Leto V. (XII.). štev. 151 Maribor, sreda 8. julija 1931 tthaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri | R»«un pri poitnam Jak.iav. v Ljubljani žt. 11.409 Valja maaa&no. prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljati na'dom pa 12 Din Tetef on: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13 Oglati po tarifu Oglas® 8prajama tudi oglaanl oddelek „Julra‘' v Ljubljani, Prešernov* ulica Bt. 4 Stroški za armade pred svetovno volno in danes. BRUSELJ, 8. Jul. Ob priliki otvoritve 23. svetovnega kongresa za mir je belgijski senator Lafontaine ugotovil, da so 1. 1914 znašali stroški za armade v vseh državah 11 milijard, po vojni pa znašajo 147 milijnrd letno. Za in proti splošni konfere ci FRANCOZI SMATRAJO, p A NI POTREBNA. PARIZ, 8. Jul. V merodajnih franco: !'n krogih je angleški predlog, naj bi se kma-sklicala konferenca vseh na Youngo-vetn načrtu interesiranih držav v Lon- V naletel na odpor. V Parizu so mne-da so vsa vprašanja, ki niso rešena ^ Sporazumu o HooVrovem predlogu, či-*to tehnični problemi, ki jih je urediti l>otom direktnih pogajanj med dotičnimi državami. Tudi v vprašanju komiteja ekspertov Se ni dosežena edinost. Angleži zahtevajo, da se sestanejo strokovnjaki najkasneje 13. tm„ Francozi pa so do- ločili vot termin 15. tm. »L’ Oeuvre« je mnenia, da bi L;lo najbolje združiti vse za julij nrieravane o-biske Hendersonn in Macdo-^Ma v Berlinu ter obiske Briininga in Curtiusa v Rimu in Parizu v eno vsedržavno konferenco, ki bi imela nalogo, razčistiti vsa velika odprta vprašanja evropskega kon tinenta. To bi bilo tem lažje, ker so tudi Zedinjene države sedaj izjavile svojo nripravljenost. se odslel udeležiti vseh konferenc, ki bi bile kakorknli v zvezi s Hoovrovim načrtom in njegovo izvedbo. Papež na ymiku pr®d laburis&i ALI SME BITI DOBER KATOLIČAN CLAN SOCIJALISTIČNE STRANKE? LONDON, 8. julija. Papeževa enciklika »Ouadragesimo anno« je v Angliji iz-*vala veliko pozornosti. Sprva ji niso Pripisovali večjega pomena, dokler niso biH opozorjeni na odstavek, ki pravi, da dober katolik ne sme biti obenem član SOcijaiistične stranke. Ta dogmatična %>tovitev je v laburističnih krogih izdala nevoljo. Tega v Vatikanu niso pričakovali, zato so v Rimu takoj zatro-na umik. Kardinal Bourne je dobil od "Urije izrecen nalog, da avtoritativno uSotovi, da papeževa enciklika nima v kislih laburistične stranke, dasi je tudi v vrstah druge internacijonale. Kardinal Bourne je tudi povdaril, da ;e Vatikanu dobro znano, da so angleški socijalisti tudi dobri katoličani ip da enciklike torej ni smatrati kot napad na laburistično stranko. Poročevalec socialističnega »D,aily Heralda« je dobil avtentične informacije o pomenu odstavka v encikliki, novo razlago, ki je vodilne laburistične kroge pomirila. Papež po Informacijah poročevalca še ni meritorno obravnaval dogmatičnega vprašanja, ali sme biti dober katoličan tudi Član kakšne socijali-stične stranke. rnorqtorij za bolgarske kmete SOFIJA, 8. jm. Poljedelski minister Q;;5v ie v včerajšnji seji vlade predlagal, naj bi se v svrho omiljenja strašne gospodarske krize na deželi dovolil kmet »kemu prebivalstvu trimesečni odlog'za piačtla in dajatve. Tudi vsa plačila davkov, dražbe itd. naj bi se v tem času ustavile. Medtem bo spravljena žetev, in takrat bo naloga vlade, da varuje žime cene % odredbami o maksimiranju, kakor ie po drugih državah z žitnim gospodarstvom. V vladnih krogih so predlog ministra Gičeva simpatično ^prejeli in je že V prihodnjih dneh pričakovati tozadevnih Pravilnikov. Senzacija v račiotelegrafiji PARIZ, 8. julija. Inž. Belin, znani izumitelj na polju brezžične telegrafije, je Predložil akademiji znanosti svoj novi *6nzacijonalni izum, ki omogoča tajnost Prenosa brezžičnih brzojavk. Prenos brzojavk lahko čita samo prejemnik. Postopek je v 9talnem in menjajočem sin-"ronizlranju med poiiljalcem in prejem-n Kom ter v vnaprej dogovorjenih zna- <*• Izum se bo predvsem preizkušal v ateflL.!u ,v^ib d°kumentov io v diplomatski službi Neprestane tatvine koles na sodišču. y. razmeroma kratkem času je bilo iz veže Okrožnega sodišča ukradenih o-krog 30 koles. Nedavno tega je nekdo »sunil« kolo odvetniku dr. Kieserju, včeraj pa trem kmetom. — Isti pojav so zabeležili tudi v veži deželnega sodišča v Ljubljani, kjer so si pa pomagali s tem, da so nastavili za nadzorstvo koles skromnega sodnega vpokojenca proti malemu honorarju. Od takrat je konec kolesarskih srak... Ali ne bi kazalo, da bi se v Mariboru uvedla ista praksa. Gotovo bi vsak kolesar za varstvo svojega vozila rad prostovoljno odmaknil kak dinar za čuvanje. V sosedni fari obstreljen. V mariborsko splošno bolnico so prepeljali včeraj 23-letnega Dragotina Bel-S'1 k a iz Moravcev pri Ljutomeru, katerega je neki Se neizsledeni neznanec v Trbegovoih ustrelil v levo nogo. Pod voz je prišel v Kresternlcl pri Mariboru 701etnl Ignac babi er. Pri tem si je zlomil desno no-go pod kolenom. Ponesrečenca so včeraj prepeljali domači v splošno bolnico. Pri napajanju konj je v Bukovcu domači konj udaril 18-let-nega Janeza Amona s kopitom v glavo ter mu zelo opasno ranil levo oko. — Ponesrečenca so morali prepeljati v splo šno bolnico. Profesorski kongres POROČILO PREDSEDNIKA O DELU GLAVNE UPRAVE. — NA MARIBORSKEM OTOKU IN V RAZSTAVI. - ZAKLJUČEK KONGRESA. MARIBOR, 8. julija. Po slavnostni otvoritvi se je pričel redni kongres, ki ga je otvoril s premišljenim govorom zaslužni predsednik osrednjega odbora g. Nedeljko