284 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Hauptmanova je svoje delo opravila korektno in prizadevno. Po ustaljenem vzorcu je po topografski
metodi locirala posami~no lokaliteto, v nekaterih primerih dodala izseke iz franciscejskega katastra in
naredila dober opis objekta ali skupine objektov. Nato je navedla vse njej znane podatke o lastnikih
posameznega gradu ali gra{~ine oziroma pristave, s tem da je, razumljivo, zbrala {e posebno veliko
podatkov prav v zvezi s tistimi gra{~inskimi objekti, katerih lastniki so bili med ljudstvom priljubljeni in
se je tudi tako pri posameznikih ohranilo marsikaj tako v sliki kot ustnem izro~ilu. Podrobnej{a analiza
arhivskega gradiva in zlasti starej{e histori~ne publicistike na nekdanjem Kranjskem bi v zvezi z posamez-
nimi gra{~inami odkrila {e ve~, vendar ne smemo biti preve~ kriti~ni, saj se bo avtorica s podrobnim
raziskovanjem tako imenitne stavbne in zgodovinske dedi{~ine nedvomno ukvarjala {e v prihodnje.
Tu bi opozorili, da bi bilo dobro bolj podrobno in dosledno upo{tevati tudi {tevilne podatke, ki so
raztreseni v na{i spomeni{ko–varstveni literaturi, za~en{i z Mittheilungen slavne dunajske Centralne
komisije, z nadaljevanjem v rubriki V arstvo spomenikov v predvojnem Zborniku za umetnostno zgodovi-
no, kon~no s sistemati~nim pregledom navedb v povojni konservatorski reviji Varstvo spomenikov, ki
izhaja — razumljivo — {e zdaj. Prav tako bi lahko avtorica navedla {e ve~ citatov literature in z njimi
povezanih ugotovitev in spoznanj nekaterih avtorjev, ~e bi se le bolj poglobila v znanstvene, publicisti~ne
in poljudno–znanstvene prispevke, ki so tudi v zvezi z litijsko grajsko zapu{~ino raztreseni po slovenskih
periodikah, zbornikih in koledarjih. Ob upo{tevanju vsega tega bo vednost litijskega prostora nedvomno
ve~ja in odmevnej{a. Hauptmanova sicer upo{teva ljudsko izro~ilo o posami~nih obravnavanih gradovih,
vendar bi podrobno raziskovanje na kraju samem lahko odkrilo {e ve~, zlasti pri razli~nih oblikah toponi-
mov, kot to lahko presodim na podlagi lastnih zapa‘anj tako ob arheolo{ki topografiji Gabrovke kot Va~
v 70. in 80. letih.
Knjiga je torej novum, dragocena tako za lokalnega intelektualca kot kozmopolitskega esteta. V litijski
regiji se je v ne tako daljni preteklosti vendar dogajalo toliko enkratnega, da za marsikatero dejanje
nekaterih ‘lahtnih imetnikov gra{~in prej ve beli svet kot mi sami.
Škoda, da ni avtorica pripravila posebnega indeksa krajevnih in lastnih imen ter pojmov, saj monogra-
fija dobesedno kipi od zbranih podatkov in informacij. Zaradi preglednosti bi bila na koncu dela dobrodo{la
tudi rekapitulacija virov slikovnega gradiva, zlasti fotografskega, saj je njegova kulturno–zgodovinska
vrednost izjemna.
Davorin Vuga
Pascal Dibie,  Etnologija spalnice. Ljubljana : Zalo‘ba /*cf., 1999. 349 strani.
Pascal Dibie je predstojnik oddelka za antropologijo, etnologijo in religiologijo na Université Paris
VII-Denis Diderot. Knjiga Etnologija spalnice (Ethnologie de la chambre a coucher), izdana leta 1987, je
edina izmed njegovih knjig, ki je bila prevedena v slovenski jezik. Svoj prostor je na{la v rde~i zbirki
zalo‘be /*cf.
