Ste v. 22 v Ljubljani,,v četrtek, 28. januarja 1943-XXI Leto VIII« Izključna pooblaščenka ta ogtataran)« Italijanskega ta tnjega | Uradoltl*« lo oprani Sopltarieva 0. Ltubt|ana | Jooe«ariaoar1a Nelnili« per to pobbMrfU dl provinienu lUliona Izvore- Ooiona PubbllcitA Itallana S. A. Milano. = Sedsiloue A minioJutrazločni Kopti*rlova (L Loblan*. g ed etterai Union« PubbllelU« ItatUna & L. Milano. Prezzo - Cona Ur 0.50 Poitnlna platan v Spedi/ione in abbonamento pMtale Vojno poročilo št. 977 Spodleteli napadi v Tuniziji Uspešni letalski nastopi na Sredozemskem morju in nad alžirskimi lukami — 7 letal uničenih V zahodni Tripolifaniji omejeni *l>opadi nasprotnih si motoriziranih oklepnih od- Odbit napad je bil, ki so ga podpirali tanki, ■n odbiti tudi sunki oklepnih vozil proti našim postojankam na tunizijskem bojišču. Naši lovci so v boju uničili en ameriški dvo-jnotornik. Trije člani posadke so bili zajeti. Nemški lovci so pri posrečenem napadu na nasprotnikovo letališče zažgali na tleh še 4 letala. Oddelki italijanskih bombnikov so večkrat zadeli naprave v Boni in Alžiru. Neko naše torpedno letalo je z drznim nočnim nastopom na zahodnem delu Sredozemskega morja s torpedom zadelo srednje velik parnik, ki je plul v konvoju. Včeraj popoldne in nocoj so nasprotnikovi slirimotorniki poskušali z napadi na M e s s i n o. Protiletalska obramba je napadalcem preprečila nastope nad naseljenimi predeli ter jih prisilla, da so bombni tovor vrgli v morje in na bližnie kraje. Skoda ni huda. Dve letali so dosegli streli protiletalskega topništva in sta treščili na tla: eno Pellara. Davi je malo pred zoro neko letalo preletelo N a P o 1 i ter iz zelo velike višine vrglo nekaj bomb. ki so padle v okolico Torr* del Gre- 9 a. Kaže, da sta zadeti dve kmečki najemniški hiši •“ poročajo o dveh ranjenih med najemniki. V oporišče se ni vrnilo eno naše letalo. Spet nov uspeh nemških podmornic Po posebnem vojnem poročilu so potopile 16 ladij s skupno 103.000 tonami — Poleg teh navajajo druga poročila še 5 ladij s 35.000 tonami Tlitleriev olaoni stan. 28. ian. s. Nemško vrhovno poveljstvo ie včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so v Sredozemskem in Severnem moriti potonile šest ladii s skupno 28.000 tonami, ki so z blagom plule v močno zaščitenih majhnih ladijskih spremljavah. Vrh tega so med Grenlandijo in Ekvatorjem navzlic besnim viharjem uničile deset ladii s skupno 75.000 tonami. S tem je nasprotnik izgubil še 10 ladii s skupno 103.000 tonami. Berlin. 28. jan. s. Mednarodna poročevalska agencija je v pristojnih krosih izvedela, da so nemške podmornice v Ledenem morju, y juž- nem Atlantiku in pred obalami Zahodne Afrike kljub silnim viharjem potopile pet ladii s skupno'35.000 tonami, ki so bile naložene z voinim Id a som in hrano ter tri petrolejske ladje- s skupno 17.000 tonami, od katerih sta dve prevažali vs^ka no 15.00° ton goriva. Oddelki 6. armade v Stalingradu junaško vztrajajo Uspešen napad med Maničem in Donom — Sovjeti utrpeli hude izgube južno od Ladoškega jezera — Uspešni letalski napadi v Tuniziji in ob alžirskih obalah Hitlerjev glavni stan, 28. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj cbjavilo tole uradno vojno poročilo: Velika zimska bitka na vzhodnem bojišču se nadaljuje z nezmanjšano silo in se razširja na nadaljnja ozemlja. Za boje še sposobni deli 6 armade se v ruševinah Stalingrada z uporabo vseh obrambnih sil branijo proti stalnim nasprotnikovim napadom na zemlji in v zraku ter vežejo sile več sovjetskih armad. Sovjetska skupina, ki se ji je posrečilo vdreLi v mesto, je bila v ostrili bojih razbita. Na ozemlju Kuhana potekajo nemški pokreti po načrtu. Sovjeteki napadi zahodno od Maniča so bili zopet v protinapadih odbiti. Napad nemških Ves svet mora občudovati stalingrajske branilce Berlin, 28. januarja. «. Nemški verniki še zmeraj pišejo o hudem odporu, ki ga stalingrajski branilci nudijo nasprotniku, tej posebej poudarjajo velike zasluge, ki jih imajo te čete posredno pri razvoju vojaških nastopov na vsem vzhodnem bo-ijšču. Samo ena nemška armada je namreč obkoljena na ozkem prostoru v osrednjih mestnih predelih, medtem ko je na istem odseku zaposlenih več sovjetskih armad. Tudi če ne upoštevamo, da se v zelo hudih bojih v Stalingradu sovjetska vojna ? polagoma- izčrpava, je treba pa poudariti, da je velika važnost žrtev ki jih doprinašajo nemške cele v tem, da je imela kavkaška armada priliko umakniti 6e v popolnem redu, ne da bi rdeče armade, zaposlene okrog Stalingrada mogle vdreti na kubanjski odsek ter preprečiti umik. Nemško vrhovno poveljstvo torej že dane6 lahko računa na armado, ki jo je rešilo s Kavkaza in ki bo zmožna opravljati poverjene ji važne naloge. Listi pišejo tudi o zelo hudih sovjetskih izgubah okrog Stalingrada ter pripominjajo, da ne smemo pozabiti velikega števila ranjencev, ki jim je le v zelo redkih primerih možno nuditi takojšnjo pomoč; še težje pa je odnesti jih z bojišča. Večina teh ranjencev pa ne more ostat" pri življenju ob strašnem mrazu 30 stopinj pod ničlo. Berlin, 28 januarja, e. V nemških vojaških krogih in v listih še danes z občudovanjem razprav- ljajo o junaškem odporu stalingrajskih branilcev. Med mestnimi razvalinami, ki so le še zbiti kupi podrtin, se nemški vojaki in romunski, italijanski ter hrvaški oddelki bojujejo kakor levi. Posebej poudarjajo, da fih v6i napori ne morejo 6treti. Možje, ki vodijo obkoljene stalingrajske polke, 60 nastopili že v prvih dneh 60vražn06ti s Sovjetsko Rusijo ter razkropili sovjetsko vojsko ob Dnepru, Donjcu in Donu. To 60 isti možje, ki 60 zadrževali rusko ofenzivo v pretekli zimi, ter prvi, ki 60 vdrli v sedaj porušeni Stalingrad, potem ko so v stalnih bojih prekorakali na dan do 60 km po pustih stepah. divizij med Mnnifein in Donom je ob močnem sovjetskem odporu pridobil nadalje na ozemlju. 1 Sovjetski poskusi preprečiti izgradnjo obrambne bojne črto zahodno od Voroneža in poskusi, da bi z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami dosegli vdor, so bili krvavo odbiti. V bitki južno od Ladoškega jezera so bili močni sovjetski oklepni in pehotni oddelki, ki so na nekaterih mestih po desetkrat, drugod pa po osemkrat prešli k napadu, po naših četah odbiti z naj-večjimi izgubami Posamezni manjši vdori so bili takoj odstranjeni!. Letalstvo je razbremenjevalo kopno vojsko z močnimi napadi na sovjetske postojanke in oskrbovalni promet. Lovska letala so v petih dneh južno od Ladoškega jezera sestrelila 07 sovjetskih letal ob Izgubi samo enega nemškega letala. V severni Afriki sa/mo delovanje oglednikov. Letalstvo je v Tuniziji bombardiralo nasprotne motorizirane oddelke in na nekem letališču uničilo ali poškodovalo večje Število bombnih letal. Ob alžirskih obalah je bila zažgana velika nasprotna prevozna ladja. Pri dnevnih in nočnih prodorih nad zasedeno zahodno ozemlje je nasprotnik izgubil devet letal. Posamezni angleški bombniki so v pretekli noči s kršitvijo švicarskega državnega ozemlja prileteli nad južno Nemčijo, ne da bi metali bombe. Neko pristan iško mesto ob jugovzhodni obali Anglije in neki kraj v jugovzhodnem delo otoka sta bila v Jera j napadena z bombami težkega kalibra. Poročila o razočaranju nad posvetom med Rooseveltom in Churchillom Stockholm, 28 januarja, s. Splošni vtis, ki prevladuje v londonskih političnih krogih o silovitem sestanku v Casablanci, je tak, da Roosevelt in Churchill nista dosegla svojega cilja. Najprej močno zmanjkuje pomembnost sestanka dejstvo, da ni bilo tam Stalina, za katerega je uradna objava poved«ilu, da je izostal zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču. Pomememben članek nemškega propagandnega ministra o novih ukrepih za totalno vojno v Nemčiji: »Vojna se bliža dramatični točki morda hitreje, kakor si mislimo...