Divac. Njegov govor se je nanašal na delo glavnega odbora v preteklem letu, ki je bilo posvečeno izboljšanju položaja profesorskega stanu in pa pro-cvltu našega srednjega šolstva. Posebno pozornost je posvečal odbor alc ciji za zgraditev profesorskega doma v Beogradu. Mnogo posla je imel glavni odbor tudi z novim uradniškim zakonom, ki je v marsičem okrnil pravice srednje-šol: 'i profesorjev, katere so si pri- dobili po desetletni borbi z novim zakonom o srednjih šolali. Odboru je usoelo, da se je ohranil prestiž in polo žaj srednješolskih nastavnikov ter da so ostali njihovi prejemki v skladu s prejemki ostalih državnih nameščencev iste kvalifikacije. Nerešeno je še vedno vprašanje ve-roučiteljev in ruskih profesorjev. Glavni odbor je izposloval obljubo, da bodo prejemki veroučiteljev izenačeni s prejemki in položajem ostalih profesorjev. V teku prihodnjega le ta bo najbrže ugodno rešeno tudi vprašanje reaktiviranja onih profesorjev, ki so bili predčasno upokojeni iz političnih razlogov. V kratkem bo izdan tudi novi pravilnik o praznovanju v krajih, kjer so učenci večih veroizpovedi. Glavni odbor vzdržuje stalne zveze z mednarodnim uradom za srednješolski pouk ter se bodo udeležili zastopniki naših profesorjev tudi mednarodnega profesorskega kongresa v Parizu, ki bo od 16. do 25. julija. Članstvo organizacije stalno narašča, posebno v sekciji Beograd in Zagreb. Sekcija Beograd ima 103 pododbore z 1711 člani, sekcija Zagreb 53 pododborov z 675 člani, sekcija Ljubljana ima 14 pododborov z 266 člani, Sarajevo ima 19 pododborov z 248 člani, Split pa 7 organizacij in 101 člana. Skupno je 196 pododborov s 3001 članom napram 2628 članom, lani. O poročilih osrednje uprave so še govorili delegati Božidar Tomič, Boško Boškovič, Tonkovič, Nikolič In Krušnjak, ki so se dotaknili raznih perečih stanovanjskih vprašanj. Iz njihovih, včasih bridkih besed, je odsevala velika ljubezen do naše mladine in države ter želja, kar največ doprinesti k velikemu delu za kulturni in nacijonajni preporo'd našega naroda. Popolcian so šli delegati v manjših skupinah v mariborsko okolico, na Mariborski ofrok, kjer so se diviii vzor nemu kopališču, in v vinarsko šolo, kjer so bili tudi pogoščeni. Veliko pa jih je pohitelo tudi v kazinsko dvorano, kjer je otvoril dr. Tominšek rastavo mariborskih tiskov in slik. V krajšem govoru je obrazložil južnim gostom pomen slovenske knjige v naši stoletni borbi proti nemškemu in romanskemu navalu. Opozoril jih je na dejstvo, da je izšel Iz maribor-skih zidov največji slavist pokojni Miklošič, ki je dovršil v Mariboru svoje gimnazijske študije. Po otvoritvi sta vodila goste od predmeta do predmeta ravnatelj Studijske knjižnice Janko Glaser in profesor Baš. Zvečer pa se je vršil v veliki dvorani »Uniona« slavnostni banket, ki so sc ga udeležili vsi delegati in predstavniki oblasti ter mestne občine. Banket je bil pravi simbol ju-goslovenskega bratstva ter so pri njem sedeli stari borci za narodno osvobo-jenje v družbi z mladimi, ki so kot jugoslovenski revolucijonarji rušili temelje črnožolte monarhije. Omenimo naj samo sarajevskega Čubrinoviča. Na banketu, ki ga je otvoril dr. Tominšek, je nastopila cela vrsta govornikov, med katerimi so bili zastopa ^nik ministra prosvete, gospod Inšpektor Kangrga, zastopnik bana Dravske banovine, inšpektor dr. Schaubach, direktor -Čukovič iz Sarajeva, magistralni svetnik Rodošek, polkovnik Putnikovič, gospodična Katarina Jovičič, inšpektor Babič, direktor Krstič iz Zaječara, ravnatelj Akademskega kolegija in predsednik ljubljanske sekcije profesorskega udruže-n ja Jeran, Muftič En ver in drugi. Večer je potekel v najlepšem razpoložen nju ter je poglobil že itak tesne prijateljske in kolegijaine vezi med našimi pijonirji prosvete in vzgojitelji naše bodočnosti — jugosloven9ka omlcidinG. . Danes se J® nadaljeval včeraj prekinjeni kongres. V razpravi je bila sprememba pravil v smislu novega uradniškega zakona. Debata je bila zelo živahna ter je moral vsak člen posebej obrazložiti referent g. direktor Serdar Iz ZagrebaJ Razprava se je zavlekla skoro dva uri, nakar je prečital direktor Kostičf listo kandidatov za po pravilih izpraznjena odboml-ška mesta v glavnem odboru. Lista je bila soglasno sprejeta ter so bili izvoljeni za podpredsednike Boška Boškovič in Katarina Jovičič, za odbornike pa Branko Živkovič, DJuraJ Nikolič, Radoje Ktiježevič, Milorad Djerič, Darinka Janoševič in Radivo-je Nenadovič, v nadzorni odbor pa Milan Karič, Danilo Vulovič In Jellsa-veta Ristič, Po volitvah je prečital g. Boško Boškovič osnutek resolucije, ki zahteva rešitev raznih perečih stanovskih’ vprašanj. Po 11. uri je predsednik dr. Pečov* nik zaključil lepo uspeli XII. kongres ter se zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje, nakar so bile sestavljena skupine, ki obiščejo razne kraje Dravske banovine. S popoldanskimi vlaki ic večina delegatov odšla i«s bora. Cena 1 Din Podtalni plačana v gotovini Mariborski aiiMTi marroorsKi V C C 1! R N l K juira V M a r 1 b o r n,' dne'3. VH. 193"f. MII ■ni n ■««■ Mariborskim dnevni drobiž Drobiž iz Račuanja Po slouanskem skautskem kongresu u Pragi Maribor, 8. julija. Včeraj smo se vrnili. Preživeli smo dvanajst dni, ki nam ostanejo gotovo celo življenje v najlepšem spominu. Nepozabna nam bo predvsem nepopisna gostoljubnost, ki so nam jo nudili bratje Cehi, in vsa velika naklonjenost, ki so nam jo izkazali vsi drugi Slovani. Akoravno je naša delegacija štela tristo