S knjigo Etnologija spalnice nam sku{a avtor pokazati, kako pomembno in sredi{~no vlogo je imela
spalnica in njeno sredi{~e, torej postelja, v razli~nih obdobjih in razli~nih kulturah. Sam pravi: »Potreben
je bil ~as in pla~ati je bilo treba ceno ~love{kih naporov, da sem se odlo~il pobli‘e pogledati kraje
~love{kega po~itka; potreben je bil ~as, da sem odkril spe~o tretjino ~love{ke zgodovine. ^emu smo
sezidali hi{e, postlali postelje, udoma~ili ogenj, ~emu? Da smo se lahko prepustili najljub{ima obredo-
ma, in to sta navzlic morali {e zmerom spanje in tisto, ~emur pravimo ljubezen.«
1
 V knjigi mu bralci
sledimo najprej v oddaljena obdobja, nato v oddaljene kulture, pri tem pa se nam ni treba bati, da bi zaradi
branja zaspali. Z obilico humorja, so~nih primerov in zanimivih navad, ki jih najde v razli~nih obdobjih in
na razli~nih kontinentih, nas vodi do trenutka, ko se moramo naposled tudi mi vrniti v svoje spalnice in
tako poskrbeti za nadaljevanje spe~e ~love{ke zgodovine.
1
 Pascal Dibie, Etnologija spalnice, Ljubljana 1999, str. 274.

285 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Vsebinsko se knjiga deli na dva dela: na vertikalo in na horizontalo. V prvem, vertikalnem delu nas
avtor popelje skozi evropsko zgodovino spalnic ter le‘i{~, od prazgodovine do danes, in je zato {e posebej
zanimiv oziroma uporaben za zgodovinarje. V drugem, horizontalnem delu pa s pomo~jo zapisov in
poro~il o spalnicah s celega sveta predvsem {iri na{a obzorja.
Neandertalec, ki so ga na{li le‘e~ega na postelji iz cvetja v Šanidarju v Iraku, je na primer prvi, ki nam
je zapustil ganljivo pri~evanje o svoji smrtni postelji in nam tako dal dokaze o skrbi tedanjih ljudi za
po~itek, ~etudi ve~ni. Najdi{~e Pincavent v departmaju Seine-et-Marne pa je edini dokaz o bivali{~ih iz
poznega mlaj{ega paleolitika na prostem. Od na{ih prvih le‘i{~ se nato sprehodimo po spalnicah anti~nih
civilizacij oz. posteljnih civilizacij, kot jim pravi avtor. Egip~ani, pri katerih je bila postelja ena od
najpomembnej{ih kosov pohi{tva, so postelje postavili tudi v hi{e ve~nega po~itka. V Tutankamonovi
grobnici so odkrili na primer slavnostne postelje okra{ene s hi{nimi bogovi in s slonoko{~enimi, ebeno-
vinastimi in zlatimi vlo‘ki. Od Egip~anov so si posteljo sposodili Hebrejci. Salomonova postelja je bila
nosilnica iz libanonskega lesa s srebrnimi stebri, zlatim naslonjalom in {krlatnim sede‘em. Grki so mrtve
s posteljo vred odnesli na pokopali{~e, kjer so truplo zagrebli ali za‘gali na grmadi. Najve~ o njihovih
posteljah izvemo v Aristofanovi Lizistrati. Od vseh anti~nih civilizacij pa so posteljno kulturo najbolj
gojili prav Rimljani, ki so na postelji spali, brali, pisali, jedli in sprejemali. Naj{tevilnej{e so bile postelje
za enega lectuli in postelje za tri triclinium, ki so bile namenjene predvsem za obedovanje. Navado
obedovanja le‘e so Rimljani podedovali od Grkov. Ko so za~eli posnemati bogate bolnike, ki so jih v
posteljah od hi{e do hi{e prena{ali su‘nji, so se postelje preselile tudi na ulice cesarskega Rima. V posteljah
ali raje nosilnicah so matrone ali njihovi mo‘je odhajali na obiske, med potjo pa so brali ali pisali. Lahko
bi rekli, da so se rodili v postelji, ‘iveli v postelji in tudi umrli v postelji. Iz antike nas avtor popelje v
prehodno obdobje, ki je z zlitjem civiliziranega in barbarskega pripeljalo prek merovin{ke in karolin{ke
dobe v srednji vek. Pri tem omenja va‘nost sobarske slu‘be, ki se je skozi ~as veliko spreminjala. Sprva
je bil sobar zgolj navaden slu‘abnik, ki je skrbel za kraljevsko spalnico. Ker pa je ‘ivel v vladarjevi bli‘ini,
je postajal vse pomembnej{i in za~el se je ukvarjati z arhivi ter kraljevsko zakladnico. Taka slu‘ba je v 13.