« Berlin, 28. januarja, e. Vojna ee bliža morda hitreje, kakor pa bi morda mislili, svoji dramatični točki — piše nemški propagandni nvintster dr. Uoeb-bels v uvodniku, ki je izšel v tedniku »Das Reich*. Orjaški boj za naš obstanek je stopil v obdobje, ko ni več dovoljeno zapirati oči pred stvarnostjo dejstev. Vsi smo si edini v tem, da moramo storiti več, mnogo več, kakor pa smo storili doslej, da dosežemo činiprej in na najboljši način cilj, ki si ga tako zelo želimo od zmagovitega miru. Težave, ki so se pokazale med to vojno bodisi na bojišču samem ali pa doma, so ustvarile potrebo po trdih odločitvah, ki so že znane, in po tistih, ki bodo v bodoče še prišle. Nove žrtve, ki jih moramo in jih bomo morali dati v tej vojni za ohranitev naše narodne skupnosti, eo za ves narod nujna potreba. Več sile je v nas — nadaljuje v svojem članku dr. Goebbele — kakoi pa si morda sami mislimo, vsekakor pa mnogo več, kakor pa smo jo doslej pokazali za dosego tega najvišjega našega cilja. Od danes naprej — kakor je bilo sporočeno — je vsak nemški državljan moškega ali ženskega spola (moški od 16. do 65., ženske pa od 17. do 45. leta starosti) P» zakonu dolžan delali za vojne namene ter e tem pomagati k ztnagi. Ta zakon odgovarja drugje moralni dolžnosti, tim večja so bremena, ki jih nalaga vojna, tem pravičneje je, da se ta bremena pravilno porazdele med posamezne državljane, pa čeprav se posameznikom morda zde še tako neznosna. Kakšen pomen in kakšno vrednost — vzklika člankar — naj bi imela izguba svobode veega nemškega naroda! Ne mo-' remo prikrivati dejstva — nadaljuje člankar — da bodo sedanji in bodoči ukrepi globoko posegli v življenje vsakega posameznika in družine. \'6e to je zelo neprijetno, a neizogibno. Civilno prebivalstvo mora biti v totalni vojni, kakršna je sedanja, postavljeno na isto stopnjo kakor vojak na bojišču. Vsi, ki jim je danes koristno delo v Nemčiji še tuje, morajo prijeti zanj ter zavzeti mesto, kamor #o poklicani, da tako podpirajo vojsko na bojišču. Treba J« Imeti pred očmi, da številni nemški državljani niso za sedanjo totalno vojno storili dru-Rega, kakor da so o njej govorili, ne da. bi za to nosili neizogibne posledice. Mi danes stanujemo — piše dr. Goebbels — še v dobro zakurjenih sobah, imamo streho nad glavo, »e zvečer vležemo v mehko posteljo in se lahko dobro pokrijemo, imamo še dovolj hrane in pijače in nam niti ne manjka razvedrila ob radiu, v gledališčih, v kinematografih in ob dobrih knjigah. Dostikrat ljudje bero vojna poročila, ne da bi pri tem količkaj pomislili, kaj pomenijo posamezne besede v teh poročilih in no da bi jih kaj ganilo pri srcu tisto, kar se dogaja na bojiših, kjer besni bojni metež. V kakšni zvezi je vse to s totalno vojno? Kdo more navesti kak odstavek iz vse svetovne zgodovine, kjer bi bilo napisano, da je nov veliki imperij nastal po lahkih zmagah, pri katerih je sodeloval samo del naroda? S tem je treba računati — končuje nemški propagandni minister svoja izvajanja — in le tedaj, če bomo to upoštevali, bo kriza dobila značaj navadnih poskusov, za katerimi se bo lahko pokaaolo jasno obzorje, obzorje, ki ne bo vzbujalo nobene zaskrbljenosti več. Samo en greli je, je dejal nek modrijan, namreč podlost. Ne delajmo tega greha in bodimo pogumni! Predsednik angleške vlade Churchill je po posvetu v Casablanci časnikarjem izrekel obžalovanje, da Stalina in Čangkajška ni bilo pri sestanku. Angleška ugibanja o številu nemških podmornic pravijo, da bi jih utegnilo biti 700, da p« Nemci poleg tega z vso naglico izdelujejo vedno nove in nove podmornice. 3200 italijanskih rodbin iz Beneventa se je ponudilo, da sprejmejo nedoletnike iz mest, zadetih po letalskih napadih. Otroke in mladino oodo ‘.prejeli delno zastonj, nekaj pa proti majhni odškodnini, za katero bo poskrbela organizacija G1L. Danes se bo sešel japonski državni zbor. Na prvi seji bo predsednik vlade Tojo imel govor o načelnem stališču japonske vlade do raznih notranjih in mednarodnih vprašanj. Govorila bosta tudi zunanji in finančni minister. List *Daily Mirror« prinaša sliko Churchilla in Rooseveltu, ki se mučita, da bi sestavila pozdravno brzojavko Stalinu, ta pa stoji v kotu in ju gleda s porogljivim nasmeškom. Zraven je zapisano: Očitno je Stalinai mnogo več do nastopov na vzhodnem bojišču, kakor pa do te konference. Drži. da ni bilo na posvet« prav nobenega zastopnika sovjetske vlade. Tudi slovesno zagotovilo uradne objave, da bodo zavezniki odslej storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi olajšali Sovjetski Rusiji njene naloge, je mno-fie politične ljudi pustilo v dvomih, ne da bi pn tem omenjali sovjete, ki so vajeni teh in takšnih praznih obljub. Konfercnca. trdi list »l>aily Iterald« z vsemi levičarskimi listi, je /grešila svoj cilj in 6icer: 1. zato, ker se zdi, da ni bil dosežen sr>oraznm glede poenotenja zavezniških vojnih ciljev: 2. zato, ker še ni bilo mogoče sestaviti tolikanj pričakovanega skupnega zavezniškega vojnega sveta, katerega sestava je bila zairadi odsotnosti sovjetov nemogoča in bo ostala nemogoča vse dotlej, dokler ne bo odstranjeno tiho tekmovanje med Londonom, Washingtonom in Moskvo; 3. zato, ker je razblinilo upanje, da bi poravnali De Gaulleja in Girauda, ki sta bila izrečno povabljena ns to konferenco. Posebni dopisniki angleških in ameriških listov v Casablanci vedo povedati o tej reči zanimive podrobnosti. Tako naj bi bilo silno očarljivo videti de GauIIea, kako je nejevoljno prožil roko svojemu tekmecu Giradu pred očetovskimi očmi Roosevelta. Drži, da je de GauMe med razpravo zavrnil več predlogov, med njimi predlog, da sp sestavi neke vrste trojica za vodstvo Severne Afrike. Poleg de Gaullea in Gi-raudja naj bi bil v tej trojici tudi zastopnik francoskih monarhistov. V debati je prišlo med obema nasprotnikoma do viharnih nastopov. Skora j ves angleški tisk pove, da r >polni sporazum meti de Gaulleom in generalom Gj-raudjom ni bil dosežen. Sem pa tja omenja kak list, da so bili to le uvodni razgovori. Uradna objava se je izognila sleherni omembi te francoske zadevščine. Danes prevladuje mnenje, da *o to konferenco, ki bi morala sicer biti kje drugje. na primer v Londonu ali Washingtonu, priredili v Casablanci le zato, da bi poudarili potrebnost in pomen združitve vseh svobodoljubnih Francozov. Toda očitno je, da je ta nakana zgre-Sila svoj cilj. List »Timesc je razočaran nad uspehi konference v Casablanci in se vprašuje, kakšni so napadalni načrti zaveznikov za letošnje leto in če ti načrti sploli so. List pravi, d# še vedno drži nevarnost osnih podmornic, ki utegnejo onemogočiti sleherno pobudo. Popis sestanka je bogat na raznih dogod-l>ah. Da eo nad stanovanjem predsednika Roosevelta stalno križarile močne pntrole ameriških letečih trdnjav, človeka ne sme presenečati, ker jo bilo treba takoj preprečiti morebitni napad osnih leta.l. Zavezniške vlade so se tako bale, da bi novica o tej konferenci prispelo, v Vesti 28. januarja Propagandni nrad japonske vojske objavlja številke o oboroženi ‘ili tako imenovane narodne Kitajske. Po tem poročilu je nan-kinška vlada v kratkem času svojega obstanka organizirala veliko moderno vojsko in brodovje, ki šteje več kakor 16 vojnih ladij, 3b topničark in 6 linijskih ladij. Vojska šteje več kakor 42 divizij, 4 neodvisne brigude in 13 neodvisnih armadnih zborov. Vrh tega je na severnem Kitajskem še 20 armadnih zborov, ki so vsi sodobno obo-roženi. lnjnik ameriškega poljedelskega ministrstva je v svojem letnem poročilu zahteval še bolj strogo omejitev porabe živil, sicer ne bo mogoče oskrbovati prebivalstva zaradi pomanjkanja delovne sile. V raznih krajih Švice so imeli predsnočnjim ob polnoči in 30 minut letalski alarm. Alarm je bil tudi v Bernu in Zurichu. Sestanek med Rooseveltom in Churchillom v španskem Maroku ter neuspehi, ki jih je rodil . Rim. 28. januarja, s. Londonski tisk je vče-rai odrinil na drugo mesto prav vse. samo da bi dal dostojnega prostora brzojavkam o sestanku med Rooseveltom in Churchillom v francoskem Maroku. Te brzojavke na splošno dogodek samo popisujejo. Govore o maroškem soncu in o belih hišah, zelo malo pa pqvedo o sklepih, ki so bili sprejeti. Sicer so pa tudi uradna poročila nejasna ter govore v splošnih izrazih, tako da so tudi razlage teh poročil v listih le malo natančne in »e zadovoljil jejo z dolgini ponavljanjem uradnih poročil in izjav. Toda za vsem tem. se zdi, se skriva splošno razočaranje, ker kaže, da velika vprašanja, o katerih je svet upal, da jih bodo rešili, niso bila rešena. To razočaranje lista »_News Chronicle« in »Dailv Herald« odkrito izražata. »Times« priznavn. da »ni bil dosežen popoln sporazum med Giraudjem in de Ganile jem,« in pristavlja: »Prav zatrdno ne bi bili zbrali Casablance za sestanek, če ne bi bil razdor med francoskima generaloma poglavitna skrb sestanka. Od naglega izgona sovražnika iz njegovih zavetišč v Tuniziji je odvisna možnost slehernega načrta za napad na evropsko trdnjavo v letu 1943, Nič ne bi utegnilo tega življenjsko važnega pripravljalnega razdobja zavlačevati bolj. kakor če bi se nadaljeval nesporazum med zavezniki glede afriških prometnih zvez. Po drugi strani sodi »Times«, da »bo mogoče zavezniške načrte izvesti z verjetnim uspehom saino, če bodo končno odstranili podmorniško nevarnost. »Dailv Herald« govori razločneje, ko pravi: »Česa ta posvet ni izpolnil"? Prav zatrdno ni uresničil prerokb, ki so prihajale iz \Vashing-tonn več kakor teden dni. Veliki vojni svet Štirih zavezniških narodov se ni rodil. Tudi ni bilo v uradnem poročilu niti besede o skupnih ciljih zaveznikov za po vojni. Drugo upanje, ki se ni uresničilo, je. da bo ta posvet odstranil politične težave zaveznikov po zasedbi francoske Severne Afrike.