članov, za naše razmere gotovo lepo število, smo se vedno bali, da bo ta peščica utonila v velikem morju, taborečih. Vendar smo znali tudi mi obračati pozornost obiskovalcev nase. Največ so k temu pripomogli naši postavni Gorenjci in brhke Gorenjke, ki so s harmoniko prepevaje šli iz taborišča v taborišče, povsod burno pozdravljeni in veselo spre jeti. Narodna noša in narodna pesem sta zopet enkrat pokazali svetu, da smo rod, sicer majhen po številu, a enakovreden vsem drugim slovanskim rodovom. Vhod v jugoslovanski tabor je bil po-stavlen po načrtih Mariborčana, strokovnega učitelja Joška Kosa. Bil je o-krašen z narodnimi motivi. Tabor sam je bil priprost, a ličen. Udeležili smo se tudi tekmovanj, ki so se vršila v velikem stadilonu. Prvo mesto smo dosegli v vlačenju vrvi, kjer je zlasti dominirala velika moč Bosancev in Črnogorcev. Druga mesta smo dosegli pri plavanju, nekaj tretjih pri tekih. Čast no smo nadalje odrezali v »wol!eybal« tekmi; podlegli smo Čehom v razmerju 15:9. Najbolj smo se spoprijateljili z Ukrajinci. Skupno smo prirejali zabave, skupno si ogledovali velikansko taborišče. Poljaki so preplavili ves prostor. Saj ni čudno, dobili so 2,000.000 zlotih državne podpore. Razdeljevali so krasne bro-šurice v francoskem in angleškem jeziku, v katerih kažejo svetu lepote svoje države. Dosegli smo, da se vrši prihodnji slovanski tabor na Poljskem. V začetku smo se težko razumeli. Upo rabljali smo vsa mogoča znamenja. Ena beseda pa je hitro postala »mednarodna« Vsakdo je skušal, kolikor mogoče veliko skavtskih znakov menjati. Kdor je hote stopiti v taka pogajanja, je rabil besedo »čenč«. Pridno smo »čenkovali«, nekateri so prinesli po 30 različnih znakov domov. ■«. Velika zasluga, da je bilo mogoče, da se je vse v tako lepem redu vršilo, gre češkemu vojaštvu, ki je pomagalo Himen. Poročila sta se gosp. H o s t e Anton, zidarski polir, sin znanega radvanjskega stavbenika, ter gospodična D o 1 a j š Angela iz Maribora. Mlademu paru naše iskrene častitke. Tombola. Naša požarna bramba priredi v nedeljo dne 19. julija veliko tombolo v svrho odplačila gasilskega avta. Opozarjamo že danes! Avtomobilistom na znanje. Nekateri avtomobilisti vozijo skozi Radvanje z neznansko brzino ter se ne držijo cestnega reda. Občina je postavila na cesti table, na katerih je predpisana brzina. Kdor se ne bo držal predpisanega reda bo kaznovan. Vsak občan ima pravico takega šoferja ustaviti in ga naznaniti. Kdo bo pa požiral ta neznosni prah?! Vse za deco! Radvanjska deca ima poleg starišev še druge dobrotnike, ki skr-be iz golega idealizma in človekoljubja za nje. Kaj je požrtvovalnost in ljubezen do otrok, je pokazala nedeljska veselica Rdečega križa v Radvanju, ki si je poleg običajne naloge še nadejal višjo nalogo ir to je: »Podpiraj revno in bolehno radvanjsko deco!« Veselica se je vršila v gostilni Anderle, ki je dal svoje prostore na razpolago odboru in tudi godbo, za kar naj mu bo izrečena najiskrenejša zahvala. Zelo bogat je bil srečolov, katerega sta uredila in pripravila gospoda Kolar Vinko in Ploj Anton. Z geslom »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske soize!« sta hodila po mestu, nabirala razne dobitke, in žrtvovala ves prosti čas, komu — radvanjski deci. Tudi njima se prav iskreno zahvaljujemo. Obenem se tem potom zahvaljujemo vsem gospodom trgovcem in trgovkam, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu us pehu veselice. Gospod župan Vizovišek je vesel, da ima v svoji občini, kateri na čeluje, može, ki mu pomagajo pri vsakem delu ter se žrtvujejo v dobrobit drugim. Rdečemu križu v Radvrn’u častitamo k lepemu uspehu in mu kličemo »l c tako naprej!« Pred mesecem u Limbušu ubegli kaznjenec prijet Dramatičen konec enomesečnega »dopu-ta«. — S puško in naboji nazaj v — matico. Kakor je še našim čitateljem v živem spominu, je v petek dne 5. junija t. I. iz vinogradniškega posestva Srečka Robiča Limbušu pobegnil nadpazniku I. Jurci kaznjenec Mehmet Ramovid, ki ima radi nekega umora v Macedoniji odsedeti 20-etrio robijo. Ker se je dobro obnašal, so ga določili za zunanje delo, kar je za težke kaznjence velika olajšava. — Kri-ične^a petka, 5. junija 1.1. pn Je Mehmed Ramovič izrabil ugodno priliko in — v neopaženem trenutku vzemši s su!'oi na-ito puško svojega nadzornika Jurce — pobegnil. Vse orožniške postaje in tudi policijske oblasti so bile obveščene o begu. Za beguncem so nad mesec dni vse orožniške stanice zaman poizvedovale. Brez vsakih sredstev, samo oborožen ukradeno puško svojega nadzornika, se je Mehmed Ramovič klatil previdno po šumah in ker radi svoje zaznamovane robijaške obleke ni iroacl med civilizirani svet, se je pretolkel do bližine Siska, kjer ga je predvčerajšnjim vsega izčrpanega in izstradanega ujela o rožniška patrulja, katera ga ~inoči privedla v moško kaznilnico v Mariboru. Mehmed Ramovič ni porabil od nabojev niti enega in je puško svojega nadzornika imel pri sebi — dobro ohranje no. Begunec je trdno upal. da ?e bo s puško, ki je nerazdružliiva družica vseh »kačakov«, lahko pretolkel sko?: šume v svojo domovino. A njegov up ;s še! po vodi... postavljanjem taborišča in ves čas tabo-i?,0 s,ta!;0J: hP° v pan!o potrebuje za umrlega prijatelja. Krojač pa si je dekle ogledal in spoznal v njej neznanko, ki je že pred letom dni odnesla 1000 Din vreden ženski površnik. Skočil je po stražnika, ki je z veliko težavo aretiral sleparsko deklico. Vlegla se je namrefc kar na tla ter pričela igrati božjastni