stoletju postala ~astna in zanjo so se potegovale najimenitnej{e dru‘ine. Eginhard, biograf in pisec @ivljenja
Karla V elikega, poudarja, da so bile bogato okra{ene postelje in dragocene tkanine, zna~ilne za karolin{ko
obdobje, del podedovanega udobja iz galsko-rimskega ~asa. Tako udobje je bilo pridr‘ano samo za kralje
in veljake, saj je ve~ina prebivalstva spala na s slamo pokritih tleh. Skupaj so tako spali star{i, strici, tete,
bratranci, sestri~ne, otroci, su‘nji in slu‘abniki. Proti temu se je borila kr{~anska miselnost, ki ni prenesla
nagcev v isti postelji in je zato svojo vero najprej usmerila v zasebno ‘ivljenje mno‘ic, v njihove spalnice.
Tla~an pa je moral vstop v svojo spalnico poleg duhovniku dovoliti tudi zemlji{kemu gospodu. Pravica do
prve no~i je bila pravica, ki si jo je vzel zemlji{ki gospod tako, da je na svatbeni ve~er simbolno polo‘il
nogo v nevestino posteljo in v~asih prespal prvo no~ v njej. Gospod je sicer spal v gradu na vrhu
dominiuma ali don‘ona. V tem vrhnjem zasebnem nadstropju so bile ena ali ve~ spalnic za zemlji{kega
gospoda, njegovo ‘eno ter otroke in goste. Poleg ozkih le‘i{~ so uporabljali tudi neznansko velike postelje,
ki so merile skoraj 12 kvadratnih metrov. Posteljno ogrodje je bilo toliko privzdignjeno, da so spodaj lahko
potisnili scalnik, nizek pograd na lesenih kole{~kih in {e nizko le‘i{~e, na katerem je spal hlapec. Z
avtorjem se nato preselimo v ~as humanizma in renesanse, v »~as ob~utij«. Po Evropi je pusto{ila ~rna
kuga, ki je drasti~no zmanj{ala {tevilo prebivalstva in tako vplivala na na~in ‘ivljenja in razmi{ljanja
takratnih ljudi. Dobrine tega sveta je bilo treba pri pri~i vzeti in jih zau‘iti tukaj in zdaj. Spalnice najbogatej{ih
so se po~asi polnile in postale sredi{~e ‘ivljenja. Postale so edini zares udoben koti~ek v hi{i, ki so ga
uporabljali tudi ~ez dan. V njih so delali, molili, brali, sprejemali in spali. Postelje so iz kota, kjer so stale
prej sredi mno‘ice skrinj, preselili na sredino spalnice. V elike skupne postelje (pri bogatih) so se umaknile
enojnim posteljam. Spalnice so kitili z rumenim pli{em, ‘ivo rde~im sandalom, modrim ‘ametom, ‘ivo
rde~o svilo in zelenim satenom. Po tleh in po stenah so razstavili kosmatene preproge. Kuga je v bolni{nice
prinesla samo reve‘e. Me{~ani in bogati so raj{i ostali doma v zaupnosti svojega dóma, kjer so oble‘ali v
svoji postelji, tam trpeli, bíli smrtni boj in naposled umrli. Spalnice dvorne dru‘be starega re‘ima predsta-
vljajo, kot pravi avtor, pomembno zgodovinsko stopnico pri razumevanju razvoja na{e dana{nje spalnice.