« List »Nevvs Chronicle« obsoja, da ie posvet bil* v Afriki, ker se mu zdi. da »noben izmed doseženih uspehov ne opravičuje tega dolgega potovanja. Vsa vprašanja, o katerih so razpravljali. bi lahko obravnavali drugje, ne pa v Afriki, razen če bi politični položaj v Severni Afriki bil izredno resen. Če sta si Giraud in de Gaulle stisnila roko, to še ni moglo položaja urediti.« In nazadnje, kakor poroča Reuter, se v tisku kaže splošno obžalovanje, da Rusija in Kitajska nista mogli biti zastopani na tem posvetu. Evropo, preden bi bila zaključena, da so odredile najstrožjo cenzuro za vse časopisne brzojavke prav do snoči. Čeprav se je že predvčerajšnjim govorilo v Londonu čisto odkrito o konferenci v Casablanci in o navzočnosti Churchilla in Roosevelta, vendar so dobili dopisniki švedskih in nevtralnih listov strogo prepoved, da ne smejo svojim listom poslati novice o Casablanci pred včerajšnjim jutrom. ,'rT,r?z?°vorih, ki jjh je imel z merodajnimi angleškimi političnimi razlagalci, je dopisnik švedskega lista »Aftonblndet« ugotovil, da je uspeh konference povzročil v angleškem javnem mnenju precejšnje razočaranje, ker je ostala kopica nujnih in važnih vprašanj nerešenih. Potem je novic« o tem, da je šil n« konferenci navzoč tudi lord Montbatten. dala britanskemu tisku misliti, da pripravljajo zavezniki napade na »evropsko trdujavo< v slogu, kakor je bil tioti pri Dieppeu. Število kandidatov na prevzem vrhovnega poveljjstva zavezniških sil v Severni Afriki se od dne do dne množi Imenom Marshall, Ale.\ander. Eisei-hover se je pridružilo tudi ime generala Wa-vceMa. Žalostna slika o lahkomiselni mladini ti Ljubljana, 28. januarja. Zgodba mladega dijačka se je te dni razkrivala pred očmi resnih in dobrih sodnikov tam v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču. Pred sodnike je stopil dijak, za javnost neznanega imena. Državni tožilec ga je obtožil najprej dvojnega zločina vlom-ne tatvine. Nekje pri dobrem gospodu Nandetu je, poznavajoč njegove družinske in druge prilike, vlomil. Po obtožnici je najprej lani v drugi polovici avgusta vlomil v njegovo stanovanje. Odnesel mu je 1000 lir gotovine, zapestno in žepno uro ter druge dragocenosti. Gospod Nande je bil s tem prvim vlomom oškodovan za 1890 lir. Drugi vlom je dijak napravil v začetku septembra. Odnesel jc 14 kg moke. Vse pokradene stvari je spravil pri neki mladi modistinji, ki mu jih je prikrivala in spravila tudi v denar. Stvar je prišla na dan. Mladenič pa se je skušal rešiti na način, ki se ga skoraj vsi nepošteni ljudje poslužujejo, da sebe operejo in druge spravijo v nesrečo. Ovadil je Kraljevi kvesturi svojega znanca g. Nandeta, da hrani pri sebi samokres in 200 nabojev. Na to ovadbo uvedena preiskava je bila negativna. Končni rezultat vsega pa je bil, da je bil dijak aretiran zaradi obeh vlomnih tatvin in da je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava. Prvič zaradi zločinstva tatvine in drugič zaradi prestopka zoper pravosodje, to v smislu §-a 139. kaz. zak., da je lažno ovadil svojega znanca. V preiskavo je prišla tudi mlada modistinja. Državni tožilec je nato dvignil proti dijaku in modistinji javno obtožbo in to proti dijaku zaradi zločina vlomne tatvine in prestopka zoper pravosodje, proti modistinji pa zaradi prestopka prikrivanja in razpečavanja ukradenega blaga. Modistinja je srečno prebrodila vse sitnosti in težave, ker je državni tožilec proti njej ob- Med kupi snega na živilskem trgu V Ljubljani, 28. januarja. Dan postaja daljši in bo do konca tega meseca narastel za 58 minut. Že pred sedmo se dajii in živilski trg počasi oživlja. Ko je bil dan najkrajši, je še vse dremalo in spalo na trgu. Vladalo je zatišje. Sedaj pa se ie prebuja in prvi marljivi delavci urejujejo trg. Seveda se sedaj še ob dnevu ne pričenja pravo tržno življenje. To začne valoviti šele po osmi uri. Sedanji zmerni mraz dela težave, da morajo prodajalci svoje blago, posebno zelenjavo zavijati in varovati, da ne zmrzne. Med kupi snega, ki 60 nametani po raznih otokib, tako tudi na drugem otoku, se prodajalke lepo namesto iu začno s prodajo. M noge prodajalke pa so zaradi mraza izostale, dobro računajoč, da ni tako velik proniet na trgu, ker se bližamo zadnjemu v mesecu in postanejo gospodinje tudi v proračunu za kuhinjo varčnejše in dobro premislijo, kam naj investirajo še vse za kuhinjo preostale lire in cen-tezime. Sneg je delal težave gojiteljem zelenjave. V prvi vrsti je bilo težavno za motovilec, ki ga niso mogli izkopati izpod visokega snega. Sedaj, ko je odjuga močno pobrala sneg in stisnila snežno odejo, je že laže nabrati zeleni motovilec na gredicah pod snegom in že prihaja v večji množini na trg. Prodajalke ga skrbno varujejo in previdno prodajajo, zahtevajoč pač primemo vsoto za kilogram motovilca. Na trg prihaja sedaj tudi ohrovt, ki ga ob snažnih dnevih dolgo ni bilo. Mnogo je na trgu zelene in korenja, ki so ga tudi veliko uvozili iz bližnjih pokrajin. Med tednom marsikateri bra-njevec ne prihaja na trg, ker je postal promet šibkejši. Redke so na trgu tudi okoličanke, ki navadno pripeljejo sladko repo, rumeno kolerabo in zeljnate glave, za katere je vedno veliko povpraševanje in nakupovanje. Med kopami snega se gibljejo gospodinje, skr-' brč tudi, da vlada pri prodajalkah red in disciplina. Odločno so proti vsaki, ki se ne zmeni za novi tržni red in si hoče prisvajati kake posebne privilegije. Taka gospa se mora naposled ukloniti in lepo čakati, da pride na vrsto, ko sicer tudi govori, da nima časa in da se ji mudi domov... V sredo je bil drugače trg slab tako v prometu kakor tudi v blagu. tožbo umaknil v smislu amnestijskega dekreta. Obdržal pa je obtožbo proti dijaku, ki je v torek prišel pred kazenski senat. Na razpravi je bila odkrita globoka moralna izgubljenost mladine, ki hlasta po raznih dnevnih užitkih in skuša lahkomiselno plavati v valovih dnevnega življenja. Dijak je pred sodniki priznal, da je res vlomil v stanovanje g. Nandeta in mu odnesel v obtožnici navedene stvari. Izgovarjal se je le, da ni vzel gotovine 1000 lir. Razprava sama je bila dolgotrajna. Sodniki so dijaka obsodili le zaradi vlomne tatvine v obeh primerih na 3 mesece in 15 dni strogega zapora. Državni tožilec je zato prijavil na vrhovno sodišče revizijo v pogledu oprostilnega dela sodbe in priziv zaradi prenizke kazni. Nakazila za marmelado Prehranjevalni zavod Visokega komisariata poziva ljubljanske trgovce, da dvignejo takoj nakazila za marmelado za januar v razdeljevalnem odseku Prevoda, Gosposka ulica 12-1. Pripravljalni sestanek za »Delovne tekme« Na sedežu fašističnega Dopolavora v Ljubljani je predsednik Pokrajinskega Dopola/ora zbral člane vodstvene komisije za »Delovne tekme* za Ljubljansko pokrajino. Zborovanju so prisostvovali ljubljanski župan general Rupnik, Zaupnik vseučiliške organizacije inž. Carra, Zaupnica kmečkih gospodinj gospa Bongiovanni, Tajnik Pokrajinskega Dopolavora Li-berati, predsednik Zveze delodajalcev in delojemalce- Slokar in dr, Alujevič, izvedenec za rokodelce dr. Alesani, izvedenec za delodajalce dr. Marchesoni in ravnatelj tajništva vseučili&ke organizacije F. U Martorelli kot tajnik. Vodstvena komisija je preučila pravila za »Delovne tekme«, ki se bodo vršile v Ljubljani v februarju in marcu. Te tekme bodo predstavljale nekako revijo tehniške sposobnosti mladih slovenskih strok z namenom, da izpopolnijo delovno sposobnost ter dosežejo izboljšanje svojega gospodarskega položaja. S Hrvaškega Za voditelje krajevnih odborov nemške narodne manjšine na ozemlju Nezavisne Države Hrvaške so odprli 7. t. m. v Osijeku poseben tečaj. Tečaj je trajal 10 dni. Tečaj je obiskal tudi vodja nemške manjšine na Hrvaškem dr. AItgayer. Na udeležence tečaja je imel navdu-ševalen govor, v katerem je poveličeval gigantsko borbo Nemčije proti sovražnikom. Hrvaško prosvetno ministrstvo je od ustanovitve