napad. Priti je moral zdravnik, ki je ugotovil, da je čisto zdrava, in da il bo prežgal^ prav dobro telčnlla. N* policiji so ugotovili, predira je bila predana okrožnemu sodišču, da je nastop«** v Mariboru in po deželi pod raznimi hfl»-ni kot Caherl, Ribičič, Kranjc in tako ije. Nekaj dni je služila tudi v SkofMi. Wef ie ukradla 220 Din in potem izginila. leg tega jo zasleduje orožniUvo številnih slep.ajjj po • ...... v M a r 1 b o r u, dne 8. Vn. 1931. marroorsKi v c c c k n i R jurra stran 3, r K razstavi mariborskih tiskov in slik Včeraj popoldne je v veliki kazinski dvorani bila otvorjena razstava, ki so jo o priliki profesorskega kongresa priredili »Študijska knjižnica«, »Zgodovinsko društvo« in tukajšnji arhiv. Obiskovalec, ki stopi v dvorano, bo morda prvo pozornost obrnil k slikam, ki vise ob nasprotni steni. Naslikal jih te profesor Ivan Kos, motivi so skoraj Izključno zajeti iz Maribora. Večinoma te tistega starega Maribora, ki se tesni Po vzpetinah gori od Drave, vsled svoje iPžne lege jako obsvetljen od solnca, obenem pa pokrit s patino preteklosti, kar mu tudi ob najjarkejši dnevni luči daje značaj umirjenosti in ubranosti. Vse to ie v Kosovih slikah, zlasti v njegovih akvarelih, izborno zadeto: svetla luč, in vendar obenem diskretno zasenčena — Prav kakor to odgovarja starinam, ki jih slike predstavljajo. Tudi ostali del razstave je povečini Posvečen Mariboru: kaže nam slovensko kulturno udejstvovanje v Mariboru, v kolikor se je izrazilo in se izraža v tiskani besedi. Menda sploh prvič se je napravil tukaj poskus, da se zberejo in v kronološki razvrstitvi pokažejo slovenski mariborski tiski. Efekt na prvi Pogled morda ni tak, kakor bi ga kdo želel, a ob primerni poglobitvi, kakor jo taka snov zahteva, se bo obiskovalec Vendarle marsikje z zanimanjem pomudil. Na levi strani so v dolgi vrsti zbrani Mariborski časniki in časopisi. Niso raz-stevljeni vsi, vendar jih je zbranih lepo levilo: skorajda sedemdeset. Vmes častitljive starine: imamo tu 1. letnik »Slov. gospodarja« (1867), 1. letnik »Slov. naroda« (1868), poleg prvi slovensko pisan nemškutarski list »Slobodni Slovenec« (1870), Tik ob njem je »Zora«, prvi leposlovni list v Mariboru, poleg »Vestnik«, prvi mariborski znanstveni list. Potem kar po vrsti dva pedagoška lista: »Slov. učitelj«, »Popotnik«. Nato dolga vrsta časopisov iz našega stoletja, vseh vrst in barv. Tudi presenečenja med njimi, kakor n. pr. lepi »Šah«. In odkritja: ,Kaj so tudi »Novine« izhajale v Mariboru? In »Murska straža«? In »Nova pravda«? Da, tudi to se je tiskalo pri nas — vsaj mimogrede. Ob odru so na pultih in v vitrinah zbrani neperiodični mariborski tiski in rokopisi znanih tukajšnjih mož. Tu vidimo prvi slovenski tisk v Mariboru, Volk-merjevo »Hvalo kmetičkega stana in to-t>ačje trave« (1807), poleg Breznikovo ‘Večno pratiko« (1808), oboje iz najsta-|eiŠe mariborske tiskarne Franca Schli-m. iz iste tiskarne nas zanima lesorez, Predstavljajoč Maribor koncem 18. sto-'efja. Tudi Raičeva pozdravna pesem, Posvečena Slomšku ob premestitvi škofijskega sedeža v Maribor, zasluži pozornost. Istotako lepo tiskani program za veliko Ciril-Metodovo slavnost, ki jo je mariborska čitalnica priredila 1863. Iz Orangutani - mojj prijatelji •'Ernst Schoedsack, avtor živalskega epa »Rango«, ki se predvaja v kinematografih, pravi o svojem delu; Ne dvomim, da je Orang-utan človeškemu plemenu najbolj soroden. Dvanajst mesecev bivanja v najbližjem sosedstvu s temi živalmi v džunglah na Sumatri, me je prepričalo, da so rdečelasi, velikani med ostalimi opicami vsaj brat rancl z znanimi »missing link«, ki tvorijo vez med človekom in človeško opico. Radi njenih čudovitih človeških lastnosti smo izbrali dva Orangutana; močnega Možakarja z mladičem, za glavna junaka v naši džungelski drami. Našli smo jih v vejah drevesnega velikana, kjer sta medila, da .sta popolnoma na varnem. Bili smo prvi ljudje, ki sta jih ta džungelska bitja videla, vendar nam nista kajuta nikakega sovraštva. Nasprotno, {nialu so se kazali jasni znaki naklonje-t10sti in čez nekaj dni sta bila naša dnev-na gosta v taboru. Izkazala sta se kot zaupljiva, ubogljiva In nad vse zabavna, menovali smo jih Tua in Rango. Tekom ®nega tedna sta se privadila na Ime In p 'šla na naš klic v taborišče. Posebno *™n?o si je znal pridobiti naklonjenost el1 nas. Brez uporabe kletk ali vrvi se novejše dobe je produkcija prevelika, da bi razstava mogla nuditi vse. Samo izbor je pokazan — pestra množica vsakovrstnih tiskov: nabožni, priložnostni, pedagoški, zgodovinski, politični, gospodarski — vse se preriva po pultu, tudi malce leposlovja je vmes, čisto na koncu »Križevački statuti«... Od rokopisov niti enega ni, ki bi ne bil zanimiv. Ali ste že videli rokopis Slomškov? Stross-mayerjev? Miklošičev? Meškov? Odločno potezo Aškerčevo? Vse to in še mnogo več Vam kaže zbirka v vitrinah na obeh straneh odra. Večina rokopisov je tudi vsebinsko nad vse zanimiva, ker je izbrana tako, da čimbolj karakterizira pisca. Morda glavno privlačnost tvorita vitrini sredi dvorane. V eni je shranjen lep rokopisni misale iz 15. stoletja, poleg štirje stari tiski, med njimi tri inku-nabule. V drugi vidimo vrsto zanimivih slovenskih rokopisov: kalobski rokopis iz sredine 17., leški z najstarejšim zapisom slov. zaljubljene narodne pesmi iz sredine 18. stol., iz istega stoletja prekmurski rokopis, poleg dva rokopisa Volk-merjeva, dva Modrinjakova, med njima znamenita pesem Cvetku, nato zbirka