Osebne vesti. Voditelj koroških Slovencev 601etnik! V škocjanu ob Klopinskem jezeru na Koroškem bo obhajal 26. marca t. 1. svojo 601etnico tamošnji g. župnik in predsednik Slovenske krščansko-socijalne zveze, g. Vinko Poljanec. Jubilant je rodom od Sv. Urbana pri Ptuju. Bogoslovne nauke je končal v Celovcu. Kaplan je bil pri Sv. Jurju pri Celovcu, odkoder je prišel na pomoč bolnemu župniku v Škocjanu, kjer je še danes. Od prevrata preživlja s koroškimi Slovenci težavne čase in vztraja neustrašeno na svojem mestu. Ustanovil je politično društvo, v katerega je zbiral kot slovenski koroški narodni poslanec od leta 1921 do 1927 vse količkaj narodno zavedne koroške Slovence. G. Poljanec se briga poleg dušeskrbja ne samo za politično zavednost naših Korošcev, ampak skrbi tudi z vso vnemo za njih kulturni razvoj kot predsednik Slovenske prosvetne zveze in za gospodarski izboljšek kot svetnik Kmečke zbornice. Požrtvovalno In neustrašeno delovnemu g. jubilantu, katerega se s hvaležnostjo spominja ob njegovemu jubileju cela Slovenija, častita tudi »Slovenski gospodar« in mu želi krepkega zdravja, da bi še bil lahko do nadaljnih jubilejev zvezda vodnica koroškim Slovencem! G. župnik Peter Gorjup na zadnji poti. Zadnjič smo poročali o smrti g. Petra Gorjupa, župnika na Dolu pri Hrastniku, ki je umrl v Ormožu. Iz Ormoža so prepeljali njegovo truplo na Dol, kjer sta ga spremljali 18. t. m. na njegovi zadnji poti dolska in hrastniška fara s 17 gg. duhovnimi sobrati. Pogreba sta se udeležila od stolnega kapitlja g. prošt dr. M. Vraber in kanonik g. dr. Iv. žagar, zastopniki oblasti, premogovnika, tovarn in šol. Dobrerau gospodu župniku, ki je moral prerano ostaviti udane farane, povrni iVsemogočni z neminljivo nagrado vse dobro, kar ga je storil med ovčicami, ki so mu bile zaupane kot dušnemu pastiriu. Nesreče. Dva ponesrečila na motociklu. Na Po- brežju pri Mariboru sta brzela na motociklu zadnjo nedeljo 491etni mizarski mojster Anton Jug in 251etni zidarski pomočnik Maks Veber. Jug je kot začetnik prenaglo krenil kolo v drugo smer in oba je vrglo v plot iz bodeče žice. Jugu je presekala žica usta do ušes, razbil si je spodnjo čeljust, izbil zobe in raztrgal jezik. Veber se je na žici močno obrezal po vratu. Oba hudo ranjena so prepeljali v bolnico. Domačija je pogorela v Bačkovi v župniji Sv. Benedikt v Slov. goric. Francu Kurniku. Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Klobase v Voseku pri Št. Lenartu v Slov. goricah se je utrgala na vrhu skala in je smrtno zadeto. Janeza Trbuca v glavo. Enemu zgorela hiša, drugemu gospod. poslopje. V Bezeni pri Rušah je zgorela stanovanjska hiša posestniku Alojziju Cerku in znaša škoda 150.000 Din. V Ložnici je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Kopitarja. Škodo cenijo na 80.000 Din. Pri streljanju za god je stara pištola raznesla roko 161etnemu Josipu Končniku, posestniškemu sinu pri Sv. Marku niže Ptuja. Huda prometna nesreča. V Št. Petru v Savinjski dolini pri trgovini Cvenkelj se je zgodila na Jožefovo zvečer huda neareča. Na motornem kolesu sta se pelja'•i precei naHn r^^u--^ -...-.