodja prodajne operative mehanske obdelave v Komerciali. Leta 1983 je diplomiral na VEKS v Mariboru, zdaj pa na isti fakulteti končuje podiplomski študij 3. stopnje. Od 1. oktobra 1987 je ravnatelj delovne skupnosti Posebna finančna služba. O svojem novem delu je povedal : »Komercialna in finančna funkcija v delovni organizaciji sta povezani, zato menim, da bom svoje izkušnje iz Komerciale lahko na novem delovnem mestu dobro uporabil. Seveda le ob pomoči novih sodelavcev — strokovnjakov na njihovem področju. Z dosedanjimi poslovnimi partnerji — kupci bomo skušali navezati tesnejše finančne stike, kar je za finančno poslovanje zelo pomembno. Vključevali se bomo ob njihovih obiskih v naši delovni organizaciji in jih obiskovali tudi pri njih. Med ljudmi, ki se poznajo, je namreč poslovanje bolj pošteno ter korektno in prošnja, naj kupljeni izdelek plačajo, hitreje ugodena. Železarna Ravne predstavlja v jugoslovanskem prostoru solidnega partnerja in tako jo večina partnerjev tudi obravnava. Pogodbe z njimi sklepa Komerciala, PFS pa skupaj z njo skrbi za finančno realizacijo. Potrudil se bom, da bo odslej povezava med tema dvema funkcijama tesnejša, kot je bila doslej. Druga naša naloga bo, da bomo denar, ki ga imamo, smotrno obračali in ga plasirali za namene, kjer se najbolje obrača in obrestuje. Zal je pri sedanji kreditno-mo-netarni politiki v Jugoslaviji zelo malo virmanskih plačil, zato je težko zagotavljati sredstva že za nemoteno poslovanje delovne organizacije, kaj šele, da bi ostajala za druge namene. Kolikor jih je na razpolago, so bila že doslej dobro plasirana. Zaradi poslabšanega likvidnostnega stanja bo v prihodnje ta plat še pomembnei-ša in še bolj občutljiva kot doslej. Neplačane obveznosti upnikov do Železarne Ravne v zadnjih mesecih vse bolj naraščajo. Potrebni bodo veliki napori, da bomo ta sredstva pridobili in zagotovili plačilo odprtih dolgov. V slovenskem prostoru imajo likvidnostne težave veliki sistemi, kot so Litostroj, TAM in Iskra, ki predstavljajo pomemben del poslovnih odnosov tudi za Železarno Ravne. Izdelati bomo morali predloge za nadaljnje poslovno sodelovanje z njimi. Ker so v drugih republikah razmere še slabše, si lahko predstavljamo, v kakem položaju je naša delovna organizacija. Rudolf Rajzer Rodil se je pred 31 leti; otroška leta je preživel pod Uršljo goro — v Javorju in Žerjavu, zdaj živi v Vuzenici. Po srednji tehnični šoli v Mariboru je leta 1980 diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Trenutno končuje študij na 3. stopnji strojništva na VTŠ v Mariboru. Ko je odslužil vojaški rok, je dobil delo v Gorenju na Muti, leta 1983 pa je postal delavec Železarne Ravne. Najprej je vodil fazno kontrolo v Strojih in delih, leta 1985 je postal vodja i nvesticij sko-konstrukcij skega oddelka v tozdu PII, kjer je od julija 1987 nadomeščal l-avnatelja, dokler 1. oktobra s sklepom delavskega sveta ni postal redni ravnatelj tozda. Svoje dosedanje in prihodnje delo je predstavil takole: »Kot vodja investicijsko-kon-strukcijskega oddelka sem s pomočjo sodelavcev vpeljal več novih načinov in oblik dela v oddelku in tozdu. Konstrukcijsko dokumentacijo po novem oblikujemo tako, da ima naravo celotne izvedbene dokumentacije, kakor določa zakon o gradnji objektov. Izdelali smo projektno dokumentacijo za večino nosil in prenašal v železarni, s čimer smo omogočili pridobitev obratovalnih dovoljenj za te naprave. Standardizirali smo nekatere ponavljajoče se konstrukcije in izdelali dokumentacijo zanje. Uvedli smo novejše komponente konstruiranja in sodobnejše metode preračunov ter specializirali Dejal bi še nekaj o tem, kako si praktično predstavljam delo v PFS. Menim, da je edina možna oblika timsko delo. Seveda je za tako delo nujna visoka stopnja delovne zavesti in odgovornosti za opravljeno delo. Glede na kadrovsko strukturo v PFS upam, da moja pričakovanja glede tega niso nestvarna in da bomo zastavljene cilje s skupnimi močmi zmogli uresničevati tudi v prihodnosti, ko bo treba prevladovati še težjo gospodarsko situacijo, kot je sedanja. Da bo naše delo kar najbolj učinkovito, se bomo organizirali v skladu z najnovejšimi težnjami v delovni organizaciji. Za poslovno odločanje so zelo pomembne hitre in natančne informacije. Da jih bomo imeli na razpolago, bomo avtomatsko obdelavo podatkov razširili na vsa področja, kjer je to mogoče, in poskrbeli tudi za dober pretok informacij. S takim načinom dela upam, da bo tudi naša delovna skupnost prispevala svoj delež za izboljšanje poslovanja in dela celotne delovne organizacije.« področja dela za posamezne skupine konstrukterjev, s čimer smo dosegli večjo kakovost projektov. Pri izdelovanju projektnih dokumentacij in posameznih načrtov konstrukcij smo začeli uporabljati PC računalnike ter začrtali še večje možnosti njihove uporabe v prihodnosti. Milivoj Zajc V našem oddelku in pri delu projektantov tozda ETS smo uvedli najnovejše grafične postaje Computervision ter začrtali nadaljnjo povezavo s PC računalniki na tem področju konstrukcije. S tem vsaj delno sledimo napredku v svetu. V konstruiranju smo uvedli nove metode dela, ki so osnova za izvedbo investicij in računalniško podprtega sitema izdelave ponudb za potrebe našega inženiringa. Delo našega oddelka smo povezali z drugimi oddelki tozda, s tozdi v železarni in z zunanjimi projektantskimi organizacijami in institucijami. Skupno delo nam omogoča boljše rezultate. Svoje prihodnje delo v tozdu PII vidim v perspektivi kratkoročnih in dolgoročnih nalog. Najprej moramo natančno pregledati in analizirati sedanje investicijske projekte v načrtovanju in izvajanju, projekte investicijskega vzdrževanja in rekonstrukcij ter pregledati delo posameznih oddelkov tozda. Izdelali bomo prioriteto projektov glede na razpoložljiva sredstva. Za hitrejši prenos podatkov bomo interno povezali PC računalnike znotraj tozda. Za prihodnje leto moramo izdelati plane razvojnih projektov, projektov investicijskega vzdrževanja itd. in jih uskladiti s stvarnimi možnostmi v tozdih. V tozdu bomo oblikovali projektne skupine, tako da bo vodja projekta vodil dejavnosti od začetka izvedbe do predaje projekta. Z dobrim sodelovanjem v delovni organizaciji moramo doseči, da bodo tehnološki projekti, ki so osnova za izdelavo investicijskih nrojektov, dobro pripravljeni in vsestransko ovrednoteni. S pravilnim nastopom in sodelovanjem moramo obdržati in še bolj razviti stike s poslovnimi partnerji doma in v tujini, da o sodelovanju v lastni delovni organizaciji ne govorimo. Nenehno moramo iskati nove poti in nove načine projektnega pristopa do dela, za kar potrebujemo vse več znanja, ki ga moramo začeti pridobivati še bolj zavzeto in organizirano kot doslej. Želim, da bi v tozdu znali spodbujati samoiniciativnost in ustvarjalnost in ju tudi primerno nagrajevati. Sam bom skrbel za dobre medsebojne odnose in za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti zaposlenih v tozdu, s čimer, menim, je mogoče ustvariti dobre pogoje za delo. Moji kratkoročni in dolgoročni delovni načrti v tozdu so v skladu s strategijo razvoja Železarne Ravne. Doseči želim večji poudarek na strokovnem delu, ki naj bo računalniško podprto in na ta način učinkovitejše kot doslej. Naše vodilo za prihodnost je: investicije mora narekovati trg — ne drugi interesi. Dosedanje (nedokončane) projekte pa se že trudimo speljati do končne faze, kar nam bo omogočilo pridobitev vseh obratovalnih dovoljenj.« Pripravila Mojca Potočnik MODRE IZ NOVINARSTVA Reportaža je umetnost podrobnosti. Resnična modrost je kratka. Piši tako, da bo besedam tesno, a mislim prostrano. MILIVOJ ZAJC, RAVNATELJ PII STROŠKI ENERGIJE V SEPTEMBRU 1987 V mesecu septembru je bilo na področju cen pri posameznih vrstah energije nekoliko manj sprememb kot sicer. Podražil se je le mazut in zemeljski plin, in sicer; — zemeljski plin za 8,3 % oziroma od 141,43 na 153,20 din/Sm3 — mazut za 42,3 %, njegova cena pa znaša sedaj 150 din/kg Čeprav se je podražil le mazut in zemeljski plin, se bo to močneje odražalo v skupnih stroških energije v Železarni Ravne, saj predstavljata ta dva energenta poleg elektro energije glavni primarni vir energije, na katerem sloni proizvodnja jekla v železarni. Skupni stroški porabljene energije v železarni (brez dislociranih tozdov) so znašali v mesecu septembru okvirno 2.022 mio din, kar je v primerjavi z avgustom za 12,8% več. Na tono skupne proizvodnje znašajo stroški energije okoli 45.790 din, kar je kljub podražitvi mazuta in zemeljskega plina za 5,1 % manj kot v avgustu. Vzrok takega gibanja je iskati v večji skupni proizvodnji, saj je bila septembra v primerjavi z avgustom le-ta večja za 19,7 %. Dobava primarnih energentov je bila v redu. Redna je bila tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Poleg redne dobave mazuta smo v železarni zbrali še 6.400 1 odpadnega olja, ki ga pomešanega z mazutom pokurimo v ogrevnih pečeh. Iz primerjave porabe energentov je razvidno, da je bila poraba večja od plana le pri mazutu za 17,5 %>, pri zemeljskem plinu za 4,9 % in pri argonu za 166,7%. Večja poraba mazuta in plina je bila predvsem zaradi večje proizvodnje. S tem je bila tudi poraba vseh toplot iz ZP + PB + M večja od plana za 6,5%. Zaradi večje proizvodnje surovega jekla je bila poraba argona večja in je s tem presegla plan kar za 166,7 %. Iz primerjave specifičnih porab na kg proizvodnje oz. vložka je razvidno, da je iz vseh toplot za seotember poprečna specifična poraba nižja od plana za 0,6%. Plan prekoračujeta le tozda Valjarna za 17% in Kovačnica za 29,5 %, ostali so v mejah plana. Vzrok večjih specifičnih porab je predvsem obdelava kvalitetnejših legiranih jekel. Količinski in vrednostni pregled porabe energentov v Železarni Ravne v septembru 1987 Primarni energenti Poraba Str. v 1000 din Elektro energija 20 928 700 KWh 719 846 Zemeljski plin 3 976 149 Srn3 670 044 Butan propan 19 495 kg 4 702 Mazut 730 990 kg 132 346 Koks 3 000 kg 276 Karbid 15 000 kg 5 610 Sekundarni energenti Poraba Str. v 1000 din Acetilen 5 256 kg 12 254 Ind. voda 1 601814 m3 146 974 Sanitarna topla voda 8 950 m3 14 779 Para 5 085 000 kg 115 244 Centralno ogrevanje — — Kisik 521 595 kg 86 736 Komprimirani zrak 6 200 000 m3,, 36 001 Čisti dušik 124 m3,, 88 Tehnični dušik 18 746 m3,, 4 297 Argon 28 010 m3n 72 878 BOJLER Za segrevanje vode v gospodinjstvih uporabljamo dva tipa bojlerjev — navadne in termoakumulacijske in pretočne. Najpogostejši so v gospodinjstvih navadni bojlerji, ki so nekakšna skladišča tople vode in jih lahko vklapljamo v času cenejše tarife. V kopalnicah 50- do 80-litrske, v kuhinjah pa večinoma 10-litrske bojlerje (velikost prilagajamo številu družinskih članov). Poraba tople vode (60° C) je 12 do 30 litrov (nizka) ali 30 do 35 litrov (velika) na družinskega člana. V uporabi so tudi pretočni bojlerji, ki dajo takoj toliko tople vode, kolikor je potrebujemo. Njihova prednost je v tem, da ni izgub energije, slabost pa, da imajo močne grelce, kar ne ustreza zmogljivostim električnega omrežja v stanovanjih. Varčevanje z uporabo v času nižje tarife pri njih ni mogoče. Dobro je vedeti, da — mora stati bojler čim bliže mestu porabe tople vode — termostat nastavimo na največ 60° C — največ prihranimo, če bojler vklapljamo le malo pred uporabo tople vode, po možnosti v času cenejše tarife — s tuširanjem porabimo le tretjino toliko vode kot pri kopanju v kadi — je treba kamen iz bojlerja vsaki 2 leti odstraniti. Miroslav Paškvan, dipl. inž. ZA BOLJŠI IZKORISTEK TOPLOTE DIMNIKI Dimnik za centralno ogrevanje ima nalogo, da odvaja iz kurišča zgorele pline in da ustvarja potreben vlek — posledica je podtlak v kurišču, v katerega vteka zrak, potreben za zgorevanje. Dimni plini imajo višjo temperaturo kot okolišni zunanji zrak, zato so specifično lažji in se dvigajo. KOTEL Vlek je torej odvisen od višine dimnika in razlike specifičnih tež dimnih plinov in zunanjega zraka. Če je bolj hladno, bo vlek močnejši, prav tako, če so dimni plini bolj vroči. Vlek mora premagati upore pri pretoku dimnih plinov. Zaradi trenja ob stene dimnika se lahko zgodi, da je koristni vlek premajhen. Koristen vlek: Hk = Hs - Hd - Hit H k — koristni vlek Hs = h (;’h — }’t) — statični vlek v2 Hd = yi — dinamični vlek 2 g v — hitrost dimnih plinov — vsota uporov zaradi trenja Hk Ferdo Kotnik ELEKTRIČNE NAPRAVE V GOSPODINJSTVU ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN KUHALNIK Na sodobnih električnih štedilnikih so lahko tri vrste grelnih plošč — navadne, ekspresne (hitre) ali avtomatske. Temperaturo navadne in hitre grelne plošče moramo ročno uravnavati. Avtomatska grelna plošča porabi le 50% energije v primerjavi z navadno. Ima natančnejšo regulacijo (12 stopenj namesto 7) in zaželeno temperaturo vzdržuje s samodejnim vključevanjem in izključevanjem. Če imamo štedilnik z uro za programiranje, nastavimo vklop v času, ko je tarifa cenejša. Če smo pozabljivi, je dobro imeti signalno uro, ki nas opozori, kdaj poteče čas kuhanja ali pečenja. Dobro je vedeti, da — je najbolj ekonomično, da začnemo kuhati pri najvišji stopnji — se mora dno posode dobro prilegati plošči in sme le največ 2 cm segati čez njen rob — je segrevanje najhitrejše v posodah z neemajliranim dnom — je treba dobro poznati in upoštevati navodila o uporabi in vzdrževa- nju električnih naprav, ki jih dobimo ob nakupu. Povezava kotel — dimnik: 1 — presek dimnika, 2 — izolacija, 3 — dimni plini, 4 — dimna loputa Statični vlek dimnika: Hs h (yi, - ?'t) Hs — statični vlek h — višina dimnika 7h — specifična teža zunanjega zraka '/< — specifična teža dimnih plinov Sl. 1 — tok zraka nad streho Koristni vlek mora zagotoviti zadosten podtlak v kurišču. Dimni plini naj se v dimniku čim manj ohlajajo. Dimniki naj bodo po možnosti v notranjih zidovih stavbe, dimne tuljave naj grejejo druga drugo. Sl. 2 — odprtina dimnika je v tlačnem območju in ■sini; Sl. 3 višina dimnika nad ravno streho Če so tuljave v zunanjem zidu, morajo biti navzven izolirane. Dimne tuljave naj dajejo čim manj upora, zato naj bodo znotraj gladke. Idealen presek je okrogel. Če so dimniki zidani iz opek, so kvadratnega ali pravokotnega preseka. Znotraj niso ometani, ker bi omet odpadel in bi se hrapavost močno povečala. Stiki med opekami so skrbno izvedeni, da ne vdira v tuljavo zunanji zrak in da je ta čim bolj gladka. Tuljave naj bodo navpične. Če jih moramo odklanjati od vertikalne smeri, jih smemo nagniti maksimalno za 30°, in to vedno v isto smer. Opeke naj bodo vedno pravokotne na smer tuljave. Modernejša izvedba so keramični elementi z okroglo cevjo. Vgradimo G» TEKMOVALNA KAKOVOST Sl. 4 višina dimnika nad poševno streho jih v zid ali samostojno in tvorijo tuljavo. Stena take tuljave je bolj gladka, presek je okrogel (manjša površina za trenje plinov). Izkoristek je večji, ker je uporov manj — dimne pline lahko bolj ohladimo. Seveda pa jih ne ohlajamo pod 120° C, ker bi vodna para kondenzirala in kot spojina z žveplovim dioksidom HiSCh poškodovala dimnik. Dolžina stranic [cm] Premer Presek Količina toplote [kcal/h] pri višini dimnika [m] [cm] [cm1] 10 m 12 m 15 m 20 m 25 m 30 m 20 x 20 23 400 50 000 50 000 55 000 20 x 27 26 540 70 000 75 000 80 000 90 000 95 000 — 27 x27 30 730 110 000 115000 125 000 140 000 150 000 180 000 27x40 3 T 1080 165 000 180 000 190 000 210000 240 000 250 000 40x40 45 1600 250 000 280 000 300 000 320 000 360 000 380 000 40 x 53 52 2120 400 000 420 000 470 000 500 000 550 000 53 x 53 60 2800 — — 600 000 660 000 720 000 770 000 53 x 66 67 3500 — 800 000 870 000 950 000 1000 000 66 x 66 75 4400 — — — 1000 000 1200 000 1300 000 66x85 84 5600 — — — — 1600 000 1 700 000 72x92 92 6600 — — — — 1900 000 2100 000 85 x 85 96 7200 — — — — 2100 000 2300 000 Prerezi dimnika pri določeni višini in potrebni količini toplote Kurišče naj bo po možnosti ne-josredno priključeno na dimno tu-javo. Kjer to ni mogoče, vodi od totla do dimne tuljave dimni kanal. Njegov presek naj bo minimalno 40 X 60 cm, da lahko zleze vanj dimnikar. Kanal naj se dviguje proti dimni tuljavi, prehod vanjo naj bo zaokrožen. Kanal naj ima dovolj debele stene oziroma toplotno izola-:ijo, da se dimni plini preveč ne ohladijo. Kjer dimnik predre streho, moramo zatesniti. Vlaga, ki prodira v stavbo ob dimniku, prenaša s seboj usedline dimnih plinov, katran, ki se izloča potem na stenah dimnika v bivalnih prostorih. Poleg tega dimnik razpada. Najbolje je, če predre dimnik streho na slemenu. Če to ni mogoče, mora segati nad »mrtvi prostor«, kjer nastane zaradi vetra nadtlak (slika 1). Tak nadtlak bi sicer potisnil dimne pline po dimniku navzdol in zgorevanje bi bilo ovirano. Prav tako ne sme biti v »senci« višjih objektov (slika 2). Višina dimnika niad ravno (slika 3) ali nad poševno streho (slika 4) mora biti zadostna. Dimnik zaključimo s primerno kapo. Enostavna betonska plošča daje najmanj upora pri izstopu plinov. Strah pred dežjem je odveč, saj sc pri normalno uporabljenem dimniku ta vlaga takoj posuši. Vse mogoče zaščite in kape, pokrovčki itd. pri zidanih dimnikih močno ovirajo izstop plinov in so dovoljene le, če je dim- nik dovolj visok in ima zato dovolj močan vlek. Če je dimnik prenizek, si lahko v vetrovnih krajih pomagamo z razni-nimi nastavki. Kadar veter piha, sesa zrak iz dimne tuljave, kadar pa ne piha, je seveda vlek še manjši, saj se koristna višinja dimnika zmanjša. Razni »petelini«, ki se obračajo z vetrom, so dobri, vendar le, če so negovani in se res lahko obračajo. Če jih zanemarimo, je slabše, kot če bi jih ne bilo. Presek dimnika Presek dimnika mora biti zadosten, da odvaja vse dimne pline s primerno hitrostjo. Približna enačba: Ad = 0,03 9 h — presek dimnika toplota Ad (cm!) Q (kcal/h) — sproščena kurišču h (m) — višina dimnika Ena od naših zelo žgočih težav so občasne, toda drage zamenjave jekel v proizvodnih obratih. K temu stalno sodi tudi nesortiranje jeklenih odpadkov. S tem si po nepotrebnem povečujemo stroške, porabo energije (pretaljevanje), poslabšujemo kakovost jekla (nedopustne kemijske sestave zavoljo pomešanega talilnega vložka), odvračamo kupce (izdelki se med toplotno obdelavo ali uporabo obnašajo slabše, kot jim obljubljajo atesti, zagotovila, predpisi). Posledica je naš prispevek k padanju življenjskega standarda doma in v Sloveniji. Kako zmanjšati te napake, ki so večinoma odraz pomanjkljive zavesti odgovornih delavcev? Gotovo, da z dvigom ustrezne zavesti o pomembnosti legiranih elementov v jeklih. To pa moremo izboljšati le tako, da bomo imeli znanje o legirni sestavi jekel usidrano v lastnih glavah, ne le v priročnikih. Morda se preveč zanašamo na železarniški priročnik v srbo-hrvatskem jeziku NASI CELICI. Zavedati se moramo, da človek čuti največjo odgovornost in misli v kritičnih situacijah zmerom v simbolih lastnega jezika, zato bi veljalo napisati za Slovence, ki jih je morda na ustreznih mestih, kjer prihaja do zamenjav jekel, več kot pol, priročnike ali primerna druga besedila v slovenščini. 