Slomškovih pesmi, končno Kremplove »Dogodivšine štajerske zemle«, zanimive predvsem zaradi mest, ki jih je v tisku cenzura zatrla. Skoraj vse to je last »Zgodovinskega društva«, ki je na obeh straneh vitrin razstavilo tudi svoje publikacije: »Časopis za zgodovino in narodopisje« in celo vrsto drugih izdanj. Osrednje mesto, ki so ga razstavljalci posvetili »Zgod. društvu«, lahko smatramo za simbol: od svoje ustanovitve naprej je »Zgod. društvo« bilo v Mariboru središče znanstvenega dela in radi tega eno glavnih torišč tukajšnjega kulturnega udejstvovanja. Brez notranje zveze z ostalo razstavo je desna stran dvorane, kjer so razstavljene slov. srednješolske knjige. Ta del je namenjen predvsem udeležencem prof. kongresa. V dekoracijo je razen stene s Kosovimi slikami, ki harmonično zaključuje dvorano, ob odru in ob vhodu postavljena vrsta lovorik. Morda se ob prvem pogledu zdi to premalo; a kdor je z odprtim srcem šel mimo razstavljenih zbirk, zapušča dvorano z občutkom ubranosti. Ista tiha luč, nič kričeča, ki sije iz Kosovega Maribora, sije več ali manj, kdor ni slep za njo, tudi iz vse te dolge vrste mariborskih tiskov. To ie tiha revija naših duhovnih prizadevanj, skromnih sicer, kakor so bile skromne naše razmere, iz katerih o se pred več ko sto leti rodili prvi poskusi, a ožarjenih z nečim, kar nam jih dela ljube in tople: z idealizmom, ki jih je svojčas poklical v življenje. Ali ni znamenje idealizma, da je prva slovenska beseda, ki je bila tiskana v Mariboru, bila pesem? Načiketas. nam je posrečilo obdržati živali v bližini taborišča. Veliko je k temu pripomoglo dejstvo, da so Orangutani zelo dovzetni za lepo oskrbo in dobro hrano. Domačini so hoteli Tuo in Ranga dresirati, tega pa nisem dovolil, ker mi je bilo na tem, da dobim živali Čim bolj naravno na filmski trak, da ustvarim avtentično sliko o življenju Orang-utanov v pragozdu. Sploh pa je družinsko življenje Orangutanov našemu družinskemu življenju zelo slično. Matere nosijo svoje »babies« na rokah in jih božajo, gladijo in se igralo ž njimi, kakor naše matere s svojimi totroci. Domnevali smo, da je Rangova mati že mrtva, kajti opica ne zapusti nikdar svojega mladiča. Tua je prevzel vzgojo svojega sina in je izvrševal v vso vnemo očetovske dolžnosti. Ponoči, ki sta jo prebila v gnezdu vrh drevesa, je 1 ua vedno krepko držal Ranga. Večkrat smo imeli priliko videti, kako je Tua dal najboljše kose banan in drugega sadja svojemu varovančku. Sličnost, ki jo ima Orang-utan s človekom, je ustvarila v domačinu mišljenje, da je Orang-utan pravzaprav človek. Ta vera se izraža tudi v imenu, saj rameni Orang-utan v malajščini toliko kakor »človek džungle«. Sokolstvo Finžgarjeu uečer 5ofcoIa (Daribor 1. Kakor mnoga sokolska društva, si je zadal tudi dramatski odsek Sok. društva Maribor I. nalogo, da čim lepše proslavi 601etnico rojstva našega priljubljenega pisatelja Fr. S. Finžgarja. To nalogo je tudi rešil v petek, dne 3. t. m. Kot uvod proslavi je v lepih besedah orisal br. prof. Kenda delovanje slavljenca v predavanju: Finžgar in slov. narod. Nato je pokazal dram. odsek eno pisateljevih ljudskih iger in sicer dramo: Razvalina življenja. V tej igri nam pisatelj prikazuje bogatega kmečkega fanta Martina, ki ljubi bogato dekle Lenčko. Lenčka pa je bila oddala srce ubogemu lovcu Ferjanu. Očetu Urhu pa to razmerje ni bilo po godu. Zato prisili svojo hčer, da vzame za moža bogatejšega Martina. Toda prekmalu se je med obema zakoncema pokazal razdor, ki jima je uničil življenje. Lenčka, ki Ferjana ni mogla pozabiti, se je, med tem ko sta Martin in njen oče snovala načrte, kako bi ugonobila ubogega Ferjana, začela udajati pijači, ki jo ji je na skrivaj prinašala vaška potovka Mica. Slednjič se je obema le posrečilo, da sta ga pognala na cesto, kar je Lenčko še bolj potrlo, tako da je začela zanemarjati gospodinjske posle. Večnim prepirom in očitanjem, ki so postali sedaj vsakdanji,Je napravil konec Martin s tem, da je zadavi! Lenčko. Kot vmesni vlogi je treba omeniti še pijanskega kmeta Sirka in Urhovo rejenko Tono. Martin je svojo vlogo rešil Izvrstno, ravnotako tudi žganjar Urh in njegova hči Lenčka, ki ji je pa manjkalo temperamenta, ki ga imajo kmečka dekleta. Tudi ostali: Ferjan, Tona, Mica in Sirk so svoje naloge dobro rešili. Scenerija je v splošnem ugajala, vendar bi trebalo še marsikaj zboljšati. Tudi luč je bila kolikortoliko dobra. Do popolnosti je seveda še velik korak) vendar če pomislimo, da je dram. odsek še zelo mlad in da se mora boriti z velikimi težkočami, zlasti še ker so sami novinci, je bila ta predstava precejšen korak k napredku. H koncu naj še omenim, da je bil obisk precej slab, kar je najbrže zakrivil čas, ki ni ravno primeren za dramske prireditve. —o. —r. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi je v soboto dne 4. julija pohitelo na Ra-tov vrh, kjer je zvečer prižgalo kres na čast slovanskim apostolom Cirilu in Metodu. Posestnik g. Kaube Tomaž, p. d. Rat nam je dovolil, da smo prižgali kres na njegovem posestvu.1 Ob osmi uri zvečer je prikorakala iz Selnice čez 100 mož broječa četa Sokolov, kateri so se na vrhu pridružili še domačini. Z radostjo je pozdravil br. st. Žunko vse navzoče, zatem pa je br. Kikl govoril o Cirilu in Metodu. Po končanem govoru smo prižgali kres, v višave so se pa dvigale svetlobne rakete. Hkrati smo opazili mnogo kresov, celo gori v našem Korotanu. Pevci so zapeli narodne pesmi, Sokoli so tudi zaplesali kolo. Po končanem kresovanju nas je g. Kaube povabila na dom, kjer nas je po pravem slovanskm običaju pogostil. Proti polnočni uri smo se poslovili od gostoljubne hiše Ratove ter se vračali v domačo vas. Iz Razvanja. Naša sokolska četa priredi v nedeljo 12. t. m. gledališko predstavo »Užitkarji«, ki se bo vprizorila ob 15. in 20. v šoli. Vsi ste, prijazno vabljeni! — V nedeljo, dne 2. avgusta pa se bo naša četa prekrstila v društvo. Sodelovanje so že obljubile sokolske edinice: Slivnica, Rače, Fram, Pragersko, Črešnjevec, Tinje in Sv. Marjeta. Ob tej priliki se bo vršila velika gozdna veselica, katere spored bodemo še objavili. — Zdravo! _ Sv. Rupert v Slov. gor. Naša sokolska četa je zopet stopila korak naprej. V društveni odbor je bil voljen kot starosta čete naš, za tukajšnji kraj velezaslužni brat Srečko Škerjanc, šol. uprav, v p. Ime samo nam jamči, da je stopila četa v novo fazo, koje pot bo vodila naprej in navzgor! Prepričani smo, da bo vodil naš novi brat starosta četo do onega cilja, ki nam ga je postavil naš prvi Sokol, Nj. Vel. kralj. Zato želimo obilo uspeha in kličemo — Zdravo! Redna odborova seja Sokolskega društva Marlbor-matica se bo vršila jutri dne 9. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Zdravo! Starosta. Zapestno uro. je 29. junija 1931 prilikom župnega zleta shranila neka sestra v šotoru Sokolskega društva Maribor-matica, ki jo še vedno hrani. Imejiteljica naj se zglasi pri bratu blagajniku. Spori Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo. V nedeljo dne 12. t. m. je na sporedu osem tekem in sicer v Ljubljani: Primor-je-Hajduk, v Zagrebu Hašk:Concordija, v Beogradu Jugoslavija :Sašk, v Sarajevu Slavija:Jug, v Novem Sadu Vojvodina: Mačva, v Pančevu PSK:Obilič, v Subotici S,and:Bačka, v Osijeku Grad-janski:Slavija. Medklobski odbor LNP, službeno. V nedeljo dne 12. t. m. se .vrše na Igrišču ISSK Maribora sledeče tekme: ob 16.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Železničar rezerva, ob 18. prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Svoboda (Ljubljana). Službujoči odbornik g. Amon. Tajnik. Iz LNP. Vsi klubi se opozarjajo,, da morajo eventuelne samostojne predloge za občni zbor LNP poslatifLNP šest dni pred skupščino. Dnevni red v smislu par. 16 podsaveznih pravil. Čas in kraj se določita naknadno. Masarykove Igre v Pardubicah. Dne 8. in 9. avgusta se bodo vršile v Pardubicah »Masarykove igre«, na katere so bili vabljeni tudi slovenski atleti. ASK Primorje je prijavilo atlete Krevsa, Korčeta, Lajka, Skoka, Žgura, Zorgo in Slapničarja. Od mariborskih atletov se bo tekmovanja najbrže udeležil tudi Podpečan. Srednjeevropski cup. Včeraj se je vršila v Pragi tretja tekma za srednjeevropski pokal med praško Slavijo in drugoplasiranim klubom, Italia FC Roma. Tekma je končala neodločeno 1:1 (0:0). VVImbledon. Teniška svetovna prvenstva v Wim-bledonu so končana. Zmagalci so: gospodje posamezno Sidney Wood (USA), dame posamezno Cilly Aussem (Nemčija)« gospodje v dvoje Lott-Van Ryn (USA), mešani pari miss Harper-Lott (USA), dame v dvoje Shepperd-Barron—Mudfrod (Anglija). Plavalni miting Češkoslovaška .‘Jugoslavija. Jugoslovanski plavalni savez je per-fektuiral meddržavni plavalni dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Češkoslovaške. Tekmovanje štafet in vaterpola se bo vršilo 15. in 16. avgusta v Pardubicah in v Pragi. 'JPS bo poslal na to tekmovanje 12 svojih najboljših plava-čev in igračev waterpola. Kolesarsko državno prvenstvo se bo vršilo 12. t. m. na 40 km dolgi progi Grosuplje - Mlačevo - Krka - Stična -Višnja gora - Grosuplje. Progo bo treba prevoziti štirikrat, torej skupno 160 km. Start v Grosuplju je točno ob 5. zjutraj. Vsak tekmovalec se mora 11. julija do 21« javiti pri startni postaji v Grosupljem. Praška Šparta v odlični formi. Praška Šparta gostuje sedaj na Danskem, kjer je porazila Boldkluben (Es-bjer) s 13:2 ter Hadersler z 8:4. Schmellng:Carnera. Schmeling je podpisal pogodbo, da bo dne 17. septembra proti Primo Carneri branil naslov svetovnega prvaka. Obračun tekme za svetovno prvenstvo je končan in je dobil Schmeling 106.138 dolarjev, Stribling pa 33.168 dolarjev. On vedno premisli. — Gospod šef, ne jezite se, vsakdo se lahko zmoti! = Zmoti, zmoti! To ni zmota! to je neumnost! A jaz vam vedno pravim: predno napišem kako neumnost, si jo vedno dobro premislim! W$a\ MarflSorsfc! V F C F R N I lOuTra V IVI a r \ b o r n, 'dne 8. VII. 1931 —i iiw r \ thit ni H. Zevaocoj V senci jezuita 161 Nato je dejal z glasom, v katerem ni bilo niti najmanjšega trepeta: »Takoj odprem kralju...« Magdalena je začutila jasno, da je trdno odtočen, zabosti kralja. »Ne, ne,« je rekla naglo, »jaz sama pojdem odpirat.« Možakar je skomizgnil nejevoljno z ramami, a ni ugovarjal. »Kje naj počakam?« je vprašal kratko. »Pojdi z mano!« Potegnila gi je seboj in ga porinila v sobo, ki je ležala poleg njene, ni pa bila spojena z njo po vratih. »Od tod lahko slišiš, če bi kričala,« mu je šepnila tiho. »In takrat.