Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 244. v LJUBLJANI, petek, dne 20. novembra 1925. Posamezna številka Din 1.—, LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 652. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ■ za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dep&litizacija šole. Ufe bolj simpatične misli v Radičevem prosvetnem programu, kakor je njegova odločna izjava o nujni potrebi popolne depolitizacije šole. Ne samo od vpliva strank in vlade je treba oprostiti mladino, temveč tudi od pretiranega vpliva dr g* ve. Da je to misel izpregovoril aktivni prosvetni minister, v tem je njen poseben pomen. N« samo pri nas, temveč skoraj povsod! po svetu, se je namreč v zadnjem času udomačil pretiran kult države, da j« postala država že pravi malik. Šlo s« ia pri tem že tako daleč, da je bil mnogim interes države važnejši, ko pa blagOr ljudstva. In vendar je namen države samo ta, da dvigne blagostanje ljudstva in če država tega svojega glavnega in skoraj edinega namena ne izpolnjuje, mora brezpogojno propasti. To je še vedno dokazala zgodovina. Ves sijaj države je sama laž, če se v zunanjem blesku pozablja na blaginjo ljudstva. In posledica prezrtega ljudskega interesa jo vedno razpad države ali revolucija. Kdor hoče torej svojo državo obvarovati pred eno teh katastrof, temu ne sme biti država sama sebi namen, temveč le sredstvo za dvig ljudskega blagostanja. Dosledno temu pa je tudi odkloniti vsak državni terorizem. Nezmiselno je, če držav* v imenu države krati ljudstvu svo-l*odo ali če s prevelikimi davki tira narod v gospodarski propad. Ravno tako pa je tudi napačno, če si ona lasti pravico, da določa mišljenje dijakov. S tem prekorači svoj delokrog, ker država ima zastopati samo misel ljudstva, ne pa narobe ukazovati ljudstvu, kaj naj ■tisli. Če pravi ljudstvo, da je monarhistična misel pravilna, potem ima država učiti monarhistično misel, če pa pravi ljudstvo, da je republikanska prava, potem ima učiti to. Izvrševateljiea ljudske »olje je država, ne pa gospodar nad ljudstvom. Ea ljudsko miselnost pa je največje važnosti akademska omladina. Njena naloga je, da udomači izkušnje drugih narodov med ljudstvom in da dvigne narod umstveno. To svojo nalogo pa more mladina izpolniti le, če je v svojem mišljenju popolnoma svobodna, če nima nad seboj nobenega diktatorja razven svoj« vesti, ljubezni do ljudstva in pa znanstvenih rezultatov. Vsak državen terorizem mladine pa je ravno tako odkloniti ko strankarski, zlasti še, ko sta navadno identična. 1 ^>eS°^zacij° šole je zato izvesti v ce-,( ,raT nič ne rabimo mladine, ki po-(tjekuj© pred fetiši, temveč mi rabimo mladino, ki b0 v vsakem oziru svobodna, ker samo taka bo znala čuvati svobodo , naroda. m hočemo mladino, ki vedno pogleda resnici v oči, ki se ne boji neprijetne, temveč ki je dovolj močna, da tudi tako Prenese. Mladimi mora biti idealistična, toda, obenem tudi kritična. S sanjači ne bomo dvignili naroda, temveč samo z delavci. Depolitizacija šole mora zato biti naj-y*Sji zakon. V prvi vrsti pa mora upoštevati ta zakon mladina sama. Zato je Čisto ugrešeno, kadar se mladina sama Postavlja čisto v službo ene stranke, ^dor se še uči, mora biti objektiven. Urankar pa se do tega nikar ne po-’^Pua. 80 sobotne volitve v aka-^T^sko reprezentanco največje važno-se govori karkoli, resnica je odvisfr 88,110 1*) da je na eni strani ne-P® *n °hjektivno dijaštvo, na drugi Ankarske opredeljeno. In zato je Prihod St. Radiča v Slovenijo. PRORAČUN PROSVETNEGA MINISTRSTVA ZVIŠAN. Beograd, 20. novembra. Včerajšnji dan je bil popolnoma miren. St. Radič je prevzel posle svojega resora in politično življenje je prišlo zopet v normalen tir. Vlada se je bavila edino le s posameznimi tehničnimi vprašanji, ki so bila v zastanku. V glavnem se je vlada bavila s finančnimi problemi, z dvanajstinami, s proračunom in ostalimi važnimi vprašanji, ki pridejo pred skupščino. Največja živahnost pa je nastala v jasnosti povodom vstopa g. St Radiča v vlado. Sinoči še je sestal ministrski svet. Kakor predvčerajšnjim, tako se je tudi včeraj zbrala pred ministrskim poslopjem radovedna množica, ki je hotela videti slavnega voditelja hrvatskega naroda, ki se je tako dolgo boril proti Beogradu. Takoj, ko je St. Radič prišel iz svojega kabineta, so se čuli klici: »Evo ga, Radiča!« Pasanti so ga burno pozdravljali. V splošnem je razpoloženje za g. St. Radiča najboljše. On tvori predmet vseh političnih razgovorov. Javnost je mneftoja, da se boljše pač ni moglo zgoditi. Včeraj dopoldne je bil g. St. Radič v svojem kabinetu in urejeval dvanajstine in proračnn prosvetnega ministrstva. Popoldne ob 16. pa je posetil finančnega ministra Stojadinoviča ter mu obrazložil nujno potrebo revizije in zvišanja kreditov. Tej konferenci sta prisostvovala tudi dva referenta. Med St. Radičem in Stojadinovičem je prišlo do popolnega soglasja v vsakem oziru. Radič ostane še jutri v Beogradu, nakar potuje v Zagreb. Tu se bo zadržal samo kratek čas. V soboto ob 1&.30 potuje St. Radič v spremstvu ministra na razpol. in narodnega poslanca g. Pu-celja v Ljubljano. V soboto zvečer se bo St. Radič udeležil prijateljskega sestanka, ki ga priredi Zveza slovenskega kmetskega ljudstva. V nedeljo ob 10. dopoldne bo St. Radič govoril na velikem shodu v Narodnem domu. Isti dan ob 3. popoldne posetita St. Radič in Pucelj veliki shod v Veliki Loki pri Novem mestu, nakar se vrne St. Radič v Zagreb. Prihodu kmetskega voditelja v Slovenijo pripisujejo vsi politični krogi brez izjeme velik pomen. To smatrajo namreč za pričetek kampanje, ki jo namerava izvesti seljačka stranka v Sloveniji, v prvi vrsti seveda proti SLS. St. Radič je bil sinoči, kakor še nikoli, zelo dobro razpoložen in je posetil opero Manon v beograjskem gledališču. Seja ministrskega sveta. Beograd, 20. novembra. Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet, ki je •razpravljal o dvanajstinah. Sprejeti so bili zadnji amandmani, ki pridejo v dvanajstine. Danes ob 10. dopoldne se sestane ministrski svet k ponovni seji, na kateri bo razpravljal o proračunu za 1. 1926/27. Od ostalih vprašanj, o katerih je vlada včeraj razpravljala, sta najvažnejši vprašanji zgradbe mostu Beograd—Pančevo in vprašanje tvornice papirja Milana Vapa v Beogradu. Kar se tiče pančevskega mostu, je prometni minister obrazložil svoje stališče in opozoril vlado na pogodbo, sklenjeno leta 1923 z nemško tvrdko Vones von Dinglingen, kateri je bil že enkrat podaljšan rok za dve leti. Potemtakem bi morale biti konstrukcije mostu dobavljene na račun reparacij iz Nemčije. Vendar pa bo treba počakati še tri leta, ker so dosedanje reparacijske dobave iz Nemčije saturi-rane. Ministrski svet je sklenil, da se pogodba realizira, vendar pa razprave o tem vprašanju še ni končal. Debata o papirnici Vapa je bila živahna. Vlada je skušala najti način, kako bi se otresla obveze, ki jo je prevzela z večjim delom delnic. O zadevi bo razpravljal še finančno-ekonemski komitet ministrov. Kajti država mora v današnjih razmerah plačevati velike vsote za vzdrževanje obrata v tej tvomici. KOMISIJA ZARADI LUKINICEVE | AFERE ŠE NI KONČALA DELA. ! Beograd, 20. novembra. V skupščini je bilo včeraj precej Živahno. Delovali sta le sekcija za carinsko tarifo in preiskovalna komisija, ki se bavi z afero bivšega samostojno demokratskega ministra Lukiriiča. V prvi sekciji pride na dnevni red vprašanje uvozne carine na tiskarske potrebščine, n. pr. papir, knjige itd. Ker je ta materija] velike važnosti za narodno prosveto, bo večina članov sekcije zahtevala ukinjenje carine na te potrebščine. Kar se tiče anketne komisije, je slednja končala zasliševanje dr. Lukiniča in izdelala poročilo. Komisija se je imela odločiti, ali dvigne v plenumu napram Lukiniču obtožbo, ali ne. Vendar komi- jasno, da bo zmagovita sindikalna lista vodila v akademski reprezentanci samo dijaško politiko, dočim bo zmaga centralnega tajništva zanesla v akademsko reprezentanco strankarstvo. Samo ta moment je bistven in mora biti odločilen za vse akademike. Depolitizacija šole je v najvišjem interesu naroda in v soboto bodo polagali ljubljanski akademiki izpit, če znajo braniti ta najvišji interes naroda. sija še ni storila nobenega sklepa, marveč je soglasno sklenila, da zahteva od skupščine podaljšanje roka, ker mora dobiti še nekoliko podatkov. Delo komisije je edgedeno do 27. t. m., ko se sestane narodna skupščina. NOVI PRORAČUN ZNAŠA 13 MILIJARD. Beograd, 20. novembra. Finančni minister je včeraj popoldne predložil skupščini načrt rednega proračuna za leto 1926/27. Podrobnosti o načrtu še niso znane. Nekateri zatrjujejo, da bo proračun znašal 13 milijard dinarjev. Proračun je popolnoma stvaren. Vlada ni zanj sprejela nobenih novih davkov. _________________________________ i j PRED SPREMEMBAMI V PROSVET- j NEM MINISTRSTVU. Beograd, 20. novembra. St. Radič je j odločen, da se v ministrstvu obda samo 7, zanesljivimi ljudmi in zato bo v naj- ; krajšem času izvedel obsežne izpre- ; membe v svojem kabinetu. Verjetno je, j da bodo vsi inšpektorji, ki so bili ime- | novam le iz strankarskih ozirov, .cdstav- ! 