1. Zakaj ne bi v železarniških glasilih začeli v poljudni obliki opisovati naša jekla (NASA JEKLA) morda v okviru poglavja RAZVOJ KAKOVOSTI v Fuži-narju. V poljudni obliki zato, da bo pritegnila pozornost s privlačnostjo, ne strogostjo, z zadosti številkami, zato da bo dvignila tehnično kulturo in zavest vseh, Izmere dimnika lahko izberemo iz tabele. Pri keramičnih dimnikih z okroglim presekom izberemo primerno velikost iz tabel v prospektih. Če je vlek premajhen, si pomagamo z umetnim vlekom, ventilatorjem. Tudi pri nadtlačnih oljnih gorilnikih je v kurišču nadtlak, ki dimne pline poriva v dimnik in je zato lahko presek dimnika manjši, ker je hitrost dimnih plinov večja. Robert Jamšek Kos na kos ki se tako ali tako ukvarjamo z jekli. 2. Od vseh delavcev, ki imajo opravek z razvrščanjem jekel, posebej še od tistih, ki so na delovnih mestih, kjer je izvir zamenjave jekel, bi zahtevali udeležbo na tečaju o kemijski sestavi naših jekel. Zavedajmo se, da je tovrstno znanje najmanj, kar moremo storiti v boju za svetovnega kupca. Na Švedskem ima v železarnah skoraj polovica zaposlenih letno tečaj o vseh bistvenih zahtevah kupcev jekel za izdelavo. V tako imenovane dopolnilne tečaje o smernih kemijskih sestavah naj bi torej uvrstili vse tiste, ki morejo v jeklarni, valjarni in drugje povzročiti škodo z zamenjavo jekel. Tudi to bo omogočilo prodajo znanja dodatno k prodaji ročnega dela. 3. K takšni trezni usmerjenosti so seveda brezpogojno vabljeni vsi vodje metalurških obratov, ki bi naj po šolski izobrazbi in nato po svojem interesu obvladali ta del znanja o jeklih. Oni bodo lahko to znanje tudi delili sodelavcem ter jih spodbujali in usmerjali, nadzorovali. 4. K boljšemu razlikovanju jekel žal ni pripomogel novi način označevanja jekel v Železarni Ravne. Zato poskušajmo premisliti, ali ne bi bilo dobro za osnovo študija smernih kemijskih sestav vzeti stare železarniške (nemške) oznake in JUS oznake. Nemške oznake (in francoske, ki jih tudi imamo nekaj) so že kar zapisi smernih sestav — samo brati se jih moramo naučiti. Začnimo! Toda ne na horuk in ne na vseh koncih hkrati. Franc Uranc, tozd RPT JAVNO MNENJE ŽELEZARNE RAVNE 1986 Samoupravne delovne skupine v Železarni Ravne SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPINA KOT OBLIKA INFORMIRANJA IN DELEGATSKA BAZA Z razvojem samoupravljanja je postalo jasno, da je perspektiva le v njegovi neposrednosti. Tudi to je bila spodbuda ustanavljanja samoupravnih delovnih skupin. Samoupravne funkcije skupine so: oblika združevanja dela in upravljanja na ravni opravljanja dela, oblika izgrajevanja samoupravljanja od spodaj, prva raven usklajevanja interesov in razreševanja sporov, delegatska baza, racionalizacija samoupravnega odločanja in kot delni zbor tudi temeljna informativna skupina. Kaj je pokazala anketa? Zaradi obilice različnih oblik in načinov informiranja ne preseneča, da se je za samoupravno delovno skupino kot najpomembnejšega informatorja odločila le desetina respondentov. Pričakovali bi lahko, da bodo skupine odigrale pomembnejšo informacijsko vlogo (tu mislim predvsem na seznanjanje z odgovori strokovnih služb oziroma vodstva tozda ali delovne skupnosti), saj je kar tri četrtine delavcev zatrdilo, da se vedno oziroma pogosto udeležujejo sestankov. Nanje pa redkeje kot drugi prihajajo delavci iz proizvodnje in vzdrževanja — v predlanski raziskavi smo ugotovili, da delovne norme predstavljajo določeno oviro za samoupravno angažiranje. Najpogostejše teme pogovorov v skupinah so: disciplina, osebni dohodki, problematika tozda, plan dela in problemi v skupini. Polovica anketirancev je razkrila, da so rešili le nekaj obravnavanih težav. (Podatek je zaskrbljujoč, ker vemo, da zadovoljstvo z oddelkom raste s številom odpravljenih problemov v njem.) Na sestankih je bilo aktivnih okrog 40 % anketirancev (nad-poprečno predvsem vodilni, vodstveni in strokovni delavci. Delavci nimajo prevelikega zaupanja v delegate delavskega sveta, saj jih kar 63 % ocenjuje, da sploh ne ali pa le včasih prenašajo stališča skupin. Kljub temu pa so anketiranci ocenili, da najmočnejše delegatske vezi vzdržujejo delegati delavskega sveta tozda in delovne organizacije in komisij pri delavskem svetu. Vrstni red oblik odločanja, kjer je možen največji vpliv in jih tudi največ uporabljajo, je naslednji: zbor delavcev, referendum, sestanek samoupravnih delovnih skupin, delavski svet tozda ... Aspiracije se ne razlikujejo od uporabljenih poti odločanja. Le 14 °/o naših samoupravljal-cev je prepričanih, da o nobenem predlogu, ki je dan v odločitev zboru delavcev ali samoupravnim organom, ni vnaprej odločeno. Tisti, ki mislijo, da je o vsem (povzetek) že vnaprej odločeno, so na sestankih skupin manj participativni. Pasivnost je tudi posledica pritiskov — ljudje 'se bojijo posledic, če bi opozorili na nepravilnosti. Posledica je t. i. pasivna rezistenca, ko se zaposleni ne strinjajo s sklepi samoupravnih organov ali vodstva tozdov oziroma delovne skupnosti, pa na to ne opozorijo javno. Odločilen vpliv na odločanje so v največji meri prisodili vodilnim in vodstvenim delavcem (41,5 ®/o), potem pa samoupravnim organom (15,5 %>) in zborom delavcev (13,5%). Značilno je tudi grupiranje odgovorov delavcev o trditvi, da imamo pri nas dva razreda: tiste, ki delajo, in tiste, ki odločajo. Tovrstno delitev najmanj priznavajo vodilni in vodstveni delavci. Hkrati so od vseh najbolj prepričani, da ne prihaja do razhajanj med njihovimi interesi in interesi delavcev. Po drugi strani pa smo v predlanski anketi ugotovili, da je največ konfliktov prav med nadrejenimi in podrejenimi! V premislek ponujam razmišljanja Frana Adama: »V naših delovnih organizacijah obstaja asimetrična porazdelitev moči... za naše delovne organizacije je značilno, da dejanski nosilci moči (management) nimajo toliko moči, da bi premagali pasivno rezistenco (odpor), ki jo razvijejo tisti, ki imajo najmanj moči, ta pa je oblika negativne moči. Tisti, ki imajo najmanj moči, pa nimajo toliko moči, da bi spremenili vedenje tistih, ki imajo največ moči. Tako nastaja medsebojna blokada. Management ima več moči kot večina in kot samoupravni organi, toda njegova moč je nelegalna (ni potrjena z zakoni in samoupravnimi akti) ... Ostali člani delovne organizacije, predvsem delavci in strokovnjaki, torej tisti, ki si ne morejo pridobiti moči, razvijejo različne oblike pasivne rezistence. To je negativna moč, ki je neproduktivna z narodnogospodarskega in podjetniškega vidika, saj blokira poslovnost in uspešnost ter povzroča zmanjševanje produktivnosti delovnih organizacij.« SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPINA KOT POLITIČNA SKUPINA V normativnih določilih je v razčlenjevanju delovne skupine kot politične tvorbe govor predvsem o sindikalni organizaciji. To je razumljivo, saj je najbolj množična DPO in zastopa »delavske« interese. OO sindikata izdela predlog za oblikovanje samoupravnih delovnih skupin, ki ga potrdi delavski svet. Predlaga tudi vodjo, ki ga delavci potem izvolijo ali pa ne. Samoupravna delovna skupina je identična s sindikalno skupino, zato se lahko sestane tudi na pobudo sindikalne organizacije. Vsaka skupina ima sindikalnega poverjenika, ki je povezan z iz- vršnim odborom in predstavlja most med članstvom in vodstvom organizacije. Med pristojnosti skupine spada tudi obravnava usmeritev DPO. Vodja pa je dolžan obveščati delavce o pomembnejših družbenopolitičnih akcijah v železarni. Aktualna naloga je utrditev vezi med sindikalnimi poverjeniki in IO OO sindikata. Prvi korak v tej sezoni je kadrovski: v jeseni bomo na volitvah izbirali nove poverjenike. (Dosedanje delo delegatov v izvršnem odboru sindikata tozda je pozitivno ovrednotilo 36 % anketirancev, delegatom v konferenci sindikata DO pa je enako oceno dalo 29 %). Sindikalna organizacija si mora z metodo in vsebino dela prizadevati, da pridobi ugled pri članstvu. Le polovica anketirancev je bila mnenja, da je aktivna; pri vplivu na dogajanje v tozdu pa ji delavci praktično niso pripisali nobene vloge! PREDVIDENE SPREMEMBE V MIKROORGANIZACIJI Eden izmed sklopov projekta Razvoj mikroorganizacije v Železarni Ravne je koncept reintegracije organizacijskih funkcij. Glavni cilj je združitev delovnega in samoupravnega procesa. Poudarek je na večji delovni avtonomiji samoupravnih delovnih skupin. Bistvene funkcije prihodnjih skupin bodo: — organizacija delovnega procesa (zaradi ukinitve individualnih opisov del in nalog in uvedbe področnih opisov del organizacijskih enot bo skupina morala koordinirati delo) — konkretizacija delovnega plana (skupina bo glede na dnevno zasedenost z delom in prisotnost delavcev sama odločala o uresničevanju tedenskih in mesečnih planov) — gospodarjenje s stroški (v vsaki skupini bo vsaj eno stroškovno mesto) — reševanje strokovnih problemov (gre za intenziviranje dela krožkov kvalitete) — samokontrola in neposredna kontrola (zahtevata več strokovnega znanja) — kolektivna odgovornost za rezultat dela (predvideva se ukinitev individualnih norm in prehod na skupinsko) — odločanje o nekaterih vprašanjih s področja delovnih razmerij (skupina najbolje ve, ali in kakšni novi delavci so potrebni za delo, kako razporejati dopuste, delovni čas ipd) — temeljna baza za samoupravno odločanje — politična (sindikalna) skupina. SKLEPNE MISLI Samoupravne delovne skupine v Železarni Ravne lahko opazujemo vsaj skozi dva vidika: oblikovnega in vsebinskega. Medtem ko smo na področju oblikovanja skupin dosegli primerne rezultate, pa je možno vsebinske pristojnosti skupin razširiti. Če izhajamo iz teze, da samoupravni sistem predvideva združevanje organizacijskih funkcij, potem to pomeni, da je treba izvajalce približati funkciji upravljanja in vodenja. Kako to doseči na nivoju samoupravne delovne skupine? Neposredni samoupravljalci upravljajo na več načinov. Samoupravna skupina služi tu le kot informativna in razpravna grupa za oblike odločanja z osebnim izjavljanjem ter kot baza za delegate. Kljub nekaterim trditvam, da bi morali vodstvenim strukturam legalizirati moč in vpliv, ki ju imajo, pa prevladuje mnenje, da bi bila to nevarnost za obstoj družbene lastnine in samoupravljanja. Rešitev je v tem, da okrepimo samoupravljanje. Kako? Rešitve so v: — nenehnem izobraževanju (znanja iz stroke, o organiziranju delovnih procesov, upravljanju, o vodenju za vodstveni in vodilni kader) — spremenjenem stilu vodenja (usmeritev v bolj demokratičen tip vodenja ali celo v tip individualne svobode) — povečani odgovornosti, morali in etiki dela, odgovornosti za upravljalske odločitve — materialnih posledicah za opravljeno delo in uspešnost upravljanja — izboljšanem informacijskem sistemu kot podlagi za odločitve — povečevanju moči delavcev in odpravljanju pasivne rezistence (spreminjanju negativne moči v aktivno) — razvijanju skupnih vrednosti in ciljev kolektiva. Andreja Cibron Red na pripravi je pogoj za dober vložek FUZINAR ZA RAZVOJ Racionalizacija proizvodnje - metalurška čistilna celica Zahteve po racionalnejši proizvodnji, zmanjšanju invalidnosti v težkih obratih so narekovale potrebo po metalurški čistilni celici. V razvitem svetu takšnih sistemov niso razvijali, saj so to težko industrijo, umazano za okolje, odrinili iz svojega programa v nerazviti del sveta — razvijali so čisto preoblikovalno tehnologijo za uvožene čiste polproizvode. Skratka — ta del tehnologije je ostal nerešen. V Železarni Ravne je čistilnica ozko grlo v proizvodnji. Če povečamo pretok materiala skozi čistilnico, bi prihranili ogromno stroškov. Pomembno se mi zdi povedati, da je naš cilj racionalizacija proizvodnje, rešena z orodjem robotizacije in avtomatizacije, da naše delo ni robotizacija, ne avtomatizacija, ampak samo racionalizacija. 3. Torna rezalka TR 600 Ima adaptivno krmiljen odrez s torno ploščo 0 600 mm. Služi za odrez livnih in napajalnih sistemov odlitkov. 4. Brusilni stroj Določene odrezane površine je za nadaljnjo obdelavo odlitkov v obdelovalnih centrih treba obrusiti. Komponente, kot so robot, kamera in manipulator, imajo svoj lastni računalnik. Računalnik in krmilnik za manipulator, odrezilko in brusilni stroj sta skonstruirana in proizvedena v tozdu ETS in služita istočasno kot nadrejeni računalnik za vse ostale računalnike, vgrajene v enotah stroja SAPO 100 in celice. Osnovno načelo v racionalizaciji proizvodnje je, da se vedno stroj Metalurška čistilna celica sestoji iz doma razvitega stroja za adaptivno pozicioniranje in odrezovanje SAPO 1000 (pomični manipulator, video kamera, torna rezalka in brusilni stroj), fleksibilnega manipulatorja odlitkov (robot ASE A), čistilne komore ter prepihovalnih enot V metalurški čistilni celici je doma razvit stroj SAPO 100 — stroj za adaptivno pozicioniranje in odrezovanje. Enote tega stroja so: 1. Pomični manipulator POM 630 Ta izvaja manipulacijo odlitka v štirih zvezno krmiljenih oseh ter istočasno omogoča togo vpetje odlitka. 