-¦•. ~^Ar,\ m je sedel Jožef Horjak, zidarski mojster iz Polzele. Iz smeri Žalca je pribrzel kolesar in treščil v motorno kolo. Kolesar je dobil le lažje poškodbe, Šerbak je nevarno poškodovan na glavi, Horjak pa na znotraj. Težko poškodovana so spravili v celjsko bolnico. Podsut. V Podvinu pri Polzeli se je odtrgala v kamnolomu velika skala in z njo precej kamenja. Zasulo je delovodjo Fr. Vodenika. Odkopali so ga še živega, vendar je zelo hudo poškodovan in so ga prepeljali v bolnico v Qelje. Pri trčenju si zlomil nogo. 411etni sej* mar in posestnik Anton Srabočan iz Zavodne pri Celju se je pripeljal na Jožefovo z vozom s hriba sv. Jožefa in je zadel v mestni avtobus. Vsled trčenja se je voz prevrnil in Srabočan si je zlomil levo nogo. Nesreča na strelišču. V Pečovniku pri Celju na strelišču se je zgodila na Jožefovo nesreča. Ko je nabijal redov Uroševič bombo, mu je ta nenadoma eksplodirala in je hudo poškodovala poleg stoječega kapetana Stanišiča po levici in levi nogi, Uroševiča pa po desni rami. Oba so prepeljali v bolnico. Avtomobiiska nesreča 9 smrtnim iztdom. Nekoliko pred polnočjo 17. marca se je pripetila na cesti Ljubljana—Vrhnika blizu Loga avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje carinskega inšpektorja Andreja Boleta s Planine. Bole in šofer Berthold, uslužben pri knezu Windischgratzu v Planini, sta se vračala v avtomobilu iz Konjic, kamor sta vozila knezovemu sorodniku neko carinsko blago. Boletu je šofer prehitro vozil in blizu Loga je sam nenadoma zagrabij za volan. Vsled Boletovega posredovanja je treščil avto v polnem diru v obcestni kamen in od tam ga je vrglo na travnik ob drevo, da se je vozilo čisto razletelo. Boleta je pognal sunek skozi šipo pred šoferjem in je obležal v jarku mrtev s prebito lobanjo. šoferja so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnico. Mala posestnica pogorela. V Stranjah pri Kamniku je nenadoma v jutrajnih urah izbruhnil požar v šupi male posestnipr> Tvnne Špruk. Ogeni se je razširil na hlev in svinjake. Ostala je samo še mala hišica. Požarno nesrečo je povzročil kak potepuh, ki je prenočeval na šupi. Tri viničarije pogorele. V viničariji Fr. Sluge v Flajnskem je v noči nastal ogenj, ker je viničarka radi peke kruha močno kurila. Skozi razpoke slabega dimnika so uhajale iskre in užgale slamnato streho. Radi vetra se je ogenj z vso naglico razmahnil na sosedni viničariji Vere Perger in Jerneja Bauman iz Pongercev. Ogenj je uničil vsa tri poslopja. Zavarovalnina je le delna. Hude povodnji v Severni Ameriki. — Smo že poročali, kako je zamenjala letos Severna Amerika izredno ostro zimo s povodnjami, ki so nastopile radi toplega spomladanskega vremena. Velik del držav Pensilvanije, Marylanda in Newjorka je pod vodo. Položaj v poplavljenih krajih postaja čim dalje slabši. Vse osebje Rdečega križa v Newjorku je mobilizirano in je odšlo v poplavljene kraje, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Povodenj je zajela 1927 naselbin. Voda je na nekaterih krajih dosegla 4 m nad normalo. Prebivalstvo mesta Johnstona je povodenj presenetila in je 75.000 ljudi pobegnilo v višja nadstropja hiš, ki so bile do 2 in pol metra pod vodo. Voda je neprestano naraščala in je nastala nevarnost, da bosta odnehala oba nasipa. škoda je velikanska. Točno število človeških žrtev je še nedognano, ker so vse zveze z mestom pretrgane. Našli so 10 trupel. Mesto Johnstone je povodenj uničila že 1. 