Za dvorjane, ki so bili ponavadi lastniki ve~jih pode‘elskih bivali{~, je bilo najpomembnej{e predstavljati
hi{o pred drugimi. Spalnici gospodarja in gospodarice sta tako domovali v dveh »zasebnih stanovanjih«,
ki sta si stali nasproti, vendar dale~ narazen, lo~eni z dvori{~em. Pred spalnico so bile predsobe pa tudi
»paradna spalnica«. Slednja je bila namenjena za obisk oz. sprejem uradnih obiskovalcev. V ~asu Ludvika

286 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
XIV . je bila na primer postelja sad tapetni{kega mojstrstva. Stala je na {tirih stebrih in bila prekrita z ravno
streho; ~e je bila prekrita s kupolo, se je imenovala cesarska, ~e je bila obe{ena, so ji rekli vojvodinska ali
{otorska, ~e je imela navidezna vrata, pa je bila angelska. Vse postelje so imele zavese in so bile na vrhu
okra{ene s perjanicami ali kroglami iz blaga. O razko{ju svojega imetnika je nadalje pri~ala {e raznovrstna
posteljnina. V 16. stoletju so se ‘e pojavili zametki skrbi za higieno. Med posteljno perilo sta pri{li no~na
srajca in no~na ~epica. Vse pogostej{e menjavanje le-teh je pripomoglo k izbolj{anju higiene, saj so takrat
menili, da si se z menjavo srajce tudi o~istil. V preprostej{ih spalnicah so bile nepogre{ljive no~ne posode,
v premo‘nej{ih slojih pa od 17. stoletja naprej stoli z luknjo, ki so jih ponekod kasneje zamenjala »angle{ka
strani{~a«. Konec 18. in za~etek 19. stoletja se je skrb za higieno {e pove~ala. Arhitekti so se ukvarjali z
mislijo, kako pregnati iz hi{ trohnobo in vanje dobiti sve‘ zrak. Najve~ji naro~niki so bili me{~ani, ki so
svoje spalnice preselili v prvo nadstropje sredi drugih sob, od katerih so se lo~ile le po pohi{tvu. To
naenkrat ni bilo ve~ znamenje bogastva, ampak zbirka uporabnih predmetov. Znebili so se velikih omar in
predalnikov v sobah ter perja, blazin in pernic v posteljah. Postelje so bile sedaj premi~ne, iz ‘eleznega
ogrodja in z mre‘astim dnom. Nad me{~ani, ki so ‘iveli »spodaj«, so v »6. nadstropju« ‘iveli revnej{i sloji,
pri katerih so zaradi ne~isto~e {e vedno razsajale razne plju~ne bolezni, jetika, bledikavost itn. V priro~nikih
o higieni tistega ~asa se vidi, da so prav povsod razsajale u{i, bolhe in stenice, tako da so bili priro~niki
polni zanimivih nasvetov, kako se jih znebiti. Prebujanje na de‘eli je bilo odvisno predvsem od letnih
~asov, son~nih vzhodov in zahodov ter pti~jega petja, v mestu pa si je prebivalec ‘e v za~etku 15. stoletja
omislil budilko. ^as je na ta na~in dobil novo veljavo.
S to mislijo je Pascal Dibie zaklju~il prvo veliko poglavje, bralec pa se tako lahko pripravi na horizon-
talno prou~evanje sodobne dru‘be in njenih spalnic. @e takoj na za~etku Pascal upravi~eno to‘i, ko pravi:
»^emu smo se gnali za zakonom, dru‘ino, zaupnostjo, ko smo pa danes nagneteni, stla~eni in poni‘ani
v betonskih kletkah!«
2
 Sodobna dru‘ba je namre~ standardizirala vse, kar je povezano s ~lovekom, tudi
spalnico. ^e je bila v 50-ih idealno velika spalnica 9 kvadratnih metrov, se je spalni prostor 30 let kasneje
skr~il na 3,7 kvadratnih metrov. ^e si sodobni »civilizirani« ~lovek ‘eli trdno ‘imnico in {iroko, nizko,
zdravo in zra~no posteljo, nas Dibie za primerjavo popelje tudi v spalnice ameri{kih Indijancev, Afri~anov,
Laponcev, Eskimov, Indijcev in drugih. Severnoameri{ki Indijanci na primer spijo v okroglem tipiju, v
krogu okoli vira toplote na posteljah iz povezanih debel in ‘ivalskih ko‘, in sicer vzporedno s steno ali pa