2. Video kamera VSP 256 Služi za dodatno pozicioniranje odlitka kot povratna zveza, ki eliminira livarsko toleranco odlitka v smislu odreza v želeni ravnini. Kamera omogoča popravo koordinat v dveh oseh, to je premik v osi x in rotacijo okrog osi z. prilagaja tehnologiji. Iz tega sledi, da je smiselno izdelati krmilnik doma v železarni, saj le takrat narediš prav takšnega, kot ga rabiš. Pri standardnih komponentah obstaja možnost, da določeni detajl v tehnologiji ostane nerešen. Istočasno to delo daje usposobljen kader za servisiranje ostalih sistemov CNC v železarni. Vemo, da so s tem servisi cenejši, istočasno raste ugled v mednarodni delitvi dela, s tem pa naše strokovnjake vabijo na kvalitetnejše seminarje in jih obveščajo z novimi dosežki. S temi spoznanji je upravičena lastna izgradnja krmilnika in računalnika. Na zelo podoben način bi lahko opisali konstruiranje s področja strojništva. Tudi tu veljajo prej omenjene zakonitosti. S tem pa ni re- čeno, da je celica zgrajena s samimi unikatnimi elementi. Še vedno jo sestavljajo standardni in delno standardni elementi in koncept modulne izgradnje. V sklop celice spadajo fleksibilni manipulator odlitkov, transportni sistem odpadkov, čistilne komore, prepihovalne enote in razne priprave. Ali je robot kot fleksibilni manipulator ali ni; o tem bo odločila ekonomska odločitev, ki je pogojena z velikostjo serije odlitkov. Kot prva dokončna enota stroja SAPO 100 je pomični manipulator POM 630, ki ima veliko možnosti za spremembo uporabe. Možnosti aplikacije so odprte, zgrajen pa je modulno. Na specializiranem sejmu elektronike v Ljubljani je bilo veliko vprašanj, kaj je našega in kaj tujega. Trdim, da je veliko našega, da so stroški uvoznih elementov cenovno majhni proti celotni vrednosti. Največjo vrednost ima pravilno zasnovana ideja, kako rešiti določen tehnološki problem, in v končni fazi realizacija problema v živi proizvodnji. Samo to daje novo ustvarjeno vrednost. Prav to je naš lastni doprinos. V realizaciji naše naloge sta se pohvalno uveljavila tozda Orodjarna in Jeklolivarna. S skupnimi napori železarne bomo kos tej nalogi in nadalje še novim nalogam. Trdim, da se je na tem sejmu dvignil ugled Železarne Ravne, da nam je ta tehnološki napredek lahko v ponos in dobro reklamo ter bogata osnova za nadaljnji razvoj racionalizacije proizvodnje. Pavli Rek SEJEM BIL JE ŽIV Paviljon Železarne Ravne je bil na JUROB '87 med najbolj obiskanimi Nikoli mi ni prijetno nekaj minut čez šesto pri spodnjem vratarju sedati v službeni avtomobil. Nočna izmena tam čaka na avtobuse in gotovo, četudi neupravičeno, ji po glavi rojijo misli o komodnosti, ki si jo lahko nekateri privoščijo, in o nepotrebnem zapravljanju denarja. Tisto sredo med 5. in 10. oktobrom nas je bilo za poln Merčev mercedes. S Šternom sva bila namenjena samo na sejem Sodobna elektronika in robotizacija, Tone Pratnekar in Anton Bertalanič na sejo in nato tudi na sejem. Pisana, prijetna družba, in do Ljubljane ni bilo daleč. Mesto se je okrog osme ure šele prav prebujalo. Vstopnic za sejem na Gospodarskem razstavišču še niso prodajali, zato je bil čas za kavo čez cesto. Nato pa, ker se robotike ni dalo razstaviti skupaj z drugo elektroniko na Gospodarskem razstavišču, pot pod noge, mimo Astre, pod okni vojašnice Ljuba Šercerja desno na Topniško, zdajšnjo vojaško telovadnico, včasih vojaško konjušnico. Ni bilo težko najti, verjamem pa, da se tak, ki ni imel posebnega interesa videti tudi robotiko, ni rad mučil ne peš ne z avtom okrog vogalov. Da so robotiki odmerili takšen prostor, so mnogi organizatorjem zamerili, tudi naši raz-stavljalci. Po razstavnem mestu so sklepali tudi na mesto robotike v današnjem času — v primerjavi z drugo elektroniko. Razstavna dvorana je bila kot vsaka druga. »Boksi« so te vlekli od enega k drugemu, hitro, mimogrede si jih pogledal, iskaje domačega. Ko je linija prvič zavila, si trčil na naše. Fantje, ah kaj fantje, gospodje, tako so bili urejeni (v primerjavi z zadnjimi dnevi pred odpremo celice na sejem, ko so garali noč in dan), so se pripravljali na nov delovni dan. Celica za simbolično verigo pa je že obratovala. Prijazen sprejem, potem pa se je začelo. Kaj hitro sem spoznala, da z intervjuji z našimi predstavniki ne bo nič. Niso imeli časa. Ljudje so prihajali in odhajali, vmes spraševali, iskali prospekte. Glede na druge so se pri nas ustavljali za dolgo. Nič čudnega, imeli so kaj videti, saj je bila demonstracija nazorna: robot je zgrabil odlitek, ga nesel na mizo, ta si ga je s pomočjo fotocelice naravnala, rezilka pa je nakazala odrez; potem se je robot spet stegnil po odlitek na mizi in ga odložil na pult, se spet stegnil po novega, ga odnesel na mizo itd., dokler ni tako »odrezal« vseh štirih ulitkov, ki jih je imel na voljo. Potem je vse že »odrezane« z zadnjega pulta spet znosil na prednjega (da je lahko začel znova), potem pa — to je bil trik programerja Ivana Marchiottija — je segel po košari z bonboni in v elegantnem loku iz nje postregel gostom. Simpatičnost je zbujal s tem. Dva bonbona sem vzela. Vodstvo tozda RPT se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri razvoju in izdelavi robotizirane metalurške celice, saj je le s takšnim požrtvovalnim delom bilo možno predstaviti tehnološko zahteven in nov proizvod na sejmu sodobne elektronike in robotike. Obiski pa so bili kar naprej. Sne malci (enemu sem ukradla luč z e nekaj posnetkov), novinarji, med ka terimi je bil posebno vztrajen nek novosadski, največ pa poslovneži Fantje pa so stregli: z nominalne silo, dimenzijami delovne plošče gibom translacijskega modula, na gibom vrtljivo — nagibnega modu la, maso bremena, rotacijo, maksi malno hitrostjo giba itd. Razlagal so potrebo, iz katere je do izvajanje tega sodobnega projekta prišlo, ir prednosti, ki jih uporaba fleksibilne RAZVILI SO FLEKSIBILNO METALURŠKO ČISTILNO CELICO kakšna mora biti, da bo pripeljala k cilju. Seveda na njej računajo na vsestransko pomoč železarne, novi elan, ki so ga dobili na predstavitvi, in prepričanje, da je izdelek vrhunski, tudi v evropskem in svetovnem merilu. Res, da bo tudi drag, toda pod črto vseh dejavnikov, ki vplivajo na končno ceno, med katerimi je najpomembnejša invalidnost (koliko stane tovarno en invalid, ni nikjer izračunano), še vedno cenejši. Metalurška čistilna celica je prva iz vrste fleksibilnih in robotiziranih celic Železarne Ravne. Kot je pokazal sejem, je v primerjavi z izdelki racionalizacije drugih jugoslovanskih proizvajalcev med najbolj aplikativnimi, najmanj šolskimi. To je dobro znamenje, prav tako dejstvo, da je fleksibilna (prilagodljiva). Togi sistemi so namreč preživeti. Prav v tej smeri pa so naravnane tudi vse naloge racionalizacije v železarni v prihodnjem letu. Poleg dokončanja celice bosta primarni nalogi razvoj in proizvodnja deformacijskih linij (za združenje INTERRO-BOT) ter razvoj in proizvodnja komponent za robote in fleksibilne sisteme. H. M. OBVESTILO SLUŽBE ZA STANDARDIZACIJO Zgoraj: Darko Robar, dipl. inž., Marjan Obojnik, Ivan Štern, dipl. inž., vsi iz tozda ETS, dr. Anton Pratnekar, tozd RPT Spodaj: Ivan Marchiotti, dipl. inž., tozd ETS, Pavli Rek, dipl. inž., in Borivoj Gumpot, inž., oba tozd RPT, ter Vlado Ramšak, inž., tozd ETS celice prinaša. Sprejemnica je bila kar naprej zasedena. Prišel je gospod ing. Ernest Strunk z Dunaja, predstavnik trgovske organizacije Inges, in se zanimal za možnosti poslovnega sodelovanja. Sicer ne v tem smislu, da bi oni za nas izdelek prodajali, ampak bi nam oni prodajali svoje vgradne elemente. »Takšna zanimanja nam zelo veliko pomenijo in so priznanje naši firmi. Brez skrbi, da oni ne bi dajali svojega imena za nekaj, kar bi jim kdaj znalo delati sramoto,« je po končanem razgovoru z g. Strunkom s prospekti Ingesa v rokah pokomentiral Pavli Rek. Od domačih najbolj neznan mi je bil pred našim paviljonom Ivan Pungartnik, raziskovalec v službi za raziskavo trga tozda RPT. Ko sem se dokončno sprijaznila, da mi razvoj na in izvajalska ekipa dopoldne ne bo mogla biti na voljo za izjave, sem poklepetala z njim. Tistega dne se je nadejal obiska iz tovarne Jelšin-grad v Banja Luki, ki se je za nakup razstavljene celice že resno zanimala. »Na tem sejmu ne gre toliko za sklepanje poslov, bolj za predstavitev. Več konkretnih dogovorov prinesejo specialni sejmi, kot je npr. sejem livarstva. Sicer pa smo tržišče za to celico že dokaj raziskali. Potrebe so, seveda ne v izvozu, saj razviti svet težko industrijo seli v manj razvitega, in tam jih bomo morali še intenzivneje iskati.« Proti koncu mojega šihta, ko je fotoaparat škrtnil še zadnjič in sem si zapisala imena razstavljalcev robotike na JUROB (Iskra, Vozila Nova gorica, Kladivar, Litostroj — ZPS, SIP Šempeter, Prvomajska Labin, RIKO, Lisca Ines, Studio TSE Galeb, RO Zrak Sarajevo, Ivo Lola Ribar in Jožef Štefan), je bilo v dvorani že pošteno vroče. Na vrsti je bila pavza za restavracijsko mizo, tudi za prvo skupino fantov. Nabrati je bilo treba moči za popoldanske obiskovalce. »Sejmišče te tako zmuči, da zvečer samo popadamo v Načrtovali smo, da se bomo s fleksibilno metalurško celico za čiščenje ulitkov predstavili že na lanskem sejmu elektronike. Žal se enoletni zamudi zaradi objektivnih (ni bilo možno dobiti uvoznih dovoljenj za nekatere elemente) in delno tudi subjektivnih vzrokov (ne najboljša koordinacija) ni dalo izogniti. Na letošnjem sejmu Sodobna elektronika in robotika, ki je bil v Ljubljani od 5. do 9. oktobra, pa se je Železarna Ravne z izdelkom uspešno predstavila. Delovna zmaga, če- postelje, srečni, da jih sploh imamo, saj smo jih uspeli dobiti le privat, po vsemogočih zvezah. Ljubljana je polna,« sem zvedela že prej. Doma sem bila zvečer najbolj grda mama na svetu, ker na sejem nisem peljala otrok, da bi videla robot, ki deli sladkarije. — Pa še tista dva bonbona, ki sem ju vzela, sta bila alkoholna. Tako tudi z darilom od robota ni bilo nič. Zdaj si želim samo, da bi bila robotizirana celica »darilo« za vse nas, takšno, za našo pot v prihodnost. Helena Merkač prav samo etapna, saj je treba celico še usposobiti za proizvodnjo, je bila velika, tembolj zato, ker mnogi, med njimi tudi ljudje s fakultete, v njeno uresničitev niso verjeli. Seveda pa si je pri predstavljanju novosti nesmiselno metati pesek v oči in se slepiti le z doseženim uspehom. Kajti, kot so poudarili snovalci in izvajalci projekta na okrogli mizi po končanem sejmu, je pot do dne, ko bo celica lahko začela delati v naši Jeklolivarni, še dolga. Toda bojijo se je ne. Natančno vejo, S pomočjo javne komunikacijske mreže za prenos podatkov JUPAK ima Železarna Ravne stalen on-line dostop v računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM — INFORMACIJSKI SERVIS), t.j. na njihov računalnik VAX 8800. Servis deluje »non-stop«. Tako imamo v železarni možnosti dostopa do naslednjih informacij: 1. BIBLIOGRAFSKE BAZE PODATKOV KNJIŽNIČNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA, ki obsega: — Vzajemni katalog publikacij knjižničnega informacijskega sistema — Vzajemni katalog svetovnih serijskih publikacij. V postopku instalacije je vzajemna baza podatkov serijskih publikacij ISDS iz Pariza, ki obsega 80 % vseh svetovnih serijskih publikacij, to je 370.000 naslovov. Naslovom časopisov bodo dodane tudi lokacijske oznake. Baza bo vzpostavljena prve dni novembra 2. SPECIALIZIRANE BAZE PODATKOV SISTEMA ZNANSTVENO-TEH-NIČNEGA INFORMIRANJA Ta obsega: — Specializirana baza podatkov »Biomedicina lugoslavica« — Specializirana baza podatkov Centralne ekonomske knjižnice — Specializirana baza podatkov za strojništvo — Specializirana baza podatkov za tekstil 3. KOMUNIKACIJSKI SERVIS ZA TUJE BAZE PODATKOV — DIALOG, Palo alto, Kalifornija, ZDA ZAČETO JE NUJNO NADALJEVATI — DIALOG (prek ITT mreže) — DIALOG (prek TYMNET mreže) — VVestern Library Network — knjižnični servis, Olympia, VVashing-ton, ZDA — DATASTAR, Bern, Švica — FRASCATI, Italija (prek ITA-PAC mreže) — FRASCATI, Italija — ECHO, Luxenbourg — CHEMICAL ABSTRACTS, ST N Karlsruhe — MIC, Švedska — DIMDI, Duesseldorf, ZRN 4. ELEKTRONSKA POŠTA (MAIL) Omogoča neposredna terminalska sporočila med uporabniki, ki smo vezani na računalniško mrežo Univerze Maribor. (VEKŠ, UKM, VPŠ, Pedagoška fakulteta, Univerza Maribor ...) Obseg informacijskega servisa se bo še širil, o čemer vas bomo sproti obveščali. Podatki o literaturi se iščejo s priimki avtorjev ali naslovov del ter s pomočjo ključnih besed (gesel oz. deskriptorjev). V službi za standardizacijo smo z računalnikom PC-AT prek modema in JUPAK mreže povezani z RCUM. V okviru možnosti se privajamo za čim bolj smotrno uporabo informacij, ki so dostopne v informacijskem VSEM, KI BI POTREBOVALI POIZVEDBE IZ OMENJENIH BAZ PODATKOV (kličite na telefon 5622 ali 5590), BOMO POSLALI RAČUNALNIŠKE IZPISE — SEZNAME STROKOVNE LITERATURE. NAVEDITE AVTORJA, KLJUČNE BESEDE (DE-SKRIPTORJE) OZIROMA OPIS PODROČJA, KI VAS ZANIMA. PO PREGLEDU IZPISA LAHKO V STROKOVNI KNJIŽNICI NAROČITE KOPIJO PRIMARNEGA DOKUMENTA (KNJIGA OZ. ČLANEK). B. J. INFORMATIKA Kaj so lokalne računalniške mreže? Osebne računalnike ali PC-je, kakor jim pravimo v železarni, že kar dobro poznamo in uporabljamo. En računalnik pomeni eno delovno mesto. Vsak uporabnik ima možnost uporabljati podatke samo enega računalnika. Podatki iz računalnika na računalnik se prenašajo na disketah. Glede na to, da več delavcev uporablja iste podatke in je odvisno od njih, takšno podvajanje in prenašanje z računalnika na računalnik lahko prinese nevšečnosti glede natančnosti in časovne ustreznosti podatkov. Če gre za tekoče podatke oz. za podatke, ki se stalno spreminjajo, se je namreč težko dogovoriti, čigava dadoteka je najbolj popolna, saj lahko vsak uporabnik spreminja svojo. Za popolno dadoteko je treba zbrati vse spremembe in jih vnesti v osnovno verzijo, potem pa spet pripraviti kopije in jih instalirati na delovnih mestih. Takšnih problemov uporabniki velikih računalnikov, na katere je priključenih več terminalov (delovnih mest), ne poznajo, saj vsi uporabljajo enotne podatke. Rešitev za tiste, ki si pri svojem delu pomagajo z osebnimi računalniki, pa so povezave med računalniki. Povezavam pravimo lokalne računalniške mreže, LM ali LAN (Local Area Net-work). Leto 1987 je prišlo v računalniško zgodovino kot leto, ko so lokalne računalniške mreže preplavile svet. OSNOVNI POJMI O LM LM je sistem med seboj povezanih osebnih računalnikov. Lokalna računalniška mreža je omejena na kraj, poslovno zgradbo ali celo en oddelek znotraj zgradbe in povezave mikroračunalnikov v eni pisarni (LM v najožjem smislu). Krajevna omejenost LM je njihova bistvena značilnost. LM je sestavljena iz električnih kablov in osebnih računalnikov (vozlišč). Vsako vozlišče LM je logično povezano s katerimkoli drugim vozliščem. Razdalja med vozlišči LM običajno ne presega enega kilometra. LM sestavljajo trije neodvisni deli: — osebni računalniki — vmesniki za priključitev osebnih računalnikov v mrežo in — električne povezave (koaksialni ali dvožilni kabli). Posredovalnik je posebna naprava (računalnik), ki posreduje med delovno postajo in lokalno mrežo. Njegova funkcija je zapisovanje na disk, omejevanje dostopa posameznim uporabnikom do določenih podatkov, posredovanje iste dadoteke istočasno več uporabnikom, koordiniranje dostopa več uporabnikov do enega tiskalnika. TOPOLOGIJA MREŽE Če gledamo zasnovo sodobnih LM, običajno ločimo le dve topologiji. Pri LM v topologiji zvezde gre za različno število vozlišč (osebnih računalnikov), povezanih v nekaj, kar naj bi spominjalo na zvezdo. V centru zvezde, ki radialno združuje zunanja vozlišča, je krmilnik — računalnik. LM v taki topologiji običajno povezuje 8—20 vozlišč. Vso programsko opremo zvezde hrani krmilnik. Druga popularna topologija LM je znana kot topologija vodila (bus). S to topologijo so vozlišča povezana okrog kabla, ki ga napeljujemo znotraj delovnih prostorov. PROGRAMSKA OPREMA Osebni računalnik, ki je povezan v mrežo, se glede na uporabnika nič ne spremeni. Na računalniku še vedno teče operacijski sistem PC-DOS ali MS-DOS. Še vedno lahko uporabljate vse aplikativne programe, ki ste jih vajeni. Posebna programska oprema je vmeščena nekje med aplikativnimi programi in operacijskim sitemom. Njena funkcija pride do veljave šele takrat, ko hočete iz vaše aplikacije uporabiti posebne možnosti, ki se tičejo mreže. Posamezne podatke lahko pošljete v mrežo ali pa jih iz mreže sprejemate. S pomočjo programske opreme za lokalno mrežo pa lahko npr. tudi pregledujemo sporočila, ki so prispela na zaslon našega računalnika. Najbolj razširjena je programska oprema firme Microsoft MS-NET in IBM-ov NETBIOS. B. J. Vira: — Zoran Štrbac: LAN, nova zvezda na računalniškem nebu. MM št. 5/87 — Ciril Kraševec: Kako z mrežami v praksi? MM št. 5/87 STROKOVNI KOLEGIJ ZA JEKLARSKO TEHNOLOGIJO Malo proizvodnih tozdov se lahko pohvali s toliko strokovnega kadra z višjo ali visoko izobrazbo, kot ga ima naša Jeklarna. Če ta kader ni pravilno organiziran ali pa med sabo ni povezan ter informiran o delu sodelavcev in njihovih dosežkih, je to lahko za obrat slabše kot tam, kjer imajo dva ali tri »udarne« inženirje. Da bi se strokovno povezali ter poskušali doseči čim boljši napredek jeklarske tehnologije, smo v Jeklarni ustanovili Jtim — STROKOVNI KOLEGIJ. Člani kolegija so delavci Jeklarne z višjo in visoko šolo, vodja raziskav za Jeklarno iz RPT — službe za metalurške raziskave in projektni inženir za področje jeklarne iz PII — oddelek za razvoj projektov. Na kratkih sestankih vsakih štirinajst dni bi se medsebojno obveščali o novostih iz literature, službenih potovanjih in naših dosežkih na področju jeklarske tehnologije. Občasno bi tudi organizirali strokovna predavanja za jeklarje. Predavali bi naši in zunanji predavatelji o tehnoloških novostih. Nadaljnja naloga kolegija je vključevanje novih kadrov v strokovno delo. Tu gre za naše