svobodne države pa do danes zgradilo 933 novih šolskih poslopij. Zagrebška mestna občina je uvedla za svoje mestno uradništvo posebne tečaje, v kaiterih se bodo uradniki izobrazili v raznih občinskih vprašanjih in potrebah. Sploh misli občina pozneje ustanoviti posebno komunalno akademijo, iz katere bodo izSli sposobni uradniki. Državni tajnik Begič je te dni praznoval 70 letnico rojstva. Ob tej priliki mu je Poplav-nik izročil odlikovanje krone kralja Zvonimirja z meči, ki mu daje pravico do viteškega naslova. Vsi dijaki ,jn učitelji, ki sodelujejo pri hrvaških oboroženih silah, bodo imeli "pri izpitih posebne olajšave. Tako je odločil hrvaški prosvetni minister. Ugodnosti so v tem ,da dijaki niso vezani na rok, ki ga izpiti predpisujejo. Pa tudi učna snov je zanje mnogo skrčena. S posebno odredbo je dobil hrvaški minister za narodno gospodarstvo pooblastilo, da sme sprejeti v službo večje število uradnikov, s čimer se bo povečala kontrola zakonskih predpisov, ki se nanašajo na ljudsko prehrano. Kakor poročajo iz hrvaške prestolnice, je Poglavnik izdal celo vrsto odreob o reformah v hrvaški državni upravi. Tsinpaccio da Aspirina! Che diluvio! Ben presto i piedi sl bagnano 8 si corre ii rischio di buscarsi un raffreddore. Per svifare malannl prendete subifo Is compresse di Aspirina. /Aspirina /// caco p&ffrpt-f' Aut. fr.!. Milano . 1101« • 19*0 • XIX Za slabo vreme Aspirin! Kak naliv! Noge se hitro zmočijo In obstoja možnost prehlada. V izogib bolezni vzemite takoj tablete Aspirin. . . tiaj k £ matt/Aa. ' . Aspirin. J; 4 t’ , a \’ aW0I*5' iinnova'« adl0au*' mento aUe i« liom pet i jla so- x \. 1 ft M Vi A ® • nAslcdnH d®® 4,ia»ne : ; U VUi( , šnort Pokrajinsko table teniško _ prvenstvo Vodstvo turnirja zn pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu je dodalo zaradi splošnega zanimanja še posebno disciplino —'tekmovanje juniorjev. Pravico igranja v tej disciplini imajo verificirani in nevorificirani igralci, ki niso dopolnili 17 leta Udeležba ra to tekmovanje mor« biti najmanj 8 igralcev. Vsak igralec pa mora ierati v najmanj še eni samostojni disciplini (kategorija A ali B). Prijavnina 5 lir. Zaključek prijav za to skupino bo v nedeljo ob 9. S tekmovanjem bodo nadaljevali, aiko ne bo v nedeljo končano, še med tednom. Vodstvo turnirja je imenovalo razsodišče, v katerem so naslednji g?.: predsednik: Ogo-relec, člani razsodišča: Lilija, zastopnik OND Tabacchi. in zastopnik prireditelja. Pritožbe je vložiti pol ure po končani igri s pritožbeno takso 20 lir. ki sc pritožitelju vrne v primeril ugoditve protesta oziroma pritožbe. Ker bo na turnirju igralo precejšnje število igralcev tudi izven Ljubljane, bodo borbe pridobile na kakovosti in občinstvo bo imelo priliko spoznati igrače, ki jih na dosedanjih turnirjih še ni moglo videti pri delu. Posebno ofitra bo I>orba v B kategoriji, kjer bodo imrfi glavno besedo šibkejši igralci, katerim je tako tudi dana možnost, da dosežejo boljše uspehe. Naprošajo se igralci, da se prijavijo za turnir čimprej, da bo mosrlo vodstvo turnirja preskrbeti tehnično pravočasno vse potrebno. Prijave se sprejemajo v petek in soboto popoldne v dvorani hotela Miklič. Pričetek kategorije A in B v nedeljo ob 8. Gledalci vabljeni! * Pred nedavnim so bile v Tridonfn velike smučarske tekme, pri katerih so se pomerili najboljši Italijani. Tokrat se je postavil Vi talini, saj je pustil v teku na 18 km za seboj znanega državnega reprezentanta Compagnonija. Zmagal je Vitalini v času 1:21:00,2. Compagnoni pa je potreboval za isto progo 1:22:24.2, njegov brat Ari-stide Compagnoni pa 1:22:35,2. Vsi trije so Slani vojaške alpske šole. Na Finskem tekmujejo vsako leto v posebni domači športni panogi — v sekanju drv. To tekmovanje je na Finskem zelo priljubljeno in se ga, razen moških, udeležujejo tudi ženske. Na tisoče in tisoče je tekmovalcev, vendar pa se njih krog tem bolj oži, čim dalj trajajo tekme. Zdaj gredo te tekme za letos že h koncu. Na velikih drsalnih tekmah v Celovcu, o katerih smo poročali že v včerajšnji številki, so tekmovale tudi ženske Nastopile so v dveh disciplinah: v teku na 1000 m in 1500 m. Obakrat je zmagala premočna Berlinčanka Schorrova, ki je potrebovala za prvo progo 1:58.3, za drugo 3:9.1. Tudi madžarski hitrostni drsalci so se v Celovcu prav dobro odrezali, saj je njihov najboljši, Kilian iz Budimpešte, zmagal v teku na 500 m s časom 46,2 in v teku na 1500 m v času 2:31,4. — Posebno veliko zanimanje je dalje bilo na 3000 m, v katerem do zadnjega niso vedeli, kdo bo zmagal, ali Nemec — nemški prvak Egerland, ali Madžar Pajor iz Budimpešte. Madžaru jo šele Pesnik Lojze Grozde — žrtev komunističnih podivjancev Ljubljana, 28. januarja. Zakaj segajo krvave komunistične roke prav po naših najboljših 6inovih, je vsem jasno. Po njih segajo zato, ker se boje glasnikov pravice in nje same, ki preganja zločinstva in zločince. Tako je padel pod njimi po groznem mučenju tudi idealni osmošolec Lojze Grozde iz Tržišča pri Mokronogu. Na novega leta dan 60 ga partizani ujeji, ko se je hotel j^eljati v Tržišče k 6vojim domačim. Ujeli 60 ga pri Mirni in ga odpeljali najprej v gostilno. Prisiliti 60 ga hoteli, da je bogoslovec, kar pa fant 6eveda ni mogel potrditi. Ko pa 60 ga preiskali in našli pri njem molitvenik (latinski mi-sale )in »Hojo za Kristusom«, so ga začeli sramotiti, ga elekli do golega, pretepali in mučili in končno ubili. Lojze Grozde je 6in revnejših staršev. V vsem 6vojem študiju je bil odvisen od raznih dobrotnikov, toda V6i so mu radi pomagali, ker je bil fant marljiv in bil vedno odličnjak Vsi so ga ljubili in med mladino je veljal Grozde za vzornika in prav zato je padel. Bil je izredno nadarjen in nanj 60 mnogi stavili že velike upe. Sedaj j^ njegova kri namočila zemljo, o kateri je tako iz dna svoje čiste in globoke duše pesnil svoje lepe. večne verze. Pogrešali ga ne bodo samo njegovi tovariši v Marjanišču, temveč tudi vsa naša mladina, kateri je Lojze mnogo pomenil. Ohranila ga bo v spominu, Lojze pa bo njen priprošnjik v borbi za zmago nad zlomi n na koncu proge uspelo, da je prehitel Nemca In prišel prvi na cilj v času 5:24,3. Egerlahd je zasedel drugo mesto, ker je bil za pičle štiri sekundo za prvim. Za štajersko prvenstvo v namiznem tenisu so se Celjani zelo postavili, ko so graške financarje gladko odpravili z 5:0 in 4:1, graške železničarje pa spet z rezultatom 5:0. 7. februarja bodo v Celju izvedli spodnještajersko drsalno prvenstvo. Glavno besedo, kakor omenjajo dnevniki, bosta imela domačina, tudi Ljubljančanom dobro poznana, Dorica Schellova m pa Pressinger. Kot smo že poročali, se bodo nemški nogometni reprezentanti letos pomerili med prvimi z Komuni, Bolgari, Slovaki in Španci. Tekme z njimi so se lansko leto končale takole: proti Slovakom v Breslavi 5:2 za_Nemce. Bila je to obenem 100. zmaga nemške državne reprezentance. Julija so zmagali proti Bolgarom v Sofiji z 3:0, proti Špancem v Berlinu pa so igrali neodločeno 1:1, končno pa so Romune proti pričakovanju gladko odpravili v Beutenu kar z 7:0. — Letošnja re-vanžna tekma z Bolgari bo za Bolgare obenem lep Jubilej. To bo 200. tekma bolgarske državne reprezentance Pri nedavnih smučarskih tekmah na Švedskem se je sijajno odrezal švedski general in znani tekmovalec Holmquist, ki je 10 km dolgo progo presmučal v času 1:13:40. Dobil je zato zlato kolajno. Holmquist je poveljnik večje švedske vojaške enote. V nedeljo bodo igrali v Drami »Oče naš...« Začetcik bo ob 14. Cene so znižane! Ne zamudite prelepe prilike! Vstopnice dobit© v predprodaji. Ljenko Urbančič: Tatjana — Potem so se začela obmetavati omizja z raznobarvnimi papirnatimi kroglicami in trakovi. Tudi jaz sem začel obmetavati Tatjanino mizo; ko sem pri tem zapazil na njeni mizi pomarančo, sem namignil s kazalcem nanjo. Pomaranča je letela čez glave gostov in ujel sem jo v d'lani. Potem sva se s Tatjano spet sprehajala po veseličnih prostorih. Na vrhu stopnic sva se umaknila. Gasilec z vzravnano, službe-! no držo,, s š lemo m na glavi, pritrjenim jx>d brado z jermenom, in z rokama na pasu in sekirici, naju je opazoval, potem pa se najbrž ni mogel premagati in se je posmehnil: »Če bi se vnelo, bomo že gasili.