« »Dobro,« jo je prekinil Ivan Siromak z odurnim glasom. Ona pa je šla naglo dol in dospela do hišnih vrat Daš v trenotku, ko je kralj potrkal nanje... Ivan Siromak, ki je prisluškoval na vsa ušesa, Ju je slišal, ko sta Sla gor. Slišal Je glas kralja, ki se je šalil. Ko sta prišla na vrh stopnic, je ža hotel planiti svojega skrivališča. Toda premagal se je, »Kmalul« je zarenčal sam pri sebi. Preteklo je nekaj minut. Globoko molčanje je vladalo v hiši. Ivanu Siromaku se je stresal kratek, krčevit drget, toda ni se genil. Stal je sredi temne sobe, z razširjenimi nosnicami, roko stisnjeno okrog bodalovega ročnika — ves v tistem razpoloženju duha in živcev, ko se človek izpremeni v zver in se dvignejo na površje stari, podedovani nagoni v svoji skrajni razburjenosti in nadvlada žeja po krvi sleherno drugo čuv-stvo. Bilo je gotovo, da bi bil Ivan Siromak opravil svojo reč mojstrsko, da Je sunil kralja v tem trenutku. Neprestano je ponavljal samemu sebi, da mora čakati znamenja. Saj ni dvomil, da mu Magdalena Feronova izroči Franca I.; in tako je ugibal na tihem. »Samo Je eno minuto ml je trpeti.,, morebiti dve...« In vendar mu Je bilo, kakor da so ta kratka tre-notja njegovega čakanja cela večnost... Ko je bila prva minuta pri kraju, se mu je zdelo, da čaka že celo uro. *Na stopnjicah sem mu bližji,« je zamrmral sam pri sebi. Zlezel Je ven brez šuma in se postavil pred vrata sobe. A tam se je zavedal, da ne more več dolgo čakati ... Iztegnil je roko proti kljuki. Tisti hip pa se je zaslišal od kljuke suh, kratek glas, kakor da poizkuša nekdo odpreti vrata od znotraj. Ivan Siromak Je stal ln se ni mogel genitl, iztezal je roko in se lovil za sapo, kakor da je strela udarila vanj... nato se je dvignila njegova roka... Toda vrata se niso odprla I Kakor vemo, se Je bil kralj prepričal, da so zaklenjena, on je bil tisti, ki je pritisnil brez uspeha na kljuko. Mrzel znoj je oblil Ivana Siromaka. »Zaklenila je vrata!« je zamrmral z zamolklim glasom. In povzel je takoj nato: • »A kako naj pridem potem jaz noter? ...« Izprva je odrevenel v osuplosti človeka, ki zasledi zločinsko izdajstvo, ki se ga ni nadejal. »Skozi druga vrata,« je rekel zdajci. Planil je, obletel nadstropje po vseh štirih sobah, ki so obdajale spalnico Magdalene Feronove in dospel pred vrata, ki je mislil nanje — vrata, skozi katere je stopila lepa Feronka pred Franca I. Ivan Siromak je rahlo poskusil odpreti. Komaj se je premagal, da ni zarenčal od besnosti. Tudi ta vrata so bila zaklenjenal... Nato se je vrnil na hodnik. Grizel se je v pest do krvi, da ne bi zakričal. V naglih halucinacijah, ki so sledile druga drugi v njegovih možganih, se je že videl, kako zakolje Magdaleno, preden je zabodel kralja. Pritisnil je uho na vrata.., Nato se je spustil polagoma na kolena. Tako — na kolenih, z ušesom pritisnjenim na vrata, je preča* kal te ure. In prejšnji čudež se je zgodil narobe: minile so mu kakor par kratkih minut. Vseh njunih besed ni slišal, ni *!h razločil. Toda ugibal jih je, razumel njih zvok, pretresal .vzdihljaje. Bilo je strašno. Zdajci pa je razumel, da je končano... in da odide kralj vsak trenutek,.. V dveh skokih de bil pod stopnjicami ter se stisnil v vogal: mahoma se mu je bila vrnila vsa oblast nad samim seboj... Kralj je stopil prvi iz sobe... Magdalena mu je sledila, držeč svečo v roki. Z naglim korakom se je prepričala, da Ivana Siromaka ni na mostovžu. Kralj se je napotil po stopnjicah. Magdalena je postavila svečo na najvišjo stopnji-co, skočila naglo navzdol, prehitela kralja in zamrmrala: »Odprem tl...« Ko se ga je doteknila mimogrede, je začutil kralj ob njenem dotiku drhtljaj, ki je bil skoraj drhtljaj groze. Zdaj, ko je bila ponehala Ijubavna vročica in je bil utešen delirij njegovih čutov, se je vračalo vse njegovo sovraštvo do ženske, ki ga je bila otrovala... V trenutku, ko je prišla Magd?lena Feronova mimo kralja, je zapazila Ivana Siromaka, ki se je krčil v temi, pripravljen na skok. Z besnim naporom volja se je posilila in ga ni pogledala; šla je dalje, kakor da sa ni opazila... V teh par trenutkih je mislila tako, kakor misli vsak človek ob uri, ko ve, da nima več časa izgubiti. Zdaj je bila prepričana, da je kralj nalezel bolezen. Sunek z bodalom bi bil uničil njeno maščevanje. Tako si je vsaj dejala. In zaključila je: — Ne on, ne sme umreti tako! — baš v trenutku, ko je kralj prispel na poslednjo stopnjico, Ivan Siromak pa je z nekakšnim zadavljenim krikom navalil nanj. Ta njegov gnevni krik pa je zamrl v grgranju groze. Preden je mogel Ivan Siromak spustiti svojo roko na kralja, se je zrušil, kakor bi udarilo vanj, v široki luži krvi, ki mu je uhajala iz razparanega grla... Z bliskovitim zamahom mu Je bila zasadila Magdalena Feronova v vrat bodalce, ki ga je držala v roki. Bleda, kakor smrt in obriznjena s krvjo, je gledala nekaj hipov Ivana Siromaka, ki se je valjal v krčih smrtnega boja... Hotel se je dvigniti, pomeril Jo je s strašnim pogledom in se zrušil nato kakor mrtva gruda. In njegove oči, ki so ostale odprte, so zijale va- njo z ostudnim izrazom ljubezni in sovraštva. Smehljaje se z zloveščim usmevom, se je obrnila lepa Feronka k Francu I., ki jo je gledal bled od osuplosti in groze, ne da bi razumel, kaj se je zgodib »Sir«, je dejala, »lepo ste jo odnesli...« Se enkrat se je premeknil kraljev pogled od Mag-* dalene do trupla, ki sta bila obadva tako strašno okr* vavljena in bleda ... In zdaj je razumel! Zaslutil je, da je bil ta človek nastavljen, da gt ubije! Razumel je, da ga je zvabila semkaj z namenom umoriti ga, in da ga je le zato otela bodala, ker 11 bila prepričana, da ne uide smrtonosnemu strupu! In ko mu je lepa Feronka odprla vrata, je plaM ven ter zbežal, blazen od groze ln šklepetajoč z zobmi XXVI. Dva sta jahala mimo. Ravno, ko je pobegnil kralj z znojem tesnobe n* obrazu, sta dospela dva jezdeca v največjem diru po Melunski cesti. Prihajala sta mimo Feronkine hiše, ko je planil kralj iz nje: Franc I. se je skoraj zaletel v konja ene* ga izmed njiju. »Gospoda!