štipendiste, ki končajo univerzo, in delavce, ki si s študijem ob delu pridobijo strokovno znanje. Delo članov strokovnega kolegija je poleg rednih, že ustaljenih nalog še reševanje manjših tehnoloških problemov. Te so že sedaj nekateri uspešno reševali, vendar so njihovi dosežki ostali v ozadju organizacijskih in proizvodnih problemov, pogosto niso bili evidentirani in prikazani sodelavcem. Tudi sedaj si bomo sami izbrali problem, ga predstavili kolegiju in ga v dveh tednih poskušali rešiti. Rezultati bodo podani v obliki končnega poročila. Večje tehnološke (a) TOPOLOGIJA ZVEZDE iihii Pgrsu/ (b) TOPOLOGIJA OBROČA mn 5W/ niiiirsTSiL (c) TOPOLOGIJA VODILA probleme bomo še naprej reševali z raziskovalnimi nalogami in projekti. Naš cilj je medsebojno obveščanje in zasledovanje razvoja jeklarske tehnologije v svetu ter njegovo posnemanje in lasten razvoj. Delo strokovnega kolegija ne sme posegati v organizacijske probleme Jeklarne, zaradi sodelovanja v kole- 7749 Predpisi o sanitarnem in higienskem varstvu, 2 del, 1985 7750 Damjanovič Boško, Zbirka za-dataka u BASIC, 1985 7751 Mladenovič Nenad, Spasič Veljko, Jovanovič Milorad, Nume-rički metodi za mikroračunarc, 1986 7752 Priročnik za študij dela in časa, 1987 7753 Jugoslovenska privreda izmedu stagnacije i razvoja, 1986 7754 Glavan Franc, Kadrovska dejavnost, 1986 7755 Briolla H. etc., Prirojena osob-nih kompjutera u radnim organizacijama, 1985 7756 Ferišak V. etc., Poslovna logistika, 1983 7757 Popovič Ljubica, Vera Mirič, Gramatika engleskog jezika sa vjcžbama, 1986 7758 Brumnič Antun, Uvod u računarske komunikacije i mreže, 1985 7759 Rembold U., R. Dillman, Computer — Aided Design and Manufacturing, 1986 7760 Wingert B. etc., CAD im Ma-schinnenbau, 1984 7761 Encarnacao J., CAD Handbuch, Auswahl und Einfiihrung von CAD Systemen, 1984 7762 Kochan D., CAM Develop-ments in Computer — Integra-ted Manufacturing, 1986 7763 Totvnsend Carol, Mastering dBase III plus. A Structured Aproach, 1986 7764 Rodnay Zaks, Introduction to Pascal Including TURBO Pascal, 1986 7765 Jellinghuse Manfred, Was der Elektrostahlwerker von seiner Arbeit tvissen muss, 1981 7766 Anwendung der Bruchmecha-nik auf Baustahle, 1983 7767 Mileusnič Nenad, Planiranje i priprema proizvodnje, 1980 7768 Mess und Pruftechnik in der Metallurgischcn Industrie, 1983 7769 Norušis Marija J., SPSS Intro-ductory Guide: Basic, Statistic, and Operations, 1982 7770 Baumann, Looschelders, Rech-ner unterstiitztes projektieren und konstruieren, 1982 7771 Bamann H. G., Sistematisches projektieren und konstruieren, 1982 7774 Ekologija, energija, varčevanje, 1987 7775 Schack Kurtreiner, Berechnung Warmeaustauschern unter be-sonderer Beriicksichtigung der erwerttung von rechenautoma-ten, 1967 7776 Levine, Harvey, Project Management Using Microcompu-ters, 1986 7777 Vukobratovič Miomir, Prime-njena dinamika manipulacionih robota, 1986 7778 Rodnay Zaks, Introduction to PASCAL, including TURBO PASCAL, 1986 7779 Stahleisen — Worterbuch: Iron and Steel Dictionary, 1987 giju pa ne sme trpeti tekoče delo, ki ga imajo člani. Želimo, da se strokovni delavci ukvarjajo tudi s tehnologijo, skrbeti pa morajo za njeno izvajanje, kar trenutno predstavlja večji problem kot nepoznavanje tehnologije. S. Petovar 7780 Debelak Tanja, Ukrepi in instrumenti reguliranja, 1986 7781 Rebernik Miran, Raziskava tržnih možnosti za prodajo hidravličnih kladiv, 1986 7782 Bevc Drago, Analiza modelov za simuliranje poteka sprošče-nja toplote pri zgorevanju goriva v dieselskem motorju, 1986 7783 Oblak Darja, Vpliv arzena na popustno krhkost jekla, 1986 7784 Hartman Jože, Racionalizacija NC programiranja z EXAPT 2 programskim sistemom za struženje, 1986 7785 Popič Silva, Vpliv sestave no-dulatorja na reakcije v talini, 1986 7786 Kaker Jože, Modeliranje in simuliranje talilnika žvepla, 1986 7787 Senica Kristijan, Politika in organizacija marketinga v nabavi 2R, 1986 7789 Bratko Ivan, Prolog Program-ming for Artificial Intelligence Workingham, 1986 7790 Milkotin — Tomič, Ugovor o franchisingu, 1986 7791 Vukmir Branko etc., Izvodenje investicijskih radova, 1986 7792 Zabel Bojan, Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo, 1987 7793 Trbojevič Krunica, Jovanovič Bojka, Engleski poslovni jezik, 1987 7794 Plockinger Ervin, Ettcrich Otto, Electric Furnace Steel Production, 1985 7795 NCC the national centre for information technology: Guide to Computer aided engineering manufacturing and construc-tion software, 1983 7796 Ivanovič G., Stanivukovič D., Pouzdanost tehničkih sistema, 1983 7797 Babuška J. O. C. Zienkiewicz, Accuracy estimatcs and adapti-ve refinements in finite element computations, 1986 7798 Turk Josip, Gojko Nikolič, Flui-dika: Elementi, projektiranje, izvedba, 1975 7799 Beck James V., Inverse heat conduction III posed problems, 1985 7800 Gallagher, Finitte element in fluids — vol. 6, 1985 7801 Nikolič Srečko, Efikasnost sa-gorevanja goriva u funkciji go-rionika, 1975 7802 Rozgaj Stanko, Osnovni aparati za provodenje tehnoloških operacija, 1982 7803 Zrnič Vladimir, Pneumatika, 1986 7804 Radovanovič Milan, Pogonske materije I. del, 1986 7805 Hoffman Davis, Fortran 77: A Structured, Disciplined Stylc, 1983 7806 Radiomater (vezan za leto 1986), 1986 7807 Ishikawa Kaoru, Kako celovito obvladati kakovost: japonska pot, 1987 7808 Teicholz Eric, CAD/CAM Handbook, 1985 7809 Lipshutz Seymour, Data struc-tures: Theory and problems of including 457 solved problems, 1986 7810 Wigander etc., Structured ana-lysis and design of information, 1986 7811 Toppen L. David, Forth an ap-plications approach, 1985 7812 Simon Alan R., How to be a su-cessful Computer consultant, 1985 7813 Fortier J. Paul, Design and ana-lysis of distributed realtime sys-tems, 1985 7814 Tremblay Paul Jean, An introduction to data structures with applications, 1985 7815 Fairley Richard, Software engineering concepts, 1985 7816 Spraul Robert F. etc., Device independant graphies with examples from IBM 7817 Simpson Henry, Design of user friendly programs for small computers, 1985 7818 Ceri Stefano, G. Pellogati, Distributed databases principles and systems, 1986 7819 Barkovič Dražen etc., Odluči-vanje v marketingu, 1986 7820 Zachau Henning, Einsatz von Industrierobotern, 1986 7821 Predič Biljana, Osvajanje proizvodnje novih proizvoda kao element razvojne politike i stra-teškog plan. u OZD, 1986 7822 Kotrljajni ležaji, tehnični katalog, 1986 7823 Software engineering handbook, 1986 7824 Turk Ivan, Pojmovnik poslovne informatike, 1987 7825 Vezjak Danilo, Mednarodno trženje I, 1986 7826 DIN Taschenbuch 69, Metalli-sche, Guswerkstoffe, Giitevor-schriften, Allgemeintoleranzen, Priifverfahren, 1986 7827 DIN Taschenbuch, Stahlhoch-bau, 1986 7828 DIN Taschenbuch, Stahl und Eisen Massnormen, 1986 7829 D. Stajič, D. Jovanovič, Održa-vanje i opravka kučnih raču-nara, 1987 7830 Todorovič B., Klimatizacija prostora odredene namene, 1980 7831 Lavrič A., Pascal, osnove programiranja, 1986 7832 Vlašič Z., Pascal, priručnik s rje-šenim primjerima, 1985 7833 Stojkovič Vojislav etc., Programski jezik Pascal (druga izd.), 1986 7834 Jerman j Bojc, Greje naj sonce: Arhitektura, sistemi, tehnika, 1986 7835 Simons G. L., What is Softwarc Engineering?, 1987 7836 Ferenčič Ante, Kraljeta Vedran, Pribavljanje tehnologije, 1987 7837 Antončič Vojko etc., Tokovi zaposlovanja, 1984 7838 DIN Ftihrer durch dic Baunor-mung, 1986 7839 Safar Peter, Kardiopulmonalno cerebralna reanimacija, 1984 7840 Wilson J. A., K. Milton, Basic electronics: Theory and praeti-ce, 1977 7841 Krsmanovič Vera, Kotrljajni ležaji, 1985 7842 Werther William B., K. Davis, Personnel management and human resources, 1985 7843 Millman Halkias, Electronic fundamentals and applications for Engineers and Scienttists, 1982 7844 Ed by Deutsch David J., Micro-computer Programs for Chemical, 1984 7845 Minoux M., Mathematical Pro-gramming: Theory and algo-rithms, 1986 7846 Zorkoczy Peter, Informacijska tehnologija, 1987 7847 Termotehničar, 1986 7848 Ekonomika poslovanja, Zapiski predavanj, 1986 7849 Zeljeznov Miljutin, Osnove teorije elektromagnetnega polja, 1986 7850 Roeper Richard, Kratkostični tokovi v trifaznih omrežjih, 1987 7851 Orel Bogoljub, Energetski pretvorniki, hidravlika, vodne turbine, 1986 7852 Ogorelec Anton, Osnove logičnih avtomatov za elektroenergetske postroje, 1986 7853 Trontel Janez, Meritve v elektroniki, 1986 7854 Mihalič Rafko, Priročnik za uporabo PC računalnikov, 1987 7855 Štros Bračko Marina, English for Computer science students, 1987 7856 Štros Bračko Marina, English Computer Science students, 1987 7857 Cajhen Rafael, Regulacije v elektrotehniki, 1984 7858 Cajhen Rafael, Sodobni elektronski krmilni sistemi, 1987 7859 Čebulj Albert, Optimiranje sistemskih postrojev, 1980 7860 Mihelčič Miran, Temelji organizacijske teorije in uporaba organizacijskih načel v proizvodni funkciji, 1987 7861 Matko Drago, Diskretni regulacijski sistemi, 1986 7862 Tanaskoski Dragan etc., Com-modore za sva vremena, 1986 7863 Schatt Werner, Pulvermetallur-gie: Sinter-und Verbundwerk-stoffe, 1984 7864 Helmerich / Schvvindt, CAD — Grundlagen, 1986 7865 Werkstoffermiidung, 1985 7866 Uhlig Wolfgang, Schaden Ana-lyse, 1986 7867 Weiler W., Harteprufung on Metallen und Kunststoffen, 1985 7868 Cottin Dieter, Ermann Puls, Angewandte betriebs — festig-keit, 1985 7869 Žagar Mario, UNIX — kako ga koristiti?, 1987 7870 Droškovič D. etc., Sagorevanje, 1986 VABILO VABIMO VAS K SODELOVANJU PRI OBLIKOVANJU RUBRIKE FUŽINAR ZA RAZVOJ. SEZNANITE NAS O NAČRTIH, NOVOSTIH IN IZKUŠNJAH Z VAŠEGA PODROČJA DELA PA TUDI O DOSEŽKIH V SVETU. VKLJUČITE SE V SKUPNA PRIZADEVANJA ŽELEZARNE ZA RAZVOJ IN KAKOVOST! UREDNIŠTVO FU2INARJA NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI IZ NAŠIH KRAJEV HOLMEC V krajevni skupnosti Holmec se trudijo, da bi odpravili najbolj pereče in dolgotrajne probleme, ki jih tarejo. Kot je povedala tajnica KS Mira Gerdej, je nekaterim zelo težko priti do konca, laže in hitreje se pojavljajo novi. mrežo. Telefoni so na osamljenih, predvsem pozimi teže dostopnih domovih, bolj potrebni kot v strnjenih naseljih. Zeljo krajanov, da bi dobili telefone, podpi- ra Gozdno gospodarstvo Ravne, ki bo pri napeljavi pomagalo kmetom, drugi bodo iskali pomoč drugje. Vodstvo KS je pri PTT že naročilo projekt za razširitev telefonskega omrežja. Če bo izdelan pravočasno, se bodo dela lahko začela že prihodnjo vigred. Prevaljska pošta ima na razpolago 50 številk, napeljava pa naj bi bila taka, da bi bilo v prihodnosti mogoče dodati še več telefonskih priključkov. JAVORNIK — ŠANCE VODA, VODA Mnogi krajani, predvsem pa otroci v šoli, najbolj občutijo slabo preskrbljenost s pitno vodo. V precejšnjem delu kraja dobre vode primanjkuje, stari vodovod, ki dovaja vodo šoli, pa je že zdavnaj dotrajan in je že čudo, da po njem voda sploh še priteka, kakršna pač že je. Ker ni čista, šola nima uporabnega dovoljenja. Do konca letošnjega leta ga bo morda le dobila — odvisno od tega, če bo Sisu za komunalno in cestno gospodarstvo ob pomoči krajanov uspelo napeljati vodo od Rudnika (tam jo že imajo) do vodohrama na Ku-štrovem vrhu, od koder naj bi v najkrajšem času speljali tudi sekundarne vode do porabnikov. Pridobitve bodo najbolj veseli tisti krajani, ki že od nekdaj trpijo zaradi pomanjkanja vode, enako pa tisti, ki tod gradijo in si morajo zdaj vodo na gradbišče voziti s cisternami. NEDOKONČANA CESTA Če bo torej vodovod letos zgrajen, bodo Holmčani laže odpustili Sisu za KCG, ker še vedno ni in še kdove kako dolgo ne bo dokončana cesta Draksler—Obe-rov križ, ker zanjo ni denarja. Je pa velika škoda, ker se nedokončano cestišče hitreje uničuje, kot če bi bili urejeni odtoki in jaški. Nedokončane ceste pa tudi nihče ne vzdržuje, saj je cestno podjetje take ne prevzame. SMETNA JAMA SE — COŠ NIC V EC Teže gre Holmčanom v račun, da se kljub mnogim obljubam tako dolgo ne morejo rešiti divje smetne jame, celodnevno šolo, na katero so se v desetih letih navadili, jo sprejeli za svojo in ugotovili, da je za njihove otroke, ki nimajo možnosti predšolske vzgoje v vrtcu, obšolske dejavnosti pa so popoldne in zvečer zaradi oddaljenosti otrok tudi nemogoče, kar nujno potrebna — vendar so jo lahko ukinili po eni sami ugotovitvi, da OIS nima (več) dovolj denarja zanjo. Starši in krajani, ki so glede COŠ sklepali drugače, pri tem niso imeli nobene besede. Tako kot tudi ne pred leti, ko so jo zavračali, pa so jim jo vsilili. NA PODEŽELJU SO TELEFONI NUJNI Holmec je tipična podeželska krajevna skupnost brez večjega strnjenega naselja. Kabelska televizija bi bila zaradi velike razdalje med hišami za kraj predraga, zato akcije zanjo niti začeli niso. Vodstvo KS pa si prizadeva, da bi razširili telefonsko NASELJE KOT GRADBIŠČE V naselju Javornik je toliko neurejenih stvari, da dobi obiskovalec kaj hitro občutek, da zanj nihče ne skrbi, stanovalci pa se tako ali tako še po več kot desetih letih počutijo, kot da živijo sredi gradbišča. To Javornik v resnici še vedno je, čeprav je bila gradnja — začasno — že končana. Sredi zaokroženega naselja gradijo dodatne bloke, dogradili so trgovino z bifejem, nadgrajujejo pa tudi šolo, ki je v osmih letih menda tako »ostarela«, da bi lahko (po cenitvah posebne komisije) čez zimo pokopala pod sabo vseh svojih tisočero učencev in učiteljev — če je gradbeniki ne bi vzeli v roke. Pod novo streho bo množica učečih (se) ljudi, upajmo, varna več let kot brez nje. BREZ PROMETNEGA REŽIMA Sicer pa ti in drugi krajani tudi zunaj, pod milim nebom, niso posebno varni, saj naselje še vedno nima urejenega prometnega režima. Večina cestišč je delno zaparkiranih, avtomobili vozijo povsod v obe smeri ter okoli in okoli blokov. Občinska prometna komisija še po več mesecih ni utegnila odgovoriti na prošnjo sveta krajevne skupnosti, naj pomaga ustvariti prometni red v naselju. Seveda pa bo imel vsak, kdor se bo tega lotil, težko delo vse dotlej, dokler na Javorniku ne bo dovolj stanovalcem ustreznih parkirišč in morda celo garaž. Glede slednjih se, po besedah Ivana Žunka, predsednika sveta KS, baje nekaj že svita. V novembru bodo razgrnili projekt, spomladi pa naj bi, če bo načrt sprejet in prijavljenih interesentov dovolj, pod Piglom nad Ho-tuljščico začeli graditi prvo garažno hišo na Ravnah. Če jo bodo res, bo to eden večjih uspehov vodstva javorniške krajevne skupnosti, ki se, kot je dejal Žunko, zelo trudi, vendar zaradi nerazumevanja strokovnih služb in tistih, ki razpolagajo s sredstvi, zelo težko kaj doseže. Vodstvo KS vidi probleme v celoti in bi jih rado tako tudi reševalo, drugi, npr. SiS materialne proizvodnje, pa se, kot je videti, raje lotevajo parcialnih akcij. Tako so npr. v oktobru na pobudo enega izmed hišnih svetov začeli urejati parkirišče na vzhodnem robu Javornika — brez vednosti vodstva KS. Nekaj stanovalcev bo tako pridobilo prostor za svoje jeklene konjičke, problem parkirnega prostora v naselju pa bo ostal nerešen še naprej. NESOJENA AVTOBUSNA POSTAJA Kaže, da krajani Sane in Javornika tudi še ne bodo kmalu dobili avtobusne postaje ob Ho- tuljski cesti. Zemljišče je v zasebni lasti, lastnika ga nočeta odstopiti, postopek za razlastitev pa je po zadnjih ugotovitvah nesmiseln in bi bil tudi nemogoč, ker območje še ni urbanistično obdelano. Analize so pokazale, da postaje na predvidenem mestu (pri trgovini) ne bi bilo mogoče graditi, ker je ravno tam vodni izvir, in bi bila investicija glede na denarne možnosti KS mnogo predraga. ZA OTROKE — SLABO POSKRBLJENO Kdo bi rekel, da je v kraju, kjer je veliko mladih družin, vsaj za otroke dobro poskrbljeno. Na Javorniku, žal, ni tako. Otroški vrtec je zgrajen samo do pol (ali do tretjine). Veliko javomiških otrok mora v vrtce drugam, veliko jih v VVZ sploh ne dobi prostora. Za te so še toliko bolj potrebna otroška igrišča. Teh v naselju še nikoli ni bilo dovolj, vendar so enega izmed treh zaradi nove gradnje pred časom zagradili in razdrli (še uporabna igrala mirno gnijejo v travi), drugo, na severnem delu Javornika, je majhno, osrednje, blizu šole, pa je bilo vse leto v takem stanju, da ni bilo niti varno niti prijetno za igro najmlajših. Čeprav so s krajevne skupnosti poslali naročilnico za ureditev igrišča komunalnemu podjetju že spomladi, so v peskovnik pripeljali pesek le nekaj dni pred koncem počitnic, gugalnice pritrdili na stojala 23. oktobra, lesena igrala pa bodo bržkone zimo prestala še nepopravljena. Po letošnjih izkušnjah sodeč si bodo morali v prihodnje na ja-vorniški krajevni skupnosti vzeti poseben čas za to, da bodo ugotovili, kdaj je najprimerneje poslati izvajalcu naročilnico za ureditev tega ali onega, da bodo imeli ljudje kar največ od tega. Kajti na Javorniku je tako, da zima rada veliko vzame. Pa ljudje sami — tudi. Mojca Potočnik Zadnja postaja INOVACIJE V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1987 TOZD JEKLARNA Ivanu Lepeju in Jožetu Habru je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 459. 