« Tudi s Tatjano sva se smejala, jx>-fem pa sva odšla v dvorano, na spregled, za,kaj posebno mamice hitro opazijo odsotnost svojih hčerk. Ta skoraj pšeničnolasa Tatjana je bila lepe postave in lepih nog. Bral sem pismo nekega zaljubljenca, ki ji je pisal, da oboziuje njene božanske nožiče. Smejal sem se pri tem in ji deja.l, da je ta človek pač fetišist. Malo neprijetno je bilo to, da je nosila naočnike, 3 ker ta stvar pristaja le redikin^ žen-1 Seveda, Tatjana je bila že godna za možitev. Nekega večera — sijala je polna luna — 6va sedela s Tatjano zopet na njihovem vrtu in tedaj mi jc predstavila svojo sestro Bredo, ki je bila ko-mercia'lka. Govorili smo o samih nevaž. skam. So pa tudi primeri, ko delajo naočniki žensko celo privlačno. Prav za prav ne le naočniki sami, temveč predvsem očesna okolica, ki dobi v tolikem času tičanja pod steklom pose- ben, mirno brezbrižen izraz. »Cenka, tnko všeč si mi,< sem dejal nekoč dekletu, hi je nosilo s srebrom uokvirjene naočnike, ki so se ji sila podali,- kasneje pa sem premislil in se zavedel, da sem se skoraj zaljubil le v njene naočnike. — Ko sva Sla s Tatjano na prvi sprehod, je bila zgodnja pomlad. To mi je naznanila tudi kri: udrla se mi je krepko jz nosa in pordečila krpo kopnečega snega. Tisti sončni popoldan pa je bil vseeno prijeten in lep. Za spomin še posebno. Nekoč, ko so zorele češnje, sva sedela na njihovem vrtu in sta naju videla oče in mati, ki sta se vračala iz krčine. Drugič mi je pravila Tatjana, da jo je vpraševal oče i>o meni in ona se mu je zlagala, da sem medicinec. In ko me ni bilo dalj časa na spregled, je oče zopet zinil: »kaj pa tisti medicinec, ga ni več?« Naslednjič sta naju videla zopet oče in mati, ko sta se prav tako vračala iz krčme. Pozdravil sem nih predmetih in jaz sem izrazil mimogrede svoje mnenje o trgovini in trgovcih ter navajal misel Gorkega, la navedba se je morala zdeti sestri imenitna, zakaj takoj je vprašala: »Gotovo študirate filozofijo?« Ko sem ji odvrnil, da sem šele srednješolec, je padel moj ugled zelo nizko v njenih očeh. In ker si nista bili sestri naklonjeni, posebno še zadnje čase, ko je | Tatjana prevzela Bredi njenega kolega ! in je povrhu tega znano, da je ženska nevoščljivost velika, je prišla ta skriv-j nost o »medicineu«, ki poseda s Tatjano, na ušesa materi in ob prvi priliki — najbrž takrat, ko se je Tatjana upirala zdrgniti v sobi pod ali pa ni hotela naikrmiti zajcev — tudi do očeta. Ta človek, ki se je zdel naravnost v obraz kot 6rn režeč pes, je od takrat naprej rohnel, da me bo vrgel skozi vrata, če me bo zapazil še enkrat okoli hiše. i Na mah je minula spoštljivost in tudi ne vem. če bi ob prihodnjem srečanju še vedno tako visoko dvignil ' klobuk. Seveda, Tatjana je bila že godna za možitev, jaz j>a le ubogi srednješolec in literat brez položaja. Da, če pa je človek brez položaja, potem je položaj res v slabem položaju. Tako sva hodila s Tatjano v presledkih; vedno toliko ča6a, da ni postala ona muhasta, jaz pa trmast in potom sva za čas zopet prenehala. Če pa sva sc srečala na cesti, sva se vprašala, kako je enemu ali drugemu. Če sva si priznala, da nama je dolgčas, sva spet začela in tako naprej. Potein pa so še razni nepozabni utrinki: junijskega sončnega dne je prišla na sestanek v prosojni rožasti obleki, v belih čevljih z veliko belo ročno torbico in s klobukom tistih neskončno širokih okroglih krajcev. V rokah ie držala zavoj; ko ie odprla in ponudila, sem zagledal velike, 60Čne in zapeljive breskve. Ali pa drugič: Pravila mi je, da pečejo danes doma jabolčni zavitek. »Moraš mi ga prinesti!« sem ji dejal poželjivo Popoldne mi ga je prinesla kos, zraven pa je še kupila polkroglastih krhkih kolačkov, ki sva jih jedla v družbi. O tem zavitku sem pravil materi, ki se mi fe smejala, pripovedovaje navade dunajskih kuharic pred prvo sve- tovno vojno, ko so nosile svojim Ijubč-kom-vojakom v park riž, zavit v papir. »Kako je, Tatjana?« sem jo vprašal na zadnjem sestanku s tem starim, obrabljenim stavkom. »Slabo zate,« mi je odgovorila. »Mogoče pa je či6to dobro, saj no veš,« sem ji odvrnil. Povedala mi je, da se je tisti uradnik, v katerega je bila zaljubljena v petnajstem letu, zopet povrnil. Sedaj zahaja že na dom in baje gre kar zares. »Tatjana, če ne bo s tem nič, ti je še vedno odprta pot do mene,« sem ji dejal na razstanku in ona je prikimala. In šla sva. Kaj bi s tisto prisiljeno hladnokrvnostjo. Je pa le res, da mi pri tem ni bilo prav prijetno. * Pred nedavnim sem sedel na klopci glavnega sprehajališča, ko je priteklo mimo dekletce z belim psičkom na vrvici.' Pomignil sem živemu otroku, naj pride bliže. Dekletce se je prijazno nasmehnilo, — mislil sem, da je ubogalo — potem pa je zavihalo no«, mi pokazalo jezik in se spet odpodilo s psičkom. Za njo pa zaklicala lepa mlada mati: »Tak ne divjaj no toliko, saj se boš ubila. Tatjana!« Konec. «r. TOMAŽIČ-BERANEK \\ ", 'h xWr,f, *• - ^ Ljubljana Obvestila »Vihar v kozarcu«, odlična komedija, ki jo bo »Rokodelski oder« vprizoril v nedeljo, 31. januarja ob 3. Ker mnogi niso dobili vstopnic, dvorana ni mogla sprejeti toliko občinstva, premajhna je biia. priporočamo, da si jih preskrbite v predprodaji, ki bo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrurkova 12/1. Komedija je za oddih in predpustno razvedrilo. Pridite! L ju bi Ju nuli o f/l e dal išče Drama: 1 Četrtek. 28. ianuar.fa ob 17 30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Opera: Četrtek. 28. januarja ob 17: »Thais«. Red Četrtek. Petek, 29 januarja- /aprto. Sobota. 80. lanuarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Premiera. Red premierski. ROKODELSKI ODER Nedelja, 31. jan. ob 3 pop.: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki lx> v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno. ■ 57. Tedaj plane čarovnica v svojo spalnico in že pri pragu zakriči: »Ti, stari, lenoba lena, vstani vendar in pridi ven pogledat... Soba in postelji sta prazni. Ptička sta naju prevarila in ušla. Le hitro na noge n hajd za njima, da nama ne pobegneta v tujo deželo. Pripeljati ju moraš živa ali mrtva!« Čarovnik se je brž skobacal iz postelje, vtaknil nogi v čudovite škornje in že je bil sredi dvorišča. rogi v čudovite škornje in že je bil sredi dvorišča. nadaljujeta vetlice so ponos ter poezija oken in balkonov j let sem je tega. kar je bilo v Ljub- Že sedaj naj posejejo trajnice v lončke, e io tekmovanje, katera hiša l>o imela njene z. zmesjo starega komposta, prsti in 58. Otroka, ki sta snoči obula prav tako take čudovite škornje, da sta enkrat stopila za dve mizi daleč, sta v mesečni noči prišla zelo zelo daleč. Ko sta dospela na lep hribček nad cesto, se jo iz jutranjega mraka izkopalo prekrasno jutro. Tam v daljavi so se belile yisoke gore in preko njih so se prevalili jutranji oblaki. Utrujena od vsenočne hoje sta sedla na vrhu hriba, da se malo odpočijeta, ter lepo spočita potem nadaljujeta svojo pot. Nekaj let sem je tega, kar je bilo v Ljub ljani javno tekmovanje, katera hiša bo imela lepše cvetlice na oknih in lepše balkone okrašene z zelenjem in cvetjem. Niso tedaj tekmovale samo gosposke vile, temveč tudi preproste enotne stanovanjske delavske hiše v predmestjih, pa tildi posamezna stanovanja v velikih stanovanjskih »kasarnah«, katerih ima naše mesto tudi že nekaj. Pojem doma je bil v naših krajih od nekdaj združen 6 čutom za poezijo. In znak, vidno znamenje te, v srcih zasidrane ljubezni do lepote, šo cvetlice. °3°‘‘ftareči nagel j na oknih so opevali naši pesniki (Gregorčič, Župančič in drugi). Na deželi je sploh nagelj na oknu znak, d*~*»-v tisti hiši dekleta* Skrb za cvetlice, bodisi na oknih, mostovžili ali v vrtičku poteg hiše je bila v naših krajih vedno pripuščena dekletom. Le nko deklet ni pri hiši, potem skrbe za cvetlice mlajše poročene žene. Moški sicer radi gledajo cvetlice in se jim zdi dom prijetnejši, ako je z njimi ozaljšan, vendar zanje ne skrbe. Tako dober opazovalec na deželi takoj spozna, kje so doma dekleta in žene. To bi moralo veljati tudi za mesto. Ako bi 'ljubljanska dekleta skrbela bolj za cvetlični okras svojih stanovanj, bi bilo v toplih mesecih naše mesto vse bolj prijazno, saj je le malo družin, kjer ni deklet. ^Naravnost kra.snn zgleda sta bili včasih poslopji liceja in »Mladike«, ki sta žareli od zgodnje pomladi do pričetka zime samih najlepših cvetlic, ki so jih dekleta menjavala primerno času. Zadnji dnevi januarja «o najbolj primerni, da mlade Ljubljančanke že sedaj mislijo, kako bodo okrasile spomladi svoja okna in balkone. Iz Cerknice Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« m »Domoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice ima za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Ivan iz Cerknice štev. 