drug ob drugem z glavo ob nogah, da privar~ujejo prostor. Za Afri~ane postelja ni nujna. Najprej poskrbijo
za orodje, oro‘je in posodo. Tako najve~krat spijo na ko‘i, ki so jo razgrnejo ~ez rogoznico ali nastlano
listje ali lubje. Druga~e so med Afri~ani najbolj raz{irjene postelje na kolih, ki jih ~ez dan uporabljajo za
odlaganje skled s hrano. Na Laponskem spijo na tleh v krogu okoli kolibe na lisi~jih ko‘ah, ki jih razgrnejo
~ez posebno vrsto vej, pokrijejo pa se z odejami ali z losovimi ko‘ami. Eskimi, ki pozimi spijo neprimerno
ve~ kot poleti, spijo v igluju na preprogi iz vejevja, podlo‘eni s senom in prekriti s tjulnovimi ko‘ami. Pri
tropskih Indijancih se spi v vise~ih mre‘ah imenovanih hamakas, s katerimi ponekod simbolno zazna-
mujejo poroko, ob smrti pa vanj zavijejo truplo. V velikih indijanskih skupnih hi{ah visijo vise~e mre‘e
razli~no visoko, kar ka‘e na to, da tam vsaka raven, v navpi~ni ali vodoravni smeri, pri~a o starosti, spolu
in dru‘inskih povezavah. Spodaj, na primer, spijo ‘enske, nad njimi mo{ki, nad njimi otroci in pod streho
na vrhu mladi samski mo{ki. V Indiji vro~e no~i pre‘enejo svoje prebivalce s prenosljivo posteljo vred iz
hi{e na plo~nik ali pod vzno‘je dreves. Postelja je pri njih iz lesa na {tirih nogah. Dno izdelajo iz bomba‘a
ali trsti~ja. V posteljah smejo hindujci spati, ne smejo pa se v njej, tako kot so to neko~ po~eli Rimljani,
roditi, ljubiti in umreti. Za to je namre~ potreben stik z zemljo. Na Kitajskem je vsaka stvar v hi{i, vsaj na
de‘eli, dobro premi{ljena in v skladu z geomantiko, s pomo~jo katere ugotavljajo skrivno ureditev kraja in
vpliv naravnih elementov vetra in vode. Spalnica je ponavadi na koncu stavbe. Nudi le malo udobja, saj je
pozimi mrzla, poleti pa slabo prezra~ena in ves ~as tema~na. Seveda pa se je vse to spremenilo z revolucijo
na Kitajskem, ko so bivalni standardi dolo~ili, da so ~loveku v mestu trije kvadratni metri dovolj. Na
Japonskem je ponekod spalnica {e danes spalnica samo zaradi tako ali druga~e razporejenih predelnih sten
iz papirja in zaradi zelo omejene koli~ine pohi{tva.
Toliko torej o spe~i ~love{ki zgodovini, o modnih posebnostih spalnega perila, o druga~nih spalnih
navadah zaradi socialnih razlik ali razlik v spolu, o skrbi za higieno v postelji, o spalni~nem pohi{tvu,
2
 Prav tam, str. 178.

287 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
njegovi namembnosti in estetskih vrednotah, o vsem, kar nam niti na misel ne pride, ko se zve~er udobno
namestimo v svojo posteljo in utrujeno zdrknemo v spanec.
Seveda pa ne moremo mimo spremne besede, v kateri nam dr. Andrej Studen pribli‘a kulturo spanja
na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. V njej se osredoto~i predvsem na socialno neenakost razmer, v kateri
so spali Slovenci v preteklosti. Zaradi tega je ta knjiga za nas {e toliko bolj privla~na.
Maja Gomba~
Peter Schubert,  Piava 1918 : Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije. Prev. Tone Per~i~.
Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva, 2001. 163 strani.
Mohorjeva dru‘ba iz Celovca je v zadnjih letih predstavila vrsto del, ki se ukvarjajo z zgodovino 1.
svetovne vojne. Pred nekaj meseci so tako poleg druge, dopolnjene izdaje Plavega kri‘a, hi{nega avtorja
Vasje Klavore, predstavili dopolnjeni prevod dela avstrijskega zalo‘nika in publicista Petra Schuberta,
Piava 1918.