605 din za izboljšavo tesnjenja na VF pečeh. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 10,456.440 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Lepej s 60 in Haber s 40 odstotki. Jožetu Kacu, Petru Periču, Antonu Konečniku in Alojzu Janežiču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vredno sti 695.104 din za uvedbo brizganja žlindrnih korit. V prvem ?etu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 19,308.440 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Janežič in Perič s 30, ter Kac in Konečnik z 20 odstotki. Marjanu Virtiču, Bernardu Krapežu, Zdravku Lesjaku, Stanislavu Kompanu, Borisu Kotniku, Jožetu Kotniku in Milovanu Božikovu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1,674.833 din za izvedbo oblaganja eolskih cevi za pihanje s kisikom z op« ko SR-O. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 71,001.417 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD VALJARNA Maksu Frajdlu, Francu Hartmanu in Avgustu Potočniku je bi’o dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1,065.514 din za prerazporeditev kalibrov na 4. ogrodju. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 24,045.850 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Fajdl s 50, ter Hartman in Potočnik s 25 odstotki. Stanku Gorenšku in Petru Šteharniku III je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1,751.224 din za izboljšavo vpenjalnih čeljusti na centromaskinih. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 19,458.048 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela Stanku Triglavu, Vilijemu Irmanu in Francu Gostenčniku IV je bilo dodeljeno prvo in drugo pavšalno nadomestilo v vrednosti 188.170 din za spremembo obzidave dimnih kanalov na III globinski peči. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 80 °/o poprečnega OD v železarni in si ga avtorji delijo na enake dele. Dragu Golobu je bilo dodeljeno tretje pavšalno nadomestilo v vrednosti 141.128 din za vgradnjo pnevmatičnega cilindra na 60 t žarilni peči. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 60 */o poprečnega OD v železarni. Stanku Triglavu, Seadu Karadi, Francu Lončarju, Viljemu Irmanu, Francu Gostenčniku IV in Albinu Rečniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 1,368.157 din za izboljšavo toplotne izolacije stranskih sten in obzidavo obokov nad gorilniki. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 14,171.260 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Stanku Triglavu, Seadu Karadi, Alojzu Škaliču, Alojzu Rozmanu, Janezu Kovaču in Marjanu Blažiču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 2,643.794 din za spremembo formata ingotov za kvaliteti PK 2 in PK 3 iz V 13 na V 20. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 261.085.560 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Ivanu Brezniku je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 223.943 din za predelavo drogov na srednji progi. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,976.519 dinarjev. Jožetu Plohlu je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 464.764 din za predelavo mehanizma za obračanje ingotov. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5.164.044 din. Francu Gostenčniku IV, Viljemu Irmanu, Seadu Karadi, Francu Hartmanu in Albinu Rečniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1,911.701 din in tretje nadomestilo v vrednosti 2,196.045 din za predelavo ob- zidave dna ogrevnih peči OFAG. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 82,806.723 din, v tretjem letu pa za 118,197.146 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Gostenčnik, Irman, Karada in Hartman z 22, ter Rečnik z 12 odstotki. TOZD JEKLOLIVARNA Darku Zvikartu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 161.742 din za predelavo krmiljenja taktnega konvejerja. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,594.260 din. Lovru Mačiču in Antonu Ažniku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 133.800 din za spremembo spoja transportnega traka na magnetni odvzemalec pri stresalki v pripravi peska. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,973.335 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Ivanu Naraločniku in Jožetu Skledarju je bilo dodeljeno prvo in drugo nadomestilo v vrednosti 487.636 din za spremembo odrezavanja nalitkov pri kvaliteti SBL. V prvem in drugem letu inovacije je bil povečan dohodek tozda za 10,836.362 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Ivanu Hajnžetu in Jakobu lvartniku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 80.236 din za izboljšavo na peskalnem stroju. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,785.038 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Pavlu Goltniku je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v vrednosti 101.730 din za predelavo pogona valjev. Po sklepu komisije za gospodarjenje je bilo nadomestilo izplačano v višini 100 % poprečnega OD v železarni. TOZD KOVAČNICA Štefanu Pečniku I, Kristijanu Knezu, Albinu Čebularju in Jožetu Kovačcu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1,865.387 din za izboljšavo na zalagalnih valjčnicah. V diugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,783.044 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Štefanu Pečniku I, Kristijanu Knezu, Albinu Čebularju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 430.474 din za izboljšavo mazanja na rezalki. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,783.044 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Francu Gostenčniku IV, Viljemu Irmanu, Albinu Rečniku in Srečku Hu-drapu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1,987.141 din za izboljšavo ogrevnih peči. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 122,712.007 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Irman in Gostenčnik s 30, Rečnik in Hudrap pa z 20 odstotki. TOZD KALILNICA Cvetu Barbiču, Francu Videtiču in Francu Turjaku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 1,876.158 din za izboljšavo obešal. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 97,822.923 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Barbič s 50, Videtič in Turjak pa s 25 odstotki. Stanku Krenkerju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 219.734 din za izboljšavo delovnega procesa ravnanja TORKA osovin. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,441.485 din. TOZD STROJI IN DELI Dragu Klemencu, Francu Repniku in Dragu Kokalju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1,583.292 din za zamenjavo brusne plošče na brusilnem stroju za zunanje brušenje. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 55,785.946 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Klemenc s 50, Repnik in Kokalj pa s 25 odstotki. Mihi Hovniku in Francu Jeseničniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 132.651 din za izdelavo priprave za posnemanje gum. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,947.800 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Hov-nik z 80 ter Jeseničnik z 20 odstotki. Francu Hartmanu, Seadu Karadi, Alojzu Škaliču in Ivanu Kramerju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 223.024 din za spremembo vložka za izdelavo nožev za lupljenje debel. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 11,039.972 din. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Hartman s 30, Škalič in Karada s 25, ter Kramer z 20 odstotki. Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 269.967 din za izdelavo zra-kovoda na stiskalnicah DE in DEE. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,807.616 din. Antonu Repotočniku in Jožetu Škorjancu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 243.594 din za izdelavo dovodnice zraka za zavore FA za stiskalnice s počasnim hodom. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,706.595 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Andreju Erjavcu in Ivanu Razdevšku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 200.971 din za izdelavo priprave, s katero sta izboljšala postopek dela na globinskem vrtanju. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 8,932.044 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Ivanu Jamniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 166.795 din za izvedbo spremembe tehnologije obdelave nožev. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,706.560 din. Mihi Hovniku in Janezu Tomažiču je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 526.980 din za racionalizacijo vrtanja in povrtavanja členkov. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 11,710.657 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. Mihi Hovniku in Feliksu Špesu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 90.044 din za izdelavo pnevmatične podpore. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 40 % poprečnega OD v železarni in si ga avtorja delita na enaka dela. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl Francu Apšnerju in Dragu Klančniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 320.674 din za predelavo pritrditve valjčnic za transportiranje vložka v predgrevno in popustno peč IPSEN. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 8,885.187 din. Pri delitvi nadomestila sta udeležena Apšner s 60, ter Klančnik s 40 odstotki. Maksu Pušniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 141.128 din za prihranek kalilnega olja z odtočno cevjo. Nadomestilo je bilo izplačano v višini 60 °,» poprečnega OD v železarni. Dragu Brložniku, Miranu Gostenčniku, Stanku Račniku, Milanu Krevhu, Francu Juvanu in Dragu Lesničarju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 1,325.475 din za predelavo strežne plošče na numeričnih krmiljenjih na rezkalnih strojih NC 470. Pri delitvi nadomestila so udeleženi Brložnik s 30, Račnik z 20, Krevh in Juvan s 15, ter Gostenčnik in Lesničar s 7 odstotki. TOZD PNEVMATIČNI STROJI Jožetu Kordežu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 96.716 din za spremembo tehnologije vrtanja spojnih cevk. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,149.240 din. Jožetu Kordežu je bilo dodeljeno tretje in četrto — zadnje nadomestilo v vrednosti 135.082 din za spremembo tehnologije pri izdelavi vsadnih puš. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,500.910 din. Marjanu Lečniku in Feliksu Smolarju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 208.930 din za spre- membo izdelave puše VK-30. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,642.896 din. Nadomestilo si avtorja delita na enaka dela. TOZD TRO Albinu Dretniku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 155.024 din za izdelavo vpenjalne glave za brušenje oboda na zvončastih nožih za tanjšanje usnja. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,722.488 din. Stanku Jehartu je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo v vrednosti 71.387 din za izboljšavo tehnologije rezkanja utorov na skobelnih glavah. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 793.185 din. TOZD TEŽKI STROJNI DELI Dušanu Lukančiču, Stefanu Kamniku, Radu Reberniku in Veri Baran je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 143.415 din za izdelavo rez-karja z vložki in TK ploščicami. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,178.055 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Služba za inovacije FOTOKRITIK A Oglasna deska pri jedilnici ob Meži išče aranžerja IZZIVI Vaš življenjski prostor • BIVANJE • PRIDOBIVANJE ZNANJA • DELO« Varujmo okolje V prejšnjih številkah Fužinarja smo vas seznanili z neskladji v razvoju osnovnega šolstva in poseljenosti, z ekološkimi problemi in ugotovitvami in še čem. Poskušali smo vam povedati, da to niso samo problemi današnjega časa in ne le skupine ljudi, ampak da zadevajo tudi vas in vaše otroke. Ravno tega se nekateri nočete ali ne zavedate. Pravijo, da je molk najslabša kritika. Napačno bi bilo misliti, da taka kritika ničesar ne pove. Med drugim »lahko« pomeni tudi ravnodušnost in brezbrižnost do dogajanj (ampak samo do tistih, ki trenutno ne pomenijo finančnega ali katerega drugega udarca za posameznika oziroma do tistih dogajanj, ki bi jih lahko označili z besedami »ker danes še ne boli«). Pa vendar vsi ne razmišljajo tako. Prav pri vprašanjih varstva okolja so se nekateri zbudili. Da, mladi so to — vaši otroci, ki jih ob šolskih, zaposlitvenih in drugih vprašanjih skrbi tudi prihodnost. Kakšna bo in tudi, ali sploh bo! Za vprašanje preživetja gre, pa ne zaradi denarja, kakor bi lahko kdo pomislil. Gre za preživetje zaradi prizadetosti in odmiranja narave. To pa je tudi posledica zavesti prevelike večine ljudi, ki imajo občutek, da svet in življenje obstajata le za časa njihovega obstoja. Mlade torej skrbi za prihodnost, zato so izdali 1. številko glasila »!?« z ekološko vsebino. KAJ PA VAS, KI JIM TO BODOČNOST PRIPRAVLJATE? POSKRBIMO ZA NARAVO — NE OBREMENJUJMO JE Z ODPADKI Danes se ljudje ne zanimajo več za naravo in gozdove. Mar jim je, če se iglice dreves suše in odpadajo. Jaz pa ne mislim tako. Pomagajte mi z vašimi odgovori in mi povejte, kako mislite vi! VI IN VAŠI STARŠI! Pomagajmo naravi, da spet pokaže svoje čare. POMAGAJMO JI MI, OTROCI! Čistimo okolico in ne mečimo stran papirja, steklenic, skratka vsega, kar nas žuli v roki. Tudi ozračje ni čisto, kakor si mislimo. Drži, da imamo bolj čisto okolje kot Mežica in Žerjav, ampak zrak ni čist, verjemite! Večkrat se vprašamo, kam s papirčkom! Denite ga v žep ali pa v bližnji koš za smeti: Ce naredimo to, bomo ohranili naravo, kakršna je, v nasprotnem primeru pa ne bo več srečnega življenja na zemlji, kjer živimo in bomo še živeli. Andreja Štrucl Živim v dolini težke industrije. Industrije, ki žrtvuje naše zelene gozdove za svoje izdelke. Barbara Segel Fabriška jesen SMETI, SMETI, SMETI »Kjer osel leži, tam dlako pusti.« Da je to res, lahko ugotovimo po številnih smetiščih. Samo v občini Ravne (ta ima okrog 27.000 prebivalcev) je »divjih« odlagališč odpadkov (torej tistih, ki so na neprimernem kraju, neprimerno urejena in so lahko nevarna za pitno vodo itn.) okrog 1000 (tisoč!) — torej na vsakih 27 prebivalcev eno odlagališče ali: eno odlagališče tudi na vaš razred! Bo dovolj podatek, da je bilo 90 odst. analiziranih vzorcev »pitne vode«, vzetih iz vodnih zajetii kmetij na hriboviti Strojni, zaradi prevelikega števila bakterij neprimernih za pitje — zdravju škodljivih? Prebivalci, ki nimajo urejenega odvoza smeti (4000) nam »vgrajujejo« v podobo naše doline (... moja dežela) letno skoraj 1000 ton gospodinjskih, kmetijskih in gradbenih odpadkov. Te odpadke bi lahko naložili na 200 tovornjakov, ki odvažajo smeti. Vsi odpadki resda niso strupeni, a kaj, ko na smetiščih, ob potokih ali celo nad izviri pitne vode lahko najdeš stara olja, barve, akumulatorje in še druge zanimivosti iz velike »družine« sodobnih strupov. Tu-i naši gozdovi skrivajo marsikaj: stare štedilnike vseh vrst in znamk pa pralne stroje in hladilnike, »rezervne« dele avtomobilov in kolesa. Pod vsem tem pa je morda kje kak izvir vode. IN ČLOVEK NAJ BI BIL RAZUMNO BITJE?! NAŠA PRIHODNOST JE OGROŽENA Da, res je ogrožena. Morali bi se bati, da se ves svet ne spremeni v pepel, pa se ne. Ko gledam gozd, se mi zdi, da prosi, naj ga pustimo živeti. Tudi v ljudeh je strup. Otroci se nimajo več kje igrati, ker je narava uničena in v svet je vkovan beton. Nihče več se ne zmeni za prihodnost, ne, sedanjost jim je vse. Tudi po rekah se pretaka strup in v njih uničuje življenje. Reke pa ... kot da hočejo zbežati, tečejo in tečejo in se trudijo, da bi prodrle v nov svet, svet življenja, toda ne morejo — in postanejo ujetnice strupa. Tudi v hrani je strup. Skratka, nič več ni naravno, vse je zastrupljeno. Morali bi misliti na naslednje rodove, kako bodo živeli v povsem umetnem okolju. IN KO SE BO SVET TAKO DALEČ ZAVRTEL, BO VSE UTIHNILO IN UTIHNILO BO TUDI SRCE NARAVE IN ČLOVEKA. Mirjam Vasle, 7. r. Jesensko obilje Z D RAVJE OB MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU NOVEMBER ... Jesenski mesec. Hladen, meglen in vetroven. Pravzaprav pust. Ko skozi gosto kopreno prodre sonce, lep in prijeten, sicer dolgočasen. Ni toplote, ni še snega ... Prav v tem mesecu naj bi stekle akcije boja proti alkoholizmu, prizadevanja v prid zmanjšanja tega zla, zla družin, delovnih organizacij, zla celotne družbe. Pa ne bomo pisali o akcijah, niti o zlu, ki ga alkohol povzroča. Radi bi le opozorili nanj, ob tem Bralcu v premislek posredujemo zapis žene, ki je odraščala v družini alkoholika. OČETA ni vec Bilo je hladno novembrsko jutro. Veter je neusmiljeno zavijal in dež je v debelih kapljah udarjal ob šipe velikega okna. S sodelavko sva pili svoje jutranje poživilo in se pritoževali nad zoper-nim delavnikom, ko nama delo nikakor ni šlo od rok. Sredi te puščobe se je vreščeče oglasil telefon — zame. Iz daljave sem slišala znan glas domače poštne delavke: »Nina, si ti? Boš prišla domov?