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naročila za »Slov. knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprav listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. — Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih lietov pri njem. Vsakemu je na razpolago z informacijami. Že sedaj naj posejejo trajnice v lončke, napolnjene z zmesjo starega komposta, prsti in drobnega peska. Te lončke naj spravijo v nepre-mrzlo in ne pretoplo klet ali naj jih kako drugače zavarujejo pred hudim mrazom. Cvetlično seme mora biti obvarovano tudi pred mišmi in drugimi škodljivci. Sedaj naj dekleta sejejo v lončke pred vsem tulipane, primule, potonike, lilije, perunike, hijacinte in slične _ zgodnje cvetlice, pred vsem čebuljnice. Sem in tja je treba te cvetlice zalivati z mlačno vodo. Vodo, ki se nabere v podstavku lončka, pa je treba takoj militi. še vedno pa morajo gojite!jice varovati pred hudim mrazom cvetlice, ki prezimujejo, predvsem viseče nageljne in druge. Lepota cvetlic na oknih in balkonih bo spomladi v ponos gojiteljicam in v prijetno razvedrilo občudovalcem. iBaanaaaaaaaiiBBiaaaniBTugiBftnffenfinH Spet dve novosti bo začel priobčevati naš list, da ustreže načelu, ki smo si ga zastavili: dajati našim naročnikom in bralcem čim več in čim zanimivejšega berila. — Zato bomo I. februarja začeli prinašati v podlistku izvirni roman mladega slovenskega pisatelja Toneta Glavana pod naslovom: »Zemlja je zadihala« llkrati bo »Slovenski dom« začel objavljati izredno zanimivo delo z doslej neznanimi ugotovitvami o boju Napoleona 1. s papežem in Cerkvijo pod naslovom: »laolčani Napoleon« Kdor si hoče zagotovili za nekaj mesecev zanimivega berila, naj s 1. febr. naroči »SLOVENSKI DOM«! aBBaanaaiiMBi»HBnaMaBBiaMaM» Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Izšlo je krasno delo Hcnry Bordeauxa, člana Francoske akademije — roman » SRCE m KRI« S štajerskega Otvoritev arheološkega in narodopisnega muzejskega oddelka v Mariboru. V nedeljo, 31. januarja ob desetih dopoldne bo slovesno odprt arheološki in narodopisni oddelek mariborskega domovinskega muzeja, ki jo bil urejen v mariborskem gradu. Muzej bo dvakrat na teden odprt obiskovalcem. Poroke. V Celju so se poročili: Henrik Som-mer in Štefanija Dorn, Leopold Grabner in Marija Držek, Franc Kovač in Ana Korošec, Anton Aškerc in Ana Rojnik, Robert Kancijan in Ana Vukovič, vsi iz Celja, dalje Franc Kranjc iz Celja in Vida Pušnik iz Arclina pri Škofji vasi, tr- fovec Vil. brani iz Celja in Ana Krašovec, na hinaju sta se poročila narednik Hans NVernig in Elfrida Scbenk. Velik uspeh pete nedelje za zimsko pomoč Spodnjem Štajerskem. Peta nedelja za 'zimsko pomoč je na Štajerskem vrgla nad 800.000 mark, kar pomeni 60% več kakor lani. Na posamezno gospodinjstvo pride letos povprečni znesek 1.91 RM. V stari Štajerski se suče povprečni prispevek enega gospodinjstva med 2.30 in 2 RM. Prvo mesto pa je v vsej Štajerski odneslo okrožje Maribor-mcsto, ki je darovalo povprečni znesek 3.06 RM na gospodinjstvo. Nabirka je vrgla 57.000 RM, dočim je lani mariborska nabirka dosegla le 29.731 RM. Druga okrožja so nabrala: Brežice 19-000 RM (lani 1900 RM), mariborska okolico 42.144 RM (lani 30.924 RM), Trbovlje 16.907 (9323), Celje 53.345 (32.274), Pitij 35.000 (21-718) in Ljutomer 8011 (lani 6712 RM). na VENDITA ALL’ASTA Mercoledi lOfebbraio 1943/ XXl. alle ore 9, 1’Eute per 1’Ammini-strazione dei bom con-fiscati ai rivoltosi, net-ia sede di Piazza Napoleone No 7/2 in Lu-Diaba, venderž alFasta 3uiia base di perizia, per Lit. 76 770‘—, tutto tl materiale del ne-gozto „Krom-Kovina*, del fu Medvešček Rudolf, Ble'we ssova 34, 36 — Lubiana. Condizioni di vendita visibili presso Ente. Il CominUsfirio ■Straordiiiario (Avv. Luigi Pilo) PRODAJA MA DRAŽBI V sredo dne 10. febr. 1943/XXI. ob 9. uri se bo vršda dražba pri uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu. Napoleonov trg št. 7/2, kier se bo prodalo na dražbi na podlagi ocene za L 76'770‘— vse predmele delav-nice „ Krom-Kovina**, Medvešček Rudolfa — Bleivveissova 34-36 — Ljubtiana. Prodajni pogoji so razvidni pri gornji upravi. Izredni komisar: (Adv. Luigi Pilo) El AR - Radio Ljubljana Četrtek, 28, januarja« 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini •— 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo, orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 1415 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra •-*- 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra Cora, vodi dirigent Barzizza — 21.20 Schubert: Huzar iz Felsheima, opera v treh dejanjih — 22.45 Poročila v italijanščini. Petek, 29. januarja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa, poročita v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, glasba za godalni orkester — 13.45 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14 15 Vojaške pesmi — 14.50 Komorna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Pesmi in napevi — 17.45 Pisana glasba — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 Italijanska glasba v narečju — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert vodi dirigent Erede, v odmoru predavanje v slovenščini — 21.55 Zanimivosti v slovenščini — 22.05 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveisova c. št. 29. Poniaranže in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Bleivveisova c. št. 29. Edgar VVallace: ¥ Žabar s krinko »Stari Bennett me namreč zelo zanima. Nekdo je tu pri nas že enkrat trdil, da mož ne hodi po poštenih potih. Lokalna policija pa tudi nima drugih skrbi, ko čuvati ovce ter smatra vsakega, ki ni nedolžen ko jagnje, ’(n suntljivca. Starega Bennetta sem pa jaz opazoval in mu sledil. Ampak reči moram, da nisem mogel nikoli priti do dim njegovi skrivnosti. Izvrševal je celo kopico najbolj čudovitih poklicev. Sedaj se je vrgel nn snemanje filmov iz narave. Ne vem, kaj bi dal za to, da bi izvedel, kaj je v resnici »jegov pravi poklic. Redno enkrat, včasih tudi dvakrat v mesecu izgine ta ga nikakor ni moči najti. Vse mogoče londonske vagabunde sem povprašal, če vedo kaj o njem, ampak nobeden mi ni mogel niti kaj malega Povedati. Lew Bray se je tudi zanimal za njega. Pred leti se je približal starini ter je skušal dognati in izvedeti, s čim se ukvarja. Toda stari Bennett jo z njim na kratko obračunal.« »Ta starina?« je vprašal Dick nejeverno. »Da da! Močan je ko bik. — Torej, °oiskal bom Lolo. Lola ni slabo dekle, ampak meni osebno vampirji ne ugajajo. lorej — Genter je mrtev, Ali smatrate, da je imel tudi tukaj svoje prste žabar?« »Brez dvoma,« je rekel Dick, ko je vstajal. »In tukaj, Lik, je eden ouih ljudi, ki so ga umorili.« Stopil je k oknu ter se nagnil skozenj. Mož pa, ki ga je dobro minuto opazoval, je izginil. »Kje?« je vprašal Elk, stoječ za njim. »Ravnokar je izginil. Jaz...« In v istem trenutku je že počilo notranje okno in razpršeni drobci istekla so ga ronili na licu. &e hipec in Lik ga je potegnil od okna v solto. »S strehe Onslovvskih vrtov,« je rekel Dick mirno. »Strelec ima na razpolago najmanj ducat poti, da pobegne, če ne upoštevamo se požarno lestev. To je danes že drugi slučaj, da so me napadli pri belem dnevu. Ko sem sc vrnil domov, je bilo prvič. Naravnost pretkan poskus, da bi me povozili z lahkim avtom. Prekleti voz je zdrvel celo na hodnik.« »Ali ste si zapomnili številko voza?« »10 L 19741. — Vendar sem že ugotovil, da te številke ni v avtomobilskem seznamu in voznik je izginil, še preden sem mogel kar koli ukreniti.« Elk se je popraskal po glavi ter opazoval mladostnega državnega pravd- nika. Gledal ga je z dvomljivim pogledom. »To zveni naravnost zanimivo. Jaz sem doslej, po pravici rečeno, polagal v«e premalo pazljivosti na Žabarje Dandanes «o tajna društva že nekaj tako vsakdanjega, da me sleherni, če mi poda roko, prav začudeno pogleda, če se pri tem nc počohnm za ušesom, ali ne potrkam z nogo ob tla. Vendar sem roparsko bnndo velikega obsega smatral vedno le za pravljico, oziroma zgodim, ki jo prinašajo kriminalni pisatelji, in teh stvari v resnici nisem vzel resno. Ne morem vsega tega verjeti.