« je kriknil kralj 6 tako preplašeni# glasom, da sta nehote ustavila konja na mestu. »S čim vam moreva postreči, gospod?« je vprašal eden Izmed njiju. Kralj je naglo pristopil. »Ali sta plemiča?« ju Je vprašal. »Res bi lahko rekla, da sva, toda to je postrafl* ska briga!« »Gospoda, plemič sem. Ako sta tudi vidva, ml dolgujeta pomoč...« »Gospod,« je izpregovoril nato drugi jezdec, »ak$ potrebujete pomoči, vam pomoreva, ne da bi bila ra* dovedna, kakšni so vaši pergamenti.« »Pri Bogorodic!, to je moška beseda!« je vzklik* nil kralj, ki se mu je polagoma vračala prisotnost du* ha. »Bodita torej tako prijazna, razjahajta in pojdita i mano.« Jezdeca sta se obotavljala v prvem trenutku. Toda njegova želja Je bila Izrečena v tako tel* nobnem tonu, da sta ubogala. »Gospoda,« je povzel kralj nato, »ali vidita to hi* šo? Glejta, pravkar se Je zgodil tamkaj strašen zlo* čin... Zvabili so tjakaj žlahtnega plemiča, da bi g# ubili... in če se jim ni posrečilo... je kriva samo previdnost božja... Morilec je v hiši, gospoda.« »In?« sta vprašala jezdeca. »Morilca je treba aretirati, gospoda... predeli mine deset minut... drugaCe nam uide...« Bralec bo opazil, da je kralj govoril o »merilcu«, misleč na Magdaleno Feronovo. Bal se je namreč, da mu odrečeta svojo pomoč,\ ako jima pove, da gre za žensko. Žlahtnemu plemiču, kakor se je sam nazval, s# je zdela ta zvijačica popolnoma pravilna. »V čem Vam lahko pomagava?« je povzel edefl Izmed obeh plemičev. izmed obeh plemičev. »Saj niste ranjen!, se mi zdi?« »Tega ne, smrt božja, a manjkalo Je malo. Vidita torej, gospoda, česa pričakujem od vaju. Postavita sfl pred hišna vrata, dokler se ne vrnem s potrebnimi ojačenji...« »Adijo, gospod!« Je dejal jezdec kratko. »To opra* vilo ni za naju!« To rekšl sta se zavihtela spet na svoja konja. Kralj je besno stisnil pest; malo je manjkalo, da ni kriknil: »Jaz sem kralj... ubogajte, Če ne —1« Toda premagal se je. Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denar-nlo«, nogometne žoge, nahrbtnike, Športne pasove Hd. nudi v najveČJl Izbiri in najnIŽJI ceni. Ivan Kravos, Alek-sandrova 13. Maribor. 1856 Dva mlada kanarčka ~ ' ata odletela, kdor ju ulovi, se naproša, da ju odda proti nagradi v Stolni ulici 25, vrata 11. .1985 Opremljen'jčaMnet oddam gospodu. Magdalenska ul. 61. 1987 K mojstru, ker le cenele! Cenjenemu občinstvu se priporočam za oddajo novih tapetniških del, kakor tudi popravi!. Pri meni dobite madrace že za Din 250.—, otomane za Din 500.-, žične vlore za Din 120.—, rolete, zavese itd., tvornica B, Jagodič. Sedaj Vojašniški trg l, 1986 Hiša enodružinska, tri sobe, kuhinja, klet ln vrt na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ul. 64. _____ 1984 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano po Din 10.— in 12.— dnevno. Slovenska ul. 28. Zasebna kuhinja. 1983 Ročno rjavo torbico sem zgubila na poti od Betnave na Pohorje. Ker je v torbici drag spomin, ki za drugega nima vrednosti, prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi v upra- vi »Večernlka«. 1981 Mesarskega pomočnika, zmožnega nemščine, vajenega izsekavanja sprejmem. Nastop 15. julija. Naslov v upravi »Večernlka«. 1982 Prilika! Madrace iz čiste ovčje volne enodelne od Din 600.— tridelne od Dm 700.— po meri in gotove. Tvrdka B, Jagodič, Vojašniški trg. 1. 1980 Samostojna kuharica išče nameščenja v oficirski ali uradniški menzi. Ponudbe na upravo »Večer- nika« pod »Samostojna«._______________1979 Pozori Pristno klopjansko vino liter po Din 8.— dobite v gostilni Stari Lovec, Meljska c. 58 od danes naprej. Se priporoča gostilničar Hamer. 1989 Izgubljeni 2 veliki pisani šolski knjigi. Najditelj naj ju odda proti plačili! policiji v Mariboru. 1993 jfj SOKLIČ zastopniki *e sprejme!* Vinotoč Macarol Rošpoh 188, Vinski dol, liter 8.— In 10.— Din. 1991 Brivskega pomočnika ’ samo prvovrstnega, sprejme salon Mraklč, Cankarjeva ul, 1, 1988 kupim polico' visoko ca. 2.50 m, d.,Igo tudi ca. 2.50 m s predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov v upravi lista. 1900 Lepo opremljc io sobo v bližini parka oddam mirnemu gospodu. J. GovedIČ, Maribor, Prešernova ulica 19. .000 Krasen dolgoročni čevljarski strol (cilinder) znamke »Singer« takoj .._ prodaj. Natančna pojasnila se dobe v gostilni na MeRskl cesti št. 58. 1975 na Razpis. Krajevni šolski odbor Krčevina pri Mariboru razpisuje dobavo 64 m* lopi!' suhih bukovih drv cepank (brez okroglic). Ponudbe takoj, do 13. julija 1931. 1990 Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejffl vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 8 ea kavarno »Astorla«._________________________________ X Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količin! mehanična de* lavnlcn histin Oustinčič, Tattenbacho-va 14._______________________________ 1566 Sami se prepričajte, kako ceneno dobite aktovke, kovčke« torbica, Ustnice, usnjat* kovčke, kov* čke za potovanje, preobleke, gobllfl torbice, kovčke za kopanje, neceserO itd. v novo otvorjeni torbarskl delav-nici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dola s« izdelujejo v laatnl delavnici. Popra* vila se Izvršujejo garantirano dobro-točno In po najnižji ceni. So priporoB* Karlo Josip, torbar, Maribor, KopflN' ška ulica 2, Scherbaumov paviljon. 1798 fedaja Konaordj »Julrat * Ljubljani; predstavnik Izdajatelj« la urcdolki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA » Mariboru, *