Poštnina plačana v gotovini Cena Din 2 OPERA ^I GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN1192930 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJMO UREDNIK: MIRKO POUi Lohengrin Premijera 1. junija 1930 NOGAVICE vedno prihajajoče novosti dobite le v špecijaln i trgovini SREČKO VRŠIČ nasl. V. LESJAK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 JUTRO VIMALI OGLASI A?o/Myo KUPIJO Oglasni oddelek »JUTRA« prMerno\Tula POSREDUJEJO VSE in Vsakomur SEZONA 1929/30 OPERA ŠTEVILKA 17 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Premijera 1. junija 1930 R. Wagner: Lohengrin Veliki Bayreuthski mojster je bil rojen 22. maja 1813. v Leipzigu. Že v svojem štirinajstem letu je začel pod vplivom Shakespeareja in antike pisati tragedije, kar priča o njegovem prvobitnem dramskem talentu. Po vzgledu Goethejevega »Eg-monta« je rabil za neko svojo dramo melodramsko glasbo, pa se je odločil, da jo bo sam napisal. Tako je Wagner prešel od drame k operi, kateri je posvetil vse svoje življenje. Prvi dve dokončani in ohranjeni operi (»Die Feen« 1.1833. in »Das Liebesverbot« 1.1836.) sta mladinski deli, ki sta nastali pod popolnoma nasprotnimi vplivi. Po vsebini in po stilu se razlikujeta te dve operi bistveno. Tudi v nadaljnjih delih opažamo različne vplive. Tako je prvo njegovo uspelo delo »Rienzi« (1842.) nastalo pod vplivom velike francoske opere (Meyerbeer!); toda že v nadaljnjem delu Večnem mornarju« (1843.) vidimo karakteristične znake njegove operne reforme (pod vplivom Glucka, Weberja). V »Tann-hiiuserjU« (1845.) še koleba med veliko opero in svojimi principi. Šele v »Lohengrinu« (1850.) se mu je posrečilo, da izpelje te principe ter jih popolnoma uveljavi. Ta romantična opera zaključujte z nujno konsekvtenco v »Večnem mornarju: nakazano smer. O partituri »Lohengrina« pravi Wagner: >da se predstavlja kot celota, katere posamezni deli so ozko strnjeni, ne pa kot sestavina, ki jo tvorijo raznolični odstavki.« »Lohengrina« je prvič vprizoril Fr. Liszt v Weimarju 28. avgusta 1850., medtem ko je Wagner bival v Zurichu v političnem pregnanstvu (po revoluciji 1849.1.). Kljub temu, da ga je kritika prvotno odklanjala, je delo postalo kmalu popularno ter je ohranilo svojo privlačno moč in priljubljenost do današnjih dni. Tefrieljna misel Wagnerjevih del je ideja rešitve. Že v »Večtteiil mornarju« vidimo, kako se Senta žrtvuje, da bi nesrečnega mornarja rešila kazni in trpljenja. Isto doživimo, kadar reši Elizabeta TannMUstel-ja večnega pogubljenja. Tristan in Izolda odhajata ekstatično v drugo življenje, »ker popolna brezsvest-nost, absolutna nebistvenost (Nichtsein), prestanek vsake snovi 89 Izhaja za vsako premijero — je edina, končna rešitev«. »Lohengrin« je odblesk duševnega n astro jen ja avtorja po »Tannhauserju«. »V ,Tannhauserju‘ sem se hotel otresti frivolne, odurne poltenosti moderne sedanjosti. Povspel sem se z močjo lastnega Roprnenja na željeno višino čistosti in nedolžnosti. S te višine je opazil moj žejni pogled — ženo, ženo, za katero je hrepenel prokleti Holandec z morske globine svojega gorja; ženo, ki je Tannhauserju kot nebeška zvezda pokazala pot iz blodnih jam Venerine gore in ki je končno zmamila Lohengrina iz solnčne višine na toplo zemeljsko grudo. Lohengrin je iskal ženo, ki bi vanj verovala, ki bi ne vpraševala, kdo je in odkod prihaja, temveč ki bi ga ljubila takega, kakršen je in ker je ravno tak, kak se je prikazal. S svojimi najvišjimi občutki, s svojo jasno zavestjo ni hotel biti drugega kot popoln, globoko čuteči človek, toda samo človek, ne bog, t. j. absolutni umetnik. Tako si je zaželel žene — človeškega srca. In tako je šel dol iz bla-ženo-puste samote, kadar je slišal prošnjo te žene, tega srca, tam iz srede človeštva. Toda neoddeljivo se ga drži izdajalska glorijola višje nravi; saj ni mogoče, da bi se prikazal drugače kot čudovit; občudovanje podlosti, sikanje zavisti mečejo sence do srca ljubljene žene; sumnja in ljubosumje pričata, da ni bil razumljen, temveč samo oboževan; to ga prisili na priznanje svojega božanstva, nakar se uničen vrača v svojo samoto.