« Elk se je poslovil ter se podal po ovinkih v poslopje Scotta,nd Yarda (policijske centrale). Izglodal je kot nič pomemben uradnik, brez posla, z ne-ovitlra dežnikom in upognjenimi cenenimi naočniki. Podal se jc proti Trajal-gnr Srjunreti. ostal tam nekaj časa globoko zamišljen, potem pa se vrnil. Nasproti urada državnega pravdnikn se jc postavil dolgin, ki je prodajal v košari vžigalice, obroče za ključe, svinčnike in slične drobnarije, ki jih ponujajo take vrste prodajalci. Njegova roba je bila pokrita z nepremočljivim platnom. Elk ga še nikoli ni videl ter se je po pravici začudil, zakaj si je mož izbral tako neugoden prostor za prodajanje. la ulica je bila namreč zelo tnalo obiskana in redko kdo je zavil v ta meatni del. Prodajalec je bil I oblečen v reven dežni plašč, ki mu je I segel do pet. Mehek klobuk mu je ti-• čal na glavi in pokrival oči. Toda Elk je videl njegovo lice. ki je 'ličilo izrazu ptice roparice. Obstal je pred njim in ga vnrasal: »Dobri posli?« »Ne-e.< Lika je odgovor presenetil. Ta mož je bil Amerikanec in je skušal svoje narečje prilagoditi angleškemu, tako da bi mislili, da je Anglež. Da mu to ui usnelo, ni nič čudnega, saj je ni težje naloge za Ameriknnca, kakor jKiizkusiti oponašati Londončana, katerega glavna karakteristika je jokajoči nagla*. »Vi ste Amerikanec — iz katere države?« »Iz Georgije.« Tokrat ni več posku šal spremeniti svojega nagla.sa. »Med vojno sem prišel semkaj na živinskem parniku.« Lik je iztegnil roko. »Daj. da vidim malo tvoje dovoljenje, bratec,« mu jc dejal. B'rcz obotavljanja je mn/ izvlekel iz žena policijsko dovoljenje, ki mu dovoljuje prodajo drobnega blaga j>o trlicah. To dovoljenje se jc glasilo no »joshua Broada« in je bilo v redu. »Vi niste iz Georgije,« mu je rekel Elk. »nmpak to nima nobene vloge. Vi I ste ali iz llamshirea ali iz Massachut-teso < »Iz Connecticuta, če že hočete vedeti opolnoma natančno,« jc rekel možak dno. Zadnje čase pa sem bival v Georgiji. Ne potrebujete morda obroča za ključe?« {vLa »Ne, — doslej še nisem nikoli imel ključa, ker nimam ničesar, kar bi sc splačalo zakleniti,« je rekel Lik in otipaval predmete v košari. »Ampak to mesto tukaj ni kaj posebno ugodno za prodajo, kaj se vam zdi?« »Ne.« je dejal prodajalec, »preblizu Scotland Ynrda je, gospod Elk.« Elk je hitro pogledal moža. »Od kod pa me poznate?« »Saj vas skoraj vsi poznajo, kajne?« je vprašal mož nedolžno. Elk je opazoval moža od pete do premočenega klobuka ter se oddaljil, ko se je prej še priklonil. Prodajalec je sledil detektivu s pogledom, in ko je ta zavil za prvj vogal, jc pok ril svojo šaro s prtom ter se podal za Likom. Ko je Rav izstopil iz Midlandske palače, da bi Šel nn kosilo, je videl na drugi strani ttbee nn vogalu hodnika moža slabe zunanjosti. To je bil Elk. Vendar moža ni poznal in mu ni posvetil posebne pozornosti. Tako mu je ušla tudi ta malenkost, da ga je namreč Elk sledil v gostilno, kjer je navadno kosil »kupno s tajni-kom bogatega Maidlarida, nsonom. Morda bi kak {ob n . _ lav opazil moža, ki mu ie verno sledil, ampak tega dne je veljala njegova jiozornost in slabo rn/položenje bvada- teniu bogatašu — svojemu maitlaudskc-mu šefu. Michelangelovo »Preti« nameravajo prestaviti PopravKI hcčsjo napako, ki so jo zagrešili pred skoraj 200 leti, ko so ta čudovito mojstrovino postavljali na sedanje mesto Kako so v Rimu kljub sedanjemu vojnemu slanjii 'as vodno 'zanimajo za vprašanja umetnosti in estetike, pač najlepše dokazuje raz-j>o!o^r-tijc. ki ga jo ne samo v umetniških kropili. par pa tudi v Široki javnosti zbudila novica.'da nameravajo prestaviti v cerkvi svetega Petra v Rimu “loviti. Michelangelov kip žalostne Matere božjo, kip Pietu. Ta svetovno znani kip, ki predstavlja Mater božjo z mrtvim Sinom v naročju, je bil postavljen na sedanjo mesto. t. j. v desno stransko 'ladjo eorkve sv. Petra, lota- 1749. 2e todaj so je pekaTorirn zazdelo, da jo ta kip postavljen previsoko in da ni najbolje osvetljen, zakaj liani pada svetloba skozi cerkveno okno tako. da človeka, ki si kip ogleduje, preveč slepi. Kljub temu pa je kip ostal skoraj celi dve. stoletji na kraju, kamor so ga bili postavili. Zdaj pa nameravajo napako tistih, ki so kip pred skoraj dve sto leti postavili na sedanje mesto, popraviti, kakor se je naglo izvedelo po vsem Rimu in tudi drugod. Pravijo, da so že naredili posnetek Michelangelove Pieta in so z njim naredili v zadnjem času že več poskusov, kje bi bilo najprimernejše mesto zanj. Upajo, da bodo na podlagi teh poskusov s posnetkom kip Pieta le postavili pravilno visoko in tako, da svetloba ne bo več tako slepila človeka, ki si ga bo hotel ogledati-Tako upajo, da bo ta čudovita mojstrovina, ki nima primere, v bodoče prišla do popolne velja ve. i željcno hitrost s pomočjo posebno naprave. Zelo važno pri novem avtomobilu pa bo tudi to, da bo stal približno polovico manj. kakor pa stanc danes in si ga bodo zato laluko kupili tudi manj petični ljudje. Bodoči avtomobil Psvscsii drugačen od sedanjega, še enkrat hitrejši, prozoren, a dvakrat cenejši kakor pa je zdaj Po mnenju slovitega graditelja avtomobilov Ed\vunla C»reya bodo avtomobili, kakršno bodo izdelovali po sedanji vojni, povsem drugačni, kakor pa so današnji. Zlasti avtomobilski motorji — piše sotrud-nik poročevalske družbe >La Corrispondenza« — IkmIo dosti manjši, kakor pa so sedanji, razvijali pa bodo najmanj dvakrat tako veliko silo kakor doslej. Njihova moč bo torčj neprimerno večja, kakor pa je moč sedanjih avtomobilskih motorjev Z« avtomobilski pogon ne bodo po vojni nič več uporabljali navadnega bencina, pač pa g& boclo nadomestili s takšnim, kakršnega danes uporabljajo bojna letala. Bodoči avtomobili bodo vozili z najmanj dvakrat tako veliko hitrostjo, knkor pa vozijo sedanji. Dosedanje.avtomobilsko cilindre bodo povsem odpravili ter jih nadomestili s posebnimi pripravami, ki bodo avtomatično motalo na gotovo mesto pogonsko sredstvo. Karoserija bodočega avtomobila bo imela vitkejšo ohliko in bo zgrajena po načelih aerodinamike, to se pravi tako, da bo avtomobil pri vožnji zrak čiim manj oviral Stene in strop liodo iz onega samega kosa in iz prozorne plastične snovi, zaradi česar bodo pot-nik-i tmJi iz zaprtega avtomobila imeli vedno lep razgled na vse strani. Posebni električni regulatorji bodo skrbeli zn stalno temperaturo. Vozač v bodočem avtomobilu ne bo več sedel spredaj /m krmilom, pač pa bo ' tomohilu dajal Odlični čevlji iz — klobukov Ni še tako dolgo, ko so tuji časopisi prinesli novico, da 60 v Budimpešti naredili zanimive poskuse, kako bi se dali iz človeških las, nabranih po brivnicah, izdelovati trpežni klobuki. Res se je posrečilo iz las delati ne samo klobuke, pač pa tudi površnike. Sploh se zdi, da 60 človeški lasje izborni za izdelovanje tekstilnih izdelkov. Zdaj se tudi že v Bruslju prizadevajo, kako bi uporabili to doslej tako malo upoštevano, a izborno in zelo koristno 'Surovino*. Bruseljski čevljarji pravijo, da je iz klobukov mogoče delati tudi odlične čevlje. Na bruseljskih ulicah takšni novi čevlji že zbujajo veliko pozornost, vidiš pa jih lahko tudi že po številnih izložbah. Smotke iz hmelja Nemški poročevalec iz Osla piše. da s« tam začeli prodajati smotko, narejene iz hmelja. Pravijo, da so zelo poceni in da jih kadilci radi kupujejo tudi zato, ker jih lahko dobe brez nakaznic. »Zamolčani Napoleon« 100.000 knjig o Napoleonu, a so nekatere plati njegovega življenja, značaja in dela docela nepoznane — Novo zanimivo delo v Napoleonovem razmerju do papeža Pod tem naslovom bo na? list s 1. februarjem začel prinašati zanimivo zgodovinsko dolo o francoskem cesarju Napoleonu I. tor o njegovem boju Sr,p»pežem. Knjigo je napisal Madžar Vilmos To-wor in spada med najzanimivejSc prispevke k poznavanju pravega Nojw>leoiiovegH značaja, lik ra tu pir' ob doslej neznanih dejstvih razodeva naravnost neizprosno zaskonilost o povračilu vsega zla in krivie. ki jih je Napoleon prizadel Cerkvi in papežu. Pisatelj je knjigi, iz katere bomo prinesli obširen izvleček, napisal uvod, v katerem pravi: Skoraj pol milijona je del, ki govorč o Napo leonu. Samo v pariški Narodni knjižnici je sto tisoč knjig o znamenitem cesarju. Kirrheisen na vaja v svojem imeniku (Napoleonbibliographie) toliko knjig o Napoleonu, da bi jih človek vso svoje življenje ne mogel prebrati... Ali ni torej prazno delo ter samo zgubljanje fasa in zapravljanje papirja, če število knjig o Napoleonu povečamo še za eno? Pravijo: Kdor prebere pol ducata knjig o Napoleonu, misli, da docela pozna lega zgodovinskega velikana, tistemu, ki jih prebere ducat, se pa zazdi, da ga še ne pozna zadosti, in šele tisti, ki jih prebere cčlo knjižnico, dokončno spozna, da slojj pred popolno uganko. Da ta misel ni Čisto napačna, najbolje dokazujejo razna, tudi skrajno nasprotujoča mnenja in sodbo tistih, ki so preučevali Napoleonovo osebnost. Naj navedem nekaj zgledov: Heine trdi o Napoleonu, da je bog: Goethe ga imenuje polboga; Nietsche vidi v njem nadčloveka«. ' Nasprotno pa se Tolstoju zdi Napoleon »največji izprijenec v zgodovini«. Rčmusatova, dvorna dama Napoleonove žene, pravi, da je bii »Bona-parte nizkoten že ocl rojstva, da mu je bil* rojena nagnjenost k slabemu, tako v velikem kakor tudi v malem,, in' da je zametoval sleherno čednost.