Knjiga opisuje boje med avstroogrskimi in zavezni{kimi ~etami, ki so na Piavi potekali v zadnjem letu
vojne. V uvodnem poglavju avtor opi{e 12. so{ko bitko, ki je prinesla nepri~akovano katastrofo italijanske
armade in njen umik za reko Piavo. Osrednji del knjige je namenjen popisu zadnje avstrijske ofenzive, ki
se je za~ela junija 1918. Po za~etnih uspehih – avstroogrske ~ete so na zahodnem bregu Piave vzpostavile
nekaj mosti{~ – je bilo poveljstvo prisiljeno ukazati umik na izhodi{~ne polo‘aje. Napad, ki naj bi izlo~il
Italijo iz vojne, se je tako pridru‘il drugim grandioznim avstrijskim ofenzivam, ki so se praviloma kon~evale
z neuspehi in velikimi izgubami ljudi ter materiala. Vsega tega si monarhija sredi leta 1918, ko je iz~rpala
svoje zadnje rezerve vojakov, hrane in opreme, {e zdale~ ni mogla privo{~iti.
Po neuspelem napadu so avstroogrski poveljniki v naslednjih mesecih lahko le {e spremljali krepitev
italijanskih, francoskih in britanskih ~et na drugem bregu reke in upali, da bodo lahko odbili neizogibni
napad. Zasedena Bene~ija je bila namre~ pomemben adut, ki bi ga diplomacija lahko izigrala v prihajajo~ih
mirovnih pogajanjih. Tudi zato so bili Italijani odlo~eni, da v protinapadu porazijo nasprotnika in mu
odvzamejo zadnje upanje za dostojen mir. ^etrto poglavje opisuje prav oktobrsko zavezni{ko ofenzivo ~ez
reko in dokon~ni zlom avstrijskih ~et. Sestradane in razcapane enote, ki jim je primanjkovalo tudi opreme
in oboro‘itve in ki so iz zaledja dobivale novice o razpadanju dr‘ave, so se premo~nim napadalcem upirale
le v za~etku, pozneje pa se je nameravani umik za Tilment spremenil v razpad armade in veliki triumf
zaveznikov. Zadnje poglavje je bolj turisti~ne narave, saj opisuje vrsto poti po boji{~ih na Piavi. Na koncu
knjige so {e seznam literature in virov ter krajevno in imensko kazalo.
Schubertovo zgodovino bojev na Piavi bi lahko uvrstili v voja{kozgodovinski ‘anr, ki mu v angle{~ini
re~emo battle piece. Gre za pripoved, ki se osredoto~a na opis premikov in spopadov enot; te se po boji{~u
gibljejo kot po veliki {ahovnici, ne da bi bralec izvedel, kako so to storile in kaj so pri tem po~eli vojaki,
bolni~arji, tovorne ‘ivali ali civilisti, ki so bili v bli‘ini. Ob branju se vojna zdi nekako ne‘ivljenjska, ~ista
in elegantna. Toda vse od knjige angle{kega zgodovinarja Johna Keegana The Face of Battle vemo, da je
mogo~e bitko prikazati tudi druga~e, tako reko~ iz jarka, {tabnega {otora ali zaledne ‘elezni{ke postaje.
Nova voja{ka zgodovina je prinesla inovativen, bolj totalen pogled na boji{~e in zdi se, da je ta bli‘e
resnici. Podoba vojne, ki jo ponuja, je namre~ ‘iva, umazana in krvava – skratka trirazse‘na. Povezana je
z ranami, znojem, utrujenostjo in seveda z ubijanjem. Od objave zadnje knjige angle{ke zgodovinarke
Joanne Bourke (An Intimate History of Killing, 1999) ima v novi voja{ki zgodovini svoje mesto celo
u‘itek pri bojevanju in ubijanju.
V knjigi Piava 1918 vsega tega ni, te‘ijo jo prav vse slabosti tradicionalnega voja{kega zgodovino-
pisja. V njej najdemo le malo informacij o tako pomembnih stvareh, kot so oskrba enot, njihovo {tevil~no
stanje, njihova oprema ali fizi~na pripravljenost sestradanih vojakov. Skopo so predstavljeni motivi za
posamezne operacije in njihovo na~rtovanje, le malo izvemo o na~inih bojevanja. Prav tako pogre{amo
natan~nej{o predstavitev nasprotnika, torej zlasti italijanskih pa tudi francoskih in britanskih enot. Seveda
mrtvih in ranjenih v tak{nem opisu prav tako ni.