« V tem zgoščenem opisu psihološkega doživetja Lohengrina je dovolj označeno tudi zunanje dejanje, ki je logična posledica duševnega doživljanja glavnih oseb te opere. Kot nikdar poprej karakterizira tu glasba izčrpno in popolnoma vse faze in vsako situacijo. Kako temeljito postopa Wagner pri tem, dokazuje dejstvo, da uporablja za vsako osebnost poseben tonovski način. Tako karakterizira Lohengrina jasni in eterični a-dur, ki se pred njegovim prihodom (v Elzini povesti) premešča na as-dur (rekel bi, prekriti a-dur). Lohengrinova nasprotnika, Ortruda in Telramund, sta karakterizirana po mol-paraleli a-durja, po temnem fis-molu. Angleški rog in bas-klarineta, ki prevladujeta v instrumentaciji teh partij, jim podajata še bolj tajnostno barvo. V sijajnem c-durju tromb je simbolizirana kraljeva moč, medtem ko spremljajo Elzo lesena pihala ter prevladuje v njenih odstavkih mehki b-dur. Mehki a-dur akordi godal in flavt v visokih legah začenjajo predigro, katere oznaka se tu lahko vzame dobesedno; saj opisuje dejanje, ki se je zgodilo pred — igro. Wagner opisuje namreč v njej prihod svetega Grala (Sangue reale — San Greal — San Gral) na zemljo, da bi ga izbrani čuvali in se posluževali njegove moči. Zbor angelov ga v kelihu prinaša z nebes, ga izroča vitezom ter se nato vrača v božje kraljestvo. I. d e j a n j e. Kralj Henrik je zbral pod milim nebom bra-bantske imenitnike, da bi jih pozval na boj proti divjim Ogrom. No pred vsem pa bi hotel rešiti spor, ki je nastal po smrti voj- 90 vode te zemlje. Zato poziva grofa Telramunda, naj mu pove vzrok. Junaški grof težko obtožuje Elzo, hčerko pokojnega vojvode in nesojeno svojo nevesto. Obtožuje jo, da je umorila lastnega brata z namenom, da se s pomočjo tajnega ljubimca polasti brabantskega prestola. Toda on sedaj zahteva to zemljo zase kot najbliži rojak vojvode in kot soprog Ortrude, hčeri kneza Radboda, katerega rod je nekgaj vladal v tem kraju. Na poziv glasnika pristopi težko obtožena Elza. S svojo čistostjo pridobi vsa srca, toda na kraljeva vprašanja odgovarja le nejasno: »Samotna sem molila v žalostnih dneh Boga .. Njeni vzdihi so plavali tja v daljavo; spanec jo je tedaj objel in sanjala je: V blesteči opravi se ji približa vitez, ki jo tolaži lepo. Ta vitez naj jo brani, ta njen junak naj bo! Kljub opozorilu kralja vztraja Telramund pri svoji tožbi: »Tu stojim jaz, tu moj meč! Kdo se hoče. borit z mano za mojo čast?« Vsi odklanjajo to. Ganjen odredi kralj, naj se pristopi k božji sodbi: »Bog samo, sedaj v stvari tej naj še odloči.« Na vprašanje, ako pristaneta na borbo na življenje in smrt, odgovorita Telramund in Elza z da! Na poziv, naj si izvoli borilca, ponavlja Elza, da voli onega viteza, ki se ii je prikazal; njemu obljublja vse, kar ima, pa če hoče, tudi sebe samo. Dva poziva ostaneta brez odmeva. V največji sili se Elza obrača k Bogu s toplo molitvijo, in glej: po reki se približuje vitez v srebrnem oklepu, a njegov čoln vleče divji labod. Ob napeti pozornosti vseh pristopa neznani vitez h kralju; temu sporoča, da je prišel: da se v boj.poda za dekle, ki je obtoženo težko. Elzi pa javlja, da jo bo branil ter ji postal zvest soprog, ako mu obljubi, da ga ne bo nikdar vprašala, odkod je njegova pot, kako mu je ime, kak rod. Elza mu obljublja vse: Kot ti me braniš ta težki čas, jaz zvesto slušam tvoj ukaz.« Vzlic nevarnosti se Telramund odloči za boj: »raje mrtev kot plah!« Šest vitezov odmeri prostor; glasnik pa sporoča pravila boja: »držita red mu prav in strog, brez vsakih čarov in ukan! Sodi pravično vaju Bog, verujte vanj, ne v svojo bran! Po splošni molitvi pristopita borilca. Borba je kratka. Telramund pade, toda Lohengrin mu daruje življenje: »naj v dar ti bo, za svoj se greh kesaj!