1 jeni. Enake izpremembe se bodo izvr- J Šile tudi v vsej državi. Parlament pretepa« »KDOR GOVORI DRUGAČE KO MI, DOBI BATINE«, JE DEVIZA PASI-STOVSKIH POSLANCEV. Rim, 20. novembra. Takoj po pričetku današnje seje poslanske zbornice je prišlo do velikih škandalov. Komunistični poslanec Massi je izjavil v imenu svojih tovarišev sledeče: »Če bi bil navzoč na včerajšnji seji, bi bil izjavil, da nikakor ne odobravam udanostnih manifestacij ministrskemu predsedniku. Take manifestacije so se vršile v zadnjih dneh v vseh mestih in v vseh cerkvah. Mi komunisti se njim nikakor ne moremo pridružiti. Te manifestacije namreč z ozirom na žalostni položaj v deželi ne odgovarjajo duhu delavstva in duhu italijanskega naroda!« Na to je prišlo do burnih scen. — Fa-šistovski poslanci so obsipali govornika z najizbranejšimi psovkami. Tajnik fa-šistovske stranke Farinacci je skočil pred komunističnega poslanca in mu priložil dve zaušnici, rekoč: »Kdor govori drugače, kakor mi, ta ne zasluži drugega kot batine!« Poslancu Massiju so priskočili na pomoč njegovi tovariši. Okoli njih se je zbrala tudi množica fašistovskih poslancev. Fašisti so pričeli obdelovati svoje nasprotnike s pestmi. Massija so podrli na tla, ga tolkli toliko časa, dokler se ni onesvestil. Bitka se je nadaljevala na koridorju in pozneje pred poslopjem. — I Publika je bila vsled pretepa zelo navdušena. Najbolj agilne so bile seveda ženske. Fašistovska milica, ki je stražila je prijela enega fašistovskega poslanca in ga udarila po glavi, ker je mislila, j da je komunist. Pred parlamentom so j nekega komunističnega poslanca Dia-; cellija, ki je prišel mimo, tako pretepli, : da so ga morali odpeljati v bolnico. Po-i slanec Massi je težko ranjen. Ko je pri-’ šel Mussolini, se je fašistovska iruiial j pomirila. Podpredsednik Paulu?:zi je j opomnil opozicijo, naj bo drugič lojal-i nejša napram močnejšim fašistom. ! FAŠISTI ŽE ZBRALI 1 MILIJON DOLARJEV. Rim, 20. novembra. Po vesteh, da je Italija sklenila v Ameriki posojilo 100 milijonov dolarjev, je poslal glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci finančnemu ministru Volpiju v New York pozdravno brzojavko, v kateri mu čestita na doseženem uspehu. V brzojavki povdarja Farinacci, da nabiralna akcija za odplačevanje prvega obroka ameri-skega posojila zelo ugodno napreduje. Dosedaj je nabranih okoli 1 milijon dolarjev. (Kdo je moral šteti te dolarčke, pretepač Farinacci žal ne pove. Op. uredn.) GOSPODJE DIPLOMATI IMAJO MIRNO KRI. Rim, 20. novembra. Z ozirom na dogodek, ki se je pripetil tekom včerajšnje seje parlameta, ko je med Mussolinijevim govorom poslanec Giunta zaklical žalilne besede proti diplomatski loži, se je raznesla vest, da se bodo radi tega vsi diplomati pritožili pri Mussoliniju. To se pa do danes še ni zgodilo. UPORABA AMERIŠKEGA POSOJILA ITALIJI. Rim, 20. novembra. V nekem službenem komunikeju se poroča, da se bo posojilo 100 milijonov dolarjev porabilo za povečanje zlate podlage pri italijanskih emisijskih bankah. Prosvetni program Radiča. Po svoji zaprisegi je St. Radič razložil novinarjem svoj program. Globok na mislih, vseskozi moderen in demokratičen je ta program in samo obžalujemo, da ga moremo vsled pomanjkanja prostora objaviti le v glavnih obrisih. St. Radič je izvajal: Na konferenci s Pašičem, dr. Srskičem in Uzunovičem sem dejal, da bo moje prvo načelo, ki ga hočem izvajati kot prosvetni minister, da se šola depolitizira. Proč s strankarsko in dnevno, politiko, mesto nje pa naj zavlada ona velika nacionalna in državna politika, ki je ustvarila našo državo. Šolska mladina od najmlajše pa do najstarejše ne sme biti orodje niti stranic, niti vlade in grem še dalje ter rečem: niti države. Šolska mladina je bodoči narod, je bodoče vodstvo naroda, njegov intelekt, bodoča zavest naroda. Zato pomeni pri nas beseda prosveta mnogo več ko angleška education, ali francoska instruction ali nemška Unter-richt. Prosvetljen je tisti človek, pri katerem so v skladu njegove intelektualne, moralne in fizične sposobnosti. To je velika naloga naše prosvetne politike. Naš narod ima staro kulturo in stroge nazore, on je prosvetljen, toda manjka mu tehnične civilizacije in zlasti pogosto tudi higienske. V tem mora iti smer našega šolskega dela. Naš narod mora znati, da obstoji na svetu taka tehnika, o kateri mi še niti ne sanjamo. Vedeti pa tudi mora, da obstoje tri kulture — anglosaška, slovanska in indo-kitajska. Ko je Radič razlike vseh treh kultur razložil, je nadaljeval. Za prosveto mora biti ravno tako denar, kakor za vojsko. Mi smo eden od najbolj nadarjenih narodov in grozota je, da ima nadarjen narod slabo šolstvo. Srbi so najbolj nadarjeni, pa najbolj lahkomišljeni, Hrvat je manj nadarjen, toda bolj urejen, Slovenec je najmanj nadarjen, pa soliden, če ni klerikalec, jezuit. Bolgar je še manj nadarjen, toda neizmerno soliden. Tako se mi vsi skupaj idealno spo-polnjujemo in prosvetna politika mora s tem računati. Zato je centralistična direktiva potrebna, toda upoštevati se morajo vse potrebe. Da se to omogoči, mora imeti prosvetni minister pri sebi strokovnjake, ki bodo skrbeli, da bo vsak ukrep pravilen s šolskega, higienskega in finančnega stališča. Zato se bom posvetoval z učitelji, profesorji, starši in upošteval njih iniciativne predloge. Proti analfabetizmu. Mi smo še vedno znani po svetu kot analfabeti. To nam samo škoduje. Analfabetizem treba na vsak način odpraviti. Tretjino nepismenih treba v zimskem času naučiti pisati in brati. Srbi se naj nauče latinico, Hrvati in Slovenci pa cirilico. Vsakemu vojaku se naj skrajša službena doba, ko se to nauči. Tretjina šolske dece ne hodi v šolo, ker ni šolskia poslopij. Treba doseči sodelovanje vasi m dizave, tla bo imela vsaka vas svojo solo. Druga važna stvar je srednješolsko vprašanje. ivii imamo čez ao.OUU dijakov. Treba upe-tjati, da se bo vsak srednješolec izučil v euem obrtu. Dosti je šest ur šole, ostali dve uri naj bosta za obrt. V obrtu izvežbani dijaki bodo kvalificirani delavci tudi za samostojno uporabo. Tu se moramo ozirati na angleški in ne na nemški ali francoski sistem. V prvi vrsti se mora gledati, da se dijak usposobi za življenje, ne pa za pisarniški posel. 