« Po Chaleatibriandovi sodbi »nj Se nikoli nihče tako zlorabljal in zaničeval ljudi kakor Napoleon« Emerson pravi v knjigi »Predstavniki človeškega duha« o njem, da je bil brez vsakega plemenitega čustva in da niti za najpreprostejso čednost, za pravičnost in čast, ne imel smisla«. Taine je zaničljivo obrnil Napoleonu hrbet, ker »je žrtvoval štiri milijone Francozov, v petnajstih letih uničil petnajst pokrajin in ker so se od njegove države odcepile Savojska, levi del Porenja, Belgija in ves severovzhodni kot«. Melzi pravi, da je »imel Napoleon zmedeno pamet in kamnito srce«. De Stafelova trdi, da je bil Napoleon ali več ali manj kakor »človok«. Ko so francoskemu državnemu zboru na seji dne 2. aprila 1814 predlagali, naj bi Napoleona in njegove potomce razdedinil in preklical, Francoze pa odvezal zvestobe, ki so jo prisegli cesar-ju._ je bilo v razlogih, ki jih je sestavil Lambrecht, rečeno.: »Napoleon jo zatiral javno in zasebno svobodo, po svoji glavi muhasto zapiral meščane, dušil tisk. v bedastih in nepridovnih vojskah prelival francosko kri, Evropo spremenil v pokopališče, posejal ceste z onemoglimi francoskimi ranjenci ... in niti sodnih odloči) ni spoStoval.« Za krono ali posmeh vseh teh sodltd naj omenim še spise tistih, ki docela zanikujejo, da bi Napoleon sploh kdaj živel, in vladal. Na primer HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH 1 i 1 m 207. Med obupanimi spozna-valcl najrazličnejših, rimskih, grških in vzhodnjaških božanstev pa so se tu pa tam pokazale procesije moških, starcev, žensk in otrok. Ti so prepevali čudne, neznane pesmi, ki jih druqo ljudstvo ni razumelo. V njih so se nepretrgoma ponavllale besede: »Tu prihaia sodnik na dan jeze in maščevanja!« In začuds — ti ljudje niso bili videti nič prestrašeni ali v skrbeh za življenje. 208. Toda zdelo se je, da ne pomaga ne petje, ne molitve, nu obup, ne klsive. Zdelo se je, da je konec Rima in konec sveta neizogiben. Poleg Pompejevega amfiteatra so so vnela skladišča lanu, konoplje in smole. čez kratko se je vnel še ta, poslednji del mesta in gorel s tako jasnim plamenom, da se je zbeganim ljudem zdelo, ko da je zasijal dan Iz ogromnega ognjenega morja so vstajali proti nebu velikanski zublji ter se v višavi razsipali v morje isker, katere je veter nesel čez vso Kampanijo. Po Tiberi se je zdelo, da se pretaka živ ogenj. Nesrečno mesto se je spremenilo v pekel. m k I. B. Pžres v dolu: »Zakaj Napol(»on ni nikoli živel ali huda zmota, vir neštevilnih zmot, in zgodovina devetnajstega stoletja« (brez letnice), ali: »Je Napoleon sploh živel?« (Stuttgart, Robert Lulz, Bibliothek der Absonderlichen, I. zvezek.) * Zato poskušam v svoji novi knjigi postaviti Napoleonovo živilenje v drugačno luč, gledani ga 7. drugega zrelišča, opazujem iz večje oddaljenosti ter mislim, da bi se tako še najlaže najbolj približali rešitvi napoleonskega vprašanja. V prvem delu, ki ima naslov »Človek obrača ...«, som zbral vsa tista dejstva, ki se tičejo Napoleonovega razmerja do obeh tedanjih papežev, ki se jih splošno znani Napoleonovi življenjepisi komaj dotaknejo ali pa poročajo o njih izredno na kratko, samo mimogrede in kar na splošno pristrano. Drugi del: »Bog pa obme,«, ima docela novo vsebino. Samo nekaj kratkih odlomkov sem že 1 priobčil v nekaterih člankih v madžarskih in tujih časnikih in časopisih ter v prejšnjih svojih knjigah.« 4 metre dolgi črvi! Črvi se človeku navadno zelo studijo, le ribičem, ki jih natikajo na svoje trneke, morda ne. Pa tudi njihove »simpatije« do črvov imajo svoje meje. Na svetu ne žive namreč le takšni črvi, kakor jih poznamo pri nas, pač pa še dokaj večji. Pravijo, da žive na primer v Avstraliji črvi, ki so dolgi najmanj štiri metre, fo so povedali svetovnim potnikom avstralski domačini sami. Sicer so morda le nekoliko pretiravali, toda dejstvo je, da prirodopis živalstva pozna nekega črva z imenom »megasco-lecides anstralis«, ki doseže dolžino vsaj nad dva metra. JoZe 'Krivec: Klešček išče zlato »Na tisoče in tisoče takih verižic bi lahko skoval iz krste. Na milijone mogoče,« je zašepetal kočar. »U-u-u-u-u! To bi bilo vredno več milijonov k je dodal okroglolični in debelušasti mežnar. Režek je uprl pogled vanj. »Več milijonov!« je ponavljal. »Več milijonov...« Naglo se je okrenil, pograbil klobuk z mize in jo odkuril. Svoj kozarec žganjice, ki je stal na robu mize, je pozabil do dna posrkati. Zamišljen je pricapljal domov. Sedel je za mizo in ni govoril skoraj nič. Domači so se spogledali, opazili njegovo slabo voljo in molče zajemali. Dolgo ni legel, ampak je slonel ob mizi, si podpiral glavo z rokama, bobnal s prsti po mizi in razmišljal. Nekajkrat je ►,Ne .še, gospod! Prezgodaj bi še bilo k se je pošalil. »Zame bodo že našli jamo pri fari, da jim bom bliže,« je odgovoril. >Pa pravijo, da prekopavaš grob!« so ga naravnost prijeli. Klešček je vstal, se popraskal za ušesi in stopil bliže. »Ko bi le bil pravi, bi bilo dobro. Namreč tisti, ki ga iščem.« »Katerega pa vendar iščeš?« . »Atilovega.« »Misliš, da ga boš našel? Kako neki si prišel na to misel?« »Nekaj sem bral in Marko mi je razlagal, kar govorijo, da bi bil baje tu nekje v naših krajih pokopan. Visok grob so mu nasuli in lipo vsadili nanj. To pa je tu bilo. Zakaj bi ga potem ne bilo notri?« Nasmehnili so se. »Lipa je res bila. To sem bral v kroniki naše fare. Tam stoji celo, da jo je zrušil vihar.« »Vidite, potem bo že res, ker mi je tudi babica nekako tako pravila. Ona je pomnila celo, da so pastirji kurili v njeni votlini,« je razlagal. »Ne vem, če je mogla ona to pomniti. To je vendar bilo že pred mnogimi leti. L/ahko pa, da je pomnila njena mati in ji je to pripovedovala.« »Mislijo oni, da ga ni notri?« je pohlevno pobaral. »Ne vem, Klešček! Tega ne vem. Če bi vedel za gotovo, bi ga bil ukazal že davno izkopati!« so se zasmejali proti kaplanu, ki je stal ob strani in si ogledoval globoko in zijočo jamo. »Po vsem svetu bi se o tem govorilo in še prav slaven bi postal ta naš kraj, da bi se znanstveniki in strokovnjaki z vsega sveta zbrali tu. To ne bi bila majhna reč kot kako žegnanje!« Obraz se mu je ob teh laskavih besedah razlezel, čutil je še večjo moč v sebi, s katero se bo spet pognal na delo. Vrtal bo in #rtal, čeprav pusti moč in meso v tej jami, le da pride on do zlata in da povzdigne vas v kraj, ki ga bo poznal ves svet. »Ce bi ga res našel, toliko veselja bi naredil ubogim Izidem, da ga še nikoli niso doživeli. Sebi bi postavil lepo hišo, da se je ne bi sramoval noben gospod, ki bi prestopil njen prag. Dokupil bi njive in travnike, da bi mogli rediti živino, in bi potomci na vse večno čase živeli srečno v tej domačiji. Potem bi pa še zgradil tistim, ki so brez strehe, in kočarjem lepe hiše in jim jih podaril. Dal jim jih bi, da bi pomnili zlato Atilovo krsto še sto let za mano, ko bi že od mojih kosti prahu ne bilo več. Vsakemu svojo bi dal, samo da bi bili srečni. Sam bi se veselil, ko bi videl, da bi bili zadovoljni in srečni z mano vred. Kaj naj bi pa drugega storil s takim bogastvom? Vse reveže bi nakrmil in jih spravil pod streho. Ne bi jim bilo treba več s palico v roki štorkljati po vaseh in trkati na vrata, ne se otepati lačnih psov, ki jih gonijo izpred pragov. Tu na grobu, kjer bi našel srečo za toliko ljudi, bi pa dal sezidati krasno cerkvico, da bi ljudje lahko v njej hvalili Boga, ki jim je poslal veselje. In iz srebra bi ulili zvon, ki bi vabil k maši, in v monštranci iz čistega zlata bi stala hostija na tronu...« Napravil je nekaj korakov in se vzdramil iz svojih sanjarij. »Tako bi torej naredil!« so ga pogledali gospod. Zn f/jud-k" ii-t>ii»ou * Miitiljnuh Jtife Kramar!?. — l?diibilclj: inž Si>ifja — Urednik: Mirk« Javornik. — Boknpfcov ne traPamo — hSlormatil dam« ftliajs ob dela»nife(h oti 12 — M«*cfna n&rotiiina II lir, la iuozematvo 20 lir. — Urednišho: Kopitarjeva ulita 6, 111. nadstropja, — Up raia: Kopitarjeva allca 6, Ljubljana, — Telelon ite». 40 01 do 40 05. — Podružnica; N«tt> tnosto.