« Sledila je grobna tišina, ki je nobena od naju ni upala pretrgati. Misli so se ustavile, glas mi je zamrl. »Atija ni več!«, je zadonelo čez čas iz slušalke in škrtnilo. Komaj 49 let mu je bilo. Omahnil je sredi življenja, sredi svojih najlepših let, ko bi šele začel živeti, živeti zase ... Otroci smo bili že pri kruhu, izplačani so bili tudi zadnji dolgovi za lastno stanovanje. Vzrok smrti — posledice kroničnega alkoholizma. Pokopali smo ga z vsemi častmi in veliko ljudi ga je pospremilo na zadnji poti. V žalnem govoru so ga predstavili v najlepši luči, kot se za pokojnika spodobi, a vsi, ki smo ga poznali, smo vedeli, da je v tem govoru le kanček resnice. KDO JE SPLOH BIL MOJ OCE? Bil je razposajen fantič, odraščajoč na mali kmetiji, pozneje živahen mladenič, ki ga je zajela vojna vihra. Niti 17 let ni imel. ko so mu že nadeli nemško uniformo, od leta 1943 pa je bil partizan. Po vojni je bil mož skrbne in dobre žene in oče trem otrokom. Bil je tudi delomrznež, grobijan in pretepač, dobro je znal lagati, rad je imel ženske, a nadvse rad je veseljačil in popival. Slednje ga je tudi pokopalo. Bore malo spominov je ostalo iz zgodnjih otroških let. Očeta se spominjam kot delavca v kamnolomu, ki se je ves prašen vračal z dela, z usnjeno torbo čez ramo in z modro kanglico v roki. Spominjam se gozda, kjer smo nabirali borovnice in kostanj in večjega potočka, kjer smo se poleti hladili. Spominjam se tudi nedelj- pa dodali, da morajo vsa prizadevanja zoper te nadloge teči skozi vse leto, sproti in dovolj zgodaj. Človeku, ki je skrenil s poti, moramo pomagati poiskati pot nazaj k družini, k sodelavcem, k sočloveku, dokler ni prepozno. Z alkoholikom je hudo, tem slabše, čim globlje je zabredel. Ob njem trpi vsa ožja in širša okolica, najbolj pa seveda svojci. In če so tu še otroci, je škoda toliko večja, pogosto nepopravljiva. skih popoldnevov, ko smo s sestrami pohitele za očetom v vaško gostilno. Če je bil dobre volje, smo iztržile kokto ali celo napolitanke. Sicer je bil oče grob človek, ki ni znal pobožati, popestovati ali kako drugače izraziti nežnost. Spominjam se ga kot strogega, ukazovalnega človeka, ki dirigira, sam pa se umakne v senco. Mati pred nami ni nikoli kazala nejevolje, če očeta ni bilo pravočasno domov, pa tudi prepirov ni načenjala pred nami, če ji ni bilo kaj po volji ali če je vinjen robantil po hiši. Ker drugače nismo bili vajeni živeti, sem dolgo mislila, da tako pač mora biti. Oče je glavar družine, naša družina pa živi čisto normalno življenje. Sele dosti pozneje sem spoznala, da oče le ne dela prav, da je med očetom in nami nekaj, kar nas razdružuje, nekaj, kar mu je dražje od žene in otrok in brez česar on ne more več živeti — ALKOHOL. PEKEL A takrat je bilo že pozno. Oče je bil že tako globoko v »steklenici«, da se niti svojih dejanj ni več zavedal in pri nas je bil že pravi pekel. S strahom smo se otroci vračali iz šole, ne vedoč, kaj nas doma čaka, s strahom smo zvečer legli v posteljo in upali, da ostanemo v njej do jutra. Dnevi prepirov, psovanj in pretepanj so bili na dnevnem redu kot zajtrk in kosilo na mizi. Bili so tudi dnevi, ko je v steno poletelo vse, kar mu je prišlo pod roke in bile so tudi dolge, predolge noči, ki smo jih »prespale« kar v svinjaku. Kot srednješolko me je velikokrat mikalo, da bi povabila sošolke na svoj dom, kajti po svoje sem bila ponosna nanj, na dom v mali vasici, na vrt pred hišo, na travnike in bližnji gozd. Imela sem veliko tistega, česar sošolke, mestna dekleta, niso imele, a imela sem tudi nekaj, česar sošolke niso smele vedeti — očeta pijanca. Sramovala sem se ga! Takrat je bil oče že invalidsko upokojen. Opijal se je že trikrat na dan in ravno tolikokrat svojo omamo prespal. Telesno je bil tako izčrpan, da z nami ni mogel več obračunavati s pestmi, njegova »psiha« pa je itak bila že dolgo na psu. Vedno pogosteje so se oglašale tudi organske okvare. Jetra so le še s težavo opravljala minimalno funkcijo, javljale so se zlatenice, v trebuhu se mu je začela nabirati voda. Pojavili so so božjasti podobni napadi, vrstile so se alkoholne blodnje. Ko sem ga zadnjič videla, smo pospravljali vrtne pridelke. Stal je ob ograji, ves šibak in bled. Trebuh, kot ogromen sod, mu je štrlel iz površnika in zdelo se je, da ga bo vsak čas prevrnil na tla. Stal je tam in nas z motnimi očmi opazoval. Bil je trezen. Hotel nam je pomagati, a niti motike ni mogel več dvigniti. Takrat sem zaslutila, da ga kmalu izgubimo. In res! Že po desetih dneh je izkrvavel iz varic požiralnika. OLAJŠANJE Ob njegovi smrti sem občutila žalost, a hkrati tudi olajšanje in ne vem, kaj bi lahko postavila na prvo mesto. Res, izgubili smo moža in očeta, a izgubili smo tudi tirana, ki nas je dolga leta teroriziral, ki nam je odžiral boljši kruh, ki nam je odvzel tisto, kar smo v zgodnjem otroštvu še imeli — srečo in mir v toplem, čeprav skromnem domu. Nas hčere je oropal poznega otroštva, svojo dobro in skrbno ženo človeka vrednega življenja. V domačem kraju in okolici nas je osramotil in za vedno zaznamoval. Nikoli ne bom pozabila otrok sovaščanov, ki so večkrat s prstom kazali za nami, češ, to so njegovi otroci, otroci pijanca, pretepača in vaškega nergača. Še danes se dogaja, da se me ljudje v rojstnem kraju spominjajo le tako, da kdo obudi spomin nanj: »Od tistega Frančka je, ki ga je pijača pobrala.« Brez očeta smo že trinajst let. Vse smo že odrasle žene in imamo dobre može. Imamo tudi otroke, ki živijo v miru in sreči, ki je bila nam v njihovih letih že tuja. Imamo tudi skrbno in dobro babico, ki je šele po moževi smrti spoznala, kaj je pravzaprav življenje. Radi prihajamo k njej in vedno smo lepo sprejeti. Ko odhajamo, njene tople oči vabijo: »Pridite kmalu!« Bog ve, ali bi jo sploh še imeli, če bi očetu smrt še naprej prizanašala ...?! Referat za zdravstveno vzgojo Tihožitje MLADOST V ALKOHOLIKOVI DRUŽINI KULTURA USPEH RAVENSKE FOLKLORE V TRENTU Ravenska folklora Od 18. do 20. septembra 1987 je v italijanskem mestu Trentu potekal 3. festival folklore alpskih dežel, ki se ga je udeležila tudi folklorna skupina KUD Prežihov Vorane z Raven. V tekmovalnem programu sta sodelovali dve kategoriji. V prvo so spadale izvirne skupine (tja je bil vključen npr. novomeški Kres) in reproduktivne, kamor je bila vključena ravenska skupina. Prvi večer, ko so se predstavljale izvirne skupine, je bilo jasno, da tu ne gre za kakšno posebno originalnost. Namreč dobesedno izvirne bi lahko bile le tiste skupine, ki bi prišle naravnost z njive ali polja in zaplesale pod lipo, ne pa na odru pred občinstvom. Med temi je po »izvirnosti« precej izstopala francoska skupina Le Joyeux de Cornillon iz Marthoda, daleč najboljši pa je bil naš Kres, le izvirnost je bila vprašljiva. Drugi večer pa je nastopila naša skupina z odlično postavitvijo steljeraje; gre za plesno zabavo po delu v gozdu: tekmovanje za »pušeljce«, nato visoki bolcar, malender, cvajšrit, mazurka in šuštarpolka. Posebej je navdušil drugi del, ko fantje zavrtijo »kolo« in tekmujejo v spretnostnih igrah, nakar sta na vrsti še dve plesni igri z nadštevilnim plesalcem — opipani raj in lisičji raj. Fantje in dekleta so bili odlični, muzika (Vrabič, Pisar in Jevšni-kar) pa ognjevita in je v navdušeni ritem pritegnila občinstvo. V nedeljo dopoldne, tretji dan, je bila povorka. V srednjeveškem (tudi renesančnem) središču mesta se je zbralo več kot dvajset folklornih skupin, ki so z mimohodom prikazale pisanost svojih oblačil in vmes zaplesale svoje najznačilnejše plese. In popoldne? Nestrpno pričakovanje rezultatov. Zgodilo se je tako, kot nam je že prejšnji večer namignil Bruno Ravnikar, ki je bil predsednik komisije; namreč, AKVARELI IN PASTELI JANKA SUŠNIKA V Likovnem salonu na Ravnah je od 23. do 31. oktobra 1987 razstavljal 25 akvarelov in pastelov domačin, doktor znanosti, dr. Janko Sušnik. Iz besedila na vabilu za razstavo povzemamo: »Slikarstvo mu je bila gimnazijska ljubezen, nato desetletja odrinjeno ob težkem pokucu in zopet odkrito v slikarski koloniji. Ob kratkih slikarskih dopustih upodablja celoletna slikarska snovanja. Ob doživetih bridkostih bolezni išče ravnovesje v lepoti ženskega telesa, razmišljanja pa skuša upodobiti v simbolnih kompozicijah. Slike so večkrat bolj zgodbe in problemski sklopi kot čustveni izbruhi.« (Vir: vabilo na razstavo) da izvirnih skupin ni. Na veliko žalost pa tudi jezo ostalih sta tako obe prvi mesti pripadli Jugoslaviji — Kresu in Ravnam. Francosko skupino so nagradili kot edino izvirno. Seveda je vprašanje, zakaj sta bili obe slovenski skupini daleč pred drugimi. Pri nas že več kot deset let teče organizirano delo s folklornimi skupinami. Za ravensko skupino lahko rečemo, da je njena največja gonilna sila Peter Mihelač, saj je že pred več kot desetimi leti na Ravne povabil različne strokovnjake. Dr. Marija Makarovič je izdelala osnutke za noše, Mihelač pa je po Beli krajini iskal platno, ga peljal barvat, poiskal šiviljo ... In v primerjavi z drugimi so naše noše daleč najbolj avtentične, komisija se je sicer obregnila ob čevlje, češ da so prenedeljski za k delovnim nošam, kakšnih ostrejših pripomb pa ni imela. Zal so naše delovne noše že izrabljene, sprane, na mnogih mestih se trgajo. — Plese je priredil Mirko Literarne premetanke V prejšnji številki so bile predstavljene premetanke v stavkih (...Skromna jesen — 9 4 1 2 5 632 17 311 10 Janko Messner). Danes se lahko poskusite z novimi. 1. Ko je bil Jožetov vrstnik Peter iz Fale študent slovenščine na Pedagoški akademiji v Mariboru, se ni mogel stresti fiksne ideje, da bo sestavil novi premetanki. Vrtal je po imenu in priimku slovenskega realističnega pesnika, pisatelja, jezikoslovca in kritika, ki so ga nasprotniki ozmerjali s psovko. »Pogine naj pes!«. Katerega znamenitega Slovenca je Petek skril v dvojni premetanki? 2. Da je Trošan psevdonim Ivana Cankarja, je treba kanec znanja. Se nekaj je, da s prečrkova-njem dobimo slovenskega realističnega pesnika, avtorja zbirke Balade in romance. 3. V Vodnikovem hramu v Ljubljani so se srečali umetniki: pesnik Niko Grafenauer, pisatelj Pavle Zidar in igralec Radko Po-lič-Rac. Med drugim so kramljali o piscu prvega modernega romana na Slovenskem (S poti) in zapisovalcu pogovorov s slovenskimi umetniki, zbranimi v knjigi Obiski. 4. Telovadno sokolsko društvo iz Mežice je jeseni 1926. pripravilo kulturno-zabaven večer. Ožja družba se je pogovarjala o pesniku, ki je tistega leta umrl v Sežani. 5. Ero Slatinšek je pripravil večer rudarskih pesmi. Recitatorje je prepričal, da je pesniška zbirka Trbovlje koristna šele, ko jo prebereš. Recital je navdušil vse poslušalce, posebej pa stare šolnike. Kateri pesnik socialnega realizma se skriva v teh premetankah? Ramovš, danes pa skupino vodi Peter Šumnik. Tako se je naša skupina vrnila še z enim priznanjem in nagrado, posebno priznanje pa si zaslužita muzikant Jaka Pisar in šofer Blaž Ferk, saj sta skupino spremljala že na Poljsko, na Ohrid, v Zagreb, čeprav sta se medtem zamenjali že dve generaciji plesalcev. Silva Sešel 6. Narodni heroj je na proslavi KUD — Levstik ob dnevu republike spregovoril mladim o rojevanju nove Jugoslavije. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, pionirka Anka pa je deklamirala pesmi partizanskega pesnika. Katerega? 7. Tovarišica učiteljica, ki ima zelo čivkajoč glas, je učencem navdušeno pripovedovala o naj-novejši knjigi plodovitega slovenskega pisatelja, ki je izšla v zbir- Jesenska grafika ki Kondor. Koga je imela v mislih? 8. Trema navadno povzroči, da se izgubi še tisto znanje, ki ga šolar sicer obvlada. Ko je učitelj spraševal, kdo je avtor pesniške zbirke: Prva jesen, Časopisni stihi. Pod kužnim znamenjem, je učenec zardel, nekaj zajecljal in umolknil. Ga poznate? Rešitve: 1. vrstnik Fale fiksne vrtal : Fran Levstik 2. Trošan kanec: Anton Aškerc 3. Niko Zidar-Rac: Izidor Cankar 4. sokolsko večer: Srečko Kosovel 5. Ero SlatinšeK koristna šele stare šolnike : Tone Seliškar 6. heroj KUD — Levstik Anka : Karel Destovnik-Kajuh 7. zelo čivkajoč: Lojze Kovačič 8. trema znanje: Janez Menart Miran Kodrin BESEDNE IGRE 20________ INFORMATIVNI FUŽINAR St. 11/1987 REKREACIJA IN ŠPORT NOGOMET Jesenski del prvenstva območne slovenske nogometne lige — vzhod je bil končan 8. novembra. Nogometaše Fužinarja, ki so uvrščeni podobno kot v preteklem prvenstvu pri dnu prvenstvene lestvice, čaka v nadaljevanju težak boj za obstanek v ligi. Predvsem se bodo morali prek zime igralsko okrepiti, kajti v jeseni se je vse prevečkrat dogajalo, da je trener Ivi Kokalj komajda sestavil moštvo. Sicer pa, ko so Ravenčani v 6. kolu zabeležili svojo drugo zmago proti Proletarcu, smo se nadejali boljših iger. Fantje so resda zaigrali dobro v koroškem derbiju z Ojstrico v Dravogradu in iztržili točko, toda teden dni pozneje so si znova privoščili spodrsljaj na domačem terenu, ko jih je premagala ekipa Pohorja iz Ruš. Rezultati od 6. do 9. kola: Fu-žinar—Proletarec 3:1, Kovinar— Fužinar 3 : 0, Ojstrica—Fužinar 1 : 1 in Fužinar—Pohorje 1:2. V zadnjih dveh kolih so nogometaši Fužinarja igrali v Slovenj Gradcu in doma proti Pekram. Tudi mladinci Fužinarja so v podobnem položaju kot njihovi starejši vrstniki. V devetih kolih območne lige — vzhod so iztržili le dva neodločena izida, in to na gostovanju v Lendavi in doma proti Proletarcu iz Zagorja. Vsa ostala srečanja so izgubili z visokimi rezultati, in sicer v Murski Soboti z Muro 0:3, v Slovenski Bistrici z Osankarico z 1 :6 in na Ravnah s Pohorjem z 1 : 4. Zadnji dve koli jesenskega dela prvenstva so odigrali z Rudarjem v Velenju in s Steklarjem doma. ROKOMET Fužinarjevi rokometaši so zavoljo ugodnega žreba v jesenskem delu prvenstva II. republiške lige, ko so se z direktnimi tekmeci pomerili na domačem igrišču, upravičeno načrtovali same zmage. Zadano nalogo so tudi v celoti izpolnili, saj so v sedmih srečanjih tudi prav tolikokrat zmagali. Zlasti pomembna sta bila derbija na Ravnah proti Ormožu (v tej tekmi so igralci Fužinarja z odlično igro v drugem polčasu zmagali kar z 10 goli razlike) ter proti Braniku iz Maribora, kjer so Ravenčani zmagali tesno v zadnjih sekundah igre. Rezultati od 4. do 7. kola: Radgona—Fužinar 18 : 30, Fužinar— Ormož 27 : 17. Šempeter—Fužinar 19 : 21 in Fužinar—Branik 20 : 19. V zadnjih dveh kolih so ravenski rokometaši najprej gostili ekipo Velike Nedelje, nato pa igrali še v Celju z Aerom. Dekleta Fužinarja imajo lepe možnosti, da se ponovno uvrstijo v enotno republiško ligo. Jesenski del prvenstva v II. republiški ligi so Ravenčanke končale na prvem mestu. V 8. kolih so varovanke trenerja Zabukovca kar sedemkrat zmagale, sila pomemben pa je tudi neodločen izid z Dravo v Ptuju, proti ekipi torej, ki tudi računa na visoko uvrstitev. Rezultati od 5. do 8. kola: Fužinar—Velenje 22 : 17, Fužinar— Brežice 27 : 16, Drava—Fužinar 16 :16 in Fužinar—Radgona 21 :16. V zadnjem, 9. kolu so rokometašice Fužinarja gostovale v Zagorju. ODBOJKA Odbojkarice Fužinarja so uvodno srečanje v okviru II. zvezne lige izgubile. Na domačem parketu jih je premagala ekipa Ka-štele s 3 : 2, kar pa ne predstavlja večjega presenečenja, saj je ravenska ekipa tačas močno pomlajena. Prenehale so igrati Anita Goltnik, Silva Popič in Simona Šteharnik, to pa se je v igri proti visokim in izkušenim gostjam še kako poznalo, saj je znatno šepala prav igra v napadu. Trener Damjan Pogorevčnik, ki je prevzel vadbo deklet od bivšega trenerja Urnauta, bi bil gotovo nadvse zadovoljen z uvrstitvijo svojih, varovank v sredino lestvice. Uspeha z minulega prvenstva, ko so bile odbojkarice Fužinarja druge, pa gotovo ne bo mogoče ponoviti. Vadbo odbojkarjev Fužinarja, ki letos nastopajo v I. rep. ligi, je prevzel ponovno Adolf Urnaut. Med igralci pravzaprav ni prišlo do večjih sprememb. Ekipo je zapustil le Bojan Mlakar, ki je prestopil k mariborskemu Stavbarju/ MTT, Fužinarjevo vrsto pa so okrepili Mežičan Skudnik, Pačnik, ki je prišel iz JLA, mladi Matjaž Urnaut ter izkušeni Marjan Ban. ki je znova priskočil v pomoč. Prvenstvo v republiških ligah se je pričelo 10. oktobra, odbojkarji Fužinarja pa so v prvih treh kolih dvakrat zmagali in bili poraženi v Ljubljani z republiškim prvakom Narodnim domom. Rezultati: Brezovica—Fužinar 0 : 3, Narodni dom—Fužinar 3 : 0 in Fužinar—Granit 3 : 0. Iz koroške regije nastopata v enotni republiški ligi še ekipa Mislinje (moški in ženske), v obeh drugih republiških ligah pa imamo Korošci kar 7 ekip, in to odbojkarje Mežice, Vuzenice, Strojnske Reke in Franja Malgaja ter odbojkarice Partizana Prevalje, Mežice in druga ekipa Fužinarja. KEGLJANJE Kegljači Fužinarja, ki so v minuli sezoni tekmovali v prvi republiški ligi in iz lige izpadli, so se prek kvalifikacij uspeli znova uvrstiti v najkakovostnejši republiški razred. Na dvodnevnih kvalifikacijah, ki so bile 24. in 25. oktobra v Novi Gorici in Mariboru, so se Ravenčani uvrstili na odlično 3. mesto. Poleg Fužinarja so se v ligo uvrstili še Slovan in SCT Ljubljana ter Donit Medvode, medtem ko to ni uspelo kegljačem Hmezada iz Žalca in Rudarja iz Trbovelj. V šesterki Fužinarja so nastopili: Paradiž, Belaj, Mlakar, Borovnik, Golob in Podojstršek. V oktobru so bila na razporedu republiška prvenstva v kegljanju za posameznike in dvojice, na katerih so nastopili tudi tekmovalci Fužinarja. V Novi Gorici in v Ajdovščini sta na prvenstvu dvojic nastopila Ferdo Paradiž in Ivan Borovnik, ki pa se nista uspela prebiti med najboljše. Več uspeha je imel prvak koroške regije med posamezniki Ivo Mlakar, ki se je na republiškem prvenstvu v Litiji in Domžalah uvrstil med najboljših 24 finalistov in bil nato na zaključnem tekmovanju v Celju — 20. Z dobrimi nastopi na republiškem prvenstvu v Ljubljani se je izkazala tudi kegljavka Fužinarja Erika Igra Lesnik. Najprej je bila uvrščena na 11. mesto, v finalu v Kranju pa je visoko uvrstitev malce pokvarila in na koncu osvojila še vedno dobro 19. mesto. NAMIZNI TENIS Zaradi odhoda Darka Jamška in Emila Sirovine k vojakom so se pri NTK Fužinar odločili, da z moško ekipo ne nastopajo več v močni konkurenci medrepubliške lige — zahod. Mladi temu tekmovanju ne bi bili kos, zato so v klubu menili, da je bolje, če nastopajo v republiški konkurenci. V okviru I. B republiške lige — vzhod, kjer sedaj tekmuje mlada ravenska ekipa, so že odigrali dve koli. Najprej so igralci Fužinarja, ki nastopajo v postavi Bezjak, Godec, Tušek, Lesjak in Rožič, doživeli dva poraza na gostovanju. Ekipa Sevnice jih je premagala 8 : 1, Krško pa 5:4, v drugem kolu so Ravenčani dvakrat zmagali doma in sicer proti Petoviji iz Ptuja 6 : 3 in proti Poljčanam 8:1. Mladi Fužinarjev igralec Bogdan Tušek se je na kvalifikacijskem pozivnem turnirju za pionirje v Odrancih 10. oktobra odlično uvrstil. V svoji skupini je bil četrti in si tako pridobil pravico nastopa v finalu med najboljšimi pionirji Slovenije. Na turnirju je nastopilo 40 igralcev iz cele Slovenije, na visoka mesta pa so se uvrstili tudi igralci Radelj Kus, Ledinek in Brodnjak. Republiški pozivni turnir za mladinke v namiznem tenisu je bil 3. oktobra na Jesenicah. Na njem je nastopila tudi igralka Fužinarja Andreja Placet in se uvrstila v II. skupini na 4. mesto. PLAVANJE Skupina mladih fužinarjevih plavalcev in plavalk se je 24. in 25. oktobra udeležila mitinga v Zalaegerzegu na Madžarskem. Med okoli 70 tekmovalci so z dobrim plavanjem opozorili nase tudi Ravenčani Željko Radilovič, Rok Dolinšek, Helena Korinšek, Miha Hribernik in Eva Breznikar. Zlasti slednja dva nadarjena plavalca Fužinarja sta dosegala odlične uvrstitve, čeprav sta nastopala med starejšimi letniki. Eva Breznikar je celo izboljšala dva državna rekorda za pionirje B. V disciplini 100 m prsno je plavala 1:27,1 in bila uvrščena na 4. mesto, na 200 m prsno pa je dosegla čas 3:01,2 in bila tretja med dve leti starejšimi vrstnicami. ■—‘^■F ^ . ’ wKr^r—' JPu!*4L~x<.J4!»k-> jr ' Razpotje SMUČARSKI SKOKI V Mislinji so 10. oktobra pripravili skakalno tekmo ob otvoritvi nove 30-metrske plastične skakalnice. Nastopilo je 50 skakalcev iz 8 klubov, med njimi tudi iz Fužinarja. Med mlajšimi pionirji, tekmovanje je štelo tudi za prvenstvo koroško-štajerske regije, je bil A. Zagernik 10., isto mesto pa je osvojil tudi njegov klubski tovariš Švab med starejšimi pionirji. Tudi tekme v Zbelovem pri Slov. Konjicah, kjer so svojemu namenu predali dve skakalnici iz umetne snovi, so se udeležili mladi skakalci Fužinarja. Zlasti lep uspeh je dosegel Andrej Zagernik, ki je zmagal med pionirji B. Krivograd je bil v tej kategoriji 5., Polanc pa 13. Med Andrej Kos iz Raven, Lucija Bahč iz Mežice, Tomaž Kadiš Ravne, Anica Peršak Mežica, Marjan Počivalnik ter Natalija Forjan, oba Ravne. Med mladinci sta bila najhitrejša Ravenčana Primož Pušnik in Robi Ošep, med člani pa Vehbi Tahiri iz KAK Ravne. Najboljši so nastopili kasneje na krosu za pokale Dela v Titovem Velenju. Med mladimi atleti iz ravenske občine so se najbolj izkazali: Dani Ošep, ki je bil med člani odličen 4., na 20. mesto se je uvrstil Tomaž Robač, 27. pa je bil Tahiri. Ekipno so bili Ravenčani v tej kategoriji četrti. Odlično je tekel tudi Primož Pušnik med mlajšimi mladinci, bil je prav tako 4., posebej pa sta se izkazali pionirki Anita Mežnar, ki je bila 4., in Kozlarjeva, ki je osvojila 5. me- V sadovnjaku Veteran najmlajšimi — pionirji C sta bila Ravenčana Aleš Stočko 4. in Damjan Voda 9. Med pionirji A je bil Videršnik 4. ATLETIKA Občinskega jesenskega krosa na Ravnah se je udeležilo prek 300 tekmovalcev in tekmovalk, največ iz osnovnih in srednjih šol. V pionirskih kategorijah so zmagali: Denis Videršnik iz Raven, Karolina Kozlar iz Črne, sto v kategoriji mlajših pionirk A. Ekipno sta bili tekmovalki Raven uvrščeni na 2. mesto. TENIS V počastitev krajevnega praznika je teniški klub Ravne organiziral odprti turnir, na katerem je nastopilo 30 tekmovalcev. Zmagovalec turnirja je postal član domačega kluba Rajko Hov-nik. ki je v finalu odpravil Andreja Stefanoviča. Na tretje me- sto se je uvrstil Slovenjgradčan Miran Mlakar po zmagi 6 : 4 in 6 : 2 proti Miranu Stefanoviču. Ivo Mlakar MEDNARODNI KARATE TURNIR IN SEMINAR 4. 10. 1987 je bil v Rušah mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 69 tekmovalcev in tekmovalk. Izveden je bil v lcatah individualno za moške in ženske, v športnih borbah absolutne kategorije ter v borbah in katah ekipno za moške. Vsi tekmovalci so prikazali zelo dobro tehniko v katah, boji so bili na visoki ravni, saj ni bilo nobene poškodbe. Od naših članov se je izvrstno odrezal Roman Breznik — 2. DAN, ki je v KATA-TEHNIKI zasedel 4. mesto, še bolje pa v športnih borbah, kjer je zasedel 2. mesto in za sabo pustil vrsto mojstrov iz Jugoslavije in tujine. Od 2. do 4. 10. 1987 je bil v Rušah izveden seminar pod vodstvom Japonca, profesorja karateja Rikute Koge — 6. DAN. Hkrati je potekalo tudi polaganje izpitov za pasove od rjavega do 3. st. črnega pasu. Skupno je bilo 10 ur treninga s predavanji. Udeležili so se ga: R. Breznik, Ivan in Milan Mravljak in Miha Cigler. Vse udeležence je presenetila inštruktorjeva skromnost, spoštljivost, enostavnost in lahkotnost, s katero je predaval in demonstriral karate veščino ter način, s katerim je prikazal japonsko veščino in tradicijo v stilu velikega in modrega človeka z visoko razvito moralo. R. B. ZAHVALA Vsem skupaj se zahvaljujeva za izvedbo spomina na najinega sina z 2. spominskim tekom BORISA KERŠBAUMERJA. Prav lepa hvala tudi vsem organizatorjem teka, Železarni Ravne, tozdu ETS, ter vsem nastopajočim. Oče in mati &Za dobro ooljo Skrbna žena »Sem slišal, da je tvoja žena zelo skrbna.« »Zelo. Včeraj sem se ob štirih zjutraj vrnil domov, pa me je še vedno z metlo čakala pri vratih.« Strah »Bojim se umreti.« »Zakaj ?« »Ker nisem vajen.« Neugnan »Marko, če boš še tepel sestrico, potem pri kosilu ne boš dobil torte.« »Prav, jo bom pa tepel po kosilu.« Za zdravje »Zakaj piješ vino iz skodelice?« »Ker mi vsak kozarec vina škoduje.« Profesor karateja Rikuta Koga, 6. DAN IVAN MOŽGAN 1951—1987 Dragi Ivan! Tiho in sklonjenih glav smo tvoji sodelavci opravljali svoj prvi »šiht<< brez tebe, dragi Ivan, obenem smo se odločili, da bomo v največji možni meri pomagali tvojim najdražjim, ki jih je ta huda nesreča najbolj prizadela. Sele dva meseca sta minila, ko je Mozganova družina izgubila prav tako nepričakovano očeta Tonija in ko se še ta rana ni zacelila, je kruta usoda vsekala v to družino še hujšo rano, saj je izgubila mama sina, žena moža, sinova Aleš in Sašo pa ljubljenega atija. Pokojni Ivan se je rodil 5. marca 1951. leta v Falentijevi bajti v Podklancu. Že tri leta pozneje so se Mozganovi preselili v novo hišo nad Klančnikom, ki sta jo skrbna starša zgradila s trdim delom in odrekanjem. Osnovno šolo je obiskoval v Črnečah in Dravogradu, nato se je odločil za poklic kovinarja, ki ga je uresničil kot štipendist Monterja na šolskem centru na Ravnah leta 1969. Po končani šoli se je zaposlil na Monterju kot strojni ključavničar prav v tistem času, ko je Monter preživljal najtežjo krizo v času svojega obstoja. Morda je prav zaradi tega postal eden tistih delavcev, ki nikoli ni klonil pred ovirami in težavami, ampak se je s trdno voljo lotil slehernega problema, ki mu ga je nalagala službena ali človeška dolžnost. Ker je ugotovil, da bo rabil za boljše delo tudi več znanja, se je vpisal v strojno tehnično šolo in jo leta 1981 uspešno končal. Kot izkušen delavec in dober strokovnjak je moral prevzemati na Monterju različne odgovorne naloge, od vodje oddelka, referenta za kooperacijo do samostojnega referenta prodaje, kar je prevzel šele pred tremi meseci. Vsako delo je opravljal z največjo voljo in odgovornostjo, kot da je slutil, da se bo njegova življenjska pot iztekla tako hitro in da mora zaradi tega storiti čim več. Pokojni Ivan pa ni bil le dober delavec in strokovnjak. Ob svojem delu je našel čas še za delo v DPO kraja in občine, kjer je opravljal različne dolžnosti. Med drugim je bil nekaj let predsednik OO ZSMS Cmeče in ustanovitelji OO mladine za Dobravo in Podklanc. Dve leti pa je bil pred- sednik občinske mladinske organizacije v Dravogradu. Več let je aktivno delal v samoupravnih organih KS in tozda Monter ter v ostalih političnih organizacijah. Leta 1973 se je poročil z ženo Marijo, s katero sta prišla v to srečno družino dva sinova, ki se danes poslednjič poslavljata od svojega dragega atija. Ko se danes, dragi Ivan, poslednjič poslavljamo od tebe nam je pri srcu hudo. Pogrešali te bomo povsod, pogrešali bomo tvoj plemeniti lik delavca in človeka, pogrešali te bodo tvoji najožji sodelavci iz komerciale in poslovni partnerji, ki si z njimi veliko sodeloval. Najbolj pa te bodo pogrešali tvoji najdražji, ljubeča mama Angela, žena Marija, sinova Aleš in Sašo, sestra Slavica in vsi, ki smo te imeli radi. Od 21. 9. do 20. 10. 1987 se je število zaposlenih povečalo še za 8 delavcev oziroma nas je ta dan bilo v železarni zaposlenih 6999 delavcev. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLARNA — Merkužič Jože, ta-lilec — pripravnik iz šole; Kadič Ba-hrudin, ključavničar — iz JLA; Go-luska Dragutin, livar — iz druge DO; Hribernik Marko, Ameršek Iztok, NK delavca, Lesničar Matjaž, avtomehanik — vsi iz tozda Jekloli-varna. JEKLOLIVARNA — Špes Silvester, strojni livar — iz JLA. VALJARNA — Tratnik Danilo, Valenti Vinko, valjavca, Rejavec Gorazd, brusilec — vsi iz JLA; Struga Branko, gimnazijski maturant, Go-renšek Tomaž, strojni tehnik — prva zaposlitev; Brekalo Ilija, rudar, Ma-kan Anton, Kotnik Marjan, Stojanovič Milorad, NK delavci — vsi iz tozda Jeklolivarna; Kišmetovič Šefi-ka, Cepec Terezija, čistilki — iz delovne skupnosti KSZ; Svetina Silvo — iz tozda Armature; Spasojevič Nikola, NK delavec — iz tozda Jeklarna. KOVAČNICA — Gostenčnik Srečko, kovač — iz JLA. TSD — Orešnik Edi, strojni tehnik — iz JLA; Dirntiš Matjaž, strojni tehnik-pripravnik — iz druge DO. ORODJARNA — Vaserfal Rosana, strugarka — pripravnica iz šole; Fras Konrad, dipl. inž. strojništva — iz tozda RPT. STROJI IN DELI — Gošar Dimitrij, oblikovalec kovin — pripravnik iz šole; Hribšek Darko, žarilec — iz druge DO. INDUSTRIJSKI NOŽI — Smon-kar Danilo, mehanik obd. strojev — iz JLA. PNEVMATIČNI STROJI — Lovko Jernej, mizar — iz tozda Jeklolivarna. VZMETARNA — Todorovič Ve-libor, Peruš Rudi, NK delavca — iz JLA; Perič Božo, voznik mot. vozil — iz tozda Jeklolivarna. ENERGIJA — Ostojič Milan, varilec — iz JLA; Mesner Maks, monter ogrevnih naprav — iz tozda Jeklolivarna. Dragi Ivan, ob tvojem poslednjem slovesu ti v imenu delavcev Monterja hvala za vse, kar si storil v svojih 17 letih dela za naš lepši danes in jutri. V imenu tvojih najožjih se ti zahvaljujem za vse, kar si na svoji kratki življenjski poti storil za njih. V imenu KS Črneče in DPO hvala za tvoj prispevek družbi in času, v katerem si živel. V imenu družine pokojnega Ivana Možgana iskrena hvala vsem, ki ste jim pomagali v najtežjih trenutkih zadnjega slovesa in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Družini pokojnega Ivana, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekam v imenu KS Črneče, sodelavcev Monterja in v svojem imenu iskreno sožalje. Franc Vreš ETS — Pesjak Sašo, elektrikar-elek-tronik — pripravnik iz šole; Muš Boris, elektrikar-elektronik — iz tozda Jeklolivarna. SGV — Bezjak Samo, strojni tehnik — pripravnik iz šole; Rogelšck Roman, ključavničar — iz JLA; Močivnik Rozka, NK delavka — iz druge DO; Vrhovnik Vido, ključavničar — iz tozda Jeklolivarna. PII — Zalesnik Kristijan, dipl. inž. metalurgije — iz druge DO. RPT — Čas Matej, strojni tehnik — iz JLA; Iglar-Lenassi Simona, inž. metalurgije — pripravnica iz šole. DRUŽBENI STANDARD — Savič Blanka, kmet. tehnik — prva zaposlitev. KONTROLA KAKOVOSTI — Svečko Katarina, NK delavka — iz delovne skupnosti KSZ, Mlakar Miran, gimnazijski maturant — iz tozda Jeklolivarna. GOSPODARJENJE — Lampret Rado, ekonomist — pripravnik — iz druge DO. PFS — Rajzer Rudolf, dipl. ekonomist — iz tozda Komerciala. KOVINARSTVO — Ugovšek Marko, obdelovalec kovin, Podbrež-nik Rajko, strugar — pripravnika iz šole. ARMATURE — Kašman Janez, strugar — iz JLA. MONTER — Žakelj Milan, pleskar. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Skrlovnik Alojz, topilec — invalidsko upokojen; Šantl Franc, priprava za litje — sporazumno; Spasojevič Nikola, priprava za litje — v TOZD Valjarna. JEKLOLIVARNA — Krupič Alija, pomočnik žarilca — dana odpoved; Beriša Ajriz, brusilec — izključen; Mlakar Miran, gimn. maturant — v TOZD KK; Ameršek Iztok, ročni brusilec, Hribernik Marko, delavec na torni žagi, Lesničar Matjaž, polnilec bunkerjev — v TOZD Jeklarna; Makan Anton, Brekalo Ilija, Stojanovič Milorad, vsi brusilci na rafa-mi, Kotnik Marjan, sest. in sušilec jeder — v TOZD Valjarna; Perič Božo, elektro varilec — v TOZD Vzmetarna; Lovko Jernej, livar — v TOZD Pnevmatični stroji; Vrhovnik Vido, modelni ključavničar — v TOZD SGV; Rikanovič Radivoje, iz-sekovalec — sporazumno; Mesner Maks, izdelovalec mask — v TOZD Energija; Muš Boris, brusilec — v TOZD ETS. VALJARNA — Ošlovnik Danica, čistilka — sporazumno; Jehart Peter, ravnalec, Balant Jože, prevzemnik vročih gredic, Golubovič Milan, brusilec — vsi izključeni. KOVAČNICA — Namestnik Danilo, brusilec — sporazumno. TSD — Brežnjak Ivan, strugar — sporazumno. SGV — Andrič Stjepo, ključavničar, Pori Franjo, mizar — sporazumno. RPT — Križovnik Karel, skoblar — invalidsko upokojen; Fras Konrad, glavni konstrukter — v TOZD Orodjarna. KOMERCIALA — Rajzer Rudolf, vodja prodaje meh. obd. — v delovno skupnost PFS. KONTROLA KAKOVOSTI — Izak Jaroslav, laborant — sporazumno. DRUŽBENI STANDARD — Klemenc Blanka, Kovačevič Snežana, kuharici, Borštner Marjan, blagajnik — potek delovnega razmerja za določen čas. KSZ — Kišmetovič Šefika, Cepec Terezija, čistilki — v TOZD Valjarna, Svečko Katarina, kurirka — v TOZD KK. ARMATURE — Goršek Dušan, vodja tehnologov, Nabernik Branko, Krnetič Dragan, strugarja — dana odpoved; Svetina Silvo, vrtalec — v TOZD Valjarna. KOVINARSTVO — Majcen Danijel, strugar — dana odpoved; Prodnik Stanislav, kalilec — samovoljno. MONTER — Možgan Ivan, samostojni prod. referent — umrl. Kadrovska služba Čistilnica Kadrovska gibanja od 21. 9. do 20. 10. 1987 . .v ■ AW| A»«%W» Kršitve delovnih obveznosti Skupna disciplinska komisija je v mesecih junij, julij, avgust in september obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti: TOZD JEKLARNA 1. Stanišič Dušan, ponovčar, ni uporabljal zaščitnih sredstev in se ponesrečil, javni opomin. 2. Kreuh Alojz, 1. pomočnik topilca, poskušal vnesti alkohol, javni opomin. 3. Ilič Vladimir, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (povratnik). 4. Košak Štefan, skladiščnik, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 5. Petar Zvonko, pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 6. Stubičar Jakob, 2. pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 7. Škorjanec Branimir, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 8. Todorovič Milan, livni žerjavo-vodja, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 9. Topalovič Safet, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela 7 dni, preklic pogojno odloženega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. 10. Mehmetovič Šaban, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik). 11. Pepshi Ali, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela 2 meseca, prenehanje delovnega razmerja. 12. Knez Peter, pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 13. Štaher Franc, žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 14. Kovačevič Milenko, zidar livnih plošč, predčasno zapustil delo prek ograje, javni opomin. 15. Radovanovič Risto, skladiščni delavec, prišel vinjen na delo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (povratnik). 16. Škorjanec Zdravko, pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 15 dni, prenehanje delovnega razmerja. 17. Lukič Vojislav, ponovčar, ni opravil svojega dela, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 18. Nuraj Halil, skrbnik materialov, poskušal odtujiti lopato in jekleno vrv, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 3 mesecev. 19. Berdnik Rado, pomočnik operaterja, poskušal odtujiti lopato in jekleno vrv, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 20. Novak Franjo, pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela l dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik). 21. Vukovič Franc, pripravljalec za litje, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 22. Vrhnjak Jože, žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 23. Roškar Stanko, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 24. Petrovič Jovan, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 25. Viskovič Avguštin, žerjavovodja, ni opravil naročenega dela, javni opomin. 26. Jelušič Ilija, strojnik, ni uporabljal zaščitnih sredstev in se je poškodoval, javni opomin. 27. Vasič Miroljub, topilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 28. Repotočnik Ivan, strojnik, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 29. Pečovnik Ivan, zidar livnih plošč, prišel vinjen na delo in bil z dela odstranjen, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 30. Pajkanovič Jovan, zidar plošč, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 31. Trstenjak Peter, 2. pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela 1 dan. javni opomin. 32. Tenko Stefek, pripravljalec za litje, predčasno je zapustil delo, javni opomin. 33. Hribernik Avgust, 1. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 1 dan. nrenehanle delovnega razmerja s pogolno odložitvijo za 3 mesece (povratnik). 34. Perič Boško, zidar plošč, prišel vinjen na delo in bil odstranjen z dela, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik). 35. Štaher Franc, žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto. TOZD JEKLOLIVARNA 1. Bohinec Franc, brusilec, neopravičeno je izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev; pavšama odškodnina 18.2*6 din, plačal. 2. Strojnik Ivan, elektrovarilec, prinesel na delo alkohol in ga tudi užil, prenehanje delovnega razmerja s po- gojno odločitvijo za 6 mesecev. 3. Obreza Viktor, žerjavovodja, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 4. Cigler Stanko, brusilec, prišel vinjen na delo in bil z dela odstranjen, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 5. Ikanovič Enes, avtogeni rezač, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, javni opomin. 6. Miklavc Silvo, izpraznjevalec, neopravičeno izostal z dela 9 dni, prenehanje delovnega razmerja. 7. Kumer Kristjan, skladiščnik modelov, neopravičeno je izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev, pavšalna odškodnina 10.244 din, plačal. 8. Soldo Josip, brusilec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 12.833,00 din, plačal. 9. Sinani Kemajl, ročni brusilec, neopravičeno izostal z dela 18 dni, prenehanje delovnega razmerja. . 10. Plemen Jože, kalupar, odtujil elektromotor, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece, suspenz je utemeljen. 11. Paradiž Peter, žarilec, na delu spal, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 12. Krupič Alija, žarilec, na delu spal, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 13. Popič Marjan II., livar, zaradi malomarnosti je zamenjal material, javni opomin. 14. Repotočnik Branko, livar, odtujil elektromotor, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece, suspenz je utemeljen. 15. Robin Marija, skladiščnica, neopravičeno izostala z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev (povratnica). 15. Škorjanc Srečko, nalagalec mask, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 16. Štefič Slavko, izpraznjevalec, neopravičeno izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto. 17. Pokržnik Jože, pripravljalec vložka, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 18. Čurič Vinko, izpraznjevalec litine, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (povratnik). 19. Vrhovnik Vido, ključavničar, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 20. Skenderovič Husein, brusilec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev, pavšalna odškodnina 18.670 din, plačal. 21. Stropnik Vili, čistilec garderobe, odtujil čistila, javni opomin, suspenz utemeljen. 22. Stojanovič Milorad, ročni brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 8.650 din, plačal. 23. Štruc Jože, rezalec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 24. Radovanovič Jovo, transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev, pavšalna odškodnina 8.061 din, plačal. 25. Napotnik Martin, rezalec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. TOZD VALJARNA 1. Rožič Ivan III., garderober, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 2. Hudin Ivan, brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev (povratnik). 3. Cekon Anton, pripravnik, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. *. j^esjaK Avgust, garderober, neopravičeno izostal z dela 2 dni, malomaren pri delu, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 5. Viderman Albert, brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 6. Vrhnjak Dušan, brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 7. Pečnik Štefan, zalagalec ogrevne peči, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 8. Golubovič Milan, brusilec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 9. Jehart Peter, ravnalec na ravnal-nem stroju, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 10. Geršak Roman, pomožni valjavec, predčasno zapustil delo prek ograje, javni opomin. 11. Pečnik Štefan, zalagalec ofag peči, prišel vinjen na delo in udaril sodelavca, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto, suspenz je utemeljen. TOZD TSD 1. Hartman Marjan, voznik viličarja, malomarno opravljal delo in vozil kljub prepovedi na viličarju sodelavca, javni opomin. 2. Mori Danilo, ključavničar, poskušal odtujiti kolut prokrom žice, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. TOZD KOVAČNICA 1. Kananovič Husein, brusilec, neopravičeno izostal z dela 6 dni, prenehanje delovnega razmerja. 2. Smode Janez, pomočnik kovača, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 3. Vukovič Stanko, brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 4. Strmšek Franc, brusilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev (povratnik). 5. Kotnik Vlado, pomočnik kovača, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni ooomin. 6. Javornik Ivan II., brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 7. Melenšek Branko, krčilec, neopravičeno izostal z dela, prenehanje de- luvnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 8. Strmčnik Albin, adjuster, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 9. Mirosavljevič Dušan, brusilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. 10. Jelen Rudolf, voznik manipulatorja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (povratnik). 11. Pipan Drago, kladivovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 12. Cvek Matjaž, pomočnik plamen-skega čistilca, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 13. Šumah Matej, kladivovodja, neprimerno se je vedel do delavca VNS, javni opomin, suspenz je utemeljen. 14. Koren Danilo, čistilec polizdelkov, neopravičeno izostal ž dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja, s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 15. Jakob Bernard, kladivovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. TOZD JEKLOVLEK 1. Kučej Bojan, adjustažni delavec, predčasno zapuščal delo, nedostojno obnašanje do sodelavcev, javni opomin. 2. Plemen Štefan, navijalec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja (povratnik). 3. Godec Anton II., vlačilec, neopravičeno izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto. 4. Tomažič Jože, navijalec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin. 5. Golob Mirko, žarilec-navijalec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. TOZD KALILNICA 1. Bizjak Marjan, ključavničar, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (povratnik). 2. Lužnik Milan, II. kalilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 6.902 din, sodna izterjava. Za pravno službo Sonja Slemnik ZAHVALE Ob nenadni, prezgodnji smrti našega dragega moža in atka Ivana Možgana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali zadnjo čast in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom Vrešu, Preložni-ku in Pušniku, moškemu pevskemu zboru, godbi iz Šentjanža in g. župniku za obred. Posebna hvala Železarni Ravne, tozdu Monter, Gorenju Fecru, Splošni bolnici — kirurški oddelek Slovenj Gradec, lovcem in Klemencu ter vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga cenili in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste sočustvovali ob boleči izgubi našega dragega Pavla Zažeta Se posebej hvala sorodnikom, sosedom in sodelavcem Delovne skupnosti KSZ za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljeni obred, hvala ravenski pihalni godbi. Vsi njegovi Zena Marija, sinova Sašo in Aleš Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in nam bili v oporo v težkih urah, ko je iznenada umrl naš dragi mož in oče Novica Stanisavič Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom —• posebej tov. Štefki Hovnik, prijateljem in znancem, ki ste ga s cvetjem pospremili na njegovi zadnji poti; hvala dr. Osojnikovi, tovarišu Florjančiču za poslovilne besede in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Božinovski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861 131, Int. 6304 in 6753 Tiska: CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS It. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Žalujoči: žena Božena in otroci Fotografije za to številko so prispevali: H. Merkač, M. Potočnik, kadrovska služba in arhiv Informativnega fužinarja. PET MINUT ZA LEPOSLOVJE Jože Snoj Fuga v križu (odlomek) Slovenska paša, križana gora naša! Kje, kot na Slovenskem, si še bogatejša cvetja in zeli, latja in silja, kje sočnejša in sončnejša, lepša in boljša, v obilju, ki razigrava srce, bolj nevesela? Hodi, Stvarnik prastari, na zadnjega stvarjenja dan, z nemškega severa sem dol, hodi in seje. V firtohu pod pasom nosi semenje, nazaj nagnjen na dolgo stopa, z eno roko zadržuje bisago, z drugo skopo zamahuje okrog sebe, malo ali nič ne gleda v pustih ravnicah pod noge. Erika, Erika, tolče zdolgočasen v korak tisto znano esesovsko in sam vres vsenaokrog mu res kot spolzka ribja zdrst za božji prst migota pred očmi. Tuhta, kam vse še mora skočit, kaj vse postorit, in špara ... pusto obhodit in stepo zasejat, v gore se stegnit pečevje obflan-cat, v morje noge namočit, božji švic naokrog razšpricat... in špara in skopari. Naenkrat pa — štor frdaman bavarski ti tak! se spotakne in kakor je dolg in širok in — seveda — Bog, telebi čez Alpe. In že vse, kar v firtohu s seboj troga, leti, frči in se kotali od ledenikov do morja ... O ti hudič preklet, zdaj bo pa vse na kup! prekolne neprevidni božji starček pravkar tako bogato obdarjeno Slovenijo in nauči Slovence tako nedolžno po božje preklinjat, Boga v kletvi pred Hudičem v zaščito jemat in prav po nepotrebnem Hudobo izzivat, božje brezštevilne rožice trgat in mu jih v nezasluženi slabi vesti in slepi pokorščini nazaj nosit, za njimi in za Njim po gorah letat in mu jih z vrhov in cerkvenih turncev ponujat, vse — razen te tlačanske paše — na tem hudičevem svetu zamujat, na žalost in na veselje pit in pet, godrnjat in garat, molčat in vasovat, naglas vriskat in molče pritiskat, se uslužno sklanjat in pobirat, naokrog — če kdo ne gleda — ozirati, vkup vlačit in sproti raztresat in se zanašat na nebesa ... in tam, kjer mu je klobuk padel z glave, leži zdaj Bled, in tam, kjer je izgubil sandal, je zdaj Balaton, in tam, kjer je zagrebel s prsti, je zdaj Trieste, in tam, kamor je — bog pomagaj — iztočil svoj beljak, je zdaj Villach, in tam, kjer je obležala prazna bisaga, leži zdaj bela Ljubljana ... Gez pohorje Vame puhti toplota. Preveva mi ude in žile. Preveva možgane. In prste na nogi. Toplota odeje in juhe in toplega gnezda. In ob tem, ko me zalivajo valovi vseodrešu-joče toplote, se sprašujem: »Je res, je res vse za mano?« In kakšno izkušnjo sem odnesla iz tega? Na pohodu smo. Broaim po jesenskem listju, suhem in šuštečem. O čem razmišljam? O sebi, o otrocih, ki vdano capljajo za mano ali pa se igrivo podijo med smrekami in potem upehano spet iščejo mojo roko. Kdo bo meni dal oporo? Pogled mi bega k negibnim in mogočnim pohorskim lepoticam, k stoletnim Smrekam. In v njihovo strogost in resnost so se vrinile skrivenčene in razvejane bukve in rde-čerjava barva, kot bi razvedrila pzračje. In naklonjenost me obi-(ie do nežne jerebike, ki ponuja plodove pticam, kot da tudi ona išče opore. Je mar osamljena in kliče ptice, čeprav le za kratek dotik? Ll U Drugi dan pohoda. Z vetrom in dežjem smo v družbi. Mehka trava pohorskih ravnic, ki posrka vsako kapljo dežja sproti. Tako blaži naše bolečine. Z bukev, ki so v dežju še bolj žareče, kaplja dež in veter se včasih poigra in ga nasuje pravo ploho. Umivam si obraz v dežju in v spoznanju, da se nekdo igra z nami. Sedaj pod odejo je spet vse lepo in prav. In vendar ne bi vedela, da je vse prav, brez listja pod nogami, šuštečega od suhote in bukev, ki so vrinile svojo bar- vo in nagajivost med stroge smreke in tudi ne brez jerebike, ki se razdaja pticam in tudi nikoli ne bi bila tako blizu ljudem, ne živim ne mrtvim, če se ne bi oddaljila od njih. Sedaj je vse dobro in od veselja me prevzame spanec. V sanjah ležim med travami, ki mi božajo lice in šepetam stihe Lermontova: Da bi sladek glas mi o ljubezni neprestano pel svoj mili spev, da bi večno zelen hrast nad mano sklanjal se košat in mi šu-mel' M. Cigler Smelt je zdrav Kdo vendar vidi njeno in našo stisko? S pogledom brodim prek trav, rumenih in visokih in nikdar pokošenih. Za hrano bodo novim travam in sredi gozda čakajo na veter. Gremo dalje. Mimo spomenika neznanemu partizanu in partizanki. Ležita sredi pohorskih gozdov, ne vesta, da človek nima rad svobode, da se sam zasužnji in ne najde več poti k človeku. Varni časi »Kako lepo je bilo na cesti takrat, ko so še vozile kočije.« »Zakaj?« »Ker so bili konji trezni.« Dotrajano Mehanik lastniku avtomobila: »Olje je še dobro, avto pa bi bilo treba minirati.« Vsak po svoje Prijatelj prijatelju: »Posodi mi deset tisoč dinarjev.« »Jih nimam tukaj.« »Pa doma?« »Hvala, so vsi zdravi.« Jasno »Joj, kako je to drevesce zraslo od lanskega leta.« »Jasno, saj ni imelo drugega dela.« Kot doma Tone pride k sosedu na obisk. Sosed brž: »Počuti se kot doma.« Tone: »Ampak jaz se doma zelo slabo počutim.« Normalno Zena se jezi na moža: »Zakaj sploh živiš?« Mož mirno: »Da bi živ dočakal smrt.« ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelav-em SKR najlepše zahvaljujem za arilo in izkazano pozornost. rsem želim še mnogo uspeha pri adaljnjem delu. Jože Kordež Otožnost