'tudi na univerzah so potrebne reforme. Večjo važnost treba polagati na seininare, ki so pravzaprav vseučilišče. Drugačna šola pa mora biti n. pr. na pravni fakulteti. Slušatelji morajo iti na sodišča, morajo asistirati, kakor je to uvedeno na učiteljiščih. Mesto srednješolskega pojma o univerzi in akademskih državljanov, ki se bijejo za akademsko svobodo, treba zahtevati moderno univerzo. Koncem govora je dejal Radič: V šolah ne sme biti dnevne politike. Učitelji in profesorji ne smejo iti na javne politične snode. Mladina ne sme biti niti v eni organizaciji, ki si lasti državne funkcije. Kdor bo v kaki takšni, bo izključen iz šole. To velja tudi za univerze. Napaka je vzgajati Jugosloveno.To bo storilo življenje. Obstoji naše zavedno in duševno edinstvo, teda tega ni, da bi kdo dejal: Jaz sem Jugo-sloven. To je državni pojem. Obstoje Srbi, Hrvati in Slovenci. To je realnost, 1o je zakon, to je ustava, to je naš mednarodni položaj. Z mladino treba postopati zelo odločno. Mladina mora razumeti, da ni več l. 1848., ko je Jelačič pozval akademike, da pošljejo zastopnike v sabor. To je bilo mogoče samo pred splošno volilno pravico. Kadar pa imamo 3 milijone volilcev, kaj pomeni 30.000 akademikov? Efektivno pomenijo sicer intelektualno in moralno silo, toda ne smejo priti v nasprotje z demokracijo. Državo je ustvaril kmet. On jo ohranjuje s svojo mišico, on je v resnici suveren. Kdor tega ne prizna, ni demokrat, temveč absolutist. Vse to mora mladina razumeti. Klicati mladino na drugo delo, dajati ji bombe in samokrese — je greh. Za take stvari ni treba, da je človek učen. Mladini treba reči, mi te rabimo za druge posle. To je osnova moje prosvetne politike. Nočem se pri izvajanju te politike naslanjati samo na HSS in radikale. Nasloniti se hočem na ves narod, kakor sem dejal Pašiču: »Gospod predsednik! V ministrstvo prosvete ne prinašam samo svojega duha, temveč dušo naroda. Velika je ta in- nosila me bo!« V ih ve v Kocemsko reprezentanco. Svet slušateljev ljubljanske univerze se konstituira v soboto 21. t. m. Glavna skupščina je v petek ob 15., v soboto pa so volitve 7 odbornikov in. 3 revizorjev. Vložene so tri liste, prva takozvana lista »delovne« omladine, druga Neodvisna sindikalna lista in tretja lista katoliških akademikov. Volitve so tajne, vrše se od 1314 do 19. Voli se z listki na podlagi indeksa, vsaka lista ima svojo črko, ki jo glasovalec napiše na listek. Naša črka je Bt Vsak pošten akademik bo volil Neodvisno sindikalno listo! PROTEKTORAT. (Odgovor »Jutru«.) , Ko se je sestavljala Neodvisna sindikalna lista, se je gledalo predvsem na to, da ne pridejo na njo politično le količkaj eksponi-rane osebe, nego, da se da listi res stanovski, sindikalen značaj. Ker je največja skupina na univerzi ona neorganizirancev, je postal nosilec tov, Kuljiš kot njih zastopnik. Tudi na drugih važnih mestih kandidirajo večiuoma le akademiki, ki so bolj znani iz strokovnega akademskega gibanja. Srečna se- Ponos in »delovna« mladina. Vsak volilni boj se mora vršiti v dostojnem načinu. Za to pa morajo skrbeti vse bojujoče se stranke, one, ki napadajo in one, kise branijo. Kot prvi pogoj mora veljati, da se postavijo kandidati neoporečene morale, da se tako odstrani osebni boj. Tega principa pa se ni držala lista »delovne« mladine, ki je postavila n« listo znanega lanskoletnega organizatorja srednješolskih denuncijacij, ki so imele za posledico nad 100 policijskih preiskav pri slovenskih študentih in mnoga izključenja ter uničitve eksistenc. Neodvisna sindikalna lista te kandidature ne bo izrabila tako, kot bi jo lahko, ker ona operira le z načeli in ne z osebnim bojem. Vendar je dejstvo te kandidature značilno za mentalitet »Jadranašev«. r._ Izsiljevanje častnih besed! »Jadran« in »Triglav« izsiljujeta od akademikov častne besede za svojo listo. To je čisto navaden teror in se ga ostali listi ne poslužujeta. Tovariši! Izsiljene častne besede ne veljajo! Volitve so svobodne in tajne. Vsi poštenjaki volijo črko B. Edina nepolitična lista je Neodvisna sindikalna lista! Štipendisti! Kako boste dali duška svojemu lanskoletnemu razočaranju? Da boste glasovali za sam. demokrate, ki so Vam jih vzeli iz ust? Nikoli! Glasujte za listo B, le ta bo zastopala Vaše interese! Splošno ogorčenje vlada med članstvom Ferijalnega saveza, ker njegov najvišji slovenski funkcijonar kandidira kot nosilec izrazito politične liste. Kaj pomaga vse po-vdarjanje, da je FS nepolitična organizacija, če se celo voditelji ne drže tega. Zato ni čuda, da se smatra v Sloveniji FS, kot izrazito pribičevičijanska organizacija, dasi je v bistvu res idealno društvo. Sicer naj pa članstvo FS samo napravi red. Tovariši! Ne pozabite v soboto indeksov doma, legitimacije ne veljajo! Privedite s seboj naših somišljenikov, črka B je naša. Izdajalec vseh poštenih akademskih stremljenj je, kdor izostane! V Beogradu je akademska mladina izžvižgala Pribičeviča, v Ljubljani pa naj glasuje zg njegove pristaše? Tehniki! Na Neodvisni sindikalni listi kan didira bivši predsednik ADJT tov. Kuljiš. sedanji predsednik Žuljevič in podpredsednik Karadžole, volite torej listo B! Filozofi! Država Vam ni dala niti ene štipendije! In Vaš odgovor? Glasujte za Neodvisno sindikalno listo s črko B! Novi češkoslovaški parlament stava Neodvisne sindikalne liste silno bode samostojne demokrate, zlasti, ker je dejstvo, da niso mogli sami postaviti drugih kandidatov, kot izključno v politično stran usmerjene osebe. Sedaj govore o protektoratu nad neorganiziranimi, ki bi si ga »Jadran« najraje .prilastil sam, dasi ni dolgo, ko je njegovo glasilo »Vidovdan« zmerjalo neorganizirance na j najbolj žaljiv način. Danes pa se jim laskajo, 1 da jih ob prvi priliki zopet pozabijo. Neorganiziran«! Lani so dobili štipendij* le organizirani člani »Jadrana« in »Triglava«, neorganiziran« pa figo. Kdor ne sprevidi tega, naj le voli »Jadranaše«, vsak razsodni in pošteni akademik bo volil Neodvisno sindikalno listo! Še nekaj: »Delovna mladina« ni postavila na svojo listo niti enega neorganizirane«, lista neodvisnih pa štiri in sicer na najboljša mesta. Kje je torej protektorat in kje pravo zastopstvo neorganizirancev. Vsak neorgani-ziranec naj voli listo B, in volil bo svojo listo. ~r- bo sestavljen sledeče Vladne stranke: Zemljoradniki 45 dosedaj 42 + 3 č. klerikalci 31 21 + 10 č. soc. demokrati 29. 52 23 narodni socialisti 28 27 1 narodni demokrati 18 22 9 Petka 146 164 — 18 Ker bodo vstopili v vlado sigurno tudi obrtniki, ki dobe sedaj 13 mandatov mesto prejšnjih 6 (+ 7), bo štela vladna večina 159 posl. proti 141 poslancem opozicije. Vladna večina bo torej zelo šibka in zato se že govori o ev. vstopu Hlinkove stranke v vlado. Seveda bi se v tem slučaju morala vladna politika zelo izpremeniti in najmanj, kar bi se zgodilo, bi bilo to, da bi dobila Slovaška avtonomijo. Opozicija: dosedaj Komunisti 42 27 + 15 n. agrarci 24 13 + 11 Hlinkova stranka 23 11 + 12 n. soc. demokrati 18 30 — 12 n. kršč. socialci 12 9+3 n. nacionalci 10 10 — n nar. socialisti 6 5+1 m. kršč. socialci 4 4 — Poljaki 1 — Ukrajinci 1 —- + 1 Vsa opozicija 141 109 + 32 Nemške in madžarske stranke so dobile letos 74 mandatov proti 78 1. 1920 in so torej Cb£. vol 1923 Nedeljske ol Razlika Med diske vol. v rad v senat 22.0 25.7 + 3.7 25.4 23.3 19.6 — 3.7 20.3 18.2 16.4 — 1.8 16.1 9.0 10.2 + 1.2 10.6 6.2 6.6 + 0.5 7.1 6.5 6.6 + 0.1 7.2 — ■4.7 + 4.7 4.7 4.2 4.2 5.3 1.5 2.6 + 1.1 2.6 2.3 2.3 6.8 1.0 — 5.8 0.7 62.0 64.8 + 2.8 66.0 38.0 35.2 — 2.8 34.0 nazadovale za 4 mandate, ki so jih dobili komunisti. Kako je volila Praga? Interesantno statistiko objavlja »Prager Tagblatt«. Primerja sedanje volitve z občinskimi volitvami 1. 