1899, ko se je porušil nasip in je našlo smrt 2 tisoč ljudi. Razne novice. Dobro uspelo gospodarsko zborovanje v Dravogradu. V Dravogradu se je vršil dne 20. marca živinski sejem, na katerem 6O se pobrigali za dvig cen in so prodajali vole po 4—5 Din 1 kg. Prodane ni bilo bogznaj koliko živine, ker so se mesarji razlezli po deželi in so tamkaj kar na kmečkih domovih pokupili živino za svoje potrebe. Za sejem v Dravogradu se je zanimala Kmečka zveza in je poslala nanj kot govornika predsednika KZ g. Brodarja iz Gorenjske. G. Brodar je kar na eejmišču navduševal nad 1000 zbranih kmetov za strokovno organizacijo Kmečko zvezo, ki budi stanovsko zavest in uspešno organizira dvigcen živini in kmečkim pridelkom. Za Brodarjem je še govorilo par kmetov in ob koncu je bila navdušeno sprejeta resolucija s pozivom na vlado, da priskoči v sedainem res skrajnem času kmetu na pomoč. Pojasnitev dvojnega uinora po 4 letih na vidiku. Dne 3. aprila 1932 so našli v Dražgošah na Kranjskem ubiti in izropani: Marijo Lotrič, 681etno trgovko na Gruču, in njeno 321etno hčerko Genovefo. Po preteku štirih let so orožniki predali v zapore v škofjo Loko dva moška in dve ženski, ki so osumljeni, vendar odvračajo od sebe vsako krivdo. Natančnejša preIskava bo že posvetila v to tolikanj zagonetno krvavo zadevo. Najdeno truplo v planinah smrtno ponesrečenega Ljubljančana. Zadnjič smo poročali, da je zginil v Kamniškib, planinah 6. marca 301etni ljubljanski elektrotehnik Emil Vilfan. Truplo smrtno poneBrečenega je našla 22. marca skupina nmučarjev na Veliki planini pod pečino, visoko tri metre. Vilfan je najbrž postal smrtna žrtev plaza. Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča novosti: Dr. Keilbach Wilhelm: Die Problematik der Religionen, eine religionsphilosophische Studie mit besonderer Berticksichtigung der neuen Religionspsjrchologie, broS. 49 Din. — Dr. Metzger: Katholische Seelsorge der Gegenwart, ein Buch aua dem Leben unserere Zeit, broS. 62 Din. — Siepe Josef: Nachahmung Mariens und goldene Bulle, Predigtentwiirfe ftir Marianische Kongregationen, broš. 36.40 D. — Pfleger: Gelster, die um Christus ringen, broS. 88 Dtn. — Trefzger: Wir fragen dle Kirche, broS. 28 Din. — Grimm: Siehe da deine Mutter, Marienbiichlein in 32 Predigt-Lesungen, broš. Din 37.80. — Svoboda: Die junge Kirche, broš. Din 16.80. — Kalan: Die Welt fUr Christus, broS. Din 47. — Wo die Gottesmutter lebte, broš. 27 Din. Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: šušteršič: Naš gozd, 40 Dln. — Ingolič: Lukarji, povest, broS. 60 Din, vez. 70 Din. — Pregelj: Pantje na vasi, 20 moških zborov po narodnih motivih, broš. 16 Din. — Koliko sme odvetnik računati, knjižnica »Slov. gospodarja«, zvezek 7, 5 Din. — Storm-Pregelj: Jezdec na sčrcu, novela, 12 Din. — Dr. Pregelj: Osnovne črte in književne teorije, broš. 24 Din. — Dr. Korošec-Dr. Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, prvi zvezek, 1. snopič: Splošni naukl, viri, osebno in stvarno delo, vez. 116 Din. — Dr. ing. Vidmar: Moj pogled na svet, vez. 120 Din. — Nebeške rože 7. zvezek. Daruj se Bogu, broS. 20 Din. — Meško: Pasijon, 16 Din. — Gregorin: V Casu obiskanja, broš. 26 Din. Obžalovanja vredni slučafi. 50.000 Din vredne gosli so bile ukradene iz zaprtega stanovanja v Mariboru v MeIju Josipu Kržanu, tkalskemu mojstru. Zginilo je tudi 5400 Din gotovine. Lastnik gosel, ki so delo slovitega italijanskega izdelovatelja godal Stradivarija iz leta 1713, je imel za nje že 50.000 Din, a jih ni prodal. Obesil se je v Mariboru radi gospodarske propasti Franc Klajnšek, gostilničar in pek na Vojaškniškem trgu. Hitro prijet. V Studencih pri Mariboru so se pojavili na Jožefovo ponarejeni 20dinarski kovanci. Razpečevalca potvorb so orožniki kmalu izsledili v osebi Slavka Kovača od Zgornje Sv. Kungote. Prijeti je priznal in je žandarjem pokazal v gozdu pri Gornji Kungoti zakopano pripravo za ponarejanje. V Ptudencih je prvič poskusil, da bi spravil