« Elza pohiti na prsa svojega junaka, ki ga slavi ves narod. II. dejan j e. Dokler v gradu slavijo zmagovalca, ždita v temni noči poleg cerkve dve senci: Ortruda in nesrečni Telramund, ki zastonj zahteva od svoje tajnostne družice, naj mu vrne izgubljeno čast. Junaški grof je popolnoma v oblasti svoje divje žene, katera snuje strašno osveto. On ji rad verjame, da je padel kot žrtev čarovnika, ki bo takoj ob svojo moč, kadar bo prisiljen, odkriti svoje ime in rod. Na to pa ga lahko prisili le Elza. Sicer pa zadostuje, da se mu odseka le najmanjši člen in on ostane koj brez vsake sile. V upanju, da si pridobi izgubljeno ime in čast, se pridružuje svoji ženi v skupni prisegi: »Zaroti naj se zdaj osveta iz burnega srca noči! Ki v sladkem spanju 91 Dirigent: Mirko Polič. Romantična opera v 3 dejanj Henrik Tičar, nemški kralj . Lohengrin..................... Elza, brabantska kneginja . Vojvoda Gottfried, njen brat Friderik, grof Telramund . Ortruda, njegova soproga . Kraljev glasnik............... Štirje brabantski plemiči . Saški in turinški grofi in p' Plemkinje. Paži. Antverpen. PrvP Dekoracije po načrtih g. V vodstvom šefa ga#: Blagajna se odpre ob pol 8. uri Parter: Sedeži 1. vrste . II. - III. vrste „ iv.-VI. . „ VII.-IX. „ X.-XI. . Lote : Lože v parterju „ I. reda 1-5 6-9 Din 46 „ 40 . 38 . 35 „ 30 180 - 180 . 200 Lote: balkonske Nadaljni ložni : Balkon : Sedeži Ne VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki blag* slikali) od Riharda Wagnerja Režiser: Boris Krivecki. .............J. Betetto ................Št. Marčec ................Z. Vilfan-Kunčeva ................Sl. Borse ................R. Primožič ................V. Thierry-Kavčnikova ...................P. Grba .............Fr. Mohorič, A. Drenovec V. Janko, J. Povhe lMZi. Brabantski grofi in plemiči. 'iniki. Žene. Oprode. olovica X. stoletja. Sužnega. — Kostimi izdelani pod 'roberja g. J. Polaka. Začetek ob~ 8. uri Konec ob 12. uri Din v parterju . v I. redu □a balkonu 100 120 25 30 20 30 25 18 Sedeži I. vrste . . Din 16 „ II 14 „ 1». „ . . • 14 „ IV 10 .. V .. 10 Stojišče . . • .. 4 Dijaško stojišče ... 7 v opernem giedallitu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure O sta objeta, znajta, nesreča vama bdi!« Elza pristopi tedaj k oknu, da si sedaj v razgovoru z nočno sapico, ki je cesto slišala njene bolne vzdihe, olajša svoje od sreče prepolno srce. Toda v svojo nesrečo, kajti na njo preži zloba v podobi Ortrude, ki se ji približa s hlinjeno ponižnostjo. Dokler Elza hiti k njej, da bi jo tolažila v težki bedi, poziva fanatična poganka stare bogove na pomoč in maščevanje. Z dvoumno govorico skuša vliti sum v srce plemenite Elze, katera je polna skrbi, kako bi pomagala nesrečnima. V polni zavesti svoje sreče odklanja Elza zlovešče slutnje svoje nesrečne družice ter jo pomiluje: »Zares ne bodeš doumela, da dvoma ljubav ne pozna? Sreča ti pač še ni cvetela, ki jo le trdna vera da!« Nič hudega sluteč popelje Ortrudo v dvor; skriti Telramund pa jo spremlja s svojimi željami: »Tako poguba gre v ta dom! Končaj zdaj, kar si ti izumela, ne branim ti, ki snuješ jim poraz! Poguba z mojim padcem je začela, poginite, kot sem poginil jaz! Le v eno moj pogled je zdaj uprt: Kdor čast je uničil mojo, njemu smrt!« Trombe, napovedujoče novi dan, ga splašijo. Plemstvo se zbira in posluša, kar sporoča po glasniku kralj: Telramund je izobčen in z njim vsi, ki mu pomagajo; Lohengrinu je podeljena brabantska krona, toda »on noče vojvoda biti zvan, on hoče biti varuh čez Brabant!« Ta-le pa jim sporoča, da bo slavil danes poroko, toda: »Že jutri ves oborožen za boj, naj javi kralju se brabantski voj; on noče uživati miru, zabave, on hoče vodit vas do zmage, slave!« V vzklike navdušenja se mešajo glasovi nezadovoljnežev. Tem sporoča tajno Telramund, da bo neznanca javno obtožil čarovništva. Ta pogovor prekinjajo paži, ki vodijo Elzo v cerkev. V sijajnem sprevodu se nahaja tudi Ortruda, katera sledi navidezno ponižno svoji gospodarici. Toda pred cerkvijo ji zastavi pot: »Nazaj, Elza! Pred teboj moram mesto jaz imeti, upogniti moraš ti se pred menoj! Kar meni gre, to hočem zdaj nazaj!« Elza obžaluje, da se je trenutno dala preslepiti, toda Ortruda drzno izziva: ' Če ti je znano ime tvojega junaka, pozovi ga! Ohrabrena od vzklikov plemstva brani Elza svojega ženina: toda pred porogljivimi opazkami Ortrude omaga. Situacijo reši prihod kralja in Lohengrina. Ta spozna takoj položaj ter strogo ukori strahotno ženo. Splašeno Elzo pa pomiri z ljubeznivimi besedami. Toda še ena skušnjava iu čaka. Pred kraljem se pojavi izobčeni Telramund. Težko obdolžuje Lohengrina ter zahteva, naj se popravi krivica, ki se mu je zgodila pred sodbo. Njegov nasprotnik naj pove, kdo in kaj je, sicer ne zasluži upoštevanja. Ponosno odvrača Lohengrin, da je dolžan dati odgovor le Elzi; še kralju mu ni treba odgovarjat, sai zani govore dejstva. Elza je vsa zmedena, toda še enkrat ji uspeva obvladati sum. Da, celo tajno ponudbo Telramundovo, češ, da ji bo pomagal razkriti tainost njenega moža- če ga k' ponoči pozove, odklanja ter se skuša okrepiti na prsih svojega rešitelja i" varuha: Junak, objemi tvoj me čar! Vseh dvomov moč naj prekosi moje ljubezni čar!« Ob vzklikanju naroda in ob zvokih 94 tromb pelje kralj oba v božji hram. Toda v srcu Elze dozoreva sum! — , 111. dejanje. Po veseli gostiji (predigra) privede kralj mlada poročenca v njune sobe. Vesela pesem je dopeta, sama sta. V zanosu prve sreče je Elza trenutno pozabila težko sumnjo, ki ji razdvaja srce. Z nekakim veseljem se spominja njegovega prihoda; svojega navdušenja, ko je vzrla v resnici njegovo podobo, ko je spoznala, da ga je sam Bog poslal: »in pred teboj medleti sem hotela, kot potok živ korak oviti tvoj, kot na livadi cvetka razcvetela, hotela upogniti sem se pred teboj. Mar je to ljubezen?« Iz prošnje, da bi ga smela klicati po imenu, kot jo on sladko zove, se porodi strastna, neutolažljiva želja, da bi doznala njegovo tajnost. Lohengrin jo najprej ukori: naj mu zaupa tako, kot je on verjel njeni prisegi in on jo bo spoštoval kot najboljšo vseh žena. Saj ga je pripeljala k njej ljubezen in radi nje je žrtvoval mnogo: ker on ne hodi k njej iz noči in ( trpljenja, radi nje je zapustil srečo, sijaj! To zaneti požar v njenem srcu: kaj bo, ko se nje naveliča, ko se v njem zbudi želja, da bi se povrnil tja, odkoder je prišel? Lohengrin jo zaman po-miruje; nič ne vzdrži več usodnega vprašanja: »Več zame ni miru na sveti, nič zablod me ne oprosti, ah, če mi je umreti, da zvem le, kdo si ti! Neblago blagi mož, čuj, kaj te moram vprašat! Ime mi zdaj odkrij! Odkod ti pot? Kak tvoj je rod?« V tem vdere Telramund s svojimi v sobo, toda Lohengrin ga z enim udarcem meča pobije na tla. Vse je končano! Vitez naroča, naj odneso ubitega grofa pred kralja, ženo pa preda civorkinjam, naj jo svečano oblečejo, da bi ji mogel pred kraljem odgovoriti. (Sprememba.) Trombe se oglašajo. Brabantski voj se zbira pred kraljem, da bi odrinil a Lohengrinom. Toda veselo razpoloženje pokvarijo plemiči, ki prinašajo Telramundovo truplo, in pa prihod pobite Elze. Sledi ji Lohengrin, ki razjasnjuje: Junakom, ki jih je zval, ne sme načelovati. Prišel je sem kot tožitelj: naj zbor odloči, če je po pravici ubil moža, ki ga je napadel ponoči. Vsi mu pritrjujejo. Toda Lohengrin toži dalje: k izdaji se je dala premotiti ona, ki jo je pred Bogom vzel za ženo. Prelomila je prisego; sedaj mora pred vsemi odkriti svojo tajnost, naj čujejo: če rod njegov njihovemu plemstvu ni enak! Tužni poslušajo vsi njegovo povest: V daljavi kraj leži tajnosten, skriven, tam stoji grad, ki Monsalvat je zvan; v njem se čaša čudotvoma straži kot najsvetejša izmed'vseh svetinj; da n jo ljudje bi čuvali najblažji, prinesli so jo angeli z višin. Golob z nebes ji prinaša vsako leto novih moči: to je Gral, ki podeljuje svojemu viteštvu čisto vero in nadzemeljsko moč. Zastonj hudobnežev je kljubovanje, pred njim beži tudi smrti strašna noč. Da, celo onemu, ki gre v daljne kraje borit se za pravico, se sveta moč ohranjuje, če njegov rod ostane prikrit. Toda če je spoznan, mora oditi odi ljudi. Od Grala bil je v zemljo to poslan. Ondi kraljuje njegov oče Parcival, a on, njegov vitez, je Lohengrin imenovan. 95 Vsi so pretreseni ih ginjeni. Elza medli. Toda že prihaja labod. Gral pošilja po svojega viteza! 0, če bi vsaj eno leto mogel ostati pri Elzi. V tem času bi se vrnil brat Gottfried, ki ga sedaj veže čarovnija! Zapušča mu svoj rog, da bi ga čuval v nevarnosti, svoj meč, da bi mu prinesel pobedo, in svoj prstan, ki ga naj spominja nanj, ki mu je rešil sestro iz težke bede. V tem se prerine do kralja napol blazna Ortruda. V divji radosti sporoča, da je ta labod sam Gottfried, ki ga je ona začarala, saj ga pozna po verižici. Tako se maščujejo nad vsemi stari bogovi, ki so jih ljudje zapustili. Lohengrin, ki je vse slišal, se v globoki molitvi spusti na kolena. In glej, z nebes prileti beli golob, labod se spremeni v Gottfrieda, ki objame svojo sestro. Otožen se odpelje Lohettgrin, vodi ga golob. Elza umira, spremljajoč svojega dragega s poslednjim pogledom, Ortruda pa se uničena zruši na zemljo. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. % WM KOLINSKA TOVARNA izdeluje tudi že pred vojno dobro znano pristno „VYDROVO“ RŽENO KAVO h »I a terpentinov« milo Za modne čevlje Indian - Soetial Za lakaste čevlje Indian lak - čistilo Priznano najboljša Za črne in rjave čevlje čistiia Indian pasta ELEGANTNE OBLEKE IZDELUJE ♦ J. JEŽEK LJUBLJANA - ŠELENBURGOVA 6/1. PORCELAN STEKLENINA ŽELEZNINA BOGDAN ŽILIČ ouNAjsKAC.li LJUBLJANA poleg Figovca • ANGLEŠKE TKANINE MANUFAKTURA Li/ a @L/ LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 4 KREDITNI SISTEM ' TURISTI! Najlepše spomine Vaših izletov ohranijo samo foto- posnetki Foto-aparate in potrebščine dobite po zmernih cenah v največfi Izbiri pri. drogeriji ,.4drija‘ Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Zahieuajte pousod izključno le original Chabeso Original Jugo „Luc“ peči najcenejše in najboljše le pri tvrdki JUGO LUC Ljubljana, Puharjeva ul. 3 * Salon perila Albina Bogataj Gradišče št. 13, I. nadstr. 100.000 Din tudi več in celo glavni dobitek morete zadeti v državni razredni loteriji. Jesensko kolo se bo kmalu pričelo. Razglasili bomo v časopisih, kedaj da bodo srečke prispele. Takrat pa ne odlašajte, temveč pridite si takoj izbrati svojo srečno številko, ki Vam bo prinesla blagostanje in srečo. Pomnite, vsaka druga srečka mora biti izžrebana! Naše srečke se prodajajo v Oglasnem oddelku „Jutra“ v Prešernovi ulici, v ekspozituri ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 l?rva jugostovanska tovarna dežnikov IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIM JOSIP VIDMAR lllllllll!llllllllllllllllllllllll.j|l!lllll!ll!ll!lllllll!!ll!llllllllllllllllllll!llllll!lllllllllllll!lllll! £ j u 61 j a n a, Vred škofijo štev. 19 71 a j v e čj a i z 6 ir a m od^n i tj novosti Oz6rano 6v\atitetno Stago, skrajne cene T? o s e 6 n a detavnica za popravita r L J U B L j A N /-. i__________ IPOK 0 P A Ll Š Č E 5 V. KRI O KUNO VAR LEGANTNA DAMA » M®r UPUIE ZA PLAŠČ VEDNO najmodernejše VZORCE NAŠO BOGATO IZBIRO miom. A. &E. IKABERNE LIUBL1ANA PORCELAN STEKLENINA ŽELEZNINA BOGDAN ŽILiČ dunajska c. 11 LJUBLJANA poleg Figovca ANGLEŠKE TKANINE MANUFAKTURA r LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 4 KREDITNI SISTEM TURISTI! Najlepše spomine Vaših izletov ohranijo samo foio-posnetki Foto-aparale in potrebščine dobite po zmernih cenah v naj ve C Ji izbiri pri drogeriji ,AdrIJa* Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Zahteuajte pousod izključno le original Chabeso Original Jugo „Luc“ peči najcenejše in najboljše le pri tvrdki JUGO LUC Ljubljana, Puharjeva ul. 3 Salon perila Albina Bogataj Gradišče št. 13, I. nadstr. 100.000 Din 1 vi d i e c in celo glavni dobitek morete zadeti v državni razredni loteriji. Jesensko kolo se bo kmalu pričelo. Razglasili bomo v časopisih, kedaj da bodo srečke prispele. Takrat pa ne odlašajte, temveč pridite si takoj izbrati svojo srečno številko, ki Vam bo prinesla blagostanje in srečo. Pomnite, vsaka druga srečka mora bili izžrebana! Naše srečke se prodajajo v Oglasnem oddelku „Jutra“ v Prešernovi ulici, v ekspozituri J u t r 3 ^ v S i š k i ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 !)• » K ✓[V C pecilni prašek vanilinov sladkor prašek za puding ,Backin‘ zmes za kolaže gospo' Ali že poznate vse preparate, ki iih izdeluje Dr. Oetker? ‘i- ' I V Pričujoči opis Vas seznanja s temi prvovrstnimi in cenenimi kuhinjskimi pripomočki. Poskusite vse in videli bodete, kako prijetno izpremembo bodete imeli v svojem desertu. Ako zaželjenega ne dobite pri svojem trgovcu, pišite naravnost na naslov: $ if. I Dr. A. Oetker Jugoslovanska tovarna za izdelovanje hranilnih sredstev Maribor Dr. Oetkerjev pecilni prašek »Backin«. Dokton Oelkera PraSak ,* i» najboljil -•honllo ultlčon pod • fflinom Splošno priznan kot priznano sredstvo za kipenje. Zastarelega načina pečenja s kvasom, natronom i. t. d. pač danes ne uporablja več nobena napredna gospodinja, ker je že davno spoznala prednosti Dr. Oetkerjevega pecilnega praška in porablja le tega. Otroci in bolniki naj uživajo predvsem le močnate jedi in pecivo z Dr. Oetker-jevim pecilnim praškom kot sredstvom za kipenje. Recepti gratis in franko od tovarne. Dr. A. Oetkera vanilinov šečer za kuhioju. Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor daje močnatim jedem, ki jim je dodan, fini vanilijev aroma. Mnogo cenejši in štedljivejši ko vanilijevi stroki. Večja varčnost! Pri nakupu pozor na vknjiženo znamko »Svetla glava«; zavrnite vsak drug proizvod, ker je le slab posnetek Dr. Oetkerjevega vanilinovega sladkorja. VOetker« PraSak za Puding finogo pudinga Dr. Oetkerjev prašek za puding z mandljevim, vanilijevim, limonovim in čokoladnim okusom. Jako prijeten in redilen desert za otroke in odrasle. Popolnoma malim detetom se daje puding topel in ga takega otroci jako radi jedo. Mrzel je s sadnim sokom najboljši in najcenejši desert. m J »Dibojia« — Dr. Oetkerjev prašek za kremo (z vanilijevim in čokoladnim okusom) je jako fina in redilna krema za polnjenje tort i. Sama je s stepeno smetano veselje vse hiše. t. d Oetkera Dr. Oetkerjev prašek za vanilijeve omake se porablja povsod tam, kjer se naj napravijo redke kreme, tako k pudingom, rdečemu zdrobu, sadnim želejem i. t. d. Doklora OetVera »mpoHoi UKUHAvanii Dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje. Nad vse dragocen pri vkuhavanju sadja. Pravilno uporabljan brezpogojno zaprečuje splesnjenje vkuhanega sadja. Natančen opis na vsakem zavojčku omogoča gospodinji, da zares prvovrstno konzervira svoje sadje in sočivje. Dr. Oetkerjev »Guštin«. Najboljša jedilna moka z mnogimi kostenino tvorečimi snovmi. Z mlekom skuhana za otroke jako priporočljiva. Porabna povsod, kjer se je sicer porabljala krompirjeva ali škrobna moka. P z Oetkera zapriredbu sj Hoplog naraska pudingyj V6 osobo Dr. Oetkerjev rdeči zdrob se uživa kot osvežujoča jed osobito poleti. Serviran z vanilijevo omako je skrajno delikaten desert. Dr. Oetkera PRBŠRKZfl CKVENU GRIČU Dr. Oetkerjeva »Purina«. V nasprotju z mrzlimi pudingi služi ta preparat špeci-jelno za pripravo toplega narastka-pudinga, ki ima tudi visoko redilno vrednost in prijeten okus. Priporočilen tudi za otroke vsake starosti. •v** r\o EOMAČI kuhinju i taituntvo Dr. Oetkerjev domači natron je v kuhinji jako dobrodošel pripomoček za zmehčanje stročnih sadežev in polno izrabo kave; v malih množinah dodan mleku prepreči seskočenje. Doktora Oatkera REGSNIA- lelalln« ma lalo U tcl-.i-.la. Dr. Oetkerjeva šartljeva zmes »Backin«, ideal vsake gospodinje za pripravo redilnega »Backin«-ovega šartlja, raznih tort, keksov in sadnih močnikov. Vsa za sestavo telesa potrebna hraniva se nahajajo v »Backin«-ovem šartlju. Dr. Oetkerjeva jedilna želatina za pripravo najrazličnejših predjedi in desertov kislega in sladkega okusa. Znatno prijetnejša in cenejša porab-nost nego pri listnati želatini. Dobiva se bela kakor tudi rdeča in na vsakem zavojčku se nahaja več porabnili receptov. Ji mm : ( TrcL-ia/i ra puUu-ig j, 6ofotadnu Dortaiticu sa iu^ecAtxf u,m bouktnumn j Dr. Oetkerjeva čokoladna jed, pomešana s sesekanimi mandlji, daje najboljši desert kod priprave pudingov. Lahko se tudi naredi najfinejša krema. f ©j.OeStoa pudirnjovprašah saniabronania i isiicchanim bademima v Dr. Oetkerjev makronin puding, za pripravljanje finih pudingov. Vsebuje vse lira-nive sestojine in sesekane mandlje. Puding lahko garniraš z makronami, kateri se nahajajo separatno v zavojčku. Jako prebavljiv in ugoden okus. Bactatma Dr. Oetkerjev Bactamid, nadomestilo za jajca, uporablja se kod vsake priprave, kjer se doda jajc in sicer vsaki močnati jedi in pecivu, posebno omeletam, žličnjakom, rezancem, krpicam, cmokom, buh-telnom, kolačem, maslenemu in krhkemu testu i. t. d. Ena noževa konica nadomešča moč in barvo enega jajca. V milijonih slučajev preizkušani jedi in pecivo se dobe pri vsa\i naj piše naravnost na tovarno (^r. brezmščni r, ^ ,>riproste kakor fine močnate ;§pVGu^\kjer jih ni dobiti, od tam se >/OetkO' v Mariboru. Dopošiljajo se in fraoko. K PREMOG šlezijski in domači DRVA bukova in mehka KOKS za industrijo, obrt liiiiiiiliiiS dobavlja promptno in solidno DOM. ČEBIN LJUBLJANA Telefon 20-56 Telefon 20-56 Pisarna: VVolfova ulica 1/11 Skladišča: Vilharjeva cesta (za kurilnico juž. žel.) Na dr obno! Na debelo! KINO LJUBLJANSKI DVOR TELEFON 2730 bo v bližnji bodočnosti predvajal sledeče velefilme: Po cesti sramote Veliki nemški film „Der Weg der Schande" 12 razbojnikov Krasni nemškoruski film po znani kozaški pesmi Ljubimec sreče V glavni vlogi priljubljeni Hary Liedtke Obešenčeva Tončka — Galgentoni V glavni vlogi Ita Rina — Ida Kravanja Osveta moloha Grandijozni velefilm iz razkošnega orijenta Poleg tega pa moremo s posebnim veseljem javiti, da smo zaključili izbor najboljših Bosna-filmov nemške in angleške produkcije, predvsem: Noč strasti V glavni vlogi demonska Lia de Putti Atlantic Velefilm v režiji slavnega režiserja Duponta Beli šejk V glavni vlogi Lilian Hall Davis, znana iz filma Volga, Volga Na fronti nič novega Po znanem romanu Remarquea „lm VVesten nichts neues" Predstave ob 4., v nedeljo in praznikih ob pol 11. in 3. uri so 4 dinarske Lahko sedete, kamor hočete. Predstave ob delavnikih ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri, ob nedeljah in praznikih ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. iekAM£1 ■ ATI OTEKA .»AKOiau Lekarna Mr. Ph. Leo Bahovec Ustanovljena 1536 1. Ljubljana, Kongresni trg 12 Teltfon štev. 2615 Moderno urejena lekarne, katera odgovarja vsem predpisom higijene, vedno dobro založena z vsemi in vedno svežimi domačimi in tujimi zdravilnimi sredstvi, mineralnimi vodami, obvezili ter kirurgičnimi in mineralnimi predmeti. Zdravila na recepte se izvršujejo točno in natančno po predpisih. Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn. V zalogi so tudi vsa in najboljša zdravila za živino. Posebno za metljavo živino se priporoča sigurno franc, zdravilo „Fužeržinju“. Samo v tej lekarni se izdeluje pravi že povsod poznani in kri osvežujoči »Planinka« zdravilni čaj, ki se pripravlja večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. »Planinka« zdravilni čaj namreč s tem, da čisti in prenavlja kri, izborno učinkuje pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju, slabotnemu delovanju črev, hemeroidih (zlati žili), povapnenju žil, izpuščajih, žolčnemu kamnu in obolenju mokračne kisline. Preprečuje kislino (zgago) in vzbuja apetit. ■ ™ Zaščitni znak; V drugih lekarnah stane pravi „Plamnka“ caj Din 20 - za en paket, kateri pa vsebuje samo potem pravi »Planinka** čaj, če je zaprt in plombiran in če nosi napis: Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana — a ta lekarna pošilja po pjšti večje količine, in sicer: 4 pakete za Din 70’ — (namesto Din 80—), 8 paketov Din 140’ - (namesto Din 160 - ), 12 paketov Din 190' — (namesto Din 240' ), iz česar razvidite, da je tem ceneje, čim več se naenkrat naroči — Denar pošljite naprej, ker se drugače podraži za Din 10'—. Kfavirske izvfečke in pofpurije prifju6fjenif) oper in operet, kakor za kfavir, viofino, petje i. t. d. do Site vedno v največji iz 6 ir i v Tllatični knjigarni £ju6fjana, Kongresni trg štev. 9 0 H -i KJ CJ D E n •X a Turska n o O a Drago 5chu/ab Q ■+■ N Ljubljana N >u priporoča suoje elegantne nouosti D >in za gospoče in čarne (O a □ ' Ul O XI § >y<. o o rj K PREMOG šlezijski in domači DRVA b u k ° vi1iiiniiilniiiiiigiini KOKS za industrijo, obrt in centralne kurjave dobavlja promptno in solidno DOM. ČEBIN LJUBLJANA Telefon 20-56 Telefon 20-56 Pisarna: Wolfova ulica 1/11 Skladišča: Vilharjeva cesta (za kurilnico juž. žel.) Na drobno! Na debelo! KINO LJUBLJANSKI DVOR TELEFON 2730 predvaja v letošnji sezoni izbor najboljših filmov nemške, francoske, amerikanske in ruske produkcije: Nevesta št. 68 Konrad Veidt Caričino srce režiser Striževski, v glavni vlogi Lil Dagover Žena v plamenu Olga Čehova Golgentoni Ljubljančanka Ita Rina Očetje in sinovi ruski film po romanu Turgenjeva V senci Yošivare prvi originalni japonski film Kazaki po Tolstojevem romanu, sovjetska produkcija Kako pridemo na svet znanstveni film človekovega spočetja in rojstva Zora življenja režiser Pudovskin Zasledujte naš pestri program! Kolosalno velika izbira gramofonov, plošč, kolesov i. t. d. Samo prvovrstno blago! „TEHNIK“ JOSIP BANJAI, LJUBLJANA Pražakova 19 (Ljubljanski dvor) TVRDKA CIUHA & JESIH STARI TRG 1 (Pod Trančo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga za damske in moške obleke, za perilo, posteljnino in pohištvo Nadalje: preproge, zavese, odeje, perje, puh i. t. d. Vam nudi svetovno-znane, z najboljšim konfortom opremljene motocikle Na 12 mesečnih obrokov HARLEY- DAVIDSON Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tehnična Komercijalna družba z o. z. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 TONE POLJŠAK RADIOTEHNIKA Ljubljana, Aleksandrova 5 Splošna radiotehnika — Radioaparati brez baterij za priključek na vod električne razsvetljave asas KH1I6RRHR RNTIKURRHRT PI5RRNI5KE POTREBŠČINE MQUR ZRLOŽBfl,.,.,.., U C/JUBLTRNl KONGRESNI TRS 19 GLAVNO ZASTOPSTVO: A. PRELOG REMINGTON Telefonirajte: 3 4 5 6 LJUBLJANA MARIJIN TRG 8 WOLFOVA UL. 1 o c Ure, zlatnina, srebrnina, očala, daljnogledi, -o 0 TD o UJ a barometri v veliki izbiri in najceneje pri ta 5T o c >u o E. SKOPEK rt" O o< D O a > d) (prej F. Rudholzer) S to o_ a 0 CL Ljubljana - Mesini trg št. S D- / D O ORIENT DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA Zaloga vseh šolskih, umetniških in vsakovrstnih barv ter čopičev Najboljši laki, barve in čistila za pode Prodajalna: Dunajska cesta št. 14 '1+sHO /tov CAUOJVMO /tot*7** Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okgs in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-gerijah in trafikah RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Elitni kino Malica Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani prinaša na najboljši svetovni zvočni aparaturi WESTERN ELECTRIC premijere sledečih izbranih najboljših velefilmov: Valček ljubezni (Liebeswalzer) Vesela, velekomična filmska opereta Pojeta in govorita v glavnih vlogah Willy Fritsch in Lilian Harvey Noč je najina , (Die Nacht gehort uns) Veliki nemški zvočni film ljubezni in športa Charlotte Ander in Hans Albers Nesmrtni potepuh (Der unsterbliche Lump) Zvočni velefllm ljubezni. V glavnih vlogah Liane Haid in Gustav Frohlich Samo tebe sem ljubil (Nur dich habe ich geliebt) Zvočni velefilm, v katerem poje divne arij« Mady Christians Ne verujem več nobeni ženi (Ich glaub nie mehr an eine Frau) Zvočni velefilm s slavnim nemškim komornim pevcem Richard Tauberjem v glavni vlogi Hadži Murat Zvočni film po romanu L. N. Tolstega Ivan Možuhin, Lil Oagover, Betly Amann Zmagovalci vsemirja Zvočni velefilm hrabrih ameriških pilotov Rarjwj^7f)loyarro » Nekronana kraljica Zvočni \felef|lm ljubezni z divno rinite Griffith