1923 in volitvami v »enat in sicer v odstotkih. Dobili so v odstotkih Nar. socialisti nar. demokrati komunisti soc. demokrati klerikalci obrtniki Nar. str. dela Nemške stranke Zemljoradniki Židi drugi Vladne stranke Opozicija V Pragi so torej vse vladne stranke, raz-ven narodno demokratske, napredovale. Je to razumljivo, ker ima Praga od centralistične uprave največji dobiček. Statistika nadalje dokazuje, da so narodni socialisti napredovali v prvi in edini vrsti na račun narodnih demokratov. Politične vesti, = Propadli ministri. Od ministrov so prs nedeljskih češkoslovaških volitvah bili izvoljeni vsi ministri razven prosvetnega ministra Markoviča in ministra Novaka. Od znanih političnih voditeljev so propadli vsi voditelji disidentov. Ostali so večinoma vsi izvoljeni. Od nemških voditeljev se ne vrne več v parlament poslanec Lodgmann. V volilnem okraju Lann mu je manjkalo 2397 glasov, da bi dosegel količnik, ki je znašal 26.049. V dragem skrutiniju bi sicer bil Lodgmann izvoljen, toda nedeljski neuspeh je smatral Lodgmann za nezaupnico in zato izjavil v posebnem pismu, da izstopa iz političnega življenja. Lodgmann je bil od leta 1911 poslanec in je bil mož liberalnih nazorov, kar je dokazal tudi pod Avstrijo. Po prevratu pa se je zagrizel v misel samouprave sudetskih Nemcev in je zato odklonil vsako aktivistično politiko. To njegovo stališče je bilo deloma tudi vzrok, da je' nazadovala njegova stranka. = Mussolinijev »ponosni opomin sovražnikom«. Na predvčerajšnji seji v italijanskem parlamentu je imel Mussolini zopet silno temperamenten govor. Predvsem je vihtel kadilnico na čast delegaciji, ki je dosegla v Washingtonu sporazum, ki je »zadovoljiv, tako s stališča medsebojnih materialnih interesov, kot z moralnega \ Nadaljeval je: Nedvomno gre delegaciji velika zasluga, toda glavno zaslugo za legislativni razvoj fašistov-skemu režimu, ki so ga začeli spoznavati V njegovem bistvu in ceniti v vseh vlržnvah sveta. Sledil je auiramb na vfadfoT Vlada j* generalni štab nacije, ki je vojska na pohodu. Ta vlada pa je dosegla tudi v notranji politiki odlične rezultate. Zato je njegova dolžnost, da se svojim sodelavcem zahvali, v prvi vrsti pa notranjemu ministru Feder-zoniju, ki drži uzde notranje politike v krepkih rokah. Minister Rocco pa je mož, ki ima glavno zasluga za legislativni razvoj fašistov-ske revolucije. Buccari je izpremenil v kratkih treh letih deficit železnic od 1 milijarde 250 milijonov v aktivum 176 milijonov. Kolo-nijalna politika je jako uspešna. Nato je aa-pel Mussolini slavospev fašizmu. Stranka fašistov dominira notranjo situacijo popolnoma in izključno. Vse drugo ne pride v poštev, razen kot arheologičen materijah Radi tega pa: Kaj zato, če kuje ta ali oni nesrečnež, pijan od obupa in maščevanjaželjnosti, kak temen načrt? To ima za Mussolinija malo pomena. Sicer pa je režim dandanes tako utrjen, tako nezlomljiv v zavesti italijanskega naroda, da so mu osebe lahko postranska .stvar, z menoj vred, je dejal Mussolini. (Kli-ci: Ne, ne! Viva il Duce, viva Mussolini!) Nadaljuje: Sedaj pa moram govoriti glasneje, zakaj besede, ki jih bom izpregovoril sedaj, niso namenjene samo vam, temveč vse- (28) Inž. M. Klodiž: Železniška Slove- nije « Sušakom. (Proge‘ Kočevje—Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpslce Moraviče, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št. Janž.) Vprašanje luk ? ia K^ameru. 2. Možnosti' povečanja sušaške luke. Rekli smo že, da luka Karagjorgje danes ni nič drugega, kakor nakladališča za les, ker nedostaja takih sklasišč kakor smo jih opisali. Iz te^ sklful.sTa moramo tora, šele napraviti pravo luko za vse blago, potem selo bode sposobna za prej označeni letni proine . ... . . Obstoji projekt nove luke ob sami Brajdiču Al.{luko bran istih dimenzij kakor obstoje« v k »J SI bi p.1,1 611,000.000 Din, 8„t »*0 'L Ti I II n n II ICIU O II B tl n A l U t* 1 " « , « v lr« iti c«. Ta zaliv leži sicer le 2 in pol km od Sušaka -daljen, ali je vendar le malo znan. Kdor ga vidi, čudi se čudom, da še ni izrabljen za luko; tvori naravni basin dolg čez 600 m, širok pa 300 m, globok do 25 m! Proti južnemu Te‘*u 8e da lahko zaščititi. In da bode za nas še priprav-ncjši, nahaja se_ na notranji strani med strmimi rebri liri-bovja polje, kojega površina odgovarja skladiščni površini Bradice in ki je kakor za nalašč tukaj sem položeno v svrho skladišča za les. Zaliv Martinščiea nam nudi možnost izgradbe luke za nadaljnih 500 000 t letnega prometa m ležarinskega prostora za les od 70.000 ma. V Martinščico nas narava sama vodi! Ako bode še več prometa, ga sprejme pa bakarski zaliv. . Po lej osnovi je postaja na Brajdi« »železniška postaja Sušak«, obenem pa tudi »Glavna luška postaja Susak« in istočasno »Krajna postaja za luko Karagjorgje«. , njo je zrazana »Krajna postaja za luko Martinščiea« v Martin-ščici. Vse skupaj je eiiotno železniško in lus»« telo, razvrščeno na mali razdalji 3 in pol km. Luka Karagjorgje naj služi lokalnemu in daljnemu prometu izvzemsi lesnemu, posebno pa obojemu osebnemu, luka Martinščiea pa daljnemu in lesnemu prometu. 3. Železniška zveza Sušaka z Martinščico. Najenostavnejše bi bilo, da bi se moglo napeljati železnico Sušak—Martinščiea vzdolž obale. Zal, da to ni mogoče, breg jo strm, razoran, in kar je glavno, gosto .n®?®" ljon z vilami, verandami, stopnjicami itd., tako da bi uii gradnja železnice zelo komplicirana, zemljišča pa ta draga, da na odkup niti misliti ni. Sušaška postaja na takozvani »Brajdiči« je zvezana i glavno progo Zagreb—Reka potem odcepitve pri um 173.132, šteto od Karlovca; odcep leži v 1838 m dolgem predoru, ki tvori polni krog in pada z 21°/oo. Ker je predor precej dolg in ima neugodno traso in padec, pojavljajo so včasih potežkočo zaradi ventilacijo. Mimogrede omenimo, da so takim neprilikam lahko pride v oko potom umetne ventilacije, t. j. ventilatorjev, ki gonijo svezi zrak v predor. Pogon je najbolje električen. Take naprave obstojajo na mnogih krajih, n. pr. v predoru skuzi Ture, v sim-plonskem predoru, v predoru Bukovo na progi Podbrdo— Gorica, pri večini predorov gorske proge Bologna—Firen-zo itd. Povsodi delujejo popolnoma zadovoljivo. Od omenjenega odcepa bi se mogla zgraditi železnico navzdol okrog zapadnega rta zaliva Martinščice mimo in izpod tvornice za svinec »Plumbum« do ozadja zaliva. Ali vlaki bi morali iz Sušaka voziti skozi strmi predor do mlečna na višino 5(1 m nad morjem, od tod pa zopet v padcu 25‘Vou v Martinščico. Tudi pri tej rešitvi tehnične po-težkoče ne bi bile majhne, prometno pa jo moramo odklo-I kor bi bila ta zveza prestrma, predolga in bi ovirala i promet na glavni progi. . ' 1 Predlagalo se je tudi, naj se napravi sranski predor, dr- žeč iz obstoječega naravnost v Martinščico. Ne glede na to, da odcepitev ene proge od druge v predoru n, praktična, nmtrln hi na ta način vozili direktno v Martinscico le i» smeri Bakar. Iz Sušaka+i se moralo vlakom pri odcepitvi v obstoječem predoru obračat, smer, t stroj b. so naha inl na vožnii od odcepa v Martinscico v smeri vožnje vzeto, zadaj na vlaku. Za direktno zvezo Sušak—Martinščiea torej tudi ta rešitev ne pride v upoštev. Ne preostaja drugega kakor da si poiščemo p0t iz Sušaka na Martinščic* pod zemljo potom predora. .. Vhod v ta predor ni nikjer drugje mogoč kakor izhoda obstoječega predora. . na:i,0ij* Izhod predora Sušak—Martinščiea pa naj lcpiuinl>um«. v mali vdrtini brega tik pristana tvornice * k__-Marti»-Predor je dolg samo 134« m, cela zveza s‘'. na opi-ščica pa meri 2773 m. Postaja Martinščiea l0j;ncull:e »g,_ sani ravnici v ozadju zaliva. Postaja se naj šak—luka Martinščiea«. lo i()o/00. Postaja I olje se vzdiguje proti ozadju * » ki sa ,j„brodošli leži torej začetkoma v nizkem ]ž’ Mlinskega potoka, matorijal za planiranje ravnice vZ'”(lni sjrallj Postajo je ki se jiretaka preko ravnice na *“P vn(1(v na mnogih dolga 438 m. Zaliv in polje sta - lc (rcl)a postajo krajih se nahajajo studenci. Žara obkoliti i globokcjšimi jarki. ^ dajo 40.00« m* materi-Useki proge, postaje »" ,ft asjpc lia progi in v postaji jala, predor pa 70.000 60.000 m3, ostalo pa »ad»- tor za nasipe cest potrebuj ,;a stuje za planiranje nižine P 4. Luka Martinščiea. « v .. urad poljem stoji takozvani lazaret, ki je sl«' N.£®|Lr karantenska postaja za Reko. Danes se *#' niem luški kapitanat in vojništvo. Po novih mednarodnih pogodbah danes takšne naprave za H«rajj|e”0 niso več potrebne Lazaret obstoja iz več P^lop1!