v občem dirindaju v promet potvorbe, a je bil hitro prijet in Izročen sodišču. Kratko veselje s poneverjenimi tisočaki. Mariborska policija je 20. t. m. v nekem hotelu aretirala 211etnega Franca Poturico, slugo zagrebškega oglasnega zavoda. Poturica je bil poslan na pošto s 17.000 Din, s katerimi je pobrisal. Iz Zagreba v Maribor se je pripeljal z avtotaksijem in je plačal za vožnjo 1500 Din, za novo obleko in perilo je izdal 1860 Din in ostalo so našli pri njem, ko je padel policiji v roke. Prijetega so odpravili iz Maribora v Zagreb. 25 kg saharina so zaplenili graničarj) pobeglim tihotapcem v Selnici ob Muri. Uboj kot zaključek prepira in spopada. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je odigral 18. t. m. prepir, ki je končal z ubojem. 331etni Franc Marinič iz Zasadov se je vračal domov od dela v vinogradu v Trnovski vasi. V domači vasi je naletel na soseda Franca Čeha, s katerim sta se sprla in spopadla. 221etni Ceh je dobil nekje motiko in je z njo trikrat udaril Mariniča. Udarjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je 20. marca umrl. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel Marinič vsled udarca preko trebuha raztrgana jetra. Dva požiga v eni noči. Dne 18. marca je začelo krog 11. ure v noči goreti v Podgori pri šmartnem ob Paki gospodarsko poslopje posestnika Lukaca. Ljudje so bili koj na mestu nesreče in so pridno gasili. Ni še bil ta požar udušen, je bilo v plamenih Ajdičevo gospodarsko poslopje, ki je kakih 5 minut od Lukačevega. Zažgano je bilo na več mestih in je pogorelo do tal.. Doraač sin je prignal iz hleva v zadnjem trenutku močno obžgana vola, katera so morali doklati. Druga živina je zgorela. V bbeh <~ lenjenih požarnih slučajih je zavarovalnina le delna. V Podgori je bilo v adnjem času kar 6 požarov in je čisto jasno, da gre za skrivnostnega požigalca. Tatovi na delu. Iz Podčetrtka pišejo: NTa sejmu dne 17. marca so se ponovno pojavili tatovi, kakor se to zgodi skoraj vsako leto. Imeli so srečo. Okradli so več oseb za man.iše in večje svote od nekaj deset in tisoč in še par sto dinarjev. Tatovi so postali za naš kraj nadlega. V trgovino gospe Neže Pasarič so skušali že dvakrat vlomiti. Sreča, da so jih domači opazili in s streli prepodili. Tudi v bližtiiem Prelaskem so tatovi nekemu posestniku ponoči ocTrrnali konja z vso opremo, ne da bi to slišala hlapec in neki brezposelni, ki sta spala v hlevu. Izginili so, ne da bi jih bilo mogoče izslediti. Pod vlak se je vrgel na progi med Štorami in Celjem 241etni Ivan Udovič, delavec iz št. Janža nad štorami. Stroj je nesrečnega samomorilca čisto razmesaril. Dva tihotapca ustreljena. V noči so se odpravili trije tihotapci po skrivnem prehodu čez mejo med Jezerskim in Tržičem. Graničarji so jih opazili in pozvali na stoj! švercarska trojica se je spustila v beg, hoteč si poiskati kritje v bližnjem gozdu. Graničarji so streljali. Dva tihotapca sta obležala smrtno zadeta, tretji je srečno ušel. Drugo jutro so prepoznali v mrtvih žrtvah dva kmečka fanta Megliča iz Loma. Imela sta v nahrbtnikih 23 kg saharina. Na istem mestu sta bila lani ustreljena dva švercarja. Izpred sodišča, Obsojen požigalec. V Ljubljani se je vršila 17. marca obravnava proti Ivanu Štruklju, samskemu krovcu in sinu malega posestnika, kateremu je očitala obtožnica 21 požigov na Barju. Vsled požigov povzročena škoda znaša 400.000 Din. Obtožencu so dokazali le tri požige, radi katerih je bil obsojen na 18 mesecev, glede 18 požigov je bil oproščen.