- k* večinoma le pritlična in je bil sezidan leta 18dO. v g nem ostane po novi luški zgradi nedotaknjen, le neu manjše dele bode treba podreti. mu svetu. Od Tokija do Ne\vyorka, od severa ■do juga, na vseh kontinentih, po vseh državah, se diskutira pro in kontra fašizmu. Ampak na vsem svetu so prišli do prepričanja, da se je parlamentarizem preživel in da ni več kos svoji nalogi. — So pa onstran mej individui, ki se drznejo v svojih parlamentih insultirati naš režim in naš veličastni narod! Vsi pa vemo, da ni padel še nikdar noben režim vsled pritiska iz inozemstva, vemo pa tudi, da vstanejo vsi Italijani kot en mož, kadar so ogroženi od inozemstva. Ne mislim groziti, toda glasno in ponosno opominjam, da me bodo Culi povsod i sovražniki Italije in fašizma. = Zahteve Druzov. Boj Druzov proti Francozom zavzema vedno večji obseg. Vsa provinca Damask je razven mesta samega v njihovih rokah. Poroča se dalje, da je že ogroženo mesto Beirut. Krščanski prostovoljski oddelek, ki je pomagal Francozom, je bil od Druzov razbit. Položaj se je za Druze tako izdatno izboljšal. V Berlin je dospel zastopnik Druzov Emir Arslan. Izjavil je, da so Druži pripravljeni sporazumeti se s Francozi. Njih zahteve so sledeče: Ustanovita se dve svobodni državi. Sirija in Libanon, ki se priklopita Zvezi narodov. Vse francoske čete bi morale zapustiti Sirijo. Edino mesto Beirui bi smelo ostati Francozom. Ce Francija te pogoje sprejme, potem se obvezujejo Druži, da priznajo Francozom razne predpravice. Tako bi se vsa sirijska posojila vzela od Francozov, vsa obnovitvena dela bi bila prepuščena francoskim tvrdkam in inženjerjem, za armado bi se imenovali izključno samo francoski instrukcijski oficirji, francoskemu kapitalu bi se priznala predpravica na vse koncesije in Sirija bi sklenila zvezno pogodbo s Francijo, za dobo 30 let. Toda pogodba bi morala biti sklenjena na podlagi popolne enakopravnosti. Emir je končno izjavil, da se Druži dobro zavedajo francoske premoči, toda sedaj nastopajoča deževna doba je njim tako v korist, da se Francozom težke izgube, ki bi jih imeli v Siriji, ne bi izplačale. — Iz Pariza ni na to ponudbo še prišel noben odgovor. Prosveta, Bodimo pravični! 0 vprizoritvi Bevkovega »Kajna« na koli-ze skem odru piše »Jutro«: »Pred pričetkom predstave se je predsednik političnega društva za kolizejski okraj, g. ravnatelj Jug, e vznesenimi besedami spomnil nesrečne ra-pallske pogodbe in naših neodrešenih bratov. Njegov spominski govor je napravil na vse globok vtis. Takoj po govoru se je dvignil zastor, nakar so diletanti kolizejskega odra prav lepo in posrečeno vprizorili dramo »Kajn;... Po predstavi se je vršila animirana zabava z zelo pestrim sporedom in plesom. Kupleti gg. Valenčiča in Trtnika so vzbudili pri gledalcih salve smeha in odu-ševljenega odobravanja ...« Niti na misel mi ni prišlo, da bi v rubriki . »Naši.odri, poročal, tudi o tem večeru, ki je bil prirejen kot spominski večer nesrečne rapallske pogodbe, ker s takim sporedom si ne bi upal nastopiti ob taki priliki niti ciničen cirkuški kloven. Pustimo govor g. ravnatelja Juga, ker je bil podan z vznesenimi besedami, Bevkov »Kajn« je kljub vsem hibam, ki ga ima to literarno neokusno delo, vseeno še nekam primeren, a absolutno odklanuim vse brezokusne, umazane, poštenih poslušalcev nevredne kuplete in duete, katerih ne bi imel na sporedu niti najslabši predmestni variete. In to svinjanje je vzbudilo pri gledalcih salve smeha in oduševlje-nega odobravanja, in to na spominskem večeru usodne rapallske pogodbe! —1— Delavska kulturna in telovadna enot« ^Svoboda« ie imela v nedeljo svoj občni zbor, na katerem je raztegnila zveza svoje delovanje na celo državo. Spremenila je svoje ime v >;Zvezo kulturnih in telovadnih društev, z namenom, da omogoči vsem delavskim društvom pristop u federaciji. V centralni odbor so bili izvoljeni zastopniki raznih delavskih političnih smeri. Na ta način dobijo vse socijalistične kulturne organizacije v naši državi svoj centrum, ki ga do zdaj niso imele. nova ŽELEZNIŠKA ZVEZA MARIBOR— ZAGREB Okrajni zastop v Ptuju in Rogatcu, kakor tudi vse občine med Pragerskim in Rogatcem, so vložile preko velikega župana y Mariboru prošnjo na Prometno ministrstvo v Beogradu, da prouči projekt o zgradbi nove železnice od postaje Pragersko do Rogatca. Kakor znano, se ima v najkrajšem času pričeti z zgradbo železnice Krapina—Rogatec. Premogovna družba Podlož-Hrastovec je že zgradila normalnolirno železnico v dolžini okroglo (i km od Pragerskega do svojega premogovnika v Medvedcah, t. j. v smeri Pragersko—Rogatec. Od premogovnika f Medvedcah do Rogatca, kjer bi se spojila nova železnica s progo Rogatec—Krapina—-Zagreb, je' samo še okroglo 16 km razdalje. Železnica bi tekla preko ptujskega polja, mimo Ptujske gore črez občino Majšperk, Stoperce, ob vznožju Donačke gore. Železnica bi spajala dve važni progi Maribor—Ljubljana in Varaždin—Zagreb. Zveza Maribora do Zagreba po novi progi bi bila za 55 km krajša, kakor je sedanja zveza Preko Zidanega mosta, oziroma za 80 km krajša, kakor ona preko Čakovca. Nova proga Pragersko—Rogatec—Krapina—Zagreb zbližala bi gospodarsko zlasti Mariborsko oblast in sploh severno Slovenila 8 Hrvatsko in njenim glavnim mestom. 'ometu bi se odprli novi kraji med Pra-l^skim jtl Rogatcem, v katerih se nahajanj b°gate zaloge lesa, premoga itd. Uverje-ljeto*10* da bo javnost začeto akcijo z vese-da g ^'zdravila, naše poslance pa prosimo, šitev *avzamejo v Beogradu za ugodno re- Dnevne vesti. BORBA ZA POSEST »NARODNEGA DOMA«. Pod tem naslovom priobčuje sinočnji »Sl. narod« naslednjo notico: »Borba za posest »Narodnega doma« se odloči na občnem zboru društva »Narodni dom«, ki bo jutri v petek 20. i. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pravijo, da je že vse odločeno proti »Ljubljanskemu Sokolu«, ki ima od začetka svoje prostore v tem poslopju, ki je za zgradbo samo prispeval 50.000 goldinarjev in ki je edino upravičen, da postane lastnik »Narodnega doma«. Toda baje je že dogovorjeno, da se izroči »Narodni dom« — »Jugoslovenski Matici«, ki že 7 let spi in ne da od sebe nobenega znaka življenja, »Društvu za humanistične vede«, ki je klerikalno, »Narodni galeriji« in »Akademiji znanosti«, ki se šele snuje! Kaj poreko k temu naši Sokoli, ali bodo ravnodušno trpeli, da se jim ugrabi sokolska last? Človek ne ve, ko bere to notico, ali naj občuduje bolj nevednost in površnost ali pogum »Slov. Naroda«. 2e lapsus, da govori o »Jugoslovenski Matici« mesto o »Slovenski«, je značilen za površnost »Slov. Nar.« Seveda pa »Slov. Narod« ne pozna publikacij, ki jih je izdala »Slov. Matica« in ki jih sedaj tiska. Našo najvišjo prosvetno organizacijo, »Znanstveno društvo za humanistične vede«, ki je jedro bodoče Akademije znanosti, zamenjuje s kakim klerikalnim prosvetnim društvecem. »Slov. Narod« ne ve, da je »Nar. doni' zidal ves slovenski narod in da je »Sokolov« prispevek v primeri z drugimi darovi bil neznaten. On ne ve, da je »Sokol« vknjižen na svoje prostore v »Nar. domu« za 60 let, da jih bo užival skoraj zastonj, da je dobil še nove prostore na razpolago, ki jih prej nikoli užival ni in da so za njegovo dobro vsestransko poskrbeli odborniki »Nar. doma«, ki so sami »Sokoli«. A bolj žalosten je še pogum »Slov. Naroda«. Ta list se ni obotavljal na predvečer občnega zbora pozvati v zadnjem stavku svoje notice ljubljanske Sokole h kravalom na občnem zboru, s katerimi naj bi se preprečilo dejanje, ki je eminentne važnosti za našo kulturo! S tem ni »Slov. Narod« le pokazal, da mu je naša kultura zadnja skrb, marveč žalil sokolsko organizacijo samo, ko ji je podtaknil zmožnost za proti-kulturne izgrede: RADIO V LJUBLJANI. Vse zaupnike in pristaše' Zveze slovenskega kmetskega ljudstva opozarjamo, da naj si pravočasno, preskrbe vabila za zborovanje, katero se bo vršilo v nedeljo dne 22. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop je namreč dovoljen le proti vabilu. Vabila dobite v tajništvu Z. S. K. L., Kolodvorska ulica štev. 7. Akademiki, ki se želite udeležiti zborovanja Zveze slovenskega kmetskega ljudstva v nedeljo, dne 22. t. m., preskrbite si vabila. Vabila dobite pri predsedniku Akademskega agrarnega kluba »Njiva« g. Karadžole-iu. — Pomoč poplavljencem. Ministrstvo po-ljoprivrede in voda je naročilo svojim hi-drotehničnim oddelkom, v katerih rajonih so bile poplave, da zberejo brez odloga podatke o škodi ter jih vpošljejo ministrstvu, ki hoče nuditi prizadetim čim preje pomoč. — Načrt novega zakona o direktnih davkih vzbuja posebno nezadovoljnost med malimi posestniki. Kakor poročajo iz Beograda, se vrši tam te dni shod zastopnikov male posesti iz vse države, ki bodo obrazložili svoje zahteve glede izprememb, ki naj se unesejo v načrt. Pregled šolskih učbenikov. Po nalogu ministrstva prosvete je pričel Glavni prosvetni savet pregledovati šolske učbenike. Vsi oblastni inšpektorji so bili pozvani, da nove učbenike točno dostavljajo prosvetnemu ministrstvu, da ne ostane eden ali drugi nepregledan. — Šolske knjige iz državne zaloge. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, s katero opozarja vse šolske upravitelje in nadzornike, da se imajo na osnovnih šolah vporablja-ti v prvi vrsti učbeniki, ki jih je založila država. — Nabava rentgenoloških aparatov. Ministrstvo narodnega zdravja je dobavilo iz Nemčije na račun reparacij večje število rentgenoloških aparatov. Aparati so bili poslani bolnicam v Zaječaru, Valjevu, šabcu, Nišu in Cetinju ter institutu, za malarijo v Peči.- Beograjska bolnica je dobila tri aparate. — Oster boj zoper draginjo je pričel državni pravdnik v Pančevu. Doslej je bilo kaznovanih okrog 30 oseb, ki so plačale vsega skupaj 30.000 Din globe. Višje instance so skoro vse sodbe potrdile. — Obletnico vkorakanja srbskih čet so praznovali te dni v Dubrovniku. Praznovali so jo v senci bajonetov. Ker je bila namreč radi tržaških dogodkov vsaka manifestacija prepovedana, so patruljirali ves dan po ulicah močni oddelki žandarmerije. — Zatvprjene bolnice. Ministrstvo narodnega* zdravja je zatvorilo nedavno bolnico v Prilepu in Smederevski Palanki, ker zgradbe niso odgovarjale higijeničnim predpisom. Sedaj pa so bile zatvorjene na zahtevo ministrstva vojne in mornarice, še bolnice v Plevlju in Trebinju, ki se pretvorijo v vojašnice. — Novo sodnijsko poslopje. Na Sušaku se sezida najbrže v kratkem novo moderno poslopje za srezko in okrožno sodišče. Zemljišče je dala občina na razpolago. Čaka se samo še na odobrenje kreditov. — Iskanje adres v Ameriki. Do predkrai-kim so priobčevali ameriški listi na prošnjo naših ondotnih predstavništev brezplačne oglase, s katerimi so iskale privatne osebe iz naše države razne ljudi v Ameriki. Listi zahtevajo sedaj za v bodoče za take objave plačilo. Vsakdo ima torej odslej poslati poleg državne zakonite tak6e plačilo za oglas, ki znaša za 3kratno zaporedno objavljenje v enem listu 2 dolara, za Skratno zaporedno objavo v treh listih (srbskem, lirvatskem in slovenskem) pa 6 dolarjev. — Mednarodna konterenca o rečni plovitbi. Svet Zveze narodov je sklical za diie 20. novembra v Pariz mednarodno konferenco o rečnem prometu. Na konferenci bo zastopana tudi naša država. i — Prepoved strajka v Italiji. Rimski listi poročajo o zakonskem načrtu o juridični ureditvi razmerja med delodajalcem in njego-i vimi delavci, oziroma uslužbenci. Po tem ■ načrtu so statuirane za štrajke in izprtja stroge kazni. Stavka, kakor tudi izprtje, je prepovedano, čim je izreklo razsodišče svojo sodbo. Za izprtje je določena v tem slučaju v splošnem kazen zapora od 3 mesecev do 1 leta, poleg tega denarna globa od 10.000 do 100.000 lir, za stavko pa zapor od 1 do 3 mesecev (za kolovodje ne pod 1 letom), poleg tega pa denarna globa od 2000 do 3000 lir. Za gotove slučaje so statuirane za kolovodje celo kazni od 3 do 7 let. — Eugenetika v Ameriki. Biolog VViggain ie imel te dni v Milwauke-u predavanje, na katerem je izvajal, da bo treba v bodoče zakonce dobro izbirati, da ne propade civilizacija. Naglašal je, da je treba poročati močne z močnimi in lepe z lepimi. Za slabiče bi bilo najbolje, da bi izumrli. Momentano bi rabil 1000 graduirancev havardske univerze, ki bi producirali 50 otrok, dočim je spravilo 1000 manuelnih delavcev na svet 5000 manjvrednih otrok. — Izpremembe v poštni službi. Premeščena sta: poštni tajnik J. Janežič od poštnega ravnateljstva k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštni uradnik Janko Tavzes od pošinega ravnateljstva k poštnemu uradu Ljubljana 1; višji poštni kontrolor Ivan Napotnik je reaktivaran ter jimenovan za tajnika pri poštnem ravnateljstvu v Skoplju. — Save* osiguravajučih društava. Dne 14. t. m. se je vršila v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani seja plenuma Saveza osiguravajučih društava v Jugoslaviji. Na seji je bilo izvoljeno novo načelstvo, ki je obenem eksekutiva. Izvoljeni so bili: predsednik: Juraj Pankovač, gen. ravnatelj > Ro s si a -F o n c i e r e c v Beogradu; prvi podpredsednik: Mihovil Nikolič, gen. ravnatelj »Croatije« v Zagrebu; drugi podpredsednik: Josip Pehani, gen. ravnatelj »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Kot pri-sedniki fungirajo zastopniki sledečih zavarovalnic in sicer za Beograd: Jugoslavija, Sava in Srbija; za Zagreb: Jadranska zavarovalna družba; za Novi Sad: Herceg-Boena in za Sarajevo: Nada. — Iz'diplomatske službe. Dušan Stefanovič, naš dosedanji generalni konzul v Trstu, je imenovan za sekcijskega šefa v oddelku za izvrševanje mednarodnih pogodb v ministrstvu za zunanje zadeve. — Odličen angleški gost v Zagrebu. Iz Anglije je prispela v Zagreb gospa Aleksan-drina M. Onslow, ki se je s hvaležnostjo spominjajo dobrovoljci iz svetovne vojne, posebno oni, ki so bili v Dobrudži, kjer je bila g. Onslow komandant avtokolone bolnice škotskih žen. Po vojni je ostala dalje časa v Srbiji, kjer je storila v družbi par drugih sodelavk na humanitarnem polju posebno mnogo dobrega za srbsko siročad. Tekom dveh let, ki jih je preživela med humanitarnim in plemenitim, delovanjem na našem teritoriju, je vzljubila naš narod tako, da namerava ostati dalje časa v Zagrebu. Zagrebško časopisje jo iskreno pozdravlja. — Diplomski iipit je položil naš rojak gospod Edo Tavčar na trgovski visoki soli v Leipzigu, čestitamo! — I>r Andrej Družkovič naznanja svoj vstop v odvetniško pisarno g. Stevana Wag-nor, Beograd, Knez Miletina 7, tel. 9-00 in prevzema vse vrste zastopstva pri upravnih in sodnih oblastih. — Nesreča na morju. Iz Halifaxa poročajo: I V bližini Hulebura je 'utonilo 9 podčastnikov in prostakov ameriške obrežne stražne ladi-je »Orrell«. Vračali so se v čolnu z obiska na neki drugi ladji. Med potjo jih je izne-nadil močan vihar, ki je čoln prevrnil. Poizkus rešitve je bil radi popolne teme nemogoč. — Obsodba radi poizkušenega roparskega napada na avtomobil pri Wr. Neustadtu. Pobegli jugoslovenski kaznjenec Golub, ki je napel, kakor znano, v Wr. Neustadtu po- KOLINSKA' n aša, prava, d omača CIKORIJA je vrlo dobra! noči preko ceste žico, da bi bil ustavil avtomobil nekega tovarnarja ter ga oropal in ki je s tem povzročil, da je ponesrečil drug avtomobil, ki se je pripeljal slučajno pred ravnateljevim, je bil obsojen na 7 let ječe. Po prestani kazni ga izroče našim oblastim, da bodo kvitirale ž njim prejšnje račune. — Senzacionelni proces zoper grofico Bothmer je končan. Berlinski porotniki so jo spoznali krivim, nakar je bila obsojena radi hudodelstva tatvine na 1 leto ječe. — Nameravan atentat na sinagogo v Leip-»igu. Policija v Leipzigu je razkrila atentat, ki ga je nameravalo izvršiti več pristašev neke desničarsko orijentirane organizacije na tamkajšnjo sinagogo. Dva člana komplota, neki diplomirani ekonom in neki zlatar sta bila aretirana. — Škandalozna afera v Berlinu. Začetkom meseca januarja se prične v Berlinu senza-cionelen proces, s čigar podrobnostmi se peča tamkajšnja javnost že danes. Na zatožni klopi bo sedel baron Liitzovv, bivši ravnatelj deželne vzgojevalnice. Baron Liitzow je obtožen, da se je spozabil v 67 slučajih nad svojimi učenci. Državno pravdništvo predlaga nad 400 prič, večinoma bivših učencev obtoženca. Zagovornik navaja 176 razbremenilnih prič. Izvedencev nastopi pri obravnavi cela četa. Vel kanski usp hi Že 3 dni ra*proda-ie ». vrtstave! V IMRJVU CAHA Še«! dejan) iz ruskega dvora. Na splošno željo in z«h(evo se do ial š i "i* dva anje »e< a piekrasnega f.lma še asa danes. — Dražestna in s došno ,<>ri ubMena LYA DE PUTTI V vlogi ruskega cara Erich Kaiser-T t/, poroč ika Buriš« Hans A. SrhlH nv. V osinlih vlogah samo prvovrstni kmoigralci, nepozabni Ha ien iz N h lumiov. — !. iib »en ko! rešiteljica težkih /aoleOjalev — Kra n-) vsebin« K-d >s loa teži ". — l/.«rs na iyia. Predstave kakor običajno ob: 4., pol 8.. pol 8. in 9. Jutri novi senzacionalni Mm: Človek nt» r«-*p ‘tu f lilrtl Kl\0 V» % T*«' % . v • mo «- I. 'i Napačno je mnenje, da si kuhunf na plin lahko omislijo samo bo je situirane družine. Ugodnosti odplačevanja na lO mesečnih * brokov kakor tudi 100 o/o prihranek pri kurjavi omogoča nabavo tudi manj premočnim! Prepričajte se «ami ter zah evaite pr«>'a-čune od »MESTNE PLINARNE — Zakonskega življenja željna Amerikanka. 211etna Virginija Graham v Newyorku je bila poročena s tremi moškimi obenem. Tretji mož je prišel na to ter vložil ovadbo. Zakonskega življenja željno Virginijo so zaprli. — Roparski napad na postajenačelnika v Grejaču je, kakor se je dognalo, fingiran. Postajenačelnik ni obstreljen. Razrezal si je rokav z nožem. Razen par prask na obrazu, ki jih je dobil dan popreje v boju s — svojo ženo, ne pa z roparji, ni najti na njegovem telesu niti najmanjše modre lise. Predan je sodišču. — Goljufiv agent. Iso Melamed je bil v zagrebških kavarnah obče znana figura. Židov je bil agent za vse. Celo političen agent’ je bil. Te dni je bil Iso nenadoma aretiran. To je bila posledica številnih ovadb radi goljufij, ki so bile vložene zoper njega. Iso se je pečal med drugim tudi posebno dobička-nosno s posredovanjem jugoslovenskega državljanstva. Lagal je, da ima z raznimi ministri prav intimne stike ter izvabljal pod to pretvezo od lahkovernih ljudi vsote od 5 do 25.000 Din. ■ — Zaporna kazen za špekuliranje z devicami. Sodni dvor v Mainzu je izrekel te dni sodbo, ki je vredna, da jo omenimo. Komercialni svetnik Feliks Ganz je bil obsojen, ker je spravil tvrdko Ludvig Ganz A. G. v Mainzu z deviznimi špekulacijami, ki jih je efek-tuiral potom filijalke alzaške banke, skoraj v konkurz, na 6 mesecev zapora, 20.000 mark denarne globe in plačilo pravdnih stroškov, ki so izredno visoki. — Dva redka slučaja. V Parizu je izvršila te dni madame Chaussat, vdova pred kratkim umrlega francoskega poslanca iz žalosti radi smrti svojega soproga samomor. — V Planini pri Rakeku se je obesil te dni 55-letni Franjo Štukelj iz žalosti radi smrti svoje žene. — Londonska megla. V Londonu je že par dni tako gosta tnegla, da morajo biti pisarne, trgovine in ulice razsvetljene, kakor ponoči. Vlaki imajo velike zamude. V Liverpoolu se je zaletel neki ipamik v morski svetilnik. — Zaradi razžaljenja papeža se bo zagovarjal, kakor poročajo zagrebške »Novosti« iz Beograda, slikar Peter Križanič, ker je karikiral Pija XI. Naslikal ga je. kako ruši hrvatske cerkve. Državno pravdmštvo bo obtožilo Križaniča na zahtevo papeževega nuncija Pelegrinettija v smislu novega" tiskovnega zakona zaradi razžaljenja »tujega suverena«. I o je prvi proces te vrste, zato vzbuja v Beogradu veliko zanimanje. - Moten fantovski večer Ob priliki zadnje povodnji se je poslavljal v Mariboru neki gospod, ki je imel trdni namen skočiti v negotovost zakonskega jarma, od samskega stanu. Sedel je s prijatelji v neki gostilni in pilo se je, da je bilo veselje. Nenadoma je vdrla voda v lokal, toda vesela družba se ni dala pregnati. Ljudje so zlezli na stole in mize in pili, ker voda ni hotela izginiti, veselo dalje do belega dne. — Nenavadna najdba na smetišču. Na nekem zagrebškem odlagališču smeti so našli te dni dva prsta človeške roke. Stvar je bila javljena policiji, ki je imela precei opraviti, predno je našla poprejšnjega lastnika odrezanih prstov v osebi nekega vajenca, ki mu jih je odtrgal pri delu stroj. Vajenec je zavil namreč prsta v papir, njegov tovariš je vrgel zavoj v smeti in tako sta prišla prsta končno na odlagališče smeti. — Motorna kolesa in biciklji po 10 Din?! Dne 20. decembra t. 1, se vrši žrebanje kolesarske loterije Jugoslovenske Matice. Dobitki obsegajo dve motorni in petindvajset navadnih (moških in ženskih) koles znamke »Tour de France« iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«. Srečke po 10 Din »o naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh ljubljanskih trafikah, v Tiskovni zadrugi, Matični knjigirni in v pisarni Jugoslovenske Matice r Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. — Rojaki! Kupujte srečke, ker s tem podpirate delovanje Jugoslovenske Matice. — Za takojšnje »boljšanje okusa juh, omak i* prikuh itd. naj se uporablja samo Maggi-jeva tabela. Da ss oreprižate, da ste dobili pravo MAGGrV°zabelo morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napoljnevanju zahtevajte izreč- o MfiGGI'ev" zabela iz velike MAGGI|eve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela. Ljubljana. — Mestna elektrarna ljubljanska preide v najkrajšem času na periferiji mesta na vrtilni tok 220, oziroma 380 voltov napeto-»ti. Občinstvo se opozarja, da je nevarnost pri tem toku mnogo večja, kot je bila pri istosmernem toku. V slučaju kakega popravila, naj se obračajo konzumentje samo na mestno elektrarno. Ker so bili zaznamovati pri tem toku pri drugih elektrarnah že večkrat smrtni slučaji, si šteje ravnateljstvo mestne elektrarne v dolžnost, občinstvo pred začetkom obratovanja na nevarnost opozoriti. 1— Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta — sekcija Ljubljana vabi na 2. strokovno predavanje, ki se vrši v družabnem lokalu sekcije v II. nadstropju »Kazine« v petek dne 27. novembra 1925 ob 20. uri. — Predaval bo g. ing. Stanko R o g 1 i č o predmetu: »Zapreka ■ vožnji vlakov«, s predgovorom o 100 letnici lokomotive. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. 1— Na predavanje gdč. Milice Vlajičeve, advokatskega pripravnika ii Beograda, ki bo v soboto 21. t. m. ob 6. popoldne v balkonski dvorani ljubljanske univerze, opozarja Ženski Pokret vse, ki se zanimajo za vprašanje iz pravoznanstva. Posebno vabimo članice ljubljanskih ženskih društev, da se udeleže predavanja. Brez vstopnine. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 19. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. den. 75.50, bi. 77; loterijska državna renta za vojno škodo den. 310, bi. 313; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200 bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb bi. 955; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana bi. 342; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 100 bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145, bi. 152. Blago: trami 5/6, po 7 m, 6/7, 9/11 po 9 m, fco meja, 2 vag. den. 370, bi. 370; bukova drva, ogledana, fco nakl. post., 6 vag. den. 21, bi. 21; bukova drva, suha, zdrava, fco nakl. post., 1 vag. den. 21, bi. 21; buko- va drva, meterska, napol sulia, fco nakl. post. bi. 17.75; trami monte, po noti, dobava do konca februarja 1926, naloženi po predpisu kupca, fco vag. nakl. post. den. 237.50; pšenica bačka 76, fco nakl. post. bi. 240; koruza stara, par. Novi Sad bi. 160; koruza stara, par. Ljubljana bi. 195; koruza, umetno sušena, par. Novi Sad bi. 144; koruza, umetno sušena, fco vag. slav. postaja bi. 145; koruza nova, času primerno suha, kval. gar., fco vag. Novi Sad bi. 110; koruza, umetno sušena, par. Jesenice, 1 vag. den. 177, bi. 177; otrobi debeli, juta-vreče, par. Novi Sad bi. 145; otrobi drobni, juta-vreče, fco Ljubljana bi. 142.50; otrobi drobni, juta-vreče, par. nakl. post. bi. 115; oves rešetani, backi, ico nakl. post. bi. 165; oves rešetani, slov. fco nakl. post. bi. 170; ajda domača, par. Ljubljana bi. 270; proso domače, fco vag. Prekmurje bi. 215; krompir beli, fco vagon prekmurska postaja bi. 65; fižol beli banat., v egal. vrečah, b/n, par. Postojna bi. 275; fižol rjavi banat., v egal vrečah, b/n, par. Postojna bi. 260; leča sladkornica, b/n, fco vag. Ljubljana den. 400; seno sladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja bi. 75; seno polsladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja bi. 60. BORZE. Zagreb, dne 18. novembra. Devize: Amsterdam 2260-J-2280, Newyork ček 56.09 do 56.69 London izplačilo 272.66—274.66, Pariz 223—227, Praga 166.45—168.45, Curih 1085.4 do 1093.7, Milan 224.3—226.7, Dunaj 790.8 do 800.8, Berlin 1338.8—1348.8. — Curih, dne 18. novembra. Beograd 9.20, Ne\vyork 518.60, Pariz 20.55, Praga 15.375, Milan 20.70, London 25.1325, Varšava 77, Bukarešta 2.375, Dunaj 73.10, Berlin 123.50, Budimpešta 0.0727. MISTERIOZNA SMRT CESARJEVIČA RUDOLFA. Te dni je izšla v založništvu »Amalthea« na Dunaju prva zgodovinsko objektivna biografija avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa. Spisal jo je Oskar pl. Mitis. Iz biografije posnemamo sledeče: Prestolonaslednik je ukrenil zadnje dni januarja več stvari, iz katerih bi ne bil nihče mogel sklepati, da namerava izvršiti samomor. Drugi dan po soareji pri nemškem po- slaniku princu Reussu, namreč 28. januarja popoldne se je podal v svojo lovsko hišo Mayerling pri Ileiligenkreuzu, potem ko je pisal vsaj eno poslovilno pismo (ao. poslaniku v Berlinu) ter prebil več ur s svojo prijateljico — ne mogoče z baroneso Večero. Lova, glede katerega se je že preje dogovoril s princem Filipom Koburškim in grofo« Josipom Hoyosem za drugi dan, se ni udeležil, pod pretvezo, da se ne počuti dobro. Večerjal je v družbi grofa Hoyosa in nikogar drugega. Ta in princ Koburg, ki je prebil noč na Dunaju, ter komorni sluga Loachek, je vlomil zjutraj, 30. januarja, ko se je imel vršiti zopet lov in ko prestolonaslednika niso mogli priklicati, vrata njegove spalnice. T« so zagledali trupla prestolonaslednika in ba-ronese Mary Večere. V prvem trenutku «o mislili, da sta se zastrupila. Naknadno »o ugotovili, da se je moral prestolonaslednik ustreliti ob 7. zjutraj ter, da je bila ustreljena najpreje baronesa. Od priznanih avtoritet podpisani protokol o obdukciji ne pripušča absolutno nobenega dvoma glede tega. na kak način je Rudolf umrl. Razven tega konstatira protokol neko abnormalnost na možganih. Še danes zagonetno ravnanje dvora, ki je dal razglasiti v prvem trenutku, da je Rudolf umrl zadet od kapi in ki je žele naknadno objavil resnico; je bilo vzrok, da so nastale glede Rudolfove smrti vsakovrstne najrazličnejše govorice. Vsled poskušene mi-stifikacije razžaljena ljudska duša se je maščevala z najbolj avanturističnimi kombinacijami. Neštevilne konfiskacije na Rudolfovo smrt se nanašajoče literature pač res niso mogle spravit .5 sveta domnevanja, da se je hotelo glede udolfove smrti nekaj prikriti. Danes, ko st zunanje okoliščine tragedije nesporno dognane, je najvažnejše vprašanje, kaj je gnalo prestolonaslednika v smrt. Kakor je že Friedjung vedel, ali pa domnevaL je okolnost, da je umrl Rudolf z mlado damo skupne smrti, brez odločilnega pomena (Op. pisca: Posebno, ker je iz besed baron« Ui-tisa razvidno, da ni bila baronesa Mary Večera Rudolfu nikdar najbližja od številnih njegovih »prijateljica.) Supponirati moramo, da 'je imel Rudolf mnogo globokejše vsroke za samomor, ali pa se je nahajal r onem stanju telesnega in duševnega razkroja, t katerem lahko izzove tudi kak malenkosten povod sklep, da se izvrši samomor. In res govori mnogo okoliščin za to. (137) i uKtepnjaku ukoh svtia. Spisal Robert Kralt. »Tam boste o polnoči s svojim avtomobilom, če mogoče brez luči —.tam vam izročimo mr. Hartunga o polnoči in dobimo vzameno avtomobil. Kar se potem še pogovorimo, namreč o kraju, kjer je vložen mor-risit, to opravimo hitro. Imamo zelo enostavno, kakor tudi' originalno sredstvo, da se zavarujemo pred vsako prevaro.« »In ee sploh nisem voljna sprejeti te ponudbe?« »Potem, mis Morris, bo pohitel od tu sel v mesto in vam bo prinesel mr. Hartungovo levo uho v znak, da mislimo resno... nikar mi nič ne storite, jaz sem jetičen... o o o o o.« To je dostavil zato, ker se je Leonor zganila in j.e menil, da je njen gib sovražen. Toda ona je že zopet mirna, nenaravno mirna, kakor izpremenjena v kip. >In potem?« »Ce potem še vedno ne bomo edini, odide zopet sel v mesto in prinese Hartungovo drugo uho.« »In potem?« »Potem prinese v dokaz, kako resna je stvar, en njegov prst ali pa morda kar roko. In tako se bo nadaljevalo. Naučili smo se pač nekaj od italijanskih banditov, le da ne delamo iz egoizma, temveč iz najčistejših motivov...« Leonor se krčevito zasmeje. »Le smejte se. Raje ugodite takoj naši zahtevi, da dobite Hartunga s kolikor mogoče celim telesom nazaj, c « » »Ali mož, kako menite, da mi je mr. Hartung toliko vreden, da zamenjam zanj avtomobil in vse drugo?« »Da, toliko vam je vreden.« »Iz česa to sklepate?« »No, vi ga vendar ljubite.« »Ali je morda on rekel?« »Ne. A to je vendar samcobsebi razumljivo.« »Zakaj?« »No, brez vzroka gotovo niste tako ravnali, potem, ko so ga aretirali. In sploh, nam je to popolnoma razumljivo. Vemo, da ga ljubite in menimo, da boste dali vse, da rešite njegovo življenje, da ga obvarujete muk. Da dosežemo svoj cilj, se ne prestrašimo ničesar. Njegovi odrezani uhlji in njegova odsekana roka vas bodo že poučili, če sedaj še nočete vsega verjeti. Torej o polnoči pridemo tja v ono grmovje. Če nam daste avtomobil in vse svoje skrivnosti, vam vrnemo mr. Georga Hartunga čilega in zdravega, in vam izplačamo takoj tudi dvatisočpctsto funtov šterlingov, od obresti živite lahko z vašim ljubimcem prav prijetne v kakem skritem kotičku na zemlji...« »Da!; jekne Leonor šepeta je. »Kaj da? Ali je to že zagotovilo, da se strinjate : z vsem?« »Da.« Dobro torej! Sedaj pa prosim, bodite še tako ljubeznivi in naznanite ta svoj sklep s kakim ognjenim znamenjem, morda z raketo, ki je vidna tudi podnevi, in ki tudi močno poči...« »Čemu to? Ali ne morete podati tega poročila vi svojim tovarišem?« »Da, to bom storil, morda pa se zgodi, da me primejo, ko stopim v mesto, ker sem govoril z vami; . vedeli bodo, da sem eden izmed onih, ki so odvedli jetnika, in tako napravili mestu silne neprijetnosti.,*; »Razumem, razumem. Kaj pa, če vas mučijo, da bi izvedeli, o čem ste govorili z menoj?« »To je brez pomena zame. Eno minuto zadržim sapo, potem se mi vlije kri in jaz sem mrtev — žrtvoval sem se za veliko stvar.« »Torej strel z ognjenim znakom?« Da, prosim.« Leonor se obrne in gre proti avtomobilu. Radi obeh jetnic so se pogovarjali nekoliko proč od voza. »Leonor, mis Leonor, pomislite, kaj delate!« ji zakliče Adam in steče za njo. Leonor pa se ne da pregovoriti. Takoj za^nri močan strel iz kanone in istočasno se dvigne iz ol.lop-nega stolpa bleščeča luč, goreča magnezijeva kroglja se razpoči visoko v zraku in iz nje se vsuje dež rdečih svetlih krogljic. Tudi podnevi je vidno to rm m en j e daleč naokrog. | (Dalje prih.) DUBlED A Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znamke DUBIED za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. MALI oglasi vsaka nadaljno beseda Cen« oglasom do 20 besed Din 5- 50 par 7 Tsch barvah In vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni r®bcl. modni pasovi, ioalelne potrebščine, ščctSce za toDe, obleko in čevlje itd. t naj večji izbiri po najnižji ceni pri losip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika oc vodi N« veliko. malo. MAKULATURM PAPIR kg a Din 5*— prodaja uprava »NARODNEGA DNEVNIKA" rrj“—M"’*l,‘‘°iHirnirTrTnini-Tirfr' "ij TarS PEMOG - ČEBIN Ufolfnva ulica 1/11. - Telefon 56. Gospodična Abs«hentinh trgovske Sole teli vstopiti kostavnp dele ima v zalogi FRANC BOR, Ljubljana Cankarievo r-č.brežie štev. 5. .VINOCET . tovarna vinskega kisa, d. z e. 2., Ljubljana, siajfineišf in naititasnsjši namizni k*5 inskega kisa. J#8Zahtevajte ponud1"0 * Mtiifiio In higijeničrto naimodr^* urejen« kfsarna v Jugoslaviji. - to«: UtsbHana, Ehmlska osta Ste*-1®- ,L natlS fuPiA‘ Oglašujte v Čevlje na obroke „Narodnem D^evnfau proti jamstvu dobite pri tvrdki M Trebar, Ljubljana, St. Petra cesta 6. i ► je vendar najbolji^ IaAaJatoH <■ *df«T*rnt urednik